15. januar 1966
Leto XIII. St. 1
CINKARNAR
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE
Naše perspektive v 1966 letu
Leto 1965 je za nami z vsemi lepimi in težkimi dogodki, s pozitivnimi in negativnimi rezultati. Toda, na splošno je fizični obseg plana proizvodnje v celoti izpolnjen. Pri nekaterih pro-izvodih plan sicer ni dosežen, pri drugih pa je toliko prekoračen, da je celoten obseg proizvodnje zadovoljivo izpolnjen.
Gospodarska reforma, ki je stopila v veljavo konec meseca julija, je postavila podjetju niz nalog, ki smo jih v drugi polovici leta začeli uspešno reševati. Del teh problemov smo že uspešno rešili, drugi del pa čaka na rešitev v letu 1966, ko bo gospodarska reforma prišla v celoti do izraza in polne veljave. Ne smemo pozabiti, da smo v prvi polovici 1965. leta poslovali v dosti bolj ugodnih okoliščinah, da je bila dfuga polovica leta finančno izredno težka ter da končna slika leta 1965 v nobenem primeru ne more biti odločilna, oziroma primerljiva z 1966. letom, ko bo gospodarska reforma v celoti delovala.
Ukrepi, ki jih j{ V drugi polovici 1965. leta pričel izvajati naš DS, da bi dosegli boljše in ren-tabilnejše poslovanje, morajo ostati še nadalje v veljavi. Naše celotno poslovanje pa bomo morali v letu 1966 prilagoditi novim pogojem, za kar bo treba še precej drastičnih ukrepov, če bomo hoteli rentabilno poslovati in si
men j enih cen po reformi.
Celotni dohodek bo po realnih predvidevanjih na podlagi doseženih rezultatov emastih mesecev leta 1965 znašal 18 miilijjard dinarjev. Plan za leito 1966 pa predvideva povečanje celotnega dohodka za 25 %. Posamezne delovne enote iboido morale ustvariti določen odstotek tega dohodka, in sicer: metalurgija 52,4%, predelovalni ohrati 30,3 %, kemija I. 24 %, kemija II. 10% .in kemija III. 3,3%.
zagotoviti take osebne dohodke, ki bodo vsaj v največji meri krili povečane življenjske stroške. Ustvariti si bomo morali sklade v taki višini, da bomo mogli od-
Rlan 'določa nadaljnje povečanje izvoza, fci naj bi znašal 5,500.000 dolarjev, kar predstavlja 33 % vrednosti celotne realizacije gotovih izdelkov, oid tega bi 'bilo 86 % usmerjeno na konvertibilno področje, 6,5 % na ostalo klirinško področje, 7,5 % pa v vzhodnoevropske države.
Kljub temu, da plan predvideva boljši izkoristek kapacitet, uvajanje novih proizvodov in s tem (Nadaljevanje na 3. strani)
plačevati anuitete za nove objekte, ki so v izgradnji in za tiste, za katere predvidevamo, da jih je treba v letošnjem letu dokončati. Že takoj v začetku leta mora biti vsem članom kolektiva jasno, da bo poslovanje v letu 1966 izredno naporno in težko. Prva in osnovna stvar v letošnjem letu mora biti ta, da iz naših proizvodnih zmogljivosti izvlečemo največji fizični obseg proizvodnje pri istem številu ljudi. Po detaljni analizi, ki je
bila napravljena v podjetju in ki jo je osnoval CDS, predvidevamo, da se bo fizični obseg proizvodnje v letu 1966 v primerjavi z letom 1965, povečal za 11 %. Finančni plan, ki je v preteklem letu dosegel višino 18 milijard dinarjev, predvideva v letošnjem letu realizacijo v višini 22,5 milijard dinarjev, t. j. povečanje za 25 % od česar gre 11 % na fizični obseg proizvodnje, 14 % pa na povečanje cen.
Pri naših važnejših proizvodih predvidevamo večja povečanja v proizvodnji cinka primarne provenience in žveplene kisline 66° Be — ko bo pričela obratovati nova tovarna žveplene kisline, pri proizvodnji, žlebov in cevi, pri cinkovi žici ter super-fosfatu. Letos posvečamo poseben poudarek usvajanja naših novih proizvodov, to je proizvodnji mikro cinka, aluminijastega offseta, premaznih sredstev na bazi cinkovega prahu ter disper-zijskih barv.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Proizvodja in produktivnost v decembru
Mesec december je bil po doseženih proizvodnih rezultatih med najboljšimi v preteklem letu. Večina obratov je dosegla in celo presegla planske zadolžitve za december. Tudi v obratu topilnice in v obratu žveplene kisline, kjer je bila v prejšnjih mesecih proizvodnja pod planom zaradi remontov in pomanjkanja surovin, so bili v decembru doseženi zadovoljivi rezultati. Predelovalni obrati, kakor tudi obrati anorganske in organske kemije so v decembru dosegli veliko proizvodnjo. Le v obratu superfos-fata smo še morali omejevati proizvodnjo zaradi pomanjkanja naročil, kar je posledica prenasičenosti tržišča s tem proizvodom. V decembru je pričela tudi finalizacija proizvodnje modrega bakra.
Odraz dobrih proizvodnih rezultatov je tudi vrednostno povečanje proizvodnje na-pram mesecu novembru in sicer za 15 %. Letni proizvodni plan smo dosegli z 101,7 %, torej smo ga presegli za 1,7 %.
Če primerjamo doseženo proizvodnjo v letu 1965 s proizvodnjo doseženo v letu 1964 pa vidimo, da je proizvodnja v letu 1965 za 13,7 % večja od proizvodnje v letu 1964. Ker je ostalo povprečno število zaposlenih bistveno nespremenjeno, oziroma je bilo povprečno število zaposlenih v letu 1965 le za 0,3% večje od povprečnega števila zaposlenih v letu 1964, ugotavljamo torej, da je v letu 1965 porasla tudi produktivnost dela.
V	letu 1965 je bila produktivnost dela za 13,4% večja od dosežene produktivnosti dela v letu 1964.
Tudi izvozni rezultati so bili v preteklem letu pozitivni.
V	mesecu decembru smo izvozili le za 385.255 dolarjev naših proizvodov, vendar smo letni izvozni plan kljub temu dosegli s 100,4 % oziroma smo ga presegli za 0,4 %. V letu 1965 smo izvozili za 5,317.647 dolarjev naših proizvodov, medtem ko smo v letu 1964 dosegli izvoz v * vrednosti 4,768.104 dolarjev, torej smo v letu 1965 prodali za 11,5% več naših proizvodov na tyja tržišča kakor v letu 1964. Po regionalni usmerjenosti je še vedno na prvem mestu izvoz na področja konvertibilnih valut z 79 %, 9 % izvoza pa odpade na področje vzhodno evropskih držav, 12 % pa na ostala klirinška področja.
v*:
Hladilne naprave in absorbcijski stolpi v novem obratu žveplene
kisline
SPREJET DRUŽBENI PLAN ZA LETOŠNJE LETO
Družbeni plan Cinkarne temelji na nadaljnjem povečanju proizvodnje in realizacije. Porast celotnega dohodka pa temelji na predvidenem povečali že obstoječe proizvodnje in plani-ranega uvajanja novih proizvodov, delno pa je posledica spre-
Posvetovanje o položaju barvaste metalurgije po uvedbi gospodarskih ukrepov
Intenzivnejše izkoriščanje surovin v Cinkarni
Dne. 22. decembra je bilo v Cinkarni posvetovanje o položaju barvaste metalurgije po uvedbi gospodarskih ukrepov, ki sta ga organizirala republiški svet Zveze sindikatov in Gospodarska zbornica SR Slovenije. Predstavniki delovnih kolektivov (predsedniki delavskih svetov, direktorji in strokovni delavci ter predsedniki sindikalnih podružnic) so razpravljali o odrazu novih pogojev gospodarjenja na posamezna podjetja.
Referat o položaju naših metalurških obratov, objavljamo ga v celoti, je imel pomočnik glavnega direktorja, Slavko Vrhovec, dipl. ing.
Celjska Cinkarna spada med najstarejša podjetja barvajte metalurgije v država. Začetek njenega razvoja sega v leto 1873, ko je bila zgrajena prva peč za destilacijo cinka. Topilnica, ki je bila postavljena do leta 1875, je bila zgrajena z državnim denarjem za potrebe bivše avsitr-o-ogr-ske monarhije. Osnova za lokacijo topilnice v Celju so bili bližnji koroški rudniki cinka v Mežici in Rajblu, predvsem pa velenjski rudnik Lignita.' Za tono proizvedenega cinka se porabi okoli štiri tone premioga in tdko predstavlja ta surovina najvažnejše mesto pri proizvodnji cinka v horizontalnih retortah.
Važen moment v razvoju Cinkarne predstavlja sprememba surovinske baže v topilnici, ko smo prešli od oksidnih rud na sulfid-ne. Pri predelavi sulfidindh rud so se razvijale velike količine žveplovega dioksida, ki smo ga predelovali v žvepleno kislino na novi Opel n apr a vij zgrajena je hila v letu 1912.
S tem je bila postavljena osnova za -razvoj kemične industrije, ki se je začela, razvijati po prvi svetovni vojni. Po drugi svetovni vojni so bile proizvodne kapaaitete močno povečane, tako je Cinkarna začela preraščati iz majhne topilnice cinka v metalurško kemični kombinat. Danes delujejo v okviru podjetja naslednji proizvodni obrati:
9 ekstrakt i vrni metalurški del, kjer dz »ulfidinih koncentratov proizvajamo razne kvalitete kovinskega cinika, iz odpadnega žveplenega dioksida pa žvepleno kislino;
9 predelovalni metalurški del, kjer večino proizvedene surove kovine finaliziramo v pločevino, žico, cinkove čašice, oimkograf-ske plošče, žlebove itd;
9 anorganski del, kjer proizvajamo preko dvajset artiklov, soli in pigmentov — v glavnem na bazi cinka in žveplene kisline,vto je surovin, proizvedenih v metalurškem delu podjetja;
9 organski del, ki zajema bivšo tovarno organskih barvil — ta proizvaja ani-l, inska barvila za tekstil in volno.
CINKARN&R
V skupnem bruto produktu podjetja, ki bo znašal v letu 1965 predvidoma -okoli 20 milijard dinarjev, imajo posamezni obrati naslednji delež: metalurški ek-straktivni 30 %, metalurško predelovalni 33 %, anorganski 27 % in organski 10 %.
Pri omenjem-i razdelitvi je potrebno pripomniti, da dva tipična kemična proizvoda žvepleno ki-
slino in cinkovo belilo štejemo med metalurške in to zaradi enotnosti -odvijanja tehnološkega procesa. Žvepleno kislino proizvajamo iz odpadnih plinov, ki nastajajo pri pražanj-u cimkov-ih koncentratov v f-luosolid reaktorjih, s katerimi tvori zaokrožen tehnološki proces, medtem ko cink-ovo . belilo proizvajamo iz kovinskega cinka, na metalurških agregatih.
Pred kratkim uveljavljena gospodarska reforma, katere glavni namen je pos-peševatii produktivnost naše industrije, zagotoviti učinkovitejše vključevanje v mednarodno -delitev dela :in trgovino ter vskladiti potrošnjo s proizvodnjo, je Cinkarno 'kot celoto dokaj neugodno prizadela. Gospodarski položaj podjetja je po reformi v primerjavi s -preteklimi leti veliko slabši. Metalurški ekstraktivni del |>o zaključil poslovno leto z izgubo, anorgansko kemijski del, kljub pred kratkim popra vij eniim cenam posluje na robu rentabilnosti.
Interesantno je t-orej, da so se v Cinkarni -po reformi najslabše odrezali ravno obrati bazične industrije, ki naj bi sicer z novimi gospodarskimi ukrepi največ pridobili. Profitna stcpnja celotnega podjetja je po uveljavitvi novih gospodarskih ukrepov padla, medtem ko bodo v letu 1966 zapadli prvi obroki anuitet sredstev za rekonstrukcije, ki še niso dokončane ter ne dajejo dohodka; pa podjetje n-lma sredstev, da bii -krilo podražitve.
Če sedaj podrobneje pogledamo dohodek osnovnega obrata Cinkarne, to je ekstrakt-ivne metalurgije, ki zajema predelav-o ci-nkovih koncentratov v surovine — fi-ni cink in cinko-v prah — in če še vračunamo 20 % povečanje osebnih dohodkov, ugotovimo 540 milijonov dinarjev pri-
mankljaj-a letno.
Dejansko pa topilnica posluje z izgubo okoli 360.000 milijonov dinarjev letino s predpostavko, da osebni -dohodki ostanejo na enaki ravni kot preteklo leto oziroma, da so povečani samo za 12% kolikor znaša sprostitev družbenih obveznosti. Cinkarna je zaradi velikega zvišanja cen cinkovih koncentratov bila že preteklo leto oproščena prispevka od dohodka in\ davka na promet, tako da iiz tega pri letošnji reformi ni ničesar pridobile^
Pri tem dejstvu se vsiljuje vprašanje, kje so vzroki za tako stanje i-n kakšne so možnosti -in načini, da se osnovna proizvodnja privede na tak nivo, da tff bila sposobna rentabilno proizvajati v nov-ih pogojih gospodarjenja. Preden bi razčlenili to vprašanje, je potrebno najprej pregledati načela, po -katerih s-o bile postavljene nove cene glavnim surovinam in produktom pri proizvodnji cinka.
Rentabilna proizvodnja ne za-visi samo od normativne potroš-
nje sur-ovin .i-n energije, ampak v enaki meri tu-di o-d nivoja nabavnih in prodajnih cem. V prometu z barvastimi kovinami je za določevanje cen na mednarodnem tržišču merodajna borza, na osnovi katere se odreja-jo z manjšo ali večjo zakasnitvijo tudi domicilne cene v posameznih državah. Tudi cena cinka v Jugoslaviji je bila pri gospodarski reformi postavljena na to -bazo. Cena osnovni surovini, -to je koncentratom, se določa -po mednarodno priznani formuli," kate-re sestavni členi so: cena kovinskega cinka, kvalitete koncentrata, topilniške izgube -in topilniški predelovalni stroški. Dodatno k temu se pre-miirajo kovinske primesi kot na primer -kadmij, žlahtne kovine in penaliz-irajo škodljive kot na primer žlezo, filutjr. Vsi elementi domače cene cinkovega koncentrata so v glavnem vsklajeni z ■mednarodno priznanimi uzancami, tako torej lahko rečemo, da Cinkarna kupuje danes svo-je koncentrate pod enakimi pogoji, kot če hi Jih kupovala na svetovnem tržišču. Drugi, po vrednosti najvažnejši material je premog, katerega cena 'bistveno ne ■odstopa od cene premoga, s katerimi se oskrbujejo tuje cinkarne. Cena glavnega proizvoda, to je kovinskega ginka, je bila določena na bazf 107 za tono, kar je precej visoko, vendar pod letnim povprečjem londonske bor-ze. Iz tega je torej razvidno, da je po gospodarski reformi povprečje cen surovin in produktov pri proizvodnji ainka v glavnem vsklajeno s svetovnim tržiščem in da je v tem oziru -osnovna metalurška dejavnost v Cinkarni v gospodarjenju izenačena s tujimi -proiizrvajalci.
Kje -so torej vzroki za nerentabilno poslovanje :im veliko izgubo, ki'jo izkazuje clnkamiška topilnica?
V odgovoru na t-o vprašanje moramo preučiti lin pregledati sam tehnološki postopek, industrijske naprave in agregate, ki jih -v Cinkarni uporabljamo za pridobivanje cinka. Pred tem pa je -potrebno, da razčistimo vprašanje same lokacije Cinkarne.
O širši lokaciji Cinkarne se zadnje čase, ko metalurške kapacitete za proizvodnjo kovinskega cinka v izgradnji, daleč presegajo -dejanske možnosti naših rudnikov, večkrat razpravlja.
Gin-karna je -bila pri postavitvi predvidena, da ibo predelovala cinkovo rudo iz bližnjih k-oroških rudnikov to je Mežice, Rajbla in N-oetza in pri tem izkoriščala premog, iz velenjskega rudnika. Po prvi svetovni vojni sta dva od teh -rudnikov prišla pod različne ■države -in je znotraj državnih me-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Posvetovanja o položaju barvaste metalurgije po uvedbi gospodarskih ukrepov so se udeležili predstavniki številnih delovnih kolektivov
te panoge.
Naše perspektive v letošnjem letu
(Nadaljevanje s 1. strani)
Perspektivo enega dela podjetja vidimo v usvajanju proizvodnje razorih pripomočkov za našo tiskarsko industrijo, ki je sedaj v celoti odvisna od uvoza. Z usvojitvi jo te proizvodnje 'bomo prihraniti skupnosti prečteg deviznih sredstev, na drugi strani pa si bomo zagotovili uspešno uveljavljenje v tej novi dejavnosti, ki bo imela seveda primeren ekonomski efekt za podjetje.
Da bi v letu 1966 dosegli plan proizvodnje pa je pogoj, da čim-prej zaključimo z izgradnjo novega obrata žveplene kisline z novo pražarno m rafiimacijo cinka. V kolikor bodo zagotovljena predvidena dinarska sredstva, predvidevamo pričetek obratovanja novega obrata žveplene kisline 1. junija 1966, pražarne in rafinacije cinka pa 1. septembra 1966. Poleg nove žveplene kisline, nove pražarne in raiinaaije
atrakcijah ter investicijskem vzdrževanju in to vise skupaj speljati v najmanjše možne okvire.
Poleg te osnovne problematike pa je v letu 1966 postavljeno še niz drugih problemov, na primer problem preskrbe s cinkovimi koncentrati. Rudnik Tirepča gradi svoj obrat za elektrolizo cinka, ki bo predvidoma začel obratovati že konec leta 1966. Tako bo Trepča sama porabila večji del lastne proizvodnje cinkovih koncentratov. Zaradi tega bomo morali del cinkovih koncentratov uvoziti iz inozemstva, drugi del pa vzeti v predelavo,jkar nam seveda zmanjšuje naš devizni kakor tudi dinarski efekt. Zaradi take situacije smo morali sunkovito povečati plan izvoza za preko 1 milijona dolarja v primerjavi z letom 1965, da bi na ta način prišli do potrebnih deviznih sredstev za nakup cinkovih koncentratov., Izvoz preko 6 mi-
leto voditi dobro politiko ter staro borbo, da bomo ta plan izvoza izpolniti.
Ker bomo p.o planu za leto 1966 ostati približno piri istem številu ljudi, kolikor smo jih imeli v letu 1965, predvidevamo povečanje produktivnosti dela za okoli 11 %. Pri takem načinu poslovanja pa predvidevamo, da bi povprečne osebne dohodke lahko realizirali v višini okoli 80.000 dinarjev. Taki dohodki bi v največji meri lahko krili povečane življenjske stroške po gospodarski reformi. To je zelo velika in odgovorna naloga, njena realizacija pa mora biti osnovno vodilo vsakemu članu našega kolektiva, bodisi na najmanj ali pa na najbolj odgovornem delovnem mestu. To težko nalogo je možno izvršiti, toda pod pogojem, da se sleherni dlan našega kolektiva tega zaveda ter da vsak po svojih najboljših močeh prispeva k realizaciji postavljenega plana.
Poleg voidstva podjetja se morajo v to borbo brezpogojno vključiti tudi vse politične organizacije v podjetju, ki morajo v svojem dnevnem redu v letu 1966 imeti v programu vsa vprašanja; ki bodo pomagala realizirati na-'
loge, ki so povezane z izpolnitvijo tako obsežnega programa.
V dem smislu bo potrebno takoj v začetku leta iŽviršiti nekatere spremembe v našem tarifnem pravilniku. Če je bila v prvem obdobju po uvajanju novega gospodarskega sistema tendenca, da smo dali največji možni poudarek najmižje ocenjenim delovnim mestom ter smo hote zmanjšali razpone med posameznimi kategorijami naših delovnih mest, pa moramo sedaj pričeti bolje nagrajevat naš visokokvalificirani kader, kajti realizacija plana za leto 1966 ne zavisi toliko od krampov dn lopat oziroma od večjega fizičnega napora naših delavcev, temveč od intelektualne sposobnosti naših visokokvalificiranih delavcev, ki morajo s svojimi umskimi in organizacij,skinti sposobnostmi prispevati levji delež pri realizaciji takega plana. Največjo važnost moramo polagati uvajanju novih proizvodov, menjanju tehnologije, povečanju produktivnosti dela, zmanjšanju stroškov proizvodnje ter na ta način povečati rentabilnost poslovanja celotnega podjetja.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Delo samoupravnih organov
Čeravno je naše glasilo redno objavljalo važnejše sklepe s sej centralnega delavskega sveta, kakor tudi s sej delavskih svetov delovnih enot, bomo ponovno objavili važnejše sklepe, ki so jih na predlog upravnega odbora, šefov sektorjev in komisij sprejeli in potrdili naši organi upravljanja.
Obrat žveplene kisline v Čretu bo predvidoma pričel obratovati v začetku junija. Na sliki: elektrofiltri.
cinka moramo v letu 1966 dokončati tudi izredno važno rekonstrukcijo naše valjarne. Namestitev dveh novih valjarniških prog, novih Škarij, novega rav-nainega stroja ter prestavitve mnogih obstoječih strojnih naprav, vse to predstavlja za valjamo zelo težak problem, kajti novogradnja in napeta proizvodnja v Valjarni bo predstavljala za ves kolektiv valjarne precejšnje težave, ki jih bo mogoče rešiti samo z veliko požrtvovalnostjo in energijo, zlasti vodilnega kadra.
Pri tem pa je sedaj odprto vprašanje .dodatnih dinarskih sredstev za podražitve, ki so nastale po gospodarski reformi. Te podražitve mora v celoti kriti naše podjetje. Zaradi tega bomo morali vsa razpoložljiva dinarska sredstva, ki bodo ostala v skladih po zaključnem računu za preteklo leto in puiosto amortizacijo, ustvarjeno v letošnjem letu, izključno uporabiti za dokončanje omenjenih investicijskih objektov. Zaradi tega bomo letos morali do skrajnih meja štediti pri vseh drugih rekon-
lijonov dolarjev pa za Cinkarno nikakor ni mala stvar ter bo treba na komercialnem področju vse
(Nadaljevanje s 1. strani)
v zvezi zmanjšanje fiksnih stroškov, izboljšanje normativne uporabe surovin in intenzivnejše izkoriščanje vseh odpodanih produktov, je planirani porast dohodka za 1,5 enote počasnejši od porasta celotnega dohodka v primerjavi z ocenjenimi rezultati preteklega leta.
Tak razvoj je posledica spremenjenih odnosov med cenamii surovin ter ostala reprodukcijskega materiala, ki so nastali po reformi.
V letošnjem letu bo v podjetju ostalo več sredstev za sklade, zaradi česar je mogoče spremeniti veljavni odnos čistega dohodka, kii je znašal 81 % za osebne dohodke 19 % pa za sklade, na 78 % za osebne dohodke in 22 % za sklade. S tem bomo zagotovili več sredstev za obnovo podjetja in za stanovanjsko gradnjo, ob relativno zadovoljivem poveča-
CENTRALNI DELAVSKI SVET
Centralni delavski svet je- v sedmih mesecih imel deset rednih dn. dve izredni seji, sestajal
nju neto osebnega dohodka.
Plan predvideva povečanje proizvodnje za 11 % v primerjavi z doseženo proizvodnjo leta 1965, ta pa mora biti ustvarjena s povprečnim številom zaposlenih v preteklem letu.
Planirano povečanje produktivnosti dela znaša torej 11%.
V skladu s povečanjem produktivnosti dela iin spremenjeni-' mi prispevki jz osebnega dohodka predvideva plan povečanje povprečnega neto osebnega dohodka, doseženega v letu 1965 za 15% in bi torej znašal 80.000 dinarjev.
Za izpolnitev predvidenih nalog obstojajo vsu objektivni pogoji, potrebna je le prizadevnost slehernega člana kolektiva na svojem delavnem mestu.
Centralni delavski svet je na zadnjem zasedanju v decembru že potrdil družbeni plan za letošnje leto.
se je torej približno vsakih osemnajst dni. Udeležba članov CDS je bila zadovoljiva, saj je od 57 članov sveta sejam prisostvovalo povprečno 41 članov ali 72%, odsotnost je opravičilo povprečno 12 članov; neopravičeno so pa izostali .povprečno štirje člani.
Centralni delavski svet je na eni prvih sej potrdil pravilnik in načrt zavarovanja našega podjetja, ki ga je centralnemu delavskemu svetu predložil upravni odbor. Služba zavarovanja mora skrbeti za varnost vseh stavb, strojev oziroma celotnega premoženja podjetja, pred požarom, tatvinami, elementarnimi nesrečami ipd.
Na eni izmed naslednjih sej je CDS potrdil prevzem uprave podjetja po novem upravnem odboru, ki ga je izvotli na svoji prvi sejii. Na tej seji je CDS tudi potrdil začasne sklepe o medsebojnih razmerjih, ki do sprejema pravilnika o medsebojnih raz-(Nadaljevanje na 4. strani)
CINKAmR
SPREJET DRUŽBENI PLAN
t
DELO SAMOEPRAVJVIH ORGANOV
(Nadaljevanje s 3. strani)
merjih urejujejo odnose in razmerja v podjetju. Pravilnik o medsebojnih razmerjih pa mora biti sprejet najkasneje do konca marca 1966, predvidoma bo pa sprejet že v januarju.
V	juliju je CDS potrdil predlog HTV komisije s katerim je določeno na katerih delovnih mestih pripada delavcem kisla voda, oziroma mleko. Na isti seji je CDS posvetil posebno pozornost vplivu novih gospodarskih predpisov in ukreippv na gospodarstvo našega podjetja.
V	mesecu avgustu je CDS ponovno obravnaval položaj podjetja po uvedbi novih gospodarskih predpisov im sprejel več sklepov, ki so kasneje bistveno vplivali na razvoj dejavnosti in dobrega gospodarjenja v podjetju. Na tej seji je tudi odobril nakup dveh parnih kotlov, ki sta podjetju nujno potrebna, posebno v zimskih mesecih, ko nam vedno [primanjkuje pare. V avgustu je delavski svet razpravljal tudi 6 poslovnih rezultatih podjetja v prvem polletju ter u-gOtovi! da so rezultati zadovoljivi. Sklenil je tudi, da je treba do konca leta rezultate še izboljšati, kar je našemu delovnemu kolektivu tudi uspelo.
V	oktobru je bil potrjen predlog upravnega odbora o novem načinu štipendiranja učencev poklicnih šol. Poleg osnovne štipendije lahko učenec dobi tudi dodatno nagrado, ki pa je odvisna od uspeha pri praktičnem in teoretičnem delu pouka.
V	mesecu novembru je CDS obravnaval poslovne rezultate, ki jih je doseglo podjetje v pretek-
lih devetih mesecih. Tudi tokrat je ugotovil, da so rezultati zadovoljivi, čeravno je imelo podljetje po sprejetju novih gospodarskih predpisov precejšnje težave zaradi nerealnih cen, ki so bile določene za nekatere naše izdelke. Na tej seji je tudi skleni! da obveznice posojila Skopju, odstopimo celjski občini. Obveznice, katerih vrednost znaša okrog 8,000.000 din je podjetje odstopilo občini izključno za potrebe šolstva, to je za gradnjo novih oziroma popravilo starih šol. Na
banki za zunanjo trgovino v Ljubljani in k Jugoslovanski kmetijski banki v Beogradu. Pristop k bankam je vezan s plačilom deleža, ki je za vsako banko različno visok. Na zadnji sej.i v letu 1965 pa je centralni delavski svet obravnaval in potrdil družbeni plan podjetja za leto 1966.
UPRAVNI ODBOR
Upravni odbor podjetja se je od maja dio konca leta 1965 se-

mm
Pred dnevi so pričeli urejevati še zadnji del naše notranje ceste, ki je ob slabem vremenu delala velike preglavice vsem vozilom.
seji, ki je bila v začetku decembra je CDS sprejel sklep, da naše podjetje, kot soustanovitelj pristopi k Splošni gospodarski banki SRS Ljubljana, h Komunalni banki Celje, k Jugoslovanski
stal deset krat — na 9 rednih in eni izredni seji. Povprečna udeležba na sejah je bila zelo dobra, saj je znašala 93 °/o.
Upravni odlbor je obravnaval vso problematiko podjetja, s svo-
jimi službami je pripravljal gradivo in osnutke za razne pravilnike, sklepe ipd. Podrobno je razpravljal o poliletniih an 9 mesečnih poslovnih rezultatih, reševal pa je tudi različne prošnje in pritožbe naših delavcev 'iin prošnje, ki so jih na UO naslovile razne organizacije, šole in drugi; izvajal je sklepe centralnega delavskega sveta. Odobril je več službenih potovanj v inozemstvu našim delavcem iin sicer največkrat tistim delavcem, ki delajo v ko-meroiali in na investicijah.
Posebno pozornost je UO posvetil sestavi pravilnijka o medsebojnih razmerjih, ta pravilnik mora biti sprejet do konca meseca marca 1966. Osnutek pravilnika je že nekaj mesecev v razpravi med člani kolektiva. Centralni delavski svet bo verjetno ta pravilnik potrdil do 15. januarja 1966.
Nadalje je upTavini odbor temeljito preanaliziral družbeni plan in razdelitev celotnih dohodkov za leto 1966 predno ga je dal v razpravo delovnim enotam in v potrditev centralnemu delavskemu svetu.
&	D. Murovič
VofUsufte ¥
CINKARNAR

NAŠE PERSPEKTIVE
(Nadaljevanje s 3. strani)
Tudi standardu našega delovnega človeka bomo letos morali posvetiti vsaj tako pozornost, kakor v preteklem letu. Po zaključnem računu za leto 1965 bomo izločili toliko sredstev za' stanovanjsko izgradnjo, kolikor bomo največ mogli ter energično nadaljevali s politiko individualne stanovanjske izgradnje, kupili pa bomo le nekaj stanovanj. Raču-nica je namreč že do sedaj pokazala, da je individualna stanovanjska izgradnja polovico cenejša od nakupa stanovanj.
Naš kolektiv je\v zadnjih dveh letih pokazal, da zna z relativno
! j N K A R N A R
skromnimi sredstvi, ki jih imamo na razpolago za stanovanjsko izgradnjo, pametno gospodariti, za kar so lahko vzgled Selce' in Spodnja Hudinja. To je dokaz, da je potrebno to politiko v letu 1966 nadaljevati.
Drug važen problem pa je končna rešitev naše kuhinje toplega obroka s potrebnimi prostori. Skrajni čas je, da letos pričnemo reševati to nemogočo situacijo in da jo dokončagio v letu 1967, kajti topli obrok' ima iz dneva v dan večji pomen, postal pa bo nujnost z uvedbo deljenega delovnega časa v vseh tistih obratih, oziroma oddelkih podjetja, kjer je sedaj delovni čas ne-pretergan.
Poleg tega pa dbstoja še Šlno-pereč problem v podjetju, to je
problem izgradnje prepotrebnih sodobnih kopalnic. Še vedno se morajo naši delovni ljudje, zaposleni v glavnem na najtežjih delovnih mestih, kopati in umivati najpogosteje v nemogočih . prostorih. Najkasneje v letu 1968 mora biti tudi ta problem rešen.
Tudi v letošnjem letu bo potrebno vprašanju higiensko-teh-niične zaščite posvečati veliko pozornost. Na tem področju predvidevamo niz novih izboljšav, ki naj bi v bistvu prispevale k te-/ mu, da bi naš delovni človek na svojem delovnem mestu ostal čim dlje zdrav.
Zaključna faza investiaijiske izgradnje Cinkarne, po programu, ki je bil sprejet leta 1964, predvideva še izgradnjo novega obrata titanovega belila in umetnih gnojil. Čeprav je (izgradnja teh dveh objektov odobrena od Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino ozironja od Jugoslovanske investicijske banke, je realizacija zavrta zaradi dejstev, ker Slovenija v tem obdobju ne more zagotoviti potrebnih dinarskih sredstev.
k
Zaradi tega sedaj iščemo v inozemstvu možnosti za kompletno financiranje omenjenih objektov in v kolikor se bo to posrečilo, Bomo ta dva objekta pričeli graditi. V kolikor pa nam to ne bo uspelo, bomo morali izgradnjo preložiti na obdobje po letu 1970.
Razgovori z raznimi inozemskimi partnerji, dajejo že nekatere pozitivne rezultate in v kolikor bo prišlo d'o konkretnih zaključkov ter odobritev takih aranžmajev z jugoslovanske strani, bo-bo o tem pravočasno obvestili kolektiv. To so velike investicije v skupnem znesku okolld 43 milijard dinarjev — računamo po novih cenah. Pri tem pa moramo biti izredno previdni, kajti na drugi strani si moramo zagotoviti tudi možnosti odplačil tako visokih investicijskih vlaganj.
Kakor vsako leto, tako upamo, da bo kolektiv tudi letos izpolnil vse postavljene naloge ter da bomo dočakali konec leta 1966, če ne z boljšimi, pa vsaj s takimi rezultati, kot smo jih dosegli preteklo leto.
Drago Čeh, 'dipl. ing.
Intenzivnejše izkoriščanje surovin v Cinkarni
(Nadaljevanje z 2. strani)
ja Jugoslavije ostal samo mežiški rudnik. Vse do druge svetovne vojne se ije Cinkarna kljub temu še nadalje delno oskrbovala iz listih rudnikov s tem, da je začela predelovati tudi koncentrate iz novo odprtega jugoslovanskega rudnika v Trepči, ki pa je bil veliko 'bolj oddaljen. Po drugi svetovni vojni je bil uvoz popolnoma odrezan in manjkajoče količine koncentrata je bilo treba nadomestiti iz Trepče in ostalih rudnikov, ki so bili v tem času odprti. Dejansko se še do
talurško predelovati na mestu pridobivanja, v kolikor rudniki ne leže v bližini industrije, ki konsumira produkte predelave. Kvalitetni koncentrati cinka vsebujejo namreč do 50% cinka in ' do 32 % drugih, prav tako koristnih surovin. Torej skupno ni v koncentratih več kot 8 % jalovine in tudi najslabši koncentrati nimajo več kot 20% jalovine. Produkti, 'ki ‘jih dobimo iz koncentrata, pa so mnogo težji od same surovine. Tako dobimo iz ene tone oinkovega koncentrata
Pred topilnico gradimo novo skladišče
danes Ginkarna oskrbuje 80 % iz rudnikov, ki so več kot 600 km oddaljeni od Celja, medtem ko preostalih 20 % potreb koncentrata krije rudnik Mežica.
Oinkove koncertirate prodajajo v mednarodni trgovini frankd državna meja oziroma luka Koper. Še pred dvema letoma smo plačevali domače koncentrate franlko podjetje, tako da naša proizvodnja ni bila obremenjena s tovor-nino, ne glede na izvoz koncentrata. Že od preteklega leta dalje pa celotni transportni stroški koncentratov bremenijo Cinkarno.
Dejansko daje Ginkarna letno za tovorniino koncentratov okoli 450 milijonov dinarjev. Ti stroški bi seveda odpadli, v kolikor bi bila Cinkarna locirana v neposredni bližini rudnika, če pa bi lahko mežiški rudnik v celoti oskrboval cinkarno s potrebnimi cinkovimi koncentrati, bi namesto izgube v topilnici imeli aktivo. Vendar, problem lokacije ni tako enostaven, kot bi iz navedenih dejstev lahko zaključili in sama bližina koncentratov, ki v celoti predstavljajo po količini le manjši del transportnega materiala, še daleč ne predstavlja odločilnega faktorja za rentabilnost metalurške predelave.
Najvažnejši faktorji, ki jih je treba upoštevati pri določevanju oziroma oceni lokacije metalurških kapacitet za pridobivanje cinka so naslednji:
# Koncentrat cinka je edini med rudami v barvasti metalurgiji, ki ga iz državno gospodarskih razlogov ni upravičeno me-
— na primer slabše kvalitete s 50 % cinka — 450 kg kovinskega cinka in 900 kg monohidrata, ki predstavlja bazično surovino za kemijško industrijo. Skupno torej dobimo 1350 kg produktov, toda pri tem moramo še upoštevati, da producirani monohidirat ni že-
lj eno prevažati na večje razdalje in da ga je iz ekonomskih razlogov potrebno, predelati na mestu proizvodnje.
Iz monohidrata se dobi nadalje najmanj 2 toni kemičnih produktov, tako da naraste količina produkta dz ene tone dmkovega koncentrata na Okoli 2,5 tone. Iz tega je razvidno, da je odločilne važnosti za lociranje metalurških naprav za proizvodnjo cinka v neposredni bližini industrij sitih centrov oziroma konzumentov produktov.
#	Retortnj postopek, ki ga uporabljamo v Cinkarni, zahteva za vsako tono produciranega cinka okoli 3,5 tone nizkokaloričnega premoga. Na tono koncentrata pride okoli 2 toni premoga. Za lociranje predelovalnega obrata za cink je zelo važen faktor bližina izvora energije.
#	Iz teh dejstev je razvidno, da je pri metalurškem pridobivanju cinka po količini najnižja postavka cinkov koncentrat. Rri-predelavi ene tone oinkovega koncentrata je potrebno transportirati preko štiri tone pomožnih materialov in produktov. Iz tega je potrebno, da je Cinkarna locirana, na mestu z razvito prometno mrežo.
N,i potrebno dodatno ugotavljanje, da je lokacija Cinkarne v Celju v popolnem soglasju z o-menjeniimi zahtevami, tako ob svoji postavitvi kot danes, ko dovaža koncentrate iz močno oddaljenih rudnikov. Z dovozom koncentratov Cinkarna istočasno dotira vso ostalo slovensko industrijo, ki troši njene proizvode in ki bi bili veliko dražji, če bti jih dovažali dz topilnice, ki bi
bila zgrajena ob rudnikih. Tukaj
iiimiiiiiiMtimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinmiiiiimiiiiiiiiiimi
DEDEK MRAZ JE OBDARIL AAJMI.AJŠE
Zadnjo nedeljo v decem-=	bru so naši najmlajši imeli
=	svoj praznik. Ta dan je de-
=	dek Mraz obdaril preko 700
i	otrok naših delavcev; čla-
=	ni Delavskega odra pa so
|	zaigrali prizor iz Rdeče kali	pice.
Članice aktiva žena so |	pred tem opravile zamud-
=	no delo; treba je bilo se-
=	staviti seznam otrok, roje-
1	nih od leta 1958 do 1963.
=	Kljub temu, da je bila ta
i	prireditev namenjena na-
|	šim najmlajšim, se nejrate-
|	ri člani kolektiva niso'»poji	trudili«, da bi svoje otroke
|	pravočasno prijavili.
ŠTiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
je predvsem važna proizvodnja žveplene kisline, ki iz ekonomskih razlogov ne prenese dolgega transporta. Neodvisno od proizvodnje cinka, bi zapadnd del države nujno potreboval kapaciteto za proizvodnjo žveplene kisline, ki bi jo sicer morali proizvajati na bazi pirita.
Iz državno gospodarskega stališča pa je racionalneje uporabljati za proizvodnjo žveplene kisline žveplo iz cirikovih koncentratov.
Če k temu dodamo, da je tudi večji del cinikovih proizvodov namenjen izvozu, je popolnoma jasno, da vsaka polemika o diislo-kaciji Kimkame nima nobene stvarne osnove. Poslovanje hi bilo seveda rentabilnejše, če bi se lahko oskrbovali s koncentrati iz Slovenije, vendar gledano iz splošno-državndh koristi nii nobenih utemeljenih razlogov, da se za vsako ceno prenese predelava cinkovih koncentratov k rudnikom.
Iz razloženih-dejstev je popolnoma jasna ugotovitev, da je lokacija Cinkarne, gledana s širšega aspekta, tako rekoč idealna in da ima sorazmerna oddaljenost glavne surovinske baze na rentabilnost obratovanja osnovnih metalurških obratov le sekundarni vpliv.
Razloge za nerentabilno poslovanje moramo torej iskati v samem proizvodnem procesu pridobivanja cinka. Ginkarna uporablja za proizvodnjo cinka horizontalne retorte, to je klasični desti-lacijiski postopek, star preko 200 let. Kljub starosti postopka pride še vedno okoli 30 % današnje svetovne proizvodnje cinka dz ležečih retort.
(Nadaljevanje na 8. strani)
NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI
V	mesecu oktobru je bilo 22
nesreč pri delu, ki so terjale 319 izgubljenih dni in 3 nesreče na poti s 132 izgubljenimi dne-_vi; skupaj torej 25 nesreč s 45f izgubljenimi dnevi._________
Pri delu so se poškodovali:
V	PRAŽARNI IN AGLOMERACIJI:
Rudi Štrubej pri kopanju aglomerata na aglomeracijskem traku je dobil opeklino v nad-laktju. Vroč aglomerat se mu je prijel na kramp in mu je pri zamahu padel s krampa na roko.
Stanko Kučiš je pri zamahu s krampom občutil močno bolečino v križu.
Viktor Knez je pomagal sodelavcu pri prenašanju ventilov za plinovod. Ko sta hotela ventil odložiti na določeno mesto, je Knezu ventil spodrsnil ter mu padel na prst leve noge.
V	TOPILNICI:
Ivan Kukovič je pri izvlače-nju retorte iz peči občutil bolečine v zapestju.
Tomo Ivankovič je nameščal modele za cinkove palice, pri tem mu je stisnilo kazalec na desni roki.
Viktor Pangerl je razkladal vedra. Pri razkladanju mu je ročaj vedra stisnil prst na roki.
V	KERAMIKI:
Adolf Kranjc je s sodelavcem obračal voziček na vrtilni plošči. Pri tem je dobil palec leve roke med voziček in steno; stisnilo mu ga je.
V	PREDELOVALNIH OBRATIH:
Jožetu Sivki je pri popravilu livnega stroja spodrsnilo in je padeL Pri padcu si je . nalomil jebra.
Adolf Žolnir sp je ^aletel s prsnim košem v drog za toČka-nje ter mu je npnadopia V^cni-, la noga.
\ V ANORGANSKAtK»WJI:
Rudiju Jakobu je na stopnicah v obratu Na-hidrosulfita spodrsnilo. Pri padcu Sl je poškodoval levo roko v zapestju.
Tomislav Vlajkovič si je pri čiščenju filterske stiskalnice poškodoval kazalec na desni roki v trenutku ko se je odtrgal vijak ročaja na filterski plošči.
Jože Hrovatin je šel po stopnicah razredčevalne postaje. Hotel'je izmeriti koncentracijo žveplene kisline. Nenadoma mu je v oko brizgnila kapljica kislice.
V	OEGANSKI KEMIJI:
Milica Končan se je polila po roki z vročo barvo, ko ji je počila steklena posoda.
V VZDRŽEVALNIH OBRATIH:
Leopold Kosaber je pri rušenju stene skočil z zida na tla. Ker je stopil na opeko si jo je zvil nogo v gležnju.
Avgustu Velenšku je pri transportu železne plošče spodrsnilo. Plošča mu je padla na stopalo desne noge.
Stanku Kranjcu je pri premikanju elektromotorja stisnilo prst na desni roki.
Martin Krušič je pri struženju dobil tujek v oko.
Marjan Cimerman je varil zračni vod. Pri tem mu je pri-
letelo žareče železo pod očala v oko.
Jože Žolnir ni upošteval varnostnih predpisov, niti opozoril pri priključitvi nove cevi za so-litrno kislino. Ker ni imel zaščitnih rokavic so mu ostanki kisline na steni kislinovoda povzročili opekline na roki.
V	TRANSPORTNEM ODDELKU:
Anton Smeh si je pri nakladanju odpadnih retora poškodoval roko.
V	KUHINJI TOPLEGA OBROKA:
Štefan Zorko se je urezal v
prst pri rezanju kruha.
NA POTI SO SE POŠKODOVALI:
Ivanka Kranjc se je peljala v službo s kolesom. Na cesti med Lopato in Ostrožnim se ji je neznan deček zaletel v kolo. Pri-padcu si je poškodovala nogo in roko.
Adolf Tajnšek si je izpahnil nogo v gležnju, v trenutku, ko je stopil pred hišo.
Francu Zupancu so se na poti v službo zlomile vilice na kolesu. Pri padcu si je poškodoval -glavo ia poko.
V mesecu novembru je bilo 13 poškodb pr* delji	N/NAoW>T!oSQ'- SE; POŠKODO-
----------VA5ČALI:
gubljenimi dnevi in 3 poškodbe na poti s 107 izgubijenlmiidugvi. Skupaj torej 16 poškodb s 384 izgubljenimi dnevi, in sipen
6
CINKARN AR
NA PIK:
Ivan MUŽAR je dobil tujek v oko, ko je v reaktorju kopal strnjen praženec.
V	TOPILNICI:
Franc KRUŠIČ se je udaril po prstu na levi roki, ko je tolkel predleže.
' Ciril LAUBlC si je poškodoval prsta na levi roki pii vlaganju retorte v destilacijsko peč.
S alku BAJRIČU je pri mešanju ilovice spodrsnilo na spolzkih tleh. Pri padcu si je poškodoval desno roko. •
Miodrag NASTASIJEVIČ je po nalogu topilca hotel odpeljati prazen voziček za oink. Ko je potegnil.za vlečni drog, se je le-ta odlomil, Nasta&ijevič je omahnil nazaj ter padel v tik pred tem s cinkom nalite modele. Lažje se je 0 p,opekel.
V V VALJARNI:
Janko MASTNAK sl je poško-dpval roko, ko je hotel medobratovanjem stance naravnati trak m,i)#ed valji podajalnik#. Pni tem je , dobil rokav delovne obleke med .nezaščitena zobata kolesa.
Stanko POLENŠEK sl je poško-dpval.jcfko na žioniku, ko je odstranjeval lesene podeste.
V	OBRATU ORGANSKIH BARVIL:
Dragotin CVRTILA se je lažje opekel po obrazu in očeh pri odpiranju ventila za solno kislino. Ponesrečenec ni opazil, da med odpiranjem odvija ves ventil.
V	MEHANIČNI DELAVNICI:
Silvo F1KFAK se je udaril po prstu pri izhijanju puš iz osnih krakov.
- Drago OBLAK je pri poliranju puše s smirkovim papirjem zadel s kazalcem v nož, ki je bil zapet v suport.
Stanko KRAJNC si je poškodoval nogo v stopalu, ko je z ročnim dvigalom dvigal konstrukcijo transporterja.
F; .FrancutTBRGLAVU je spodrsni: rril«. : feolpa	.opolzki,- eestpi Pri
.....padcu si je.pošteodidvaivlevft ko-
Alojz POTHOSTNIK s* je,po- v-jeno. škodoval dva prsta-pri Jpooataži
disnlb: '-lažaje^atrausportne- »teče.
\ V POMOŽNEM ODDELKU:
Frančiška BEVK je spodrsnila pri čiščenju stopnic v topilnici. Pri padcu si je poškodovala zapestje na levi -roki.
Vlado- ŠERE14 je, imel-prst. med vrati,, vagona v. trenutku ko je sprevodnik eaprl vrata.
Franjo HORVAT je padel s kolesa ker je premočno zavrl. Poškodoval sl je glavo in oko.
R. Malinovsky
POSLOVILI SMO SE OD NAŠIH UPOKOJENCEV
Pride dan, ko tvojega imena ni več v nobeni »šihtni« knjigi. Nekaj dni boluješ, potem se sučeš okrog tovariša Fegeša j. vsemi mogočimi papirji, nadleguješ priče in nekega dne postaviš culo pred skladiščnika. Pa srečno!
Moralo bi veljati pravilo: kakršen tovariš — tako slovo. Pa ne velja vedno. Takrat je slovo težko. Potožiš se dobremu znancu »še pišmevuh mi niso rekli«.
Ni skupnega uspeha brez skupnega dela. Pomemben je prispevek vsakega člana kolektiva. Se
prav posebno priznanje zaslužijo dolgoletni tovariši, ki so vrsto let vlagali vse svoje znanje in izkušnje za skupne uspehe, uvajali mlajše in jim bili vzgled. Primerna pokojnina jih danes rešuje skrbi za obstoj. Kolektiv pa
(Nadaljevanje na 7. strani)
Tovariš Karlo Sagadin je navzoče prisrčno pozdravil ln izrazil obžalovanje, ker se še preostali upokojenci niso odzvali vabilu.
Poslovili smo se od naših upokojencev
(Nadaljevanje s 6. strani)
jim ob odhodu v pokoj poklanja enomesečni zaslužek, izreka zahvalo ter prireja ob koncu leta dostojno poslovilno svečanost.
Lansko leto je odšlo v pokoj 26 tovarišev. Glavni direktor jih je 29. decembra povabil na poslovilno svečanost v posebno sobo gostilne ob Savinji. V njegovi odsotnosti se je s prisrčnim na-
govorom poslovil od upokojencev direktor kadrovskega sektorja tovariš Karlo Sagadin. Se posebej je poudaril, da jih delovni kolektiv tudi kot upokojence šteje med svoje člane ter jih povabil naj ohranijo vezi s tovarno, večkrat naj obiščejo svoje delovne tovariše in spremljajo naše delo in uspehe. Zaželel
ZIMSKI JEDILNIK TOPLEGA	
OBROKA	
Na sestanku koristnikov toplega obroka, dne 15. decembra 1965 smo pregledali jedilnik zadnjih dveh mesecev. Izločili smo nekatera jedila, ki niso primerna za zimski čas in določili nov okvirni jedilnik za zimsko obdobje:	
— srbski pasulj ali mineštra	4 krat mesečno
— dušeno zelje s krompirjevo kašo in svežo svinjino	4 krat mesečno ,
— krompirjeva omaka z dodatkom fižola ali graha	3 krat mesečno
— ješprenj	2 krat mesečno
— goveji golaž s polento ali testeninami	2 krat mesečno
— rdeča pesa in fižol v solati s pečenim ali ocvrtim piščancem, kranjsko klobaso, ribami ali seseskljanim zrezkom	2 krat mesečno
— džuveč s svinjino	2 krat mesečno
— jota	2 krat mesečno
— zabeljen fižol s kislo repo ali zeljem	2 krat mesečno
— rižota z grahovo omako in mesom	2 krat mesečno
— krvavice s kislim zeljem ali repo	2 krat mesečno
— vampi s krompirjem na tržaški način	2 krat mesečno
— pljučka s krompirjem	1 krat mesečno
— govedina v lovski omaki z žemjevimi cmoki	1 krat mesečno
— srček v omaki z dušenim rižem	1 krat mesečno
— mesna omaka s testaninami	1 krat mesečno
— pur j a obara	po možnosti
— kurja obara s cmoki, žličniki ali širokimi rezanci	po možnosti
— zakuhana ali kisla juha	ob nedeljah
— haše s kislim zeljem	ob nedeljah
Glede govoric, da je kvaliteta hrane v popoldanski in nočni izmeni slabša, so zastopniki koristnikov ugotovili, da so neutemeljene. Take pripombe bodo upoštevane le, če bodo vpisane v pritožno knjigo še isti dan, dokler je mogoče prigovor preveriti. Upravniku kuhinje so koristniki naročili, da dosledno preprečuje odnašanje hrane iz jedilnice tistim, ki nimajo pooblastila. Preprečuje naj tudi odnašanje hrane v lastnih posodah. V jedilnici obrata kemije 2 je premaio miz in stolov ter je treba manjkajoči inventar nadoknaditi. Ukinjeno je dnevno poiskušanje hrane po voljenem zastopniku koristnikov ter se ta dolžnost poveri referentu za družbeni standard.	I. S.	
jim je, da bi še mnogo let preživeli v zdravju in osebnem zadovoljstvu in še posebej v novem letu 1966.
Ob sporni hi h in šaljivih bodicah se je po večerji razvilck.pri-jetna tovariška družabnost. Cerarjev Gustl je marsikatero zdrl iz Pavlihove popotne torbe. Koš-nikov Karl pa je za slovo zapel »Lepa je lepa ta šmarska dolina«. Med prijetne spomine se je pomešala tudi kaka bridka pripomba. Posebno boleč je bil za nekatere odhod iz podjetja, ko se ni od njih poslovil nihče od ožjih delovnih tovarišev in starešin.
Poslovilnega večera so se udeležili naslednji tovariši (v oklepaju navajamo delovni staž v Cinkarni): Ivo Brus, referent za tehnično nabavo (32), Avgust Cerar, VK šamoter (19), Pavel Dečman, kurjač v cinkovem belilu (19) s soprogo, Ivan Hojnik, vodja izmene v aglomeraciji (23), Jože Hrastnik, čevljar (12), s soprogo, Franc Korošec, vodja oddelka v pripravi dela (30), Karel Košnik, delavec v notranjem transportu (7), Terezija Kranjc, snažilka v obratu (13), Franc Krk, kalciner lilopona (18), Martin Lednik, 1. čistilec v lopolnici (19),
Ivan Pangerl, vodja izmene v kemiji I. (26), Ciril Pesjak, stra-žaj centrifuge (10), Anton Sotlar, vozač premoga na generator (18), Ivan Vajsenbah, I. brusilec (12), Anton Godec, delavec v proizvodnji — vozač šarže (18), Karel Vitanc, II. brusilec (17), Peter Fedran, tehnik v investicijskem sektorju. Zaradi oddaljenosti ali drugih vzrokov se poslovilnega večera niso udeležili naslednji upokojenci:	Ferdinand Homat,
sušilec v K/M (16), Ahmed Kadič, potnik (7), Milka Kovačič, samostojni referent v zunanje trgovskem oddelku (19), Rudolf Lampret, aglomerer mešalec (17), Franc Očko, delavec v notranjem transportu (14), Valentin Rogelj-šek, škupinovodja v kemiji I. (25), Leopold Šešljer, vratar (12), Jože Verdnik, vodja oddelka v mehanični delavnici (30), Ivan Zurej, delavec v notranjem transportu (17). Vse dobre želje izrečene na /poslovilnem večeru veljajo tudi njim.
Upokojencem iz oddaljenih krajev je podjetje omogočilo vrnitev domov z osebnim avtomobilom oziroma brezplačno prenočišče v samskem domu.
Jedilnica v obratu organskih barvil je bila decembra prepleskana; treba je še nabaviti nekaj miz in stolov.
Zahvala

Toplo se zahvaljujem za izkazano denarno pomoč, tei sem jo prejel po elementarni nesreči od sindikata Cinkarne. Posebno pa se zahvaljujem za pomoč, ki so mi jo nudili sodelavci iz predelovalnih obratov.
Stefan Kaurin
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem sindikalni podružnici Cinkarne Celje za dodeljeno denarno pomoč. Prisrčna zahvala tudi tovarišu Tratniku lin tovarišu Grabarju za
obiskana mojem domu in izročitev denarne pomoči ob drevu republike.
Marija Kozmus
Zapisujte
v naš list
. cimmš
I
Intenzivnejše izkoriščanje surovin v Cinkarni
(Nadaljevanje s 5. strani)
Osnovna agregat tehnološkega postopka je destilacijska peč, v kateri je vstavljeno veliiiko število Samotnih retort, ki so razporejene v več etažah. Retorte polnijo s praženo in aglomerirano ru>do z dodatkom okoli 40 % drobnega reducenta. Koncentrat je treba po klasični shemi predhodno dvostopno pražiti — prvo stopnjo na etažnih mehaničnih pečeh, v drugii stopnji pa se aglo-marira na DL trakovih. Tako pripravljen odžveplan ter porozen agilomerait je v retorti indirektno ogrevan do temperaturne reakcije ZnO (1300—1400° C). Kot gorivo služi običajno generatorski ali zemeljski plin, v zadnjem času pa tudii mazut. Toploto odpad-\ nih kurilnih plinov uporabljajoč regeneratorjih za predgrevanje zraka in plina.
Za kondenzacijo par zreduciranega ainlka ima vsaka retorta svoj kondenzacijski sistem, ki ga sestavljajo glinasti kondenzator in pločevinasta alonža, ki sta nasajena na retorto izven pečnega
prostora.
Proces je diskontinuiran, ob-služevanje destilacijske peči traja vsak dan okoli 4 ure, medtem ko je preostali čas na razpolago za redukcijo. Obsluževanje peči, tako imenovani manever, se je do sedaj opravljal ročno in velja za eno najtežjih del v metalurgiji sploh.
Najvažnejše pomanjkljivosti tega procesa so do sedaj bile izredno težko fizično delo pri šar-žnranju, veliko zaposlenih ljudi šp sorazmerno slaba toplotna gospodarnost destilacijskih peči. Zaradi tega je ta proces v zadnjih desetletjih stagniral, količine cinka, proizvedene po drugih postopkih — elektrolize, vertikalne retorte, ISP visoka peč — pa so naraščale. Zaradi tega so bile cinkarne s klasičnim postopkom iz konkurenčnih razlogov prisiljene, da intenzivno delajo na razvijanju tega procesa. V tem času je bila v klasični postopek uvedena cela vrsta izboljšav, s katerimi je bila povečana kapaciteta in izkoristki predelave, in pridobila si je možnost proizvodnje boljših kvalitet cinka in kompleksnega izkoriščanja ostalih spremljajočih koristnih kovtn^Te izboljšave so izboljšale retortni postopek v taki meri, da jfe v tehnološkem pogledu ostal enakovreden ostalim.
Močan gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni je v industrijsko razvitih državah povro-čil veliko pomanjkanje delovne
sile. Ker zahteva retortni postopek veliko število kvalificirane delovne sile, zaradi tega po vojni te vrste cinkarn niso več gradila. Zaradi tega dejstva so bili v povojni dobi glavni napori pri razvijanju klasičnega postopka usmerjeni k zmanjšanju števila
3 MdliJIUIM
ljudi, potrebnih za obsluževanje destilacijskih peči in olajšanju njihovega dela. Pri tem razvoju so imele v zadnjem desetletju največ uspeha belgijske firme. Tako je belgijska firma Over-pelt žp leta 1955 izvedla takšne izredne izboljšave, da moramo popolnoma spremeniti kritična gledanja na ta proces.
S tem je postal klasični retortni postopek tehnično tako izpopolnjen, da lahko ne samo konkurira vsem proizvodnim postopkom, ampak je od njih še popolnejši in bolj učinkovit.
Cinkarna je v času svojega 90-letnega obstoja prešla vse razvojne faze postopka pridobivanja Cinka z destilacijo v horizontalnih retortah.
V tehnološkem oziru je bila Cinkarna od začetka obratovanja do začetka druge svetovne vojne med vodilnimi podjetji v svetu, ki so na ta način proizvajala cink.
Prekomerno izkoriščanje naprav med okupacijo, kakor tudi stihijsko povečanje kapacitet v prvih povojnih letih je povzročilo, da je Ginkama prešla na nivo zastarelega in nesodobnega podjetja. Stanje tehnologije je z leti postalo tako kritično, da se
je že govorilo o likvidaciji metalurške proizvodnje. Z velikimi napori ojačanega strokovnega kadra je uspelo, kljub zastarelim in izrabljenim industrijskih na-
Podatki v tabeli nam kažejo, kako velike uspehe ij.e Ginkama v preteklih 15 letih dosegla pri racionalizaciji svojega tehnolo-škega~ipracesa. Tii rezultati so bili doseženi praktično Skoraj izključno samo s popolnejšim in racionalnejšim izkoriščanjem surovin, ki jih je imela na razpolago.
Povečanje proizvodnje od 12.315 ton v letu 1950 na 22.160
pravaim toliko izboljšati tehnologijo proizvodnje cinka, da je topilnica po svojih proizvodnih rezultatih zopet dosegla zadovoljiv nivo.
ton v letu 1962 je bilo doseženo na istih destilacijskih pečeh z enakim številom retort. Povišanje izkoristkov kovine in znižanje normativov potrošnega materiala ni bilo rezultat naših investicij, ampak le plod izboljšav in racionalizacij na obstoječih močno zastarelih napravah. Do leta 1963 ni bilo investirano za
(Nadaljevanje na 9. strani)
Naslednja tabela prikazuje najvažnejše tehnološke podatke v letih 1950, 1960 in 1964.
Naziv materiala	Enota	1950	Normativ 1960	1964
Samotne retorte	kom/t	2,86	1,01	1,28
Predleži	kom/t	11,28	5,97	5,91
Krpovima	kg/t	56	26	26
Ilovica	kg/t	230	156	141
Reducent	kg/t	1.161	829	766
Plin	m3/t	9.433	5.924	5.424
Proizvodnja	t/let.	12.315	19.696	25.296
Izkoristek (kovine	%	71	84	85
JMHH
sm
m
KMEČKA DRAMA NA ODRU CELJSKEGA GLEDALIŠČA
S
jsl
i
8
1
i
%
M
Zadnja premiera v Slovenskem ljudskem gledališču je bila kmečka drama celjskega rojaka Antona Novačana VELEJA. Veleja se imenuje glavna junakinja, igra pa jo Jana Smidova, igralka, ki je prišla v celjsko gledališče naravnost z akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. Njen prvi nastop v Celju je bila vloga lažnivke v komediji ODKRITOSRČNA LAZNIVKA. Gotovo se je še
vsi dobro spominjamo.
Anton Novačan se je rodil v Zadobrovi pri Celju. Kot dramatik — pisal je tudi prozo — je dokončal le dve drami. Prvo smo videli letos poleti na Starem gradu — to je bil HERMAN CELJSKI drugo, prvo po nastanku, VEI.EJO pa je postavil na oder filmski režiser FRANCE KOSMAČ. Pred kratkim smo videli v Celju njegov film LUCIJA.
Za kaj gre v VELEJI? — Dogajanje je postavljeno pred drugo svetovno vojno. Velejo so moški vsi po vrsti izdali, izdali so njena čustva, njeno hrepenenje po pravi čisti ljubezni, pa se zato tudi maščuje vsem po vrsti. S tem, ko jih nav«e nase, že tudi naklepa, kako jih bo pogubila. Kot ženska ne misli na to, da bo žalostno končala tudi sama.
Naslednja premiera v SLG Celje bo drama francoskega avtorja Jeana Paula Sartra UMAZANE ROKE. To je drama o kominformovski politiki med drugo svetovno vojno. Bolj točno: obsodba take politike, ki se poslužuje kakršnhkoli sredstev za dosego nekih ciljev, pri tem pa ji ljudje niso važni. Delo je napisano izredno napeto in živo, karakterji niso tezne konstrukcije, marveč prepričljivi, resnični ljudje. Premiera bo v začetku februarja.	______
Na fotografiji so: pohotna starca — Marjan Dolinar in Janez Bermež ter Veleja — Jana Šmidova.

#
/
Intenzivnešje izkoriščanje surovin v
(Nadaljevanje z 8. strani)
izboljšavo in modernizacijo tehnološkega procesa praktično ničesar, razen skromne rekonstrukcije keramike.
V	ilustracijo naj navedem še to, če bi topilnica delala v letu 1964 po enakih normativih kot leta 1950, bi izguba narasla od 360 milijonov na okoli 3 milijarde dinarjev. Z racionalizacijo smo torej v tem času pocenili proizvodnjo za preko 2,5 milijarde dinarjev. S tem pa so bile izkoriščene sedanje naprave do poslednje možnosti, saj so nekatere med njimi ne samo zastarele, ampak sodijo v tehnični muzej.
Rezultati, ki jih danes dosegamo pa kljub temu še daleč niso na nivoju, ki ga zagotavlja moderniziran postopek pridobivanja cinka v horizontalnih retortah. Večina belgijskih topolnic veliko bolje izkorišča ainkove koncentrate pri neprimerno nižjih proizvodnih stroških.
V	spodnji tabeli se vidi primerjava glavnih tehnoloških podatkov, ki jih je Cinkarna dosegla v letu 1964 z belgijsko topilnico Overpelt, ki velja za vodilno pri pridobivanju cinka v ležečih retortah.
Iz podatkov je videti, da normativi, ki jih dosegamo danes v Cinkarni, še daleč ne dosegajo
nivoja belgijske cinkarne in da v tem oziru ohstojajo v metalurških obratih dejansko velike rezerve v racionalnejšem izkoriščanju surovin.
Ce vzamemo kot primer, da bi proizvodnja v letu 1964 trošila material po belgijskih normativih, bi bil prihranek samo na proizvodnih stroških 658 miilijo-__ nov dinarjev. Povečanje izkoristka predelave bi nadalje prihranil 3750 ton kovine, ki gre sedaj v izgubo, v vrednosti 891 milijonov dinarjev. Skupno bi znašal prihranek samo iz teh dveh naslovov 1550 milijonov dinarjev in topilnica bi s tem postala naj-rentabdktejši obrat podjetja. K temu moramo dodati še zmanjšanje delovne sile in močno olajšanje delovnih pogojev, z avtomatizacijo in mehanizacijo procesa, nadalje kompletno izkoriščanje predvsem kadmija, ki ga sedaj v celoti izgubljamo v tehnološkem procesu. V številkah hi to pomenilo dodatno milijardo dinarjev, tako da skupne rezerve v tehnološkem procesu pridobivanja cinka v Cinkarni znašajo — izražene v dinarjih — preko 2,5 milijarde dinarjev letno.
Izkoriščanje teh rezerv pa je seveda nemogoče brez večjih in-
vesticijskih vlaganj v obnovo, mehanizacijo in modernizacijo industrijskih naprav. Sedanje na-
prave so do kraja izkoriščene in je vsako iskanje rezerv praktično nemogoče.
Cinkarna je zato že v letu 1962 izdelala investicijski program za rekonstrukcijo metalurških obratov. Program je predvideval postopni prehod na modernizirani proces belgijske firme Overpelt. Rekonstrukcija se je pričela ko-
nec leta 1963 in bi prva faza morala hiti zaključena do konca leta 1965. Žal se je izgradnja zaradi elementarnih nezgod, nepred-vidlenih podražitev in pomanjkanja finančnih sredstev zavlekla in je za ključne objekte rekonstrukcije datum začetka obratovanja še vedno odprto vprašanje.
Program rekonstrukcije predvideva modernizacijo v mehanizaciji vseh treh faz s tehnologijo procesa to je praženja, destilacije in rafinaoije. Navedem naj obseg najvažnejših 'del in efekte rekonstrukcije pri posameznih fazah pridobivanja cinka.
A.	Priprava in praženje koncentrata bosta bistveno spremenjena. Opuščen b° sedanji dvo-stopni postopek praženja s pred-pražamo in muzejsko aglomeracijo (ki sama zaposluje 140 ljudi) in bo nadomeščen z enostop-nim praženjem peletiziranega koncentrata v Fluosolids reaktorju. Kot produkt reaktorja dobimo peletifciran aglomerat, ki je sposoben za direktno š a rži ran j e v destilacijski peči. Novi postopek ni samo cenejši in enostavnejši, temveč ima še celo vrsto prednosti.
— Nova peč je po površini majhen pražilni agregat z ogromno kapaciteto. Ena proizvodna enota predela v 24 urah 180 do 200 ton koncentrata. Specifični učinek znaša 25 ton koncentrata m2/24 h v primerjavi s sedanjimi DL trakovi, ki imajo storilnost vsega 2,5it/m2 na 24 ur.
— Stopnja odžvepianja je neprimerno v.išja od. desulfuracije na DL trakovih za praženje. Normalno vsebuje po tem postopku izpražene peletke 0,3 % TS, medtem ko daje naš sedanji pražilni trak normalno 1,2% TS. Dobro odž v epi jan j e ije za destilacijo osnovni predpogoj, ker se na žveplo vezan cink v peči ne reducira. Ena enota žvepla v aglomeratu veže dve enoti cinka, ki gre v rajmovko.
— Izpraženi peleti so zelo po-
Cinkarni
rožni in imajo izredne redukcijske sposobnosti. To dejstvo dovoljuje pri enakih ostalih pogojih nižjo delovno temperaturo v destilacijski peči.
— Pogoji praženja zagotavljajo, da celotni svinec in kadmij, ki spremljata cink v koncentratih, ostaneta v praženih peletih. Na ta način ostane kadmij v najustreznejša obliki za nadaljnjo predelavo. Proces pridobivanja kadmija gre vzporedno z redukcijo cinka z enakim izkoristkom. Pri sedanjem tehnološkem procesu od letne količine okoli 120 ton kadmija v koncentratih, izgubimo pri aglomeraciji okoli 80 ton, medtem ko preostalih 40 ton prodamo v produktih kot oink.
— Pri postopku bo izkoriščen večji del toplote, ki se sprošča pri eksotermni reakciji praženja za proizvodnjo pare. Na tono koncentrata bo proizvedena okoli 1 tone pare 42 atm. Električna energija, proizvedena iz te pare, pokrije potrošnjo ne saimo v obratu, ampak v vsej Cinkarni. Pri vseh dosedanjih postopkih aglomeracije je celotna toplota izgubljena — normalno je potrebno še dodajati 2—4 % goriva.
— Postopek praženja paletizi-ranega koncentrata je tako mehaniziran, da je za proizvodnjo (360 ton koncentrata na 24 ur in 320 ton H2SO4/24 h) potrebno le 20 ljudi (6 na izmeno), medtem ko je na sedanjih pražiiHih napravah v Cinkarni zaposleno 200 ljudi pri polovico manjša proizvodnji od zgoraj navedene.
— Izgube cinka pri praženju na sedanjih napravah znašajo
3 %, medtem ko nova pražama tvori zaprt sistem, v katerem materialne izgube znašajo le 0,3 do 0,4%.
Z zgraditvijo nove pražarne odpade pet sedemetažnih mehaničnih peči, trije pražilni trakovi; medtem ko bodo sedanje DORR-ove peči in kislina prešle na obratovanje s piritom. Zmanjšano bo število ljudi od 200 na 40, znižane bodo izgube cinka od 3 % na 0,3%, kadmija od 75 % na 1 % An svinca od 25 % na 0,3 % in povečana bo proizvodnja pare za 100 ton/24 h.
B.	Pri naslednji fazi procesa — destilaciji, je največja tehnična
(Nadaljevanje na 12. strani)
CINKARNAH
PROIZVODNJE cinka PO BELGIJSKEM POSTOPKU - (KfERPEU
P*n 00

Pravice in pogoji za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja
Temeljni zakon o invalidskem zavarovanju zagotavlja: pravico do poklicne rehabilitacije tj. usposabljanja za drugo delo, pravico do oskrbnine, pravico do zaposlitve, primerne preostali delovni zmožnosti, pravico do denarnega nadomestila, pravico 'do invalidske pokojnine, pravico do dodatka za pomoč in strežbo in pravico do invalidnine zaradi telesne okvare. Te pravice si zavarovanci pridobijo na osnovi:
lovnih let (od 20. leta do dneva invalidnosti) ali več, kritih s skupno pokojninsko dobo, more pridobiti pravice ne glede na to, koliko časa je bal zavarovan v zadnjih letih pred invalidnostjo;
b) če skupna pokojninska _doba ne dosega trii četrt, dosega pa najmanj eno tretjino delavnih let, pridobi pravico le, če je dopolnil vsaj 40 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih petih letih, ali vsaj 80 mesecev v zadnjih
ju, ali pa na kak drug način zavarovan;
č) če je bil vsaj eno leto zavarovan in je bil na dan nastanka invalidnosti v delovnem razmerju oziroma zavarovan na kak drug način, pridobi pravice tudi zavarovanec, ki je postal invalid pred 30. letom starosti, če sicer ne izpolnjuje splošnih pogojev za pridobitev pravic in to: če si je s šolanjem po 20. letu starosti pridobil strokovno izobrazbo kvalii-
a)	invalidnosti zaradi bolezni ali nezgod;
b)	telesne okvare najmanj 30 odstozov;
c)	r • posredne nevarnosti za in-validi . st v zvezii z delom na določen: in delovnem mestu.
Inv . idnost v smislu TZIZ je mašijo '.a, če nastane pri zavarovancu zaradi bolezni izven dela, nesrele pri delu ali poklicne bolezni, izguba ali zmanjšanje zmožnosti za delo, ki je ni mogoče odpraviti z zdravljenj em oziroma medicinsko rehabilitacijo. Z . invalidnost se šteje tudi, kadar zavarovanec zaradi trajne spren ,mbe, ki je nastala v njegove:. zdravstvenem stanju, ne sme v :č opravljati dela, za katero je s posebnimi predpisi določeno, da ga smejo opravljati samo osebe, ki glede zdravstvenega stanja izpolnjujejo določene pogoj z.
2e v novembrski številki Cinkarna ja smo navedli, da so raz-višče. i invalidi v I., II. in Ul. ka-tegor. o invalidnosti. V I. kategorijo i validnosti so uvrščeni za-varor nci, popolnoma nezmožni za sv . je delo in za drugo ustrezno delo, ki se niti s poklicno re-habil acijo ne morejo usposobiti za ta' o delo. V II. kategorijo invalid' osti so uvrščeni zavarovanci — le deloma zmožni, bodisi za svoje, bodisi za drugo ustrezno d. ‘o — ki se niti s poklicno rehabilitacijo ne morejo toliko uspo. obiti, da bi mogli v polnem delov o em času opravljati drugo ustre ro delo. V III. kategorijo invalidnosti so uvrščeni zavarovanci, ki so popolnoma nezmožni, ali le deloma zmožni za svoje delo, pač pa so zmožni v polnem delovnem času opravljati drugo ustrezno delo, ali pa se lahko s poklicno rehabilitacijo usposobijo za tako delo.
Za pridobitev pravice iz invalidskega zavarovanja pa mora za-varo. nec dopolniti določeno pokojni sko dobo, če je nastala invalide ost kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela. Pri ugotavljanju pogojev, tj. pokojninske dobe do nastanka invalidnosti je upoštevano tudi število delovnih let, ki bi jih zavarovanec lahko dopolnil do dneva nastanka invalidnosti, če bi mu bil
CMKARNAR ■
štet v pokojninsko dobo ves čas od takrat, ko je dopolnil starost 20 let. Pri tem so upoštevana le cela leta, torej se doba ne ugotavlja po mesecih in dnevih.
Zavarovanec pridobi pravico ob izpolnitvi naslednjih pogojev: a) če je dosegel tri četrt de-
Prav je, da ob začetku leta, ko sprejemamo planske naloge, razmišljamo tudi o tem, kako bomo delali, da bomo dosegli plan, da bomo povečali produktivnost dela in s tem tudi naše osebne dohodke. Gotovo je, da bo leto 1966 za vso našo skupnost in tudi naš delovni kolektiv izredno težko in da bomo morali iskati in poiskati še številne notranje rezerve. Menim, da je v prvi vrsti važno, kakšne bodo naše telesne in umske sposobnosti, kako in n‘a kakšen način bomo naše moči obnavljali, da bi iz dneva v dan zdravi in zadovoljni dosegali čim večje proizvodne rezultate. Menim, da bo morala naša sindikalna organizacija podrobneje razpravljati o tem, kako nuditi svojim članom čim več zdrave rekreacije, kako organizirati izlete, dopuste, dnevni oddih in podobno. To je zlasti važno v sedanjih pogojih, ko so ukinjene razne vozne olajšave, ko bo treba v kolektivu samostojno odločali, koliko sredstev naj bi odvajali za rekreacijo, ali naj bi stroške, ki jih imajo člani sindikata na dopustu, regresirali kot dosedaj, ali ne. .
Glede na delovne pogoje, v katerih delamo in živimo in glede na zdravstveno stanje članov na-• šega kolektiva, bi bilo priporočljivo in prav, da čini več ljudi preživi svoj oddih na morju, oziroma v planinah. Na ta način bi
desetih letih, preden je postal invalid;
c)	če tretjina delovnih let in skupna pokojninska doba ne dosegata treh let, pridobi pravico, če ima vsaj eno leto zavarovalne dobe in če je bil na dan nastanka invalidnosti v delovnem razmer-
se temeljito odpočili, nabrali novih moči in okrepili zdravje, kar bi gotovo vplivalo na večjo proizvodni d oziroma na boljše rezultate dela.
Ker so cene v počitniških domovih in gostinskih obratih, ob morju in v planinah za naše sedanje zaslužke le precej visoke, bo potrebno iskati nove načine in oblike, kako zbrati potreben denar, da sl bo človek lahko pri-
ficiranega delavca ozirom/a srednjo strokovno izobrazbo, ali od te višjo izobrazbo in če je delal na svoji izobrazbi ustreznem delu.
Zavarovanec, 'kii je postal invalid pred dopolnjenim 20. letom starosti, pridobi pravico, če je bil na dan, ko je postal invalid, v delovnem razmerju in je imel vsega skupaj vsaj eno leto zavarovalne dobe.
Zavarovanci, ki so postali invalidi zaradi nesreče pri delu, ali zaradi poklicne bolezni, pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja ne glede na pokojninsko dobo. Ravno tako niso vezani na navedene pogoje za pridobitev pravice iz invalidskega zavarovanja zavarovanci, ki so. postali invalidi med tem, ko so bili na dglovni akciji.
voščil oddih na morju ali v planinah.
Dosedanja politika regresiranja dopustov je preživela in tudi zakonitih predpisov, ki bi tako regresiranje omogočili, ni več. Jasno je tudi, da vsako trošenje sredstev sklada osebnih dohodkov za regrese zmanjšuje osebne dohodke, kar je v prvi vrsti pomembno za starejše člane, ki od-(Nadaljevanje na 11. strani)
Graditeljem na Hudinji je bilo vreme dokaj naklonjeno; kljub grozečim oblakom in pogostim padavinam jim je sneg prizanesel. Sedaj je na vseh stavbah mirno, vztraja le tovariš Pusto-slcmšek; še pred koncem meseca bo imel pozidane vse vmesne
zidove.

RAZMIŠLJANJA O REKREACIJI
(Nadaljevanje z 10. strani) hajajo v zaslužen pokoj in imajo prav zaradi raznih oblik regresiranja znatno manjšo pokojnino. Moramo si torej prizadevati, da ustvarimo čimvečji fond osebnih dohodkov, ki naj se pravilno razdelijo — po zaslugi, s temi sredstvi pa bo vsak posameznik po svojem preudarku gospodaril tako, da del sredstev odvaja za rekreacijo in razvedrilo. Morda bo ta ali oni tovariš oporekal češ, če smo do sedaj prejemali regrese za dopust, zakaj jih ne bi še nadalje. Vemo, da je regrese za dopuste koristilo le manjše število članov kolektiva, sredstva za te namene pa so ustvarjali vsi.
Če želimo v letu 1966 doseči naš proizvodni plan in ustvariti dohodek, ki nam bo omogočil osebne prejemke v povprečju okoli 80.000 dinarjev, potem moramo vedeti, da bo to možno le na ta način, da razne nepotrebne izdatke skrčimo na minimum in da politiko regresiranja prilagodimo dejanskim možnostim in našim potrebam. Verjetno bi bilo prav, če bi se člani sindikata in vodstvo sindikalne organizacije, odločili za razne oblike varčevanja za dopuste, ker, kot že rečeno, dosedanje oblike regresiranja so preživele in je treba iskati nove možnosti.
Prav gotovo so problemi v zvezi z rekreacijo zelo pereči in bi bilo prav, če člani kolektiva o teh stvareh razmišljajo, povedo svoje mnenje in dajo predloge sindikalnim organizacijam, ki se bodo morale s to problematiko zelo resno Ukvarjati.
Ko razmišljamo o teh vprašanjih je prav, da mislimo tudi o dnevni oziroma tedenski rekreaciji. Razne dejavnosti v športu, pri ljudski tehniki, v družbenih in društvenih organizacijah, nadalje lov, ribolov, tek čez dm in strn, nabiranje gozdnih sadežev, izleti v naravo in podobno, vse to -krepi telo in ustvarja pogoje za boljše delo in srečnejše življenje. ,'aiZato menim, da bi se morale krepiti in razvijati omenjene dejavnosti. Mnogi izleti, ki jih organiziramo, so v glavnem vožnja
•Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna, Celje. Tel. 39-81, 39-82, interna 53. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« Celje.
z avtobusom na relaciji Celje— Portorož ali Kranjska gora— Trenta, nadalje Maribor—Murska Sobota—Lendava in podobno, brez ustreznih predhodnih programov, katerih cilj bi bila telesna okrepitev oziroma kulturni dvig članov, ki bi se izletov udeležili.
Kolektiv, kakršen je cinkar-niški, ima prav gotovo veliko
možnosti in sposobnosti, da si organizira godbo ali orkester, pevski oktet, pevski zbor, igralsko skupino, recitatorsko skupino in podobno. Veliko več bi lahko napravili tudi s propagiranjem obiskov raznih kulturnih prireditev v Celju, ki jih je kar dovolj in za katere mnogi naši tovariši kažejo veliko zanimanje, so pa premalo seznanjeni z vsebino tega ali onega kulturnega pro-
grama, največkrat pa tudi dosti ne vedo, kaj se na tem področju dogaja. Menim, da so to zelo hvaležna področja za naše sindikalne organizacije in za člane sindikata sploh, ki bi morali po teh vprašanjih pokazati več iniciative, če želimo v bodoče žeti boljše rezultate, predvsem pa, če hočemo ohraniti naše telesno in duševno zdravje, zadovoljstvo pri delu in doma v svoji družini.
Ocenjevalna in spretnostna vožnja naših voznikov amaterjev
Avto moto sekcija v okviru našega društva Ljudske teh- kontrolnih postaj ald pa na cilj — :——— --------—r-;--—-----: rr--------“--------rrr— si je '»prislužil« kazensko točko.
nike je bila v preteklem letu zelo aktivna, saj je usposobila
okoli 50 voznikov-amaterjev. Poleg tega je v oktobru priredila Ko so se vsi tekmovalci srečno
_____________________i________ !------------—------vrniti, jih je čakala se ena pre-
kondicijsko vožnjo za člane društva, v novembru pa ocenje- izkušnja, pokazati so morali, ka-
valno in spretnostno vožnjo. Za ocenjevalno in spretnostno ko obvladajo svoje vozilo.
vožnjo se je prijavilo enajst tekmovalcev.
Na terenu, kjer so bile označene razne ovire, so morali vozi-
Tekmovalna proga za ocenjevalno vožnjo je bila dolga 86 kilometrov in je vodila od Celja skozi Šentjur in Podplat, mimo Slovenske Bistrice, skozii Frankolovo in Škofjo vas do cilja pri metalurškem vratarju.
Teikmovalci so štartali v presledku treh minut tn so vozili mimo dveh javnih dm dveh tajnih 'kontrolnih postaj; javni sta bali v Grobelnem in Konjicah, medlem pa sta bili tajim pri Podplatu in na Frankolovem. Udeleženci tega 'tekmovanja so morali prevoziti progo v eni uri in 40 minutah. V pravilniku, ki so. ga prejeli na startu, so bile določene dolžine posameznih £lap, oziroma podetap in predpisane povprečne hitrosti. Tisti, ki je prišel pol raiinute prezgodaj, ali pa prepozno na •katerokoli izmed
Pred startom je tehnična komisija pregledala vsa vozila: Na sliki: tekmovalci sprejemajo še zadnja navodila.

ti naprej in vzvratno. Tudii tu so sl nekateri nabrali kopico kazenskih točk. Preko »mosita« so sicer vsa srečno prišli, toda vzvratna vožnja v garažo in »kcnfinii« na »cesti« so povzročali težave. Kljub kazenskim točkam, ki so si jih tekmovalci nabrali pri ocenjevalni ali . spretnostna vožnji lahko ugotovimo, da so cifrkar-narj.i dobri vozniki.
Končni vrstni red je bi! naslednji: 1. Pavle KESSLER, 2. Tone ŽERJAV, diipl. ing., 3. Franc ROMIH, 4. Viktor SKALE, 5. Vili HERLAH, 6. Silvo DEČMAN, 7. Peter KUŠAR, 8. Emil JELEN, 9. Rudi ŠIBLI, dipl. ing., 10. Drago CEH, ml., 11. Jože JANČIČ.
fafiiUUIha 11
Tekmovalci s širšimi in daljšimi vozili so težje prevozili začrtano progo. Na sliki: Peter Kušar (Moskvič).
Intenzivnejše izkoriščanje surovin
(Nadaljevanje z 9. strani)
pomanjkljivost težko fizično delo in velike potrebe po kvalificirani delovni sili. Ta problem smo reševali desetletja din to več ali manij uspešno. Leta 1955 je belgijska firma Vdelle Montage po 20-latnih poskusih uvedila brezhibno mehanizacijo obeh najtežjih faz in to polnjenja retort z vsdipom in praznjenja ogorkov. Cinkarna je ta sistem odkupila im ga že postopoma uvaja na svojih pečeh. Mehanizacija nam daje naslednje prednosti:
—	olajšuje težko flaično delo pod najtežjimi delovnimi pogoji, ki ga bodo sedaj lahko opravljali tudi starejši izčrpani' delavci;
—	potrebno število ljudi se, ho za isto delo zmanjšalo za 40 %;
—	višina peči ni več omejena
je in pločevinaste alonže, in ga nadomestili s skupnim kondenzatorjem za eno polovico peči. To-pilniiške peči v Cinkarni bodo imele v principu enak, vendar nekoliko modificiran kondenzacijski sisteim Naš kondenzacijski sistem 'ima naslednje prednosti:
—	ukinjeno bo poslednje roč-
no delo pri obsluževamju peči s tem, ida bodo odpadle naslednje operacije:	vlečenje cinka, od-
stranjevanje kondenzatorjev in alonž, čiščenje kondenzatorjev, stresanje prahu in nameščanje kondenzatorjev din alonž, izvajanje manevra je s tem popolnoma mehanizirano;
—	odpadli 'bodo stroški za proizvodnjo kondenzatorjev, alonž in zmesi za zamazovamje;
.— kondenzacijske izgube, ki so nastale z zgorevanjem na
Ogrodje hale novega obrata New Yersey
z višino delavca, bi jo obslužuje; sedanje 3-etažne peči je možno povečati na več etaž.
Nove peči v Cinkarni, ki jih obslužujemo mehansko, imajo 4 etaže, kar je pripomoglo k povečanju kapacitete in pocenitvi proizvodnje;
—	možnosti uporabe retort večjega profila. V Ginkarni bomo sedanje 88-0utrske retorte postopoma zamenjali z večjimi, kar občutno poveča proizvodnost peči;
—	v retorto gre okoli 6 % več šarže kot pri ročnem polnjenju. Polnjenje je enakomerno in ne zavisi več od fizične dispozicije topilca, kar je za vodenje destilacije izredno važen moment.
C.	Bistvene! bo spremenjena tudi destilacijska peč, ki je doslej veljala za več ali manj izpopolnjen agregat. Firma Oveipelt je izvedla na sami peči niz izboljšav, ki poenostavljajo delo peči, povečujejo kapaciteto in toplotno ekonomiko peči. Pri klasični obliki destilacijske peči so odvrgli celotni kondenzacijski sistem, to 'je glinaste kondenzator-
12 MTOrfifif
atoinži in so znašale najmanj 3 % kovine, bodo z novim postopkom popottioma eliminirane;
—'pri redukciji nastali CO je nekoristno izgoreval na odprtinah posameznih alonž. Iz novega kondenzatorja se ceLotna količina plina (98°,o CO) izkorišča za kurjenje destilacijskih peči. Pri tem se prihrani ena tretjina za kurjenje potrebnih kalorij. "
—	pri inovetn sistemu praženja bo ostal ves kadmij v praženih peletiih. Pri redukciji v retorti kadmij predistilira in se zbere v tekočem cinku. Za proizvodnjo kadmija nam preostane samo še faza ločenja obeh kovin, ki je zelo enostavna po rekfcifikacij-skem principu;
—	vodenje tehnološkega procesa destilacije bo zelo olajšano, ker se ni potfeftno ožirati na izgube cinka s plamenom na alon-žah.
D.	Za rafinacijo surovega otoka je v izgradnji nova rektifika-cijs/ka raftoacija sistema »New Jer,sey«. Surovi otok pridobljen iz ležečih »etort, je direktno uporaben samo v določene namene, na primer za pocinkanje (okoli 40 % svetovne' proizvodnje cinika). Za osrtale namene pa je potreben či-
stejši otok. Surovi cink, iz rekonstruirane topilnice bo imel velike količine kadmija v kovinski obliki iin se ga zato ne bo izplačalo uporabljati niti za pocinkanje.
Celotna producirana količina surovega etoka bo šla preko rek-tifiikacije, njeni produkti pa bodo: ■ rektificirani cink kvalitete 99,99 %, surovi svinec (50 % od vsebnosti v koncentratu) in rek-tificirami kadmij z 99,99 % Cd.
Proces rektifikacije je zelo enostaven. Stroški s,o majhni in samo pridobljeni kadmij več kot pokrije stroške rektifikacije.
Z rektifikacijo surovega otoka bo Cinkarna pridobila potrebne količine najkvalitetnejšega cinka 99,99 %, ki ije na domačem tržišču za okoli 30.000 dinarjev dražji od surovega otoka. Poleg tega bo omogočeno pridobivanje kovinskega kadmija z visokim izkoristkom. Tega smo doslej v tehnološkem procesu v celoti izgubljali. Samo vrednost pridobljenega kadmija bo znašala okoli 800 milijonov dinarjev.
Možnosti za izboljšavo tehnološkega procesa to racionalnejšega izkoriščanja surovin so v Cinkarni izredno velike. Osnovni ekstraktivni metalurški obrati z
današnjimi proizvodnimi to tehnološkimi rezultati niso zmožni, da se nspešno ^vklj učijo v nove okvire gospodarjenja, bodisii na domače, bodisi na zunanjem tržišču.
Z izkoriščanjem velikih možnosti, ki jiih še nudi sedanji tehnološki proces v smislu racionalnejšega izkoriščanja surovin, bi topilnica postala najrentabitoejši ohrait podjetja. V ta namen potrebna rekonstrukcijska dela smo pričeli že pred dvemi leti ito so sedaj pred zaključno fazo, za katero pa še ni rešeno vprašanje podražitev, ki znaša 1,6 milijarde dinarjev.
Z obratovanjem novozgrajene pražame, rekonstrukcijo in obnovitvijo topiiniških peči in dokončanjem nove rektifikacijiske naprave za raftoacijio cinka bo tehnološki proces pridobivanja , cinka v horizontalnih retoirtah dosegel današnji svetovni nivo. Racionalnejše izkoriščanje surovin v Cinkarni je torej pogojeno z dokončanjem rekonstrukcije, brez katere bi nadaljnje obratovanje ekstraktivnih metalurških obratov v Cinkarni bilo že danes sporno.
derik, Juraja Silvester, Mlakar Venčeslav, Fistrlč Rudolf, Bobek Alojz, Razdevšek Jože, Magič Djuro, Koželj Franc, Mlinarič Edmund, šalja Djemaili, Gašl Murat, Hodjič Muhamcd, Viksam Dju-ra, Miloradovič Radmila, Žnidar Franc, Janc Jože, Jovanič Slavko, Kerneša Alojz.
Odšli iz podjetja: Dragnovič Camil, Fidler Ludvik, Škrubej Jernej, Kosu
Odšli v JLA: žerjav Franc, Bombač Alojz, Žnidaršič Jože.
Poročili so se: černejšek Anton, Gobec Marinka, žerjav Franc in Dečman Dorica .
Franc, Horvat Josip, Taškcr Maks, Ta-šker Edi, Nastasljevič Miodrag, Miloševič Dragoijub, Tratnik Matija, Plavčak Jože, PlantalT Jože, Jakopin Jože, Mare-tič Josip, Hrastnik Ivan, Glavnik Franc, Laubič Ivan, Krcanovič Branislav, Golob Branko, Hodjič Muhamed.
V decembru 1965 so prišli v podjetje: Djokič Ilija, Lipičnik Franc, Paunovič Siniša, Bartolič Blaž, Draganovič Camil, Mlakar Ivan, Plohl Anton, Lesjak Franc, Belina Viktor, Hrastnik Ivan, Kunst Alojz, Fidler Ludvik, Leskovar Stanislav, Negucič Vojislav, Kranjc Karel, Taškcr Edi, Tašker Maks, Glavnik Franc, Tratnik Rudolf, Jančijevič Dragan, Jakopin Jože, Flan-tan Jože, Kakeš Djemal, Novak Nikolaj, Kokotec Jože, Kovačič Herman, Plavčak Jože, Zupanc Franc, Golež Fri-
PRIKOLICA, NA SLIKI, JE SPET POTREBNA POPRAVILA Vsi vemo, da nobena stvar ne traje večno, od časa do časa jo je tore] treba popraviti, toda ta prikolica je, od zadnjega »remonta« do dneva ko so jo znova pripeljali v mehanično delavnico, obratovala zelo kratek čas, samo tri tedne. Slika nam dorvolj jasno pove, da je k takemu izgledu pripomogla malomarnost.
(Nadaljevanje)
Proizvodnja superfosfata je v novih pogojih dela bolj ugodna. Trenutne težave s prodajo gnojil, kar je splošen pojav za vso Jugoslavijo, so predvidoma prehodnega značaja. Kljub temu smo občutili ta zastoj, in obstoječe kapacitete niso popolnoma izkoriščene. Obstoj obrata z obstoječim tehnološkim postopkom je možen samo za krajši čas. Pogoji dela so izredno težki, naprave so zastarele, obrat nima niti najnujnejše mehanizacije. V razkladanje surovin in nakladanje gotovega izdelka je vloženo veliko fizičnega dela in je nujno potrebno reševati problem z mehanizacijo,' kjub dejstvu, da smo pred uresničitvijo izgradnje novega objekta s spremenjenim asorti-manom gnojil.
Obrat zemeljskih barv v Mozirju nima perspektive. Osnovna naloga strokovnega kaidra naše tovarne je, nadomestiti sedanje proizvode z novimi. Nekaj rezultatov smo že dosegli in sicfer z uvajanjem proizvodov z višjo ceno, kot so tiskarske barve in antikorozijska zaščitna sredstva na bazi že obstoječih proizvodov v okviru Cinkar-
Nekaj navedenih primerov nam daje sliko poslovanja obratov anorganske kemije. Odkrivanje notranjih rezerv direktno v proizvodnji na zastarelih napravah je iluzorno. Pot k uspešnejšemu poslovanju je v novih obratih s sodobno tehnologijo in v koriščenju proizvodnje novega objekta žveplene kisline, ki je v končni fazi izgradnje, — namenjen je planirani proizvodnji kompleksnih gnojil in titanovega belila. Seveda za uresničitev teh načrtov potrebujemo precej visoka investicijska sredstva, kar pa iz
lastnih virov ne moremo kriti.
Pred uveljavitvijo odlokov gospodarske reforme je bila proizvodnja organskih barvil v popolnoma drugačnem položaju kot je po 26. juliju, in to zaradi naslednjega: s spremembo kur-sa dinarja napram dolarju in novih carinskih predpisov je v boljšem položaju tisti proizvajalec, ki ima več artiklov, katere proizvaja iz domačih osnovnih surovin.	*
Če analiziramo celotno proizvodnjo obrata organskih barvil, potem vidimo, da je dohodek tega obrata z uveljavitvijo reforme zmanjšan za dve tretjini. Sredstva, ki jih ta obrat akumulira, zadoščajo za kritje osebnih dohodkov, razmerje med osebnimi dohodki in skladi pa je slabše kot je predvideno po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, kajti cene naših izdelkov so s 26. julijem ostale nespremenjene, medtem ko je razlika v nabavni vrednosti surovin, ki jih pretežno vse uvažamo, porastla za 43 %. Cene za naše izdelke iz tega področja so bile 'pred reformo dejansko na pariteti 1 dolar = 960 dinarjev, torej smo akumulirali del sredstev. Medtem pa so sedaj naše cene pri pariteti 1 dolar = 1.250 dinarjjjv za uvožene surovine ostale na ontenjeni pariteti za končne izdelke, pri čemer smo primerjali cene s svetovno znanimi proizvajalci Nemčije, Italije in Švice. Pri tem smo upoštevali tudi različne koncentracije samih tržnih produktov. Na podlagi točne dokumentacije o cenah in analize stanja za asortiment preko 90% tržnih produktov, ki obsega čez 98 % celotne proizvodnje, ugotavljamo, da so naša barvila cenejša kakor barvila zapadnih proizvajalcev. Zato je potrebno bolj kot dosedaj posvetiti pozornost
PRIJATELJSKO SREČANJE ODBOJKARJEV
V počastitev dneva JLA je 18. decembra 1965 sindikalna podružnica Cinkarne priredila v telovadnici na IV. osnovni'Šoli prijateljsko srečanje z odbojkarskima ekipama Tovarne avtomobilov in motorjev in Elektrokovine iz Maribora.
Rezultati posameznih tekem so bili naslednji: tŠLKO' : CINKARNA 3:0, TAM : CINKARh^V 2:3 in TAM : ELKO 0:3.
momentom, ki vplivajo na samo rentabilnost proizvodnje.
Nemogoče je, da v državi obstajata dva proizvajalca barvil s popolnoma enakim proizvodnim programom, ne da bi uskladila program in se lotila delitve dela. Tako bi bila dana možnost za rentabilnejšo proizvodnjo, saj je popolnoma jasno, da je po menjavi sinteze nujno potrebno aparaturo temeljito očistiti, kar znaša minimalno 24 ur. Na drugi strani pa bi tako oba proizvajalca izdelovala določene produkte v dvakrat večji količini pri praktično istem številu zaposlenih. Mislim, da je nujno potrebno, da se oba proizvajalca sporazumeta in delitev dela ter programa proizvodnje uresriičita, to pa ne v
obliki integracije, ampak samo kot iskreno poslovno sodelovanje, tako komercialno kot tudi tehnično.
Torej to je ena izmed tako imenovanih notranjih rezerv, ki pa takoj razkrije drugo in sicer premajhne kapacitete. Vsi postopki za sintezo organskih barvil so šaržni in je potrebna praktično stalna kontrola procesov, medtem ko je izrazito fizičnega dela, v primerjavi z drugimi vrstami industrijske dejavnosti, malo. Če primerjamo proizvodnjo barvil tega asortimenta, ki ga imamo pri nas s proizvajalcem v Zahodni Nemčiji, potem je slika naslednja: nemški proizvajalec je imel za lastno proizvodnjo 2552 ton (čista sinteza) zaposlenih 275 ljudi, od tega v direktni proizvodnji 232, v laboratorijih (obratni, kontrolni in razvojni) 43 in 1 šefa obrata; podatkov za administracijo in ostalo osebje nimamo. V naši proizvodnji smo izdelali 640 ton (enaka proizvodnja po asortimentu) in to z 88 zaposlenimi, od tega 74 v direktni proizvodnji, 13 v laboratorijih in 1 šefom obrata. Iz tega sledi, da je proizvajalec v Nemčiji imel na enega zaposlenega 9.100 kg proizvodnje, mi pa imamo 7.200 kg. Njegova vrednost proizvodnje je znašala 5,750.000 dolarjev, naša vrednost znaša 1,470.000 dolarjev. Kapaciteta, s katero mi obratujemo, je praktično štirikrat manjša pri skoraj enakem asortimentu. Produktivnost — fizična je pri nas za 35 % manjša in to ne zaradi • slabe organizacije proizvodnje, ampak zaradi minimalno potrebnega števila ljudi, ki
. CUM
so nujno potrebni za vodenje ^ procesa, brez ozira na reakcijske posode ali so te štirikrat večje ali pa samo dvakrat. Torej, rešitev tega problema je jasna — nujno potrebno je po večati kapacitete. Načrti za to so pripravljeni, tehnologija je izdelana, ne bi navajal tu posamezne normative pri istem proizvajalcu in pri nas. Situacija je naslednja: če ovrednotimo oba normativa z istimi cenami po katerih mi kupujemo surovine, je razlika v lastni ceni 1,4% v korist proizvajalca iz ZRN. Torej tudi tu je rezerva, ki pa je proti prejšnji minimalna, vendar, pa je ne smemo zanemariti. Da bomo lahko rešili ta problem, ki so ga novi predpisi postavili v ospredje,* je potrebno naslednje:
Poiskati moramo obliko sodelovanja z drugim proizvajalcem, kar omogoči bolj smotrno proizvodnjo, pri čemer pa moramo deljtev proizvodnega programa popolnoma uresničiti. Končna posledica te faze je rekonstrukcija — povečanje obstoječih kapacitet.
... Razumljivo je, da se morajo cene za organska barvila formirati na pariteti dolarja 1250 dinarjev.
Na podlagi referatov in razprav na tem posvetovanju so bili sprejeti naslednji sklepi:
9 Ker se bodo morale gospodarske organizacije po reformi opirati v glavnem na lastna investicijska finančna sredstva, je izdelava usklajenega perspektivnega plana razvoja kemične industrije, ki pa ne bi bil časovno omejen, toliko bolj nujna. Izdelati je treba jasen koncept razvoja toliko bolj, ker je razvoj kemije v Sloveniji v razkoraku z . razvojem v ostalih predelih naše skupnosti.
Osnovni namen izdelave koncepta io razvoju kemične industrije je v tem, da se vskladijo sedaj razdrobljene in često neekonomsko koriščene kapacitete ter da se doseže takšno koriščenje kapacitet, ki bo omogočili optimalno proizvodnjo, tako po količinskem, kakor po ekonomskem efektu.
V tem konceptu razvoja je treba dati predvsem poudarka razvoju bazne kemične industrije in se točno opredeliti za smer njenega razvoja. Ta industrija daje surovinsko osnovo znatnemu delu predelovalne kemične industrije in ostalim industrijskim dejavnostim. Od njenega razvoja pa je v znatni meri odvisno zmanjšanje uvoza oziroma povečanje izvoza.
(Nadaljevanje na 14. strani)

Program dela družine počitniške zveze
Počitniška zveza je družbeno vzgojna organizacija za rekreacijo mladine, ki organizira izlete, potovanja, pohode, letovanja, zimovanja, zborovanja in srečanja. Organizacija z aktivnim delovanjem vzgaja mladino, saj njeno delo sloni na principu samoupravljanja in odgovornosti članstva za njeno imo-vino ter skrbi za vsebino in učinek dela in akcij.
Naša družiiina je v dosedanjem .razvoju dosegla le nekaj uspehov. Vzrok temu je predvsem slabo vodstvo, toda v tem letu pričakujemo, da bo naša družina PZ realizirala svoj program,' ki si ga je zadal IO in s tem pokazala svojim članbtn .koristi počitniške zveze, kii jim te-nudi.
Predvidevamo, da .se bo v letu 1966 povečalo število članov na okoli 40. število članov naše družine bi že sedaj bilo veliko večje, če bi bili člani — mladinci pravilno seznanjeni s koristmi, ki jim nudi organizacija.
Z ukinitvijo vseh popustov pri vožnjah bi prišlo do občutnega stagniranja v naši organizaciji, saj bi zaradi dragih voženj lahko koristila objekte počitniške zveze le mladina z res visokimi osebnimi dohodki, seveda če se ozremo samo -na našo družino. Toda namen naše organizacije je, da seznanja mladino z lepotami naše domovine. Člani PZJ bodo še imeli popuste pri vožnjah. Zaradi popustov pa bo treba članstvu v PZJ posvetiti več pozornosti.
Naša družina PZJ mora narediti program za tekoče leto -n ga predložiti IO PZJ občine, ker bo IO PZJ občine .potrjeval le objave, za it ista potovanja, ki bodo programirana.
Ob novtih pogojih, kii jih bo še nadalje nudila PZJ svojim članom, bo skoraj nujno, da bo članarina večja. Predlog je, da bi znašala članarina 300 din — ta bo razdeljena ta,ko, da bo največ denarja ostalo družinam; 700 dinarjev pa bi znašaj investicijski fond, saj je znano, da so nekateri objekti PZJ v zelo slabem stanju. Članarino in investicijski fond bo treba plačati skupaj in sicer le v enem obroku.
0 Za. uspešno uresničitev nalog, ki si jih je zadal IO PZJ naše družine je najprej potrebno organizirati seminar za vse člane izvršnega in nadzornega odbora naše družine PZJ.
Seminar bi priredili v počitniškem domu FSJ v Velenju, meseca februarja.
0 22. februarja ho družina PZJ skupno z mladinsko organizacijo priredila zabavni večer — maške-rado v sindikalni dvorani Cinkarne. Za trd najboljše maske so predvidene tri nagrade. Na maškarado bomo povabili tudi feni-
CINKARNAI?
alee iz drugih družin.
0 V marcu si bodo člani PZJ Cinkarne ogledali eno izmed tekem svetovnega prvenstva v hokeju v Ljubljani.
0 V septembru se bo okoli 15 oziroma 20 članov PZJ udeležilo partizanskega pohoda čez Menino planino.
0 Prav tako bo naša družina PZJ skupno z mladinsko organizacijo priredila ogled smučarskih tekmovanj v Planici — meseca marca.
0 V počastitev dneva mladosti bo skupina 20 do 30 članov
V letu 1965 je bilo odigrano rekordno število brzotumiirjev, in sicer 32 s povprečno udeležbo sedem igralcev. Prav v preteklem letu smo pričeli igrati nov način, in sicer s časom deset minut za partijo. Zal moramo ugotoviti, da na teh brzotumirjih srečujemo skorajda vedno iste igralce, kar pa seveda ne daje dovolj pestrosti temu tekmovanju.
Največ zmag na teh brzotur-nirjih »ta dosegla Arh in tog. Pi-puš, oba »ta osvojila ali pa delila prvo mest« devetkrat. — Udeležila sta se: Arh 12, tog. Pi-puš pa 24 turnirjev — sledijo
PZJ obiskala rojstni kraj Maršala Tita — Kumrovec. — 22. maja.
0 V poletnih mesecih bo družina PZJ priredila izlet na Pohorje in izlet v Logarsko dolino.
0 Prav tako bo naša družina priredila srečanje s ferialoi drugih družin — iz drugih občin.
0 V času dopusta bo družina PZJ svojim članom uredila — rezervirala letovanje v ferialnih domovih im šotoriščih (kampih), ki jih je že-sedaj pri nas kar precej.
0 V juliju bi priredili ogled svetovnega prvenstva v veslanju, ki bo na Bledu.
0 Družina PZJ Cinkarne pa bo pomagala tudi pri organizaciji vseh proslav.
Realizacija vseh teh nalog pa zahteva določena finančna sredstva, ki jih IO PZJ naše družine ne more v celoti kriti s prispevki od članarine, ampak bo potreboval dotacijo.
Šnajder. šestkrat (udeležba 27), Dečko petkrat (21), Jovanovič trikrat (11), po dvakrat pa ing. Klinger (6), Lazič (14) in.ing. Ružič (16).
Kakor je razvidno je naš najhitrejša igralec Zvone Arh, kar je tudi potrdil x osvojitvijo prvega mesta na prvenstvu sekcije za leto 1965, ki je bilo' odigrano po brzotumirskem sistemu.
Zelja odbora šahovske sekcije je, da se v prihodnje na brzotur-niirjih udeleži čim več članov sekcije oziroma kolektiva.
J. 5.
V našo tovarno vsak dna prihajajo številni vagoni, prihajajo ob vsaki uri. Pri tem seveda brez raznih manevrov ne gre, toda tovariši z železnice bi lahko tik pred 6. in okrog 14. ure pred vhodi v tovarno malo razmaknili vagone.
_
Šahovski brzoturnirji
Ker v preteklem letu nismo redno objavili rezultatov naših brzoturnirjev bomo to sedaj skušali nadoknaditi.
Velika pestrost toda...
(Nadaljevanje s 13. str.)
Skladno z bazno industrijo se mera razvijati predelovalna industrija. S tesno kooperacijo z bazno industrijo in z ozko povezavo* manjših obratov predelovalne kemične industrije naj bi se zagotovilo čim boljše izkoriščanje kapacitet in v nadaljnjem razvoju onemogočilo podvojitev že obstoječih kapacitet oziroma drobljenja spodnje rentabiilnostne meje v proizvodnji.
0 Za realizacijo teh teženj se osnuje pri Gospodarski zbornici SRS posebna komisija za izdela-. vo perspektivnega razvojnega programa kemične industrije Slovenije. Konkretno delo bo izdelal kemični inštitut »Boris Kidrič« ob sodelovanju določenega števila strokovnjakov iz samih podjetij. Do izdelanega programa morajo podjetja zavzeti določena stališča, katera vsklaja svet za kemično industrijo pri Gospodarski zbornici SRS. Sprejet program naj bo upoštevan tako s strani podjetij samih, kakor tudii s strani vseh pristojnih forumov.
0 V konceptu razvoja, je potrebno upoštevati vse obstoječe tehnične dosežke, ki bodo omogočili znatnejše prihranke časa in materiala pri uvajanju novih modernejših postopkov proizvodnje.
Ta koncept je treba tekoče dopolnjevati s svetovnimi'tehničnimi dosežki in upoštevati je treba spodnjo mejo rentabilnosti.
0 V času uvajanja novih gospodarskih ukrepov je potrebno . dati poseben poudarek raziskovalnemu dehj, kii se mora še nadalje intenzivno razvijati v parnih gospodarskih organizacijah kot samostojnih institutih. V smislu racionalne uporabe tehničnih dosežkov je potrebno doseči čim tesnejšo koordinacijo med razvojnimi oddelki v tovarnah in med raznimi samostojnimi inštituti, ki se ukvarjajo z raziskovalnim 'delom na področju kemije.
0 Vsaka gospodarska organizacija naj hi sl prizadevala za izpopolnitev sedanjega pomanjkljivega sistema nagrajevanja strokovnih uslužbencev. Eden od sistemov nagrajevanja bi bil ta, da-bi bil konstantni del osebnega dohodka nižji, večji pa bi bil delež gibljivega dela, ki bi bil v večji meri odvisen od uspehov poslovanja gospodarske organizacije to v katerem 'bd se odražal direktni delež posameznika ali . grupe, ki ije za podjetje uspešno opravila posel ali del posla.
0 Izdelan to sprejet program razvoja kemične industrije mora nujno pripeljati do zelo tesnega, tako proizvodnega kot investicijskega sodelovanja med podjetji kemične industrije.
WADI-EL-NATROUN-64
slenih 234 pilotov 14 različnih narodnosti. Med njimi je 124 pilotov Arabcev.
Prekop je dolg 173 km, ladje prevozijo to razdaljo v 15 urah. Med vožnjo sem opazil, da je bilo na poti skozi kanal zelo veliko tovornih ladij, največ tankerjev, med katerimi sta bili tudi dve jugoslovanski. Čimbolj smo se približevali Port-Saidu, tem ožji je bil pas kopnega. Tako smo se zadnjih 40 km vozili tik ob mor ju, in je cesta, ob kateri je speljana tudi železnica, le ozek pas, ki se zajeda v morje.
Nisem opazil, da bi v tem predelu gojili kakšnokoli rastlinstvo (koruzo, bombaž ali podobno), temveč je bilo to področje velika solina.
Ob dveh popoldne smo prispeli v pristanišče v Prt-Saidu.
kovano kosilo na plažo kjer so nas dobro pogostili z raki — egiptovsko specialiteto. Kljub temu. da je bilo toplo, se nismo kopali. Plaža je ob odprtem morju in je peščena, valovi pa so bili zelo veliki, zaradi česar je bilo morje v pasu najmanj 30 metrov globoko popolnoma kalno in umazano od mivke. Namesto kopanja smo si nekateri ogledali mesto in nakupili razglednice, ki smo jih seveda tudi takoj odposlali. Mesto je zelo staro in le malo je opaziti novih zgradb, seveda večina jih je ob plaži. Še sedaj so zelo vidni sledovi anglo-francoske invazije ob sueški krizi. Kot v vsakem pristanišču, tako je tudi v Port-Saidu kar mrgolelo mornarjev raznih narodnosti. Po sprehodu po mestu smo se
(Nadaljevanje)
Po dveh urah smo prispeli v Ismailijo, kjer je sedež Sueškega kanala. V 30 minutah smo si ogledali mesto.
Ko smo sedeli v restavraciji, se nam je približal prodajalec tropskih klobukov in nam jih začel ponujati. Ker so bili zelo
tik ob Sueškem kanalu. Vožnja je bila zelo prijetna, kajti ni bilo več čutiti sopare, pa tudi nebo so pokrili visoki ci-rusi.
Ideja o spajanju Sredozemskega morja z Rdečim se je rodila že v času faraonov. Ta-
Del jezu pri Asuanu
okusno izdelani, smo se odločb, da jih kupimo. Mija smo zadolžili, da se je pogajal za ceno. saj je bila prvotna (20 pia-strov) za nas preveč. Ker smo že pognali arabske trgovce, smo mi ponudili za en klobuk 10 piastrov, Mijo je po dolgem besednem dvoboju sklenil kupčijo po naši ceni. S klobuki smo tako postali prava uniformirana skupina. Kasneje se je pokazalo, da smo storili prav, ko smo kupili klobuke, saj so postali naši redni spremljevalci nadaljnjih 20 dni in nas doro varovali žgočega sonca.
Od Ismailije do Port-Saida smo se vozili po zelo lepi cesti
Nekaj o
Dobro počutje in zadovoljstvo je del zdravja vsakega posameznika.
V podjetju imamo precej veliko število delovnih invalidov, ki izhajajo iz različnih, težkih delovnih mest.
Razdeljeni smo na druga, slabše ocenjena delovna mesta in sicer predvsem za čuvaje, vratarje in še tu in tam v kakšen obrat.
Človeku ni vseeno, ko mora zapustiti svoje delovno mesto, na katerem je delal že dolgo vrsto let, poleg tega pa ima tudi kvalifikacijo in s tem nekakšno primerno osnovo za svojo upokojitev.
Ko pa pride na zgoraj ome-
ko je del prekopa bil zgrajen 2000 let pred našim štetjem, ko je vladal faraon Senous-ret III. Gradnjo, sedanjega prekopa so pričeli 25. aprila 1859. leta in ga dokončali 17. novembra 1809. leta. Sueški kanal predstavlja za pomorstvo zelo pomemben objekt — z ladjami ni potrebno potovati okoli afriške celine saj skrajša razdaljo med vzhodom in zahodom za okoli 40%.
26. julija 1959 je predsednik ZAR Garnel Abdel Naser razglasil nacionalizacijo Sueškega kanala.
Za vodenje Igdij skozi prekop ima uprava kanala zapo-
Aleja sfing
Organizatorji izleta so organizirali motorno ladjo, s katero smo .se pol ure vozili po pristanišču.
Po -«ekskurziji« v pristanišču smo si ogledali mladinski športni center in stadion, nakar smo odšli na težko priča-
cinkarniških invalidih
njeno, manj vredno delovno mesto, se pa nehote počuti nekako zapostavljenega, zato, ker je pač prej v tistih 8 urah nekaj naredil, nekaj ustvaril, bil ponosen na svoje delo itd.
Ker pač v cinkarni ni primernih delovnih mest, da bi se lahko vsakega zadovoljila po njegovih sposobnostih, se moraš, hočeš nočeš sprijazniti s tem, kar dobiš.
Pa vendar človek se vsega počasi navadi, eden prej, drugi pozneje — najtežje pa se bo privadil temu, kar je prinesel novi zakon, saj smo zdaj vsi invalidi v podjetju materialno prikrajšani ter imamo s tem v zvezi tudi zmanjšano osnovo za
rtobusi proti Kairu. Vožnja je ila res prijetna, predvsem do
pokojnino, kar pa ni prav in pošteno za človeka, ki je svoje zdravje izgubil pri delu. Torej tu ni prizadet samo tisti, ko je postal invalid, ampak je prikrajšana tudi družina.
Kolikor se spominjam je bilo vsakemu tolmačeno pri vstopu v invalidnost nekako tako, da vsak spremlja svoje delovno mesto kjer je prej delal in ne bo prikrajšan pri osebnih prejemkih.
V zvezi s tem bi priporočal vsem mladim in zdravim delav cem v podjetju, da bolj pazijo na svoje zdravje. Kajti nihče ne zna ceniti tega bogastva.
Jože Valenčak
vrnili na- plažo, od koder smo se ob 7. uri zvečer odpeljali z avt
hila . .
Ismalije, saj smo se vozili že v mraku. Čudovit je bil pogled na Sueški kanal, bil je osvetljen z mnogimi lučmi, po gladini morja pa se je lesketal odsev mesečine.
V tem prijetnem zunanjem okolju, ki je naredilo na nas izreden vpliv, si nismo mogli kaj, da ne bi zapeli »plovi, plo-vi...« Čeprav nismo imeli posebnega posluha je pesem Hasana tako navdušila, da nas je neprestano vzpodbujal k petju, tako da smo večji del proti samo prepevali. Hitro je minila vožnja in vsi zahripani smo prispeli v Kairo, lačni in utrujeni od dolge vožnje.
Naslednji dan, 1. avgusta smo bili prosti in smo dan izkoristili za priprave na delovno akcijo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
■mmiiil IS
Obljavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. januarja do 15. februarja 1965:
KINO UNION:
Od 13. do 16. januarja — »VRELA ULICA« — ameriški film.
Od 17. do 22. januarja — »KRALJ PETROLEJA« — jugoslovansko-nemškl barvni Cs film.
Od 23. do 26. januarja — »AMERIŠKA VESELA PARADA« — ameriški film.
Od 27. do 28. januarja — »OMICRON« — italijanski film.
Od 29. januarja do 1. februarja — »VZEMI JO — MOJA JE« — ameriški barvni Cs film.
Od 2. do 5. februarja — »ČRNI LA-LA« — francoski barvni Cs film.
Od 6. do 10. februarja — »NJENI MOŽJE« — ameriški barvni film.
Od 11. do 13. februarja — ODMOR BORCEV« — farcoski barvni Cs film.
Od 14. do 16. februarja — »STOTI* SOC DOLARJEV NA SONCU« — francoski Cs film.
KINO METROPOL:
Od 15. do 19. februarja — »VČERAJ, DANES, JUTRI« — italijanski barvni Cs film.
Od 20. do 23. januarja — »GERMI-NAL« — francoski film.
Od 24. do 25. januarja — »BASKER-VILSKI PES« — ameriški film (kinoteka).
Od 26. do 27. januarja — »TOLPA HULIGANOV« — poljski Cs film.
Od 28. do 31. januarja — »FLAMSKI PES« — ameriški barvni Cs film.
Od 1. do 3. februarja — »KRVNE VEZI« — ruski film.
Od 4. do 8. februarja — »TEDEN V NEW YORKU« — ameriški barvni film.
Od 9. do 12. februarja — »SLADKA IRMA« — ameriški barvni Cs film.
Od 13^ do 15. februarja — »SVET SUZANE WENG« — ameriški barvni W film.
Vrednost točke
december 1965
I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA:
1.	Predpražarna in žveplena kislina..................
2.	Aglomeracija................................,	,	,
3.	Skupne službe (1. in 2.)..........................
4.	Topilnica surovega in finega cinka................
5.	Cinkovo belilo..............................,	,	,
6.	Keramika................................. , , ,
7.	Skupne službe obratov topilnice...................
8.	Povprečje ekonomske enote metalurgija.............
9.	Metalurško kemični analitski laboratorij..........
10. Plinarna in kotlarna...........................,
II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI:
1.	Valjarna cinkove pločevine .......................
2.	Cinkografija................................. , ,
3.	Oblikovalnica cinkove pločevine...................
4.	Cinkovi žlebovi.............................,	,	,
5.	Valjarna žice.................................. ,
6.	Skupne službe predelovalnih obratov...............
165,08	—
160,85	9,96
168,87	—
168,54	3,13
160,00	2,52
160,85	4,55
172,65	—
165,66	—
169,30	—
165,66	4,51
164,13	6,89
170,98	26,10
150,71	20,35
162,52	11,29
162,95 '	—
180,51	—
III.	EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA
1.	Kromov galun . ...........................
2.	Na-hidrosulfit in metalit.................
3.	Na-sulfid ................................
4.	Litopon, Ba-sulfid, Zn-sulfat.............
5.	Svinčevi oksidi...........................
6.	Superfosfat..............................
7.	Ultramarin ...............................
8.	Modra galica..............................
9.	Modri baker ..............................
10.	Skupne službe anorganske kemije..........
11.	Obratovodstvo: modri baker, modra galica,
Na-hidrosulfid ....................S 5 • •
12.	Obratovodstvo: svinčevi oksidi, ultramarin,
kromov galun, Na-sulfid . . .
13.	Kemični obrat III. Mozirje................
14.	Kotlarna............................. , ,
IV.	EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA:
1.	Vse službe  ...........................,
2.	Kotlarna............................. ,
V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI
1.	Priprava dela ,..........................
2.	Strojni obrat ............................
3.	Gradbeni obrat............................
4.	Merilni oddelek , . . . >.................
5.	Elcktro obrat ,...........................
170,47	—
178,16	—
159,58	—
181,57	—
185,07	—
168,48	3,76
163,76	—
168,00		
177,21	—
176,32	-
168,48		
150,00	6,05
177,21	—
164,56	_
164,56	—
168,03	
168,03	18,20
168,03	0,81
168,03	10,80
168,03	7,35
VI. PREDRAČUNSKE ENOTE:
1.	Strokovne službe........................, , ^68,03	3,40
2.	Družbena prehrana.........................,	168,03	_
VII. CELOTNO PODJETJE............................... 168,06	—
Avto moto sekcija je v oktobru priedila kondicijsko vožnjo na 213 kilometrov dolgi progi Celje—Maribor—Dravograd—Sleme nad Šoštanjem—Velenje—Celje. Poleg treh društvenih avtomobilov so se vožnje udeležili še štirje člani sekcije s svojimi avtomobili in en motorist. Na sliki: počitek na Slemenu.
Bišefe m$h
TOVARIŠ UREDNIKI
Prijetno sem bil presenečen, ko ata me nekaj dnti pred novim letom oibiskala tovariša Novak in Velenšek iz obrata plinarne, kjer sem zaposlen. Sedaj sem namreč že 'dva meseca v bolniškem sta-ležu.
Ob obisku sta mi izročila lepo novoletno darilo, poklon celotnega Obrata.
Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavcem in jim želim mnogo uspehov v novem letu 1966.
Franc Javornik
DRAGI UREDNIK!
Kolektivu Cinkarne želim v novem 1966. letu obilo zdravja, sreče do delovnih uspehov.
Obenem pa se zahvaljujem uredništvu, da mi je omogočilo prejemanje »Cinkannarja«. vaš
Anton Pinter V. P. 8674-1 Zemun
TOVARIŠ UREDNIK! \
Zahvaljujem se vam za Cin-karnarja, ki ste mi ga doslej redno pošiljali. Ker sem nedavno odšel v prekomando, vas prosim, da mi odslej pošiljate glasilo na noyi naslov.
Vedno se razveselim, ko prejmem novo številko Cinkarnar-ja. To je še edina vez s kolektivom.
Prisrčne pozdrave pošiljam nekdanjim sodelavcem v kemičnem skladišču, posebno pa mojstru, tovarišu Stanislavu Dušaku.
Vaš nekdanji sodelavec Vinko Flis,
V. P. 7488/6,
Kriva Palanka SR Makedonija
DRAGI TOVARIŠ UREDNIK!
Iskreno se vam zahvaljujem za časopis »Cinkarnar«, ki ga prejemam v Prištini, kjer sem na od-služenju kadrovskega rolka.
Z zanimanjem sledim napredku v Cinkarni ter želim, da bi v letu 1966 imeli mnogo uspeha.
Pozdravljam ves kolektiv, posebno pa nekdanje sodelavce iz modrega bakra, s katerimi sem delal -pred odhodom na odsluže-nje kadrovskega roka. Želim jim, da bi bili zdravi in srečni v novem letu.
Izidor Tolič V. P. 9650/92 Priština
DRAGI TOVARIŠ UREDNIK!
Tebi in preko glasila, ki ga urejaš, želim vsem cinkarnarjem, posebno pa delavcem in tehnikom obrata kemije I, še mnogo delovnih uspehov v novem letu 1966.
Rastislav Catar V. P. 2736/1 B VE-2 KNIN, Dalmacija