60$p f LETO 1936 ar In 8. JULIJA ŠTEV. 28 Izdelki iz Ivanovega grozdja Prve dni julija dozoreva Ivanovo grozdjiče ali ribez, ki je tudi že pri nas zelo razširjeno. Posebno priljubljene so novejše, debele plodne, sorte z rdečimi jagodami Skoro še slajše so sorte z belimi jagodami. Črni ribez rodi črne, zdravilne jagode, ki imajo presne nek neprijeten duh. Ako jih pa predelamo v mezgo ali 6ok, pa ta duh izgube popolnoma. Ivanovo grozdjiče presno ni kaj užitno, ker ima vobče preveč kisline v primeri s sladkorjem. Pač pa se da v gospodinjstvu prav koristno uporabiti za razne izdelke. Zlasti je v navadi predelava v neke vrste mezge (marmelade), ki ji pravimo žem. Ribezov sok vkuhan s sladkorjem je izvrstna pijača. Iz soka se pa da narediti tudi dobro vino. Žem iz ribeza. Ribezove jagode oberemo s pecljev, operemo in v pološčeni posodi pristavimo k ognju. Nič ne škoduje ako prilijemo malce vode, da se jagode izpočetka, dokler ne dado iz sebe soka, ne pripalijo. Ko se zmeči in nekoliko poku ha jo, dodamo na vsak kilogram te mezge pol kg sladkorja. Potem mezgo še nekaj časa kuhamo, da se zgosti in sladkor dobro vmeša. Preveč mešati pa ne smemo, da se jagode, kolikor mogoče malo zmečkajo. Žem je namreč neke vrste mezga, v kateri naj ostane sadje, po možnosti celo, nezmečkano. Ko je žem gotov, ga vročega predenemo v primerne steklenice s širokimi vratovi aH t lonce, ki jih trdno zavežemo s peTgameutnim papirjem ali pa s celofanom. Ako je žem iz ribeza dovolj gosto vkuhan. se dobro drži, akoravno ni neprodušno zaprt. Kdor ima pa steklenice s steklenimi pokrovci in gumijevim obročki, doseže pa še bolj gotovo trpežnost. Jako okusen žem dobimo, ako dodamo ribezovim jagodam nekoliko češenj. Tudi iz samih češenj se da pripraviti izvrsten žem; izpahniti pa moramo iz njih koščice. Žem je zlasti na Angleškem zelo priljubljen sadni shranek. Narediti se da i« vsakega sadja. Priljubljena je tudi me- šanica raznih sadnih plemen. Priporočljiv je posebno še zaradi tega, ker je priprava mnogo preprostejša nego navadne marmelade. Ribezov sok pripravimo prav tako kakor malinovec in sicer: Jagode oberemo s pecljev, jih operemo, v leseni posodi (v škafu) zmastimo in drozgo sprešamo. Ako imamo stiskalnico, gre to delo najhitreje in najbolje izpod rok. Sicer moramo pa drozgo na kak drug način odtisniti, da ločimo sok od tropin. Dobro je, da sok še precedimo skozi gosto sito ali redko tkanino. Nato ga postavimo v široki in plitvi, pološčeni posodi k ognju, kjer ga počasi razgrevamo, da zavre. Med kuhanjem posnemamo pene in goščo, ki se zbira na površju. Ko se sok tako kuha največ pet minut, dodamo na vsak liter pol do tri četrt kg sladkorja, pustimo, da še nekoliko povre, pa je gotov. Nato takoj vročega nalijemo v steklenice, jih zamašimo in zamaške zalijemo s parafinom. Sveče, kakor se dobe po prodajalnah, so iz čistega parafvna in so prav uporabne za neprodušno zapiranje steklenic. Tako pripravljen sok uživamo s stu-denčnico ali s kako mineralno vodo, kakor navadni malinovec. Vino iz ribeza. Iz ribezovih jagod se da napraviti izvrstno namizno, pa tudi močnejše (dezertno) vino. Ribezov sok ima pa, kakor že omenjeno, preveč kisline in premalo sladkorja. Zato sam ni uporaben za vino in ga je treba v to svrho primerno popraviti, da dobimo ugodno razmerje med kislino in sladkorjem. Preobilno kislino omilimo s tem. da mu dodamo vode, prepičli naravni sladkor pa pomnožimo z navadnim, belim sladkorjem; (saharin ni za to rabo). Za navadno namizno vino s kakimi 8 do 10% alkohola vzamemo na vsak liter čistega soka dva litra vode in 20 dkg sladkorja. To mešanico vlijemo v tolikšen sodček, da ga eno desetinko vsebine manjka. Prav porabna je tudi primerno velika steklenica (balon), ki ga istotaiko nalijemo toliko, da ga manjka približno eno desetino. Nato postavimo posodo s tem >moštom< v tak krostor, kjer je 15 do 20 stopinj C topline. Manjša ali pa znatno večja toplina bi bila škodljiva. Veho pri sodčku ali vrat pri steklenici zamašimo s kipelno veho, da lahko vha-ja iz posode ogljikova kislina, ne more pa vanjo zunanji zrak. To je zelo važno, ako hočemo dobiti stanovitno pijačo čistega vinskega okusa. Kdor nima kipelne vehe, naj položi čez odprtino vrečico napolnjeno z vlažnim peskom, ali jo zamaši z bombažem (bato). Tudi tako se vsebina zavaruje pred škodljivim vplivom zunanjega zraka. V par dneh začne tekočina v sodu kipeti, kar se prav lepo lahko opazuje, ako ima sod kipelno veho. Pri pri- merni toplini (15 do 20 stopinj C) traja kipenje okoli treh tednov. Kipenje jako zboljša, ako dodamo soku takoj ko priteče iz preše, samočiste vinske droze, ki jih dobimo pri kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani ali Mariboru. Kako je v tem slučaju ravnati, je razvidno iz navodila, ki je pridjano vsaki pošiljki. Pokipeli sok se polagoma učisti in vino je v glavnem gotovo. Ko je popolnoma čisto, ga pretočimo s cevjo (šlavhom) v drugo nekoliko manjšo posodo, da jo moremo natočiti do vrha. Zamašimo jo tesno z bomboževinastim zamaškom, ki se pa ne sme namakati v tekočino. Na zimo pretočimo ribezovo vino v steklenice. H. Zeleno gnojenje Pri napredku v kmetijstvu se je že od najprej začelo reševati vprašanje gnojenja. Največ pažnje in skrbi se je posvetilo in se še posveča gnojenju s hlevskim gnojem in ravnanju z njim, da je njega učinek čim popolnejši. Pozneje je prišla na vrsto uporaba umetnih gnojil, ki je učinkovala nekaj let na kmetovalce tako, da so mislili izhajati brez hlevskega gnoja. Toda kmalu so uvideli, da samo gnojenje z umetnimi gnojili ne donaša tistih pridelkov, kakor eo jih pričakovali. Tedaj so se spomnili na izkustva starih Rimljanov, ki so pred dva tisoč leti priporočali setev stročnic z namenom, da izboljšajo zemljo. Tako smo dospeli do zelenega gnojenja. Kaj pa je zeleno gnojenje? Pod zelenim gnojenjem razumemo setev takih rastlin, ki obogatijo zemljo na dušiku; ko jih pa podorjemo, spravimo z njimi v tla mnogo sprstenin. Take rastline, ki dajo zemlji dušika, so me-tuljčnice, stročnice; te imajo na svojih koreninah naselbine dušičnih bakterij, ki zbirajo dušik iz zraka in ga spreminjajo r organsko snov, ki je v stanu služiti rastlinam s hrano. Sem spadajo fižol, grah, bob, leča, grašica, razne detelje, zlasti pa volčji bob ali lupina. Kakšne prednosti pa nudi zeleno gnojenje? Prva in glavna prednost obstoja v tem, da z navedenimi rastlinami obogatimo zemljo z dušikom. Navedene me-tuljenice črpajo potom na njih naselje- nih bakterij dušik iz zraka ter ga spreminjajo v amonijak, solitrno kislino in v druge dušične spojine, ki služijo pozneje tudi drugim rastlinam za hrano. Vsem poljedelcem je dobro znano, da postane zemlja po deteljah, grašici in po drugih metuljčnicah bolj rodovitna. To lastnost navedenih rastlin prištevamo k najvažnejšim pogojem za ohranjevanje rodovitnosti zemlje. Druga prednost zelenega gnojenja obstoji v tem, da spravimo v zemljo mnogo organskih snovi, ki tvorijo humus — sprstenino. Ko namreč zaorjemo zelene rastline, se v zemlji tvori iz njih humus, ki je pravi nositelj rodovitnosti. Ta služi za hrano talnim bakterijam, ki ga razkrojijo in pretvarjajo v rastlinsko hrano. Humus pa ohranjuje v zemlji tudi vlago in s tem preprečuje sušo. Nadalje izboljša biološke in fiziološke lastnosti zemlje, jo napravi bolj prhko, rahlo, da jo je lažje obdelati, peščene zemlje pa postanejo bolj zvezne, vlažne in tople. Sploh najboljše lastnosti tal jim da humus, zato je tudi zeleno gnojenje tako važno. Nadaljna njegova vrednost tiči v zrahljan ju zemlje; korenine navedenih metuljčnic prodro namreč v globino, črpajo od tam zlasti vodo, pa tudi hrano; ko pa poginejo in zgnijejo, imajo korenine naslednjih rastlin možnost, da lažje sežejo v spodnje plasti. Pri tem se zemlja rahlja in prezrači. Pa tudi na površini zemlje deluje ze- leno gnojenje ugodno, ker v ta namen zasajene rastline zasenčujejo tla, jih obvarujejo pred izsušenjem, pospešujejo njihovo godnost ter razvoj bakterij. Pa tudi plevel zatro, ker ga ne puste na sonce, ampak ga zaduše. Te prednosti so velikega pomena za obdelovanje zemlje, za oskrbovanje rastlin in končno za dosego visokih pridelkov. Najvažnejše vprašanje pa nastane s tem, koliko dušika lahko naberejo posamezne vrste metuljčnic, ki jih uporabimo za zeleno gnojenje. Pri tem vzamemo kot merilo dušična umetna gnojila kakor apneni dušik s 16 kg dušika ali čilski so-liter 15 kg dušika v 100 kg enega ali drugega gnojila. Lucerna in domača, črna detelja so v stanju nabrati v svoji bujni rašči v svojih nadzemeljskih in podzemeljskih delih na 1 hektarju površine letno 150 do 180 kg dušika (za blizu 12 q apnenega dušika). — Fižol, grah, grašica. volčji bob, seradela, če dobro uspejo, 120 do 150 kg dušika; pri bujni rašči pa celo do 200 kg. — Domača detelja na ilovnati zemlji nad 210 kg dušika. — Esparzeta mlada 140 kg, večletna pa do 200 kg. Fižol, grah, grašica naberejo v mešani setvi 115 do 150 kg dušika, razne mešanice do 150 kg; fižol kot glavna setev na peščeni zemlji nad 220 kg; beli volčji bob na peščenih tleh 180 kg, modri volčji bob kot glavna setev na peščenih tleh 190 kg. Te številke nam jasno kažejo, kako koristne so te rastline za zboljšanje ro-dovitosti tal in ni nikako čudo, če so že stari Rimljani uporabljali grašico, volčji bob in slične metuljčnice za zeleno gno-. jenje. Pozneje so se pa ta njih izkustva pozabila, dokler se niso morala nanovo odkriti v prošlem stoletju. Nadalje so poskusi dognali, da je učinek dušika, nabranega v navedenih zelenih rastlinah, le za eno tretjino manjši od učinka čilskega solitra; torej je zeleno gnojenje visokovredno gnojilo, ki sicer bolj počasi deluje, zato pa delj časa. Najboljši učinek izkazuje na peščenih tleh, na katerih vpliva še bolje, nego hlevski gnoj. Na težki zemlji pa je hlevski gnoj boljši. Za gnojenje z volčjim bobom je sedaj primeren čas, ker ga posejemo po strniš-ču. Do jeseni se ta rastlina dodobra razvije in tedaj podorje ali podkoplje. Čim večjo množino rastlinstva dobimo, tem bolje bo zemlja zagnojena. — Kdor nima dovolj hlevskega gnoja, ta naj se posluži zelenega gnojenja, s katerim onega popolnoma nadomesti in s tem izboljša rodovitnost svoje zemlje. L. Ravnanje z žitom v shrambi Ko smo spravili žito v shrambe, nastopijo razne spremembe. V snopih se nahajajoče, kakor tudi izmlatenO žito, ki se nam je zdelo na polju že popolnoma suho, je podvrženo v shrambi raznim spremembam. Zrnje je živo bitje, ki diha, razen tega se suši, t. j. oddaja vodo; ker se tvori iz njegovih spojin ogljikov dvo-kis in ker izgublja vodo. postaja vedno lažje. Za svoje življenje potreben kisik sprejema ztno, kot vsa druga bitja, iz zraka in izdihava ogljikov dvokis; obenem pa se tvori pri tem toplota. Vsako dihanje je spajanje zračnega kisika z organskimi snovmi in ker je to v zvezi s tvorbo toplote, imenujemo dihanje tudi »počasno gorenje«. — Dihanje je tem močnejše, 1. čim višja je toplota ozračja; 2. čim vlažnejše je zrno; 3. čim večjo množino beljakovin vsebuje, in 4 čim manjše je zrno. Ako leži v snopih ali pa izmlateno žito v debeli plasti, se dihanje vsled vedno zvišujoče se toplote in vlage bolj in bolj stopnjuje. — Ako se ta debela žitna plast pravočasno ne prezrači in razprostre, se lahko vsled previsoke toplote, ki doseže včasih tudi 80 stopinj Celzija in več, popolnoma pokvari. Vlaga, ki ne more iz te plasti izhlapevati, se kopiči in kaplja na tla, kjer se potem hitro razmnožijo razne plesnobne in gnilobne bakterije, ki se žive iz organskih snovi zrna. Z močnim dihanjem je v zvezi tudi uporaba dragocenih, v zrnu nakopičenih hranilnih snovi, predvsem škroba. Najbolje je izmlateno seme v začetku razložiti v tanki, to je kakih 15—20 cm debeli plasti; nato ga v prvih dneh vsak dan ali pa vsak drugi dan premešamo in s tem prezračimo. Po kakih 14 dneh ga lahko razložimo v debelejše plasti, in sicer do pol metra in ga vsakih 14 dni premešamo. — Pozimi pa, ko vsebuje zrno samo še kakih 15—17% vode, znaša ta plast lahko 1 meter, pa tudi več. Žitna shramba mora biti' čista, suha in zračna. Tla ne smejo imeti špranj; v teh se radi zagnezdijo živalski in rastlinski škodljivci, ki se hranijo z žitnimi žrni. Okna shrambe morajo biti zamrežena, da se prepreči dostop ptičem, mišim itd. Kdaj je primeren čas za obračanje in zračenje žitne shrambe, tega nekateri ne nvažujejo, zato se seveda tudi ni čuditi, ako to delo nima nikakega uspeha ali pa ako včasih celo škoduje; upoštevati je treba pri tem predvsem fizikalne pojave. Toplota žita v jeseni le polagoma pada, ker je pač v zvezi z dihanjem semen. Ako zračimo shrambo v času, ko je zunanji zrak hladnejši in bolj euh kot pa zrak v shrambi, potem se zunanji zrak pri stiku z zrakom v shrambi segreje in sprejema vlago, kar je tudi namen zračenja. Nasprotno temu pa je spomladi. Toplota žita pade tekom zime v dobri in zračni shrambi na 8 stopinj Celzija in se spomladi s toploto zraka le počasi dviga. Ker je spomladanski zrak navadno toplejši kot pa žito in zrak t shrambi in ker vsebuje poleg tega mnogo vlage, ki jo do biva iz mokre zemlje, zato se pri more- bitnem zračenju shrambe t ?ej dobi, pri stiku z notranjim hladnejšim zrakom ohladi, vsled česar se v njem nahajajoča vlaga izloči na hladnih predmetih v podobi rose; to je v tem slučaju pač na žitu. Ker ima suho zrno to lastnost, da rado sprejema vodo, zato se pač vsa na površju se nahajajoča rosa vsrka in v slučaju, ako se je nakopiči zadostna množina ako se poleg tega dvigne tudi toplota zraka, potem se zelo rado dogodi, da žito že v shrambi vskali in postane za setev neuporabno. Zračenje shrambe se mora vršiti zato vedno v čaSu, ko je zunanji zrak hladnejši in bolj suh, kakor pa zrak v shrambi. — V toplih nočih, zlasti spomladi, naj ostanejo okna shrambe zaprta. Obračanje žita pri istočasnem zračenju shrambe v deževnih dneh, je seveda vsekakor napačno, kajti na ta način pride suho žitno seme v dotiko z vlažnim zrakom, iz katerega potem sprejme zopet vlago. Zračiti je treba žitne shrambe v lepem, suhem in hladnem vremenu, ker le v tem času je tozadevno delo res uspešno. v kraljestvu gospodinje Nakupovanje v gospodinjstvu Čim manj denarnih sredstev imamo f gospodinjstvu na razpolago, tem bolje jih moramo uporabiti. Zato je mnogo odvisno od pravilnega nakupovanja, s katerim lahko veliko pridobimo ali pa izgubimo, če delamo brez premisleka kar tja v en dan. Preden se odločimo, da kaj kupimo, je treba vedno premisliti, če nam je predmet, ki si ga mislimo nabaviti res potreben. Podlaga za vsak nakup mora biti nujna potreba. Ne kupimo takoj tc ali one stvari, ki smo jo videli pri svoji znanki ali prijateljici, ker ne bi hoteli zaostajati za njo. Ne kupimo pa tudi samo zato, ker se nam zdi stvar lepa, posebno ako ne vemo, ali jo bomo kdaj rabili ali ne.pač pa si nabavimo le to, kar resnično potrebujemo sami ali kak drug družinski član ali kar bo v prid vsemu gospodinjstvu oziroma gospodarstvu. Vsaka stvar ni za vsakega, pa najsibo še tako lepa; biti mora tudi uporabna v naših razmerah. Ako pred vsakim večjim, dandane? tudi manjšim nakupom dobro premislimo (kako je 6 sredstvi, ki jih premoremc in z razmerami v katerih živimo) — mar-sikakega izdatka sploh ne bo. Če pa ugo tovimo, da je potreba res nujna, da nam bo nabavka večstransko koristila in ds so sredstva zanjo na razpolago — se odločimo za nakup in še prej poizvemo potrebne podrobnosti, preden izdamo denar. Pri raznih pripravah in strojih je dobro malo izračunati, kolikokrat jih bomo lahko rabili, ali se torej nabava izplača ali ne. Nadalje poizvemo, če je naprodaj kaj novejšega, kar je bolj praktično, na več načinov uporabno, manj zamudno za snaženje itd. Pri kuhinjski posodi n. pr. gledamo na izdelavo, material, za kaj jo lahko uporabljamo in kako je s čiščenjem — kratko, če je praktična v vseh ozirih in trpežna. Vsak predmet ni enako uporaben in na najdražjem stolu se včasih prav slabo sedi. Vse kar kupimo mora ustrezati svojemu namenu. Nikoli naj se ne zgodi, da bi nas premotila lepa zunanjost in bi radi nje vzeli nekaj, kar ni tako uporab- no, pa najsibo to pohištvo, obleka, orodje posoda ali kaj dragega. Če je potrebno, se o predmetu tudi poučimo, preden ei ga nabavimo. Biti moramo čisto na jasnem, kaj je za naše razmere in potrebe najboljše. Slabih, cenenih reči ne kupujmo! Kmalu se nam pokvarijo in posledice so stalna popravila, ki napravijo predmet manj vreden, vsaj za nekaj časa neporaben, ter povzročajo nepotrebne stroške. Ceno blago je treba primerjati s kakovostjo, preden se odločimo za nakup. Upoštevati moramo tudi, da je korist dobrega nakupa lahko zelo različna in večstranska. Kakor denar je važen tudi čas, ki ga morda pridobimo z dobro pripravo; končno si prihranimo z njo tudi moči in koristimo zdravju. Prav za prav bi moral vsak dober trgovec svetovati svojim odjemalcem samo najboljše v vseh ozirih — ako bi hotel resnično koristiti kupcu — ki takorekoč vzdržuje trgovino in industrijo, š. H. Higzjena živil in kuhinja poleti V toplem poletnem času se nam živila veliko raje in hitreje pokvarijo, kakor pozimi. Zato moramo tem bolj paziti na to, kako z njimi ravnamo, da ostanejo res sveža dotlej, ko jih uporabimo. Se posebno važno je to za živila, ki jih pripravimo za hrano sirova, naj si bo ze-lenjad ali sadje. Meso, ki ga moramo kupiti, ne gremo iskat prezgodaj in se vedno prepričamo, če je dobro, oziroma, sveže. To spoznamo najboljše po duhu. Če malo diši. ga vtaknemo v raztopino hipermangana, ki uniči vse gnilobne bakterije. Mesa ne shranjujemo v kovinskih posodah. Shranimo ga na hladnem; lahko ga zavijemo v cunjo, napojeno s kisom. Varujemo ga pred' muhami (mrežasta omarica). Mleko nesemo takoj v hladno shrambo, ko smo ga skuhali. Če ga je precej (v veliki posodi), pospešimo hlajenje s tem, da posodo z mlekom postavimo v večjo posodo z mrzlo vodo, ki jo men jamo,-dokler mleko ni hladno; tako je manj nevarnosti, da se nam skisa. Nikoli pa ga ne pustimo v topli kuhinji. 1 » Zelenjad ž domačega vrta osnažimo zunaj, da pride tako že kolikor mogoče snažna v kuhinjo, potem jo pa kmalu porabimo. Nagnita in ovela zelenjad m dobra, ter je tudi kuhanje in razni do- datki ne morejo popravit Solate ne puščajmo dolgo časa v vodi, ampak operimo jo do čistega in dajmo na sito, da tam počaka. Sadje moramo oprati, preden ga zaužijemo sirovega ali pa iz njega napravimo kako jed. Čim bolj sveže in čvrsto je, tem več nam koristi. V kuhinji ne puščajmo nobenih živil in jedil. Vse, kar potrebujemo za kuhanje, prinesimo vanjo šele takrat, ko začnemo z delom. Ko smo skuhali in pojedli, od-uesimo iz kuhinje vse, kar je ostalo, pa naj si bo kuhano ali nekuhano. Vsa neporabljena ž.vila in morebitni ostanki jedil spadajo v shrambo, ne pa v štediini-i- kova pečico ali celo na kuhinjsko mizo ali omaro. Z ostanki živil in jedil, ki so včasih neizogibni, si poleti ne moremo dosti pomagati, ako nimamo kakega zelo hladnega prostora ali še bolje hladilne omare. Ta je v večjem kuhinjskem obratu zaradi h'gijene živil nujno potrebna, sicer se nam marsikaj pokvari, kar bi bili lahko koristno uporabili, ali pa se izpostavljamo nevarnosti, da zaužijemo nekaj, kar ni več sveže in nepokvarjeno. Vedro z olupki, odrezki in drugimi odpadki v kuhinji izpraznimo po vsakem kuhanju. V toplem času se taka snov še hitreje kvari in kisa ter povzroča slab zrak, ki ga naletimo v nekaterih kuhinjah. Dokler so v kuhinji razni ostanki, ne moremo govoriti o čisti, higienični kuhinji. Med kuhanjem samim imejmo vse pokrito, kar je užitnega na mizi in na štedilniku, da je tako zavarovano pred muhami. Kruh in drobtinice od rezanja naj ne leže okrog, ravno tako ne ogrizki in podobno. V kuhinji, kjer ne leži okrog nič užitnega, tudi ne bo dosti muh. hrana iz take kuhinje pa snažna : ' ..... < H. KUHINJA Riževa juha z zelenjavami. Za za- kuho v juho se računa na vsako osebo pest riža. Riž je boljši neopra, a zbran in s snažno krpo zbrisan. Za kuho rabi pol ure. Za riž z zelenjavami rabim samo četrt ure, da je kuhan. Posebej pražim na masti korenček, kolerabo, pest graha par peres solate in par zeljnatih ali ohrotovih peres. Korenček in kolerabo zrežem na kocke, grah dam oluščen in zbran, salatino in zeljn.ato perje pa zrežem na tanke rezance. Zmehčano zelenjad zmešam med riž. Ako imam kur- ja jetra jih tudi z zelenjavo vred opražim. Vedeti je treba, da so kurja jetra v par minutah gotova, zato jih šele proti koncu praženja pridenem. Na mizo dam s pridevkom parmezan sira. Kolerabe. Mlade mehke kolerabe olupim, operem, zrežem na kocke in skuham v slani vodi. Perje osmučem, zrežem na rezance in v slani vodi skrham. V kožici zabelim masti ali surovega masla, pridenem drobno sesekljanega zelenega peteršilja in čebule ter žlico moke. Ko moka malo zarumeni. primešam kolerabo in perje. Dobro naj pre-vre, pa je pripravljeno za na mizo. Pozneje, ko je koleraba bolj trda, skuham celo ali razpolovljeno ter jo potem iz-stržem in pomešam s perjem. Korenček kot prikuha in okrasek k mesu. Majhne korenčke ostržem, le par srednjih peresc jim pustim. Opražim jih na masti ali surovem maslu ter okrasim z njimi meso. Rezanci v paljici. Iz dveh jajc napravim testo, ga tanko razvaljam, osušim in zrežem. Rezance skuham v oslajenem mleku. Za duh pridenem malo vanilije in drobno sesekljano limonino lupinico. Jed mora biti precej gosta. Dva dkg moke, žlico sladkorja in malo mleka prav dobro zmešam. To zmes zlijem na pomazano pekačo in bledo-rumeno spečem v pečici. Ko je pečenina nekoliko shlaje-na, jo z rokami zdrobim. Skledo dobro namažem in menjaje vlagam rezance in zdrob vanjo. Površino odenem s trdim snegom, med katerega sem vmešala petnajst dkg sladkorja. Za sneg rabim štiri beljake. Orehovec. štirideset sadov zelenih orehov operem in zbrišem Za dober okus jn duh pridenem nekaj nageljevih klinčkov, par skorjic cimeta, malo mu-škatovega cveta, malo oreška in nariba-nega gverca. Osladim pa s četrt kg kan-dis sladkorja. To denem v dovolj veliko stekleiiico in zalijem z dvema litroma dobrega špirita. Tri tedne pustim tekočino na solcu. Po treh tednih precedim špirit in mu pridenem pol kg sladkorja, prekuhanega v pol litru vode. Potem pustim ie štirinajst dni, da se sčisti. Tekočino potem precedim, stočim v steklenice, dobro zamašim in spravim na suh prostor. Rabim kot zdravilo za želodčne in črevesne bolečine. GOSPODARSKE VESTI DENAR g Ljubljanska devizna borza. Začela je doba počitnic in s tem je oslabela tudi kupčija ne samo z blagom, ampak istočasno tudi z inozemskimi plačilnimi sredstvi. Zato izkazujejo tudi devizne borze manj prometa nego v minulih mesecih. — V privatnem kliringu so plačevali tuje devize po sledečih cenah. Angleški funt 242.50 Din, nemška marka 13.92 Din, avstrijski šiling 8.8" Din, španska pezeta 6.65 Din, grški bon 0.27 Din. — Uradni tečaji so pa beležili: Angleški funt 218.90 Din, ameriški dolar 43.33 Din, holandski goldinar 29.71 Din, nemška marka 17.59 Din, švicarski frank 14.28 Dih, belgijska belga 7.36, Din, francoski frank 2.89 Din, češka krona 1.81 Din. g Zlata podlaga Narodne banke se viša. Od lanskega februarja, ko je bilo izvršeno prečiščenje bilance Narodne banke, se je njen zlati zaklad zvišal za 336 milijonov Din ali za nad 20% tedanjega zlata. Dandanes znaša vrednost tega zlata že 1989 milijonov Din. \ inozem- stvu položeno zlato znaša pa še vedno 57 milijonov Din. Posledica tega je, da se naš Dinar v inozemstvu vedno utrjuje. g Znižanje diskonta v nekaterih državah. Če nastane za devizne banke nevarnost, da bi se povečal dvig zlata, ki bi odšlo v inozemstvo ali se odtegnilo prometu, kar je navadno v zvezi s slabo gospodarsko ali državno politiko vlade, tedaj skuša ta zadržati zlato z višjo obrestno mero (diskont). To se zgodi tudi tedaj, če se slišijo govorice, da bo vrednost denarja zmanjšana. To je bil 6lučaj na Francoskem, ko je morala vlada zvišati diskont na 6%, kar se je v tej državi le redkokdaj zgodilo. Ker so se pa denarne razmere. nekako ustalile in je sedanja socialistična vlada podala v tem oziru pomirjujoče izjave, se je tudi kapitalistična javnost pomirila. Vsled tega je francoska Narodna banka znižala diskont najprej od 6 na 5%, čez par dni potem pa na 4%. Temu. zgledu je sledila tudi Holandska banka, ki je določila diskont na 4%, ko je bil prej 4.5%. — Angleška banka pa je od 10. junija do konca meseca dvignils f svoj zlati zaklad za 5.5 milj. funtov šter-lingov (14 Skajsan ali popolni rok. H. A. N. V. Po našem mnenju se ne more smatrati, da^ je brat, ki . je bil po enem letu vojaške službe vsled bolezni odpuščen* odslužil popolni rok. To se vidi tudi iz tega, da je bil tudi drugi in tretji brat za njim potrjen na popolni rok. Če pa ima v vojaški knjižici napisano, da je odslužil popolni rok in mu bo to vojaška oblast priznala, mora za njim še efl bral odslužiti popolni rok, sledeči bi pa imežl pravico, do skrajšanega. Naj ta zadnji vloži prošnjo na poveljstvo vojnega okrožja, pa bo videl, kakšno stališče bo zavzela vojaška. oblast. :< " Kandidiranje za župana. C. F. Radi bi vedeli, če lahko kandidira oseba, ki se je udeležita divjega, lova in si plen z drugimi divjimi lovci razdelila! — Če dotični ni bil obsojen na izgubo častnih pravic, lahko kandidira. -