PREDSEDNIK WILSON BO POMAGAL S PERESOM ostal bo v beli hi&i celo poletje teb pomagal svoji stranki z raznimi članki, katere bo spisal. — predsednik je vesel coxove nominacije ter zaupa v zmago demokratov. Washington, D. ('., H. julija Sovdeleiba predsednika Wilsona \ l>odoči pre voditelji zaveznikov izjavili, *'da so dovedle poslanice predsednika Wilsona v veliko večji meri k polomu Nemčije kot pa zavezniške armade. Pomoč, katero bo nudil predsednik bo prihajala direktno iz Bele hiše, kajti njegov tajnik Tumulty je ofieijelno objavil, da bo ostal predsednik Wilson v glavnem m^stn skozi eelo" poletje ter s tem spravil s sveta vse govorice, da si pripravlja poletno Belo hišo. Tekom svoje izjave je rekel tajnik Tumulty^ ki je predstavitelj predsednika, da je slednji vzradoščen vsled nominacije Coxa in Koosevelta in da pričakuje, da se bodo vsi demokratje strnili v vr-Hte ter dosegli na ta način zmago demokratičnih kandidatov pri novembrskih volitvah. Stockton, <'al., S. julija. — Franklin D. Roosevelt, pomožni mornariški tajnik in demokratični kandidat za podpredsedniško mesto, j«- včeraj tukaj izjavil, da ne bo re»igniral kot pomožni mornariški tajnik pred potekom par tednov. Glasilo se je namreč, da namerava Roosevelt odstopili takoj. DAYTON IN COLUMBUS SE PULITA ZA COXA tako dayton kot columbus zahtevata, da se v njih mestih formalno obvesti coxa o nominaciji. — skoraj vsi me&čani so navdušeno pozdravili nominacijo demokratičnega kandidata. Dayton, Ohio, 8. julija. — Živahna tekma se vrši med tem mestom ter Columbus, 0.t z ozirom na ofieijelno obvestilo governerja Coxa glede njegove nominacije za predsedniško mesto. Prijatelji governerja Coxa v Paytonu so domnevali, da se bo zavrnila ofieijelna notifikacija v Trails End, na domu Coxa, v bližini tepa mesta. Medtem pa je pričelo plavno mesto CoTum1»us izvajati velik pritisk, da Ki se vršile tozadevne eerimonije ali v ekseku-tivni palači ali pa v državnem kapitolu. Trgovska zbornica v Columbus si na vse mogoče načine prizadeva doseči to, dočim \odijo meščani Da v t ona, pod vodstvom župana Switzer-ja slično kampanjo za njih mesto. Nominacijo Coxa so pozdravili z velikim odobravanjem skoro vsi meščani, z izjemo nekaterih bolj navdušenih republikancev, ki ■Kidijo v nominaciji ve'iko vrjetnost, da bodo demokratje zmaprali v Ohijti. Kako moč ima povemer doma. je razvidno iz dejstva, da so bili za v ršerii načrti, so glasil o s katerimi naj hi se prihodnjo sredo proglasilo državnim praznikom, katerega naj bi praznovali vsi, brez izjeme strank. ŠEST MESECEV ZA R AZOROŽENJE NEMČIJE zavezniki nočejo pod nobenim pogojem dovoliti 15 mesecev za razoroženje, katere zahtevajo nemci. ameriški finanncik se brati z nemškimi delegati. — Sest mesecev zadostuje. Spa, Belgija, 8. julija. — Zavezniki ne bodo poti nobenim pogojem privolili v nemško zahtevo, da se dovoli Nemčiji petnajst mesecev za razoroženje. Predlagali so, da se dovoli Nemčiji tri mesece, vendar pa prevladuje prepričanje, da bodo dodali še nekaj časa. Očividno je razpoloženje tukaj boljše ter je pričakovati sklenitve dogovora. Spa, Belgija, 8. julija. — Kompromis z Nemčijo gled»* časa, tekom katerega mora razorožiti svoje vojaške sile in ki bo znašal najbrž šest mesecev, bo najbrž izid današnje konference med zastopniki Nemčije ter onimi zaveznikov. Nemci so zahtevali petnajst irie-secev za razorožeije. Zastopniki zavtzuikov so se danes zjutraj zopet sestali te rrazpravljali glede načrtov, katere so predložili nemški kandidati. Plenarna seja je bila določena na popoldne iu na tej seji bodo zavezniwi pojasnili svoje končne stališče grled«- razorože-nja Nemčije. Ofieijelnega se sicer ni ničesar izvedelo glede skl.-pa, vendar pa se glasi, da se bo Nemcem dovolilo sest mesecev za razoroženje. Spa. Belgija, 8. juiija. — Francozi niso nič kaj veseli dejstva, da se mudi tukaj ameriški finančnik Paul Cravatli in da občuje na prijateljski način z nemškimi delegati. Boje se namreč, da bi lahko vrgel svoj upliv na tehnico na korist Nemčiji. Cravatli baje zastopa tvrdko Kuehn, Loeb & Co. ČLANI NAJVIŠJE KONFERENCE V FOLKSTONE. Skupina je bila fotografirana pred hišo Philippa Sassona. — Na sliki je videti Sir Philippa Sassona, generala Wayganda, maršala Focha, ter min. predsednika Milleranda. Angleški min. predsednik ■ Lloyd George je v sredini skupine. WILSON BO SKLICAL SEJO LIGE NARODOV Zborovanje se bo začelo začetkom SODNIK BRANOEIS PROHIBICIJAV PREDSEDNIK JUDOV ' AR6ENTINI meseca novembra. — Wilson nijzborovane zinonistične konferen-član obnovitvene komisije. i ce. — Medsebojna pomoč. Po sedmih letih je bilo to prvo i Argentinska vlada je izjavila, da se bo ž vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago borila proti prohibiciji. SKRIVNOSTNA ZADEVA Patentni odvetnik v Washington^ je bi« aretiran, ker je baje skušal spraviti s poti svojo šeno. Washington, D. C., 7. julija. — ( heater A. Snow, patentni odvetnik in milijonar, je bi! včeraj iz pnšcen proti varščini $10,000, potem ko je bil aretiran na temelju warrants, da je skoval zaroto, s pomočjo katere naj bi hc spravilo ti svet« njegovo ženo, Addis H. Snow. V pritožbi, katero je vložila Mrs. Snow, ki je ie dve leti ločena ml svojega moža, ker je slednji baje okruto postopal z njo, se glasi, da je 8now v preteklem januarju skovat zaroto z dvema nepoznanima človekoma, da ne umori njo. Niti pritožba, niti zagovornik Mrs. Snow ne razkrivata, kakšne metode ao se nameravali po-aluiiti zarotniki. Ob času ločitve je dobila Mrs. Snow varstvo nad svojim šest let starim sinom Dexterjem Snow. Oee je imel dovoljenje videti sina v Kako nedeljo, a pred kratkim je naprosil najvišje sodišče distrikta Columbia, da naj izpremeni dekret tako ,da bo lahko večkrat videl svojega srna. Sodišče ni ie rešilo te zadeve. CELA F0USKA 'JE V PANIKI Boljše vi ki so izvojevali nove velike uspehe. — Prekoračili so Be-rezino na dveh mestih. London, Anglija. 8. junija. —j London, Anglija, 8. julija. — Državni podtajnik za zunanje za- Sodnik ameriiškegu najvišjega so-deve, Cecil Harmsworth, je danesjdišča, Louis I). Brandeis, je l>il iz-, izjavil v poslanski zbornici, da bo voljen predsednikom mednarodne predsednik Wilson sklical sejo'zionLstične konference, ki se je da-Lifre narodov. Seja se bo vršila nes prvikrat sestala tukaj po sed- začetkom meseca novembra. Washington, D. C., 8. julija. — Kdaj bo izdal predsednik Wilson ni ill letih, da sestavi političen program, katerepra naj bi se predložilo z ozirom na Palestino. Dr. Max BOUfiKvna ao zavzeli KOTOO. Rftija, 7. julija. — roke jc po kodih bo-najmočnejših poij-Boljševiki so London, Anglija, 8. julija- — V uradnem sporočilu boljševikov, ki je dospelo semkaj brezžičnim brzojavnim potom, se . glasi, da prodirajo boljše viške čete neprestano naprej na južnem boku poljske fronte in boljševiške oblasti poročajo o nadaljnih uspe* hih v celi vrsti bitk v bližini Sta-ro-Konštantinova, proti kateremu mestu potiskajo Poljake. Sovjetske čete so dospel do Li-tičeva, 24 milj iztočno od Proski-rova ter do Mohileva_Podolska v svojem prodiranju ob reki Dnje-per. Težki boji so se za vršili med sovjetskimi četami ter onimi generala Wrangela na južni fronti. Boji so posebno težki v bližini Oriehova. Varšava, Poljaka, 8. julija. — Boljševiške čete so na dveh mestih prekoračile Berezino in sicer na nekam mestu v bližini Novo* zjalski v velikanskih masah. Tako pravijo poročila, ki so prišli s fronte. Po celi Poljski je opaziti velikansko paniko vspričo uspehov, k8iere «o dosegli boljševiki proti poljskim armadam. oklic za sejo Lipe narodov, se do- Nordan iz Londona je bil izvoljen stdaj se ni mopio dognati. Zdru-'častnim predsednikom, žene drža\-e namreč niso član Lipe Med 250, iz vseli civiliziranih narodov, dočim določa točka 5. v ^dežel došlimi delegati, se je naha-pravilih, da mora predsednik skli-'jalo tudi 42 ameriških v družbi eevati seje svetov in skupščine. j štirih delegatov iz Canade. Dr. Svet je bil predsednik že pred Nahum Sokolov iz Berlina je izja-nedavnim sklical in isto se bo (vil v svojem frovoru, s katerim je fckorajgotovo zgodilo tudi z zbor-jkot predsednik otvoril sejo, da se liico. i bo morala pečati konferenca s pri- Na seji sveta pa Združene dr-jseljeniškim in finančnim vpraša-žave niso bile zastopane ter tudi njem. pri prihodnji priliki ne bodo. — Čeprav ni moproče najti za inasakre v Ukrajini spravljivo besedo niti pri Bogu, niti pri ange-OFICUELNO POROČILO OLE- ljih, — je rekel, — ne zahtevajo opzuii KINO-SLU ODPRAVLJENA, — a v slik Cit,y Mehika, 7. julija. Provizorični predsednik da le Hoerta je odpravil cenzuro kino- DE SMETI CARRANZE. Washington, D. C., 7. julija. — Ž id je osvete, temveč se hočejo n:irno in hladnokrvno lotiti pro blemov rekonstrukcije (To je se- Oficijelno poročilo glede preiska-jveda hinavfičina, ka iti berlinskim ve, vprizorjene z ozirom na smrt Židom so ukrajinski Žid je kaj ma- predesednika Carranze bo kma- lo . srcu Treba je nadalje ' lu predloženo mehiškemu senatu,' . .... j • . , . .. i . . . , 'misliti, da je postalo na stotifcoce — kot je objavil včeraj sodnik1, .... . / .. . , . najvišjega sodišča, Alberto Gon-zrtev zldovske pozre«- zales, ki načelu je preiskovalni koJnostl 1,1 da P**™™ "e predstav-rajg|jj. 1'jajo niti majhnega odstotka žr- I>ve teoriji sta bili izdelam, — |tev židovskih krvosesov od Sred-je izjavil sodnik Gonzales, — nam- l!Jcga veka naprej.) reč smrt vsled nesreče ali vsled I —V primeri s temi morilci, želje po osebni osveti. Mehiški j« rekel govornik, — je bil Nebu-sodnik je dospel v Washington, da'kadnezar plemenit značaj, študira obstoječelzvezne postave j Pot^m ko je končal svoj govor, in da nato priporoči gotove iz- je vstala cela skupščina, da da na premembe v zveznih postavah me- t:>. način izraza svojemu odobravanju. Dr. Sokolov je zagovarjal politiko medsebojne pomoči in solidarnosti z arabskimi in krščanskimi plemeni v Palestini. (Le na ta način bo Zionistom mogoče kaj doseči.) REVOLUCIJA V BBUH&V1KU? Buenos Aires, Argentina, 8. julija. — Vladno opozicijo proti prohihieijski predlogi, ki je bila pred kratkim vložena v argentin* skem Kongresu, je objavil včeraj finančni minister" Salaberry. Zastopnikom vinarskih Interesov 1 z Meinloza in San Juan je zagotovil, da bo eksekutivni department uporabil vsa postavno dovoljena sredstva proti uveljenju te odredbe. Odredba, ki določa takojšne podvojenje davka na iraportira-nje in zavživanje alkoholičnih pijač do septembra 1922, je bila vložena včeraj tukaj v poslanski zbornici. Po torn datumu pa naj bi se prepovedalo uvažanje in izdelovanje pijač, kojih alkoholična vsebina presega dva odstotka. Predloga določa, da naj se večje dohodke, izvirajoče iz povišanja davkov, uporabilo za zgraje* nje novih šol po deželi. ne stavke in novi revolucijski ko-mitej je baje sklical splošno zborovanje, na katerem se bo razprav ljalo o drastičnem postopanju. DENARNE POŠIUATV* V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. hiške republike. od sedaj naprej uporabljalo za po. spešanje, ne pa za oviranje, te industrije, — kot pravi list Excel- sior. (Uyod Sabaudo proga) odpluje t Ono?« dnt 17. julija. ▼Mem Tojsi dat« do Ljabijam rtterii rojni $96 JO. departmenta mini' a notranje sidere M bo i London, Anglija, 8. julija. — V nekem poročilu, ki je priHo na Central News iz Berlina t sredo, se glasi, da je bilo vse odrejeno in pripravljeno za izbruh revolueije v Brun«viku. Radikaici si baje na vse načine prizadevajo, da bi do konea tedna dovedli do general- Izvršujemo denarna jzplačils popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po eeli Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za poiilja-tve italjanskih lir po sledečih cenah: USTANOVLJENJE TRETJE POLITIČNE STRANKE Možje tretje stranke bodo naprosili La Follette-a, naj načelu je ti-ketu stranke. Številni za Walsha. Chicago, 111., 8- julija. — Cox in Harding soglašata glede vprašanja Lige narodov in oba sta mokra Oba predstavljata navidezne principle. — To je naziranje Amos* Pinchot, ki se mudi tukaj, da razširi komitej oseminštiridesetih v tretjo stranko. George Record iz Jersey City se nahaja v družbi Pinchota in oba sta polna navdušenja za bodočo stranko. Poleg organizacije tretje stranke ter imenovanja moža, ki jo bo vodil kot kandidat, bo določila konvencija tudi ime organizacije, ki bo soglasno z Recordom alit Ameriški ljudska ali Progresivna stranka. Frank P. Walsh, odvetnika iz Kansas City ter delavskega zastopnika smatrajo nekateri člani nove stranke za primernega moža, da vodi novo stranjo. Mr. Pinchot je odpotoval danes v Mdalson, Wis., da povabi senatorja La Follette, ki naj bi vodil puntarje. Tudi o znanem Hearstu se domneva, da ga bo mogoče pridobiti. — Vse kaže sedaj, — je rekel Pinchot, — da bo platforma, ki bo sprejeta na konvenciji, tesno sledila ^»rincipijem, obrazloženim na konferenci v St. Louis. — Platforma bo zagovarjala vladno lastninstvo železnic, ohra-njenje narodnih virov za vse sloje prebivalstva, ne da bi se kako ozemlje odtegnilo od porabe, povrnitev prostega govora, zborovanja in časopisja. Glede delavstva ZOPET LINČANJE V DRŽAVI TEXAS Ljudska množica je naskočila Ječo, potegnila iz nje črnca —morilca ter ga linčala. Paris, Texas, 7. julija. —Irvin-ga in Herman Arthur, čmča, stara devetnajstem 28 let, ki i^ta bila ohdolžena, da sta strehi in ubila svojega gospodarja, -t- TI. 1 lodges in njegovega sina :ia-ma Hodges, je ljudsko mnoJca v^pretekli noči zažgala na grmadi. Oba ernea so ujeli v Valiant. Oklahoma ter ju spravili v Ljudsko mno&iea, ki je vedno b«>lj naraščala, je konečno naskočila jetnišnico in sicer z gornjega nadstropja sodnijske hiše ter ud rta skozi železna vrata. Nobenega nereda ni bilo zapaziti, razven kričanja mno/.iee, ko so privedli oba črnca ven. Oba jetnika so odvedli na neki prostor severno od mesta, kjer je bila že pripravljena grmada, polita s petrolejem. Črnca sta baje izvršila dvojni umor v nekem sporu radi denarja. Dalo se je izraza dvomu, da bi bila črnca, ki sta bila linčana ona, ki sta umorila Hodges-a in njegovega sina, a okrajni prav-dnik Eubanks je ugotovil, da sta mu črnca priznala umor v času, ko sta se nahajala v ječi. se bo zahtevalo odpravo ustavnih povelj ter uvel javi jen je razsodišč. — Mi upamo, da bo zastopana vsaka država Unije in da Se bo konvencije vdelezilo sedemsto do tisoč delegatov- 60 lir 100 lir 300 lir 600 lir 1000 lir $ 3.70 $ 6 JO $20.40 $32.00 $04.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se Tečkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni no-goče podati natančne cen« vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam podani denar doupe t roke. Denar nam J« poslati najbolj p« Demtttfe Postal Money Orte. aH p« Hew York Bask Draft, Trrdka Fraak flaktar, §2 Cortlaadt ft. Mew Tork M. .V Premisliti dobro, komu bosta vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listka. ■ i Sedaj živimo t času negotovosti in iloraba, vsak skills postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Bazni sgentje in sakot* bi bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih m stavijo ▼ denarnem prometu nepričakovane zapreke k ta rim izknienim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. Naše denarne pošiljat ve se zadnji čes po nori zvezi in na nori način primerno sedanjim razmeram t Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. Včeraj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po sledečih cenah: 300 kron .... $4.96 _ 1,000 knm .... $ 16.00 } 400 knm .... $6.00 6,000 kron .... $ 80.00 * 600 kron----$8.26 ^ 10,000 kron____$168.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano ; is Jegs razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe f roke. je poslati najbolj po DomofOo Kom? Order, all pa Tvrdkm Frank gakter, 9mm Točk, M. Y. 1 ■m. . v - i*— 7 importna in eksportna kompanija. Pred nedavnim se jr vstanovila v Oikagi, odnosno v New Yorku ilni/lia n tem oziroma podobnim naulovom. Vseeno je, be je naslov tak i tak, družbo vsakdo doliro pozna, njene sfcvoiltelje pa tudi, ker u/ivajo mnogi med njimi dvomljivo čast in stavo, da niso, po-*«-blio kur denarja in obveznosti tive, kaj pridu priljubljeni med našimi rojaki. S poslovanjem te družbe bi se nc bavilt, oe bi nam ne bil pri srcu dobrobit naših rojakov, ki so kljub ponovnim svarilom že neštetokrat »edli tut Hiti ra/nrni prebrisaucem in ki ho še vedno tako lah-ko verni, da se dajo potegniti za nos neštetokrat preiskušenemu ho-stapler j ti, aaino fe jiiu privoli dobro in hinavsko besedo. Za soboto zvečer je sklical znani Trost zborovanje v bivši Betho-ven Hali. Tam bo govoril, kar se bo dalo, skakal bo in mahal in se zvijal kot pa jar. Morda se mu bodo solze pojavile v očesu (komen-dijant je namreč dober), morda bo poklical na pomoč vso svojo žlahto in vse njene za.-lujre za svobodno Jugoslavijo In nemara bo celo rekel, da je glasilo jolietake katoliške Jednote najboljši list \ Ameriki, ker js objsv^lo svoj čas njegovo izjavo, v kateri se je po bngeljsko opral in božanski povzdignil. Ker je pa naša zelja, da bodo delničarji omenjene *ompanije pomali tudi dram plat cele zadeve, jc naša dolžuost objavita sledeče: — V Ameriki je bila osnovana pred časom kompanija, katere tdiui in glavni namen je bil špekulirati z lahkomi&ljerostjo naših jugoslovanskih priseljencev v Združenih državah. Predsednikom so korrpanijsti imenovali nekega Milosevics, blagajnikom tega, tajnikom onega, dočim se je Trošt špeeijaliziral samo na Slovence. Njegov cilj je bi! izvabiti denar od Slovencev ter jim dajati v zameno za krvavo prislužene solde najprej potrdila, potem pa delnice (katere v sedanjem času reprezentirajo vrednost kuponov, ki jih dobite v cigar .štoru za 44Mecca" cigarete). • Lisjak se je poslažil vseh mogočih sredstev. Pod slovensko cerkvijo je bil nastavil tvoje limanice, z navdušenimi besedami je slikal navzočim rast in procvit podjetja, da so nevednim kar miljoni migljali pred očmi. Marsikoga je oglusil njegov komedijontarski glas, marsikdo je videl v njegovih kretnjah grožnje in pretnjo, da bo frdaman, če mu na 44visoke obresti'" ne zaupa svojega denarja. Ljudje so čakali, in čakali, pričakali so pa le polom. Polom je izvršil dne 23 junija v č'ikagi. Jutri, dne 10. jui:ja vam pa namerava zapeti Trošt veselo po-akočnico. ki pa v bistvu in pomenu ne bo nič drugega kot žalosten miserere. s ^ Stvar je taka: Dne 23. junija sc je udeležilo zborovanja v C'ikagi kakih sedemdeset delničarjev. Vsi so že prej slikali od strani zvoniti, da je vse propadlo ter da ni niti denarja niti blaga. Odborniki (ki so >-i navidez v laseh, v resnici pa drže skupaj kot klopje) sa zatrjevali, da je vse dobro, in da bo vse dobro, ko se bo vrnil Troštov tovariš is Srbije Delničarji so pa vedeli, da je bil Troštov tovariš že pred dvemi ali tremi meseei odstavljen, ker je odnesel seboj (mogoče po nesreči ali slučajno) dvainštirideset tisoč dolarjev. Eden izmed delničarjev je hotel že izdati za njim zaporno po velje, pa ao mu ostali odborniki rekli, da se bo te dni vrnil ter pripeljal s seboj par ducatov trgovskih izvedencev, uakar bo domovina rešena. Odborniki so na vse mogoče načine slavili tega Troštovega tova- OLAS NAHODA, 9. JUL. 1920 W^'-WW " :* "nekje" nahaja«'ostanek je pa naložen po "raznih" ameriških bankah. — **,'__ Kompanija je pošiljala tudi kiftte v stari kraj. * M tem j* napravila m 14 ttaot doUuftor profita, za kiite pa nihče ne re, kje aa nahajajo. Najbolj je pa potolažil Trošt navzoče z zlagano izjavo, da bo stopil tudi Sakser v h oropani jo ter vložil v njo velikansko svoto det narja. Glede Sakserja je stvar taka: , Trošt se je dolgo, dolgo časa muzal krog njega in mu prigovarjal, naj kupi za par tisočakov delnie. Ko mu je podlo poštenih besed, mu je pokazal neki sleparski telegram iz Belgrada, v katerem je rečeno, da znašajo naročila za miljone in miljone. Mr. Sakser mu je odvrnil naj gre h kaki večji ameriški banki, kjer lahko dobi na podlagi take brzojavke denarja, kolikor ga hoče. Trošt se je pa začel izvijati in rekel, da--ne mara. Da je končno vsiljivca odgnal od sebe* je kupil od njega za $2f>0 akcij, katerih pa še redaj nima. Ce jih bo pa aploh kdaj dobil, bodo vsakemu za polovično ceno naprodaj. Trošt je povedal, da je skolektal od Slovencev 43 tisoč dolarjev, katerih pa ni vložil v komp&nijo, ampak jih špara. v "neki" cleve-lanaki banki. Rojaki vprašajte ga, če je to resnica. Prav odkrito mu povejte, da ne potrebujete nobenega jeroba, ki bi za vas '4»paral" denar, ker ste dosti zreli in samostojni, da lahko vse to sami opravite. Končno vas pa ponovno svarimo: ne sedajte na lim Špekulantom. Ne vrjemite lepiru besedam! Slovenske novice. Chicago, IU.' Poročila sta se v cerkvi sv. Štefana Mrs. Mini i Novina in John Starec v sredo 30. junija. Nevesta M. Novina je ena izmed najboljših igralnih moči, kolikor jih imamo in je bila dosedaj delavna pri vseh narodnih in cerkvenih prireditvah, zato je upati, -da se tudi sedaj ne bo odtegnila javnemu življenju in da bo nadalje sodelovala pri raznili prireditvah. Obilo sreče obema v novem stantl! Joliet, ni. Te dni se je mudil v našem mestu na obisku Mr. Math. Bajuk, ki je trgovec v Ottawi, 111., že več let. Pravil je, da je prejel pismo od svojega brata Nikolaja, ki je še pred vojno odpotoval iz Jolie-ta s soprogo in družino v staro domovino, in sicer na Primostek pri Metliki. Brat Nikolaj mu sporoča žalostno vest, da jima je umrl blagi oče, Janez Bajuk, v starosti 72. let, pa tudi njun stric Jurij Bajuk (Dolenji) je umrl letos in njegova sinaha (Janezova). Jurij Bajuk je bil star okoli 75 let. Nadalje mu naznanja, da so pred par meseci pogorela vsa poslopja dolenjega Bajuka in Tom-čeva (Matijčkova). Brat Nikolaj je Amerikanec in je bil toliko u-men, da je pustil več sto dolarjev v jolietskih bankah, prodno je odšel v staro domovino. Nadalje piše, da v stari domovini letos !eti-na- prav dobro kaže. Končno pozdravlja vse svoje sorodnike, prijatelje in znance v Ameriki. Na« šerif Newkirk ima dokaj polne roke posla, ki si ga večkrat brez potrebe nalaga. Zdaj obletava vse hiše in kote, kjer sluti, da bo našel kaj 4'grenkega** v kakem kotličku. Posebno rad hodi po naših okrožjih, zato je svetovati, da se naj nobeden naših rojakov ne spozabi, da bi kršil "su-haški" zakon, ki je sicer krivičen, a se ga mora vpo&tevati. Serif je tako hudomušeai, da celo iz Zgaga V Sloveniji boste t# poletje dve velike alavnosti. Orlovski tabor v Mariboru in odhod slovennkih sokolov na vse slovanaki zlet v Prago. Z orli smo se le nekoliko bavili ter povedali, da je v prvi vrsti namen organizacije prepojiti slovensko mladino z rimskim in kle~ rikalnim duhom ter jo držati v temi. Drugače je bilo s sokoli. V tej organizaciji je bilo res nekaj naprednega, če so pa poročila iz domovine resnična, se spuščajo sedaj sokoli v velik narodni greh. • * • Zlet v Pragi pa ne bo vseslo-vanski. Udeležili se ga namreč ne bodo niti Bolgari niti Poljaki. Zastopan! bodo tam češki in ju goslovanski sokoli ter — Jtaljan ska telovadna druaava. * « • Kaj je padlo Cehom v glavo, da organizirajo tak zlet t Čehi Se ved" in vedno bolj jasni luči kažejo, da jim je prokleto malo za slovansko vzajemnost, ampak da jim gre v prvi vrsti* za svoj lastni žep. • • v » • Ce imajo jugoslovanski sokoli v sebi kaj narodnega ponosa, bi morali ostati doma. * • • — Moje srce je padlo v grob! — je vzkliknit Bryan, ko mu je splavala suha planka po vodi. Naj v miru počiva! * • • Pri neki spiriti&tftni seji pravi vodja: — To je duh vaše žene. Vidim ga. # — Kaj pa pravit > — Nič. Molči. — O, potem pa ni moja žena # * • V soboto zvečer bo zborovanje nevvvorških delničarjev za znano eksport in import družbo v Beethoven Hali. G. Rude Trošt bo poročal o glavnem zborovanju v Chicagu, pa kako? # * # Povedal bo vse, samo to ne, kam so šli tisočaki in kam je romalo za 42 tisoč dolarjev Liberty bondov. ' * * • Ali bo -povedal, kako so na borzi špekulirali in zašpekulirali o-kolu 15 tisoč dolarjev? * . • Ali bo priznal, da je cela komedija skoraj 'bankerot? Ne, ne in no! 11 * * Pravega računa, katerega bi moral napraviti državni avditor in zapriseženi cenilec, tudi ne bo mogel dati. Toda kaj? • * * Blufal bo s tisočaki, kateri so šli rakom žvižgat in ribam gost. Blufal z imeni bolj odličnih rojakov. Blufal z velikim eksport o m lokomotiv in drugega materijala za jugoslovansko vlado. Mogoče še celo pride na vrsto lipov cvet in parobrodna druiba. velika banka (zmanka), železnice bo gradil v oblakih do mesca. # • * Samo pravega čistega računa ne bo in ne bo, kakor ga niso mogli v Chicagi predložiti delničarjem pri občnem zboru. Delničarji pa naj resno is alerabil; hodil je po slovenskih * ' Glejte, Mr. Sakaer vedno in veliko bolje ipeknliram nego bi drngi. Jm± ae dandanes zadovoljn- ih ve, kaj delanjem s 4.75 edstot. % Victory loon, DOPIS. . Norveški "Social-Demokraten" prinaša razgovor, ki jra je inu*l norveški socijalno demokratični voditelj, arhivar Jakob Kriis začetkom aprila z Leninom. Gl«-ile vprašanja taktike je odgovoril Lenin dobesedno takole: "Kjerkoli in dokler je to mogoče, naj se gre po zakoniti poti. Na drugi strani pa smatram, da komunistična stranka, ki izvaja le zakonito delovanje, ne nosi svojega imena po pravici. Ampak to je praktično vprašanje, ki ga je treba rešiti od slučaja do slučaja. Knako je tudi vprašanje o vdelež bi pri parlamentarnih volitvah. Splošno smo bili vedno za volitve, teda v izrednih slučajih, tako ob volitvah v 1, dumo, smo bili za bojkot. Antiparlamentarizem je ena od komunističnih otroških bolezni, proti katerim sem se moral često bojevati. V Italiji je ta bolezen silno razširjena. Tam imajo celo posebnost, ki s»- imenuje "II Sovjet" in je organ komunističnih "abstinentov" t. j. onih, ki so proti udeležbi pri volitvah. Doma, kot veste, sem moral zatreti Bu-eharina in Radka radi podobnih vprašanj. Bil sem proti temu, da bi vrgli takoj vlado Ker^nskega in bil sem za brest-litovski mir. Pozneje pa so drugi javno priznali, da so se motili in Radek se je toliko poboljšal, da se je uspešneje bojeval proti antiparlamen-taristični smeri med komunisti v Nemčiji, proti-Laiiferibergu, Wolf heimu in hamburškiin komunistom. Ta razgovor nam kaže Lenina za parlamentarista. kjer j«* treba, .kjer pa ni, pa ne. Čudna jc taka taktika, ki pokaže pravega lica in zato nikdar ne veš, koga imaš pred M*boj. Pa komunisti so popolnoma taki. Dokazali .«o to neštetokrat. San Francisco, Cal. Tukajšnji listi so objavili pred kratkim jiaslednje poročilo: 45-letni Peter Derganc, natakar po poklicu, je ponoči napadel svojo spečo ženo k sekiro. Zadal ji je več ran, slednjič jo je pa udaril s tako močjo po glavi, da ji je razbil č rep i njo. Takoj nato je žel v spalno sobo, kjer se je zaklenil in izpil strup. Umirajočega so odvedli v bolnišnico. Policija ne ve, kaj je bil motiv tega strašnega zločina. Njegov dvajsetletni sin Alfred Derganc. je prvi javil zločin oblastim. Morilec je v bolnišnici kmalu zatem umrl. To se mi je zdelo sporočiti, ker ima pokojni Več sorodnikov. Znano mi je, da s* je nesrečnež večkrat prepiral s svojo ženo. Z rojaki je malo občeval, svojega jezika pa sploh ni hotel govoriti. Rojaki, i/pa met ujmo se in pobolj-šajmo s*'. NTe delajmo sramota svojemu narodu. Pozdrav! Nick Ilioh. Augusto Righi, slavni fizik italijanski in učitelj Marconijev, umrl dne 8- junija t. 1. v Bologni v 70. letu svoje starosti. report of the condition of th* frank sakser. Private 0anfcer at the Close of Business on the Thirtieth Day of Jone 1920. RESOURCES: Stock A ImjiiUh invxlmfnU, vl*: Public Mturitln..........$ I'rivatP- securities ......... K«-eJ fc»iatH owned..........$ Mm t Kakh owrie«!..........$ 1 MM and dimiKitiUt ae^vreS by other collateral ..........t Anvunti receivable..........$ I>i»e from forHjf» bfenka and ban* era..........»42.«73.23 Iju« from trum n«m|unipa. bankM and bunk«-ra not included in preceding it«-ms »S1.772.77 M.Ut7l S2.01S.13 17.00ft. W> t.MHWt 64&00 1.144.10 fMpodlt* with f x ur*-n* steamship companies ti nikdar De^'witm currency....... t'awh IteniN........... ind f 124.444.00 Krat ali pravičen obračun j« zadel Madžare na mirovni konferenci. Tako izvaja pariški ''Matin". Izpod madžarskega jarma je osvobojenih 3 miljone Slovakov, 3 miljone Jn^osfovanov in 2 in pol miljona Rumunov. O. 24 milijonov je padlo prebivalstvo Madžarske na 8 miljooor, od 352.00 štirj. kilometrov na 100,000. Prihodnji zgodovinar se bo Se vedno čudil, kako Je bilo mogoče, da je 5 ali 6 neUjonov Madžarov vlado nad 20 miljoni ljudi drage rase, drugega jezika. Tako nad v lad je bi bilo ker ti so gotovi, ne pa obečane velike dividende, katere se mi vidijo telo sumljive. Originalnih delnic za #250 p* že «Jo dane« nisem prejel, dasi mi, . zanj« dal dober ček se pred gUv- «**P*Jiv©, bilo svobodomi- nim zborovanjem delničarjev, m tclno in inteligentno, ali madžar-ako jih kmalu ne dobim, poprwal «ko wwi^iadje je bilo akrtljno su-bom zanje na takem mestu kakor J* samim naatlstvom ao v lase spodobi J dati. Sedaj je konte madžarskega in oiabaocti. 260.00 331 .M 3.182.cs Total 92&S.207.CS LIABILITIES: Ivmiaofiii i-4fital ............) 2S.000.09 Surplus........................fl7C.M7.27 Lte|M«eita: I»*-ntand c4-rtificat<>a of de- P°»»*............< 2.063.33 Funda held awaitir.« transmtasion abroad 317.427.94 I>ue steamship companies for tic kets sold $ 3. SCO.02 Bxtend totaJ d»-po-sita............«22.051 29 Bills payable inrludinc ln-debtMnoslješ pristojnemu finančnemu oblastvu v nadaljnje muko-mn«*no postopanje. Sodnik takisto: "Koleke v napi ej!" — drugače nič razprave, nič sodbe, še dober dan tie. In tako dalje. Nočem onim, kateri še dobe v roke pravilnik, kratiti neposrednega vžitka n preobširnimi zgledi i7. bogate vsebine. Idi in beri! se glasi moje priporočilo in mi je le še z odkritosrčno polivalo omenjati izbornega prevoda, v kakršnem nam vrli Uradni list nudi pravilnik za ceno, ki je ob sedanjih raz-nafct|ra*rsh naravnost smešno nizka. Ali sedaj pridejo zopet Sloven-•i. V nekaterih ozirih so Sloven-i e. naravnost omejeni. Namesto ia epo lagodno čitajo pravilnik pri požirku črne kave, ob vonju fine igarete, in se vesele netivom nega napredka na polju naše prosvete, pa hočejo po svoji prokleti, stari birokratski navadi izvrševati. IIo-ejo izvrševati pravilnik iz Bel-grada! Potem se seveda vse neha! — Slučaj je nanesel in sem bil pri-r sodne razprave — naravno se je vršila tokraj Sotle, onkraj Sotle pravilneje cenijo take stvari. Je vodil razpravo živahen, strog mož, videlo se mu je, da ne pozna šestnajst poslancev. Francoski proračun. e Francoska vlada je predložila državnemu zboru velikanski proračun za leto 1921., ki dosega svo-to 50 miljard frankov. (Ena mikat oliški svet na oltarju. Osobitojij5«"^ j* 1000 miljonov.) To je jo časti kot svejo svetnico mesto <*o danes najvišji proračun sploh, Orleans, katerega je ona osvobo- katerega pozna zgodovina. Pokri-dila od angleške vojske. Bil semlla ga. je deloma že s 15 miljard tako srečen. lnoiua pretrgala vez med vlado in med cerkvijo, Orleans tudi ni videl več svojih rožnatih maj-nikovih svečanosti na čast svoje "Ivanke", ki tako ponosno sedi na konju sredi velikega trga de Maltroi. ' Letos, ko se je vršila v Rimu kanonizacija (proglašen je za svetnico) Jeanne d'Arc, ko je franeoaka vlada obnovila svoje f'esk* listi poročajo, da so pri-zveze s papežem, letos na 491. spo-1jeli v Lueenei nekega madžar- minski dan osvoboditve Orleansa^kega visokošolca, pri kateremu srno videli zopet združene okoli so našli razne kompromitujoče do-njenega spomenika in v veliki (kumente in stekleniee, polne cian-katedraji političnega uradnika^kalija in drugih strupov. Pri za vojaktt in t. liovnika. fcibtve m,v . .,<# se delile oddelke. .\a predvečer je mestni^ligc (integr. liga), katero vodi župan si-eu. ogromne množice madžarski politik Xandor Ur-ljudstva oddal orleanskemu škofu manezv in ki deluje v tesni zvezi zgodovinsko zastavo Jeanne madžarskim vojnim ministr-iJ'Arc. Drugo jutro je bila sloves l8tvom Odposlanci te lige imajo nalogo, da požigajo važne objekte in železniške postaje po Slova- Madžari pošiljajo na Slovaško požigalce in atentatorje T . . . [slišanju je priznal, da je poslan v štiri na Slovaško imenom Terulervido na sv. iuo. Obhod je bil parada kat. telovadnih društev z zasta- raorai D'Anminzio opustiti svoj vami in godbami, katerim so se odločne demarše jug. pridružila tudi telovadna društva|Tlade v Rimu in y Parizu_ D^Au. Resnica o nameravani okupaciji Sušaka a D'Annunzio je poslal časopisju izjavo, da so vse vesti iz Jugoslavije o nameravani okupaciji Sušaka po njegovih četah izmišljene in da ni prišlo nikdar do nobenih konfliktov med njegovimi in regularnimi četami. — Uradna D'Anunzijeva 'Vedetta d'Italia' komentira na dolgo in široko to izjavo ter pravi, da so Jugoslovani začeli to akcijo z namenom, da dosežejo intervencijo zaveznikov na Reki. Resnica pa je, da je METANJE PARNIKOV KEOAJ PREILltNO ODPLUJKJO NEW YORKA. LA TOURAINE BELVEDERE FRANCE REGINA NEW YORK ROCHAM BEAU ROTTERDAM ST. PAUL PRES. WILSON NOORDAM PHILADELPHIA N. AMSTERDAM NEW YORK LAFAVETTE 13. julija. — H 13. Julija. — Trat 21. julija. — Havre 17. julija. — Ganoa 17. julija. — Cherbourg 17. julija — Havra 21. JulUa. — Boulogne 9i. julija. — Cherbourg 87. julija. — T ret 4. avy. — Boulogne 7. avg. — Cherbourg 10. avg. — Boulogne 14. avg. — Cherbourg 35. julija. — Havra Glede cen za vozne listke In vsa drugo pojasnita, obrnite se na tvrdko FRANK 8* A K S E R 82 Cortlandt St. New York French Line mmfame senemle trmsaturtique V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE TOURAINE ROCHAMBEAU FRANCE ...... LAFAYETTE . . ......... 13. julija ......... 17. julija .......... 21. Juliia .......... 30. julija HKrt paralkl a It I rim I in tfvwna vijakoma. Roeebnl zastopnik Jugoslovanske vlad« be pričakal potnika ob prihodu nailh par- *lkov v Havru ter jih to£no edpramll, kamor ao namsnjenl. Pamlkl Francoske t ri;rh Sr near ^th Ave 10 Irving Plice corntr 15th S: -;6i East 149th St near CourtianJt Air 114 West 4-id St bet B'way t-^. 6th A»e 555 Ttemont Avecurnrr Monterey A*? Ra «vm»ti«™. ORAZKM in VALENTINA kožne bolezni, izpu^aje, wree. osla-MARGOX. Oba sta doma iz va-' belost, možke in ženske bolezni, slabo si Trnje pri Št. Petru na Krasu.I kri» brrz operacij« v najkraiiem iara Valentin Margon ima pismo iz starega kraja tukaj in za Oračema bi rad zvedel, ker sva si bila dobt*a prijatelja. Cenjene rojake prosim, ako kateri ve za njune naslove, da mi ju nazna ni, za kar bom vsakemu hvale-f žen, ali se naj pa sama oglasita svojemu prijatelju: Toitv Tom-iič, 712 K. 15». St.; Cleveland. Oh 10. (9-12—V) ŽENITNA PONUDBA. Pant, star :{:t let, odkritega značaja, s prihrankom 5000 dolarjev v gotovini, se želi seznaniti z dekletom ali vdovo od 18 do :10 let staro v svrho žen it ve. Ponudbe naj se pošljejo na: Ženin, c o O las Naroda. S2 Cortlandt Sit.. New York, N. Y. po najnižji ceni. Poskušajte in se prepričajte. DOCTOR JIN FtKY MOY 308 Grant Street Pittsburgh. Pa. Uradne ure: ob d*!avnlb. od 9. dopoldne Ob nedeljah in praznikih: od 9. dcpol-do 6. ivefer. . dne do 1. popoldne. Veliko zmanjšanje cen Grozdju! Grozdju! Grozdju! Subo, import irano iz starega kraja. Najboljša vrsta 100 funtov $34 00 druga vrsta 100 funtov $31.00 MOŠT, svežega grozdja 51 gal $62£0. MOST. svežega grozdja 36 gal $40. Zdravilno vino Ferro China 12 steklenic $18.00. Narotite, dokler je ias, ker so vse cene veljavne le za kratek {m. Posebna cena na debelo. Denar se posije t priporočenem pismu ali po Money Orderu. S . K U C I C H Dalmatian Cal. Grapes Co. 66 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY NAZNANILO IN FEIPO&O&ILO Rojakom naznanjamo, da potuje po državi Ohio naš rojak podpisaiTje pogodbe. Pogodba, s katere prihaja prva zona v Sle«viku V roke Danuke. je bila podpisana od strani obeh prizadetih strank. WHiija eon noftgi krompirja sa Dana ju. Ka Dunaju velja sedaj italijanski zgodnji krompir pri mestni aprovizaeiji 10 K, preje 9 K 20 Vin. ki je pooblaščen pobirati narož nino za Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdila. Prosimo rojake, da mn gredo na roke in ga priporočamo. Za naklonjenost se vam ie vnaprej zahvaljujemo. U|*avjuitTo Glas Naroda. vLI STE BOLNI? Naaprotl poMnaga urada. Jas vam.bom ozdravil. 2« yrt kot trldaMt tot awn sdravH vm bolezni. Koine, krvne, llvdna, želodčne In revmatlzem ter vsakovrstna drugs bolezni. Lahko vam pokažem vo« dokazil naših rojakov, katero tem ozdravil. Jaz asm ozdravil, ko druQl niso mogli. Ne čakajte. Pridite k mani pred no Je prepozno. Cene eo taka, da jih lahko vaakdo zmore. Preiskava brezplačna. Prof. Dr. H. G. BAKI »PECI JALIST Sil SMITH FIELD STREET PITTSBURG*. PA. -K * * + ^ Nuča-Tone Uspehi v ivajstOEi dneh ali se v Ki vrne denar. Proizvaja bogato rdeto kri, moča* staaovttne živce, žtvl|en|a polne možica In ženske. če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam spomin mrači in vaje telo mrači, če ste se že nave- lUail j«m*ti pomirUira ln narkotična aredstva. potem posko-Sajt« Jfaaa-Ton«. In iaprwrkteU boste, kako hitro ae bo«t« čutili drugačnega človeka! Devet deaetin človeških bolezni. 1___ Upehavanje. anatnija, revmatične bolezni, alavobo!. nevralaiia. •apriaer slabi tek. neprebava. vetrovi in koleanje. zaprtje, pomanjkanje «a«rsije, pomanjkanje živahnosti, nervoznoat. nespečnost, izhaja iz pomanjkanja, živčne moči, redke zvodenele krvi in slabe krvne eiekalaeije. Vsak ud. vsako delovanje telesa je odvisno od živčne sile za svoja življenje in delovanje. 2ivčna moč je poglavitna stvar za idodte. jetra, ledice. drok. utripanje area in krvno cirkužacijo. Nngi-Tooe ie najbolj utpetno zdravilo za nervozne in fizičnd izdelane. Zakaj T Ker sestoji iz os mero važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih1 predpisujejo najalavnejši zdravnikL — Nutca-Ton« j« ia fosforja — ter je hrana krvi in živcem. Zakaj? . ter ji begat na Naa»-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojačuje črevo, da redno deljujejo. Oživlja ledice ter izganja iz njih strupene sestavine. Nič več vetrov ia kolcanja, težke sape in pokri vam jeaika. Nič več bolečin in bolezni t Nuza-Tone da;<» čudo v I :i tek, dobro prebava, stanovitne živce ter zčravo. okrepčujoče spanje. Nuca-Tone obogati kri. uredi krvno cirkulacijo ter prižene tarenje zdravja na lice in jasnost v oči. Gradi močne in postavne može. z d ra- ve j Ae in kras ne ji e ženske. Noaa-Tone ne \-sebuje ocnamljivih sredstev. bo adravfl, katerih ae človek navadi. Zavit-j« v pripraven zavojček. Pekrit ja s sladkorjem, ugodnega okusa, ugoden za jemati. Poskušajte ga. PrisoročiH sa boste vsem svojim prijateljem. NASA POPOLNA GARANCIJA.—Cena Noga-Teste Ja ea ( Vsaka steklenica vaekaje devefcleaot (PO) tablet, polno mom kapHe ieat Žka«alJ. ieatmssiFni sdravljeajo za aet (»C.OO) Tomo dvajset (SO) dnL Co niste sadovolhri z nspsfc^, vrnite te mi vena b«M takoj vrnili denar. Vid«t«, da n* nsreta I Nafs-Tan Jo adravljenje. V. izgubiti Biti psaija. — Ml j pri vaOi dobrih lekarVk pa enaki csal ■naasaasaa k enaki garanciji. ko naročate, sa poslužite tega icupona NATIONAL UMNUTIMr, S. !•, «7 Se. Denrkor* St., Chicago, 111 .A, at222% Prosim, dobila priloženo. .za kar asi poiljiU............. f Cesta ia fttv. all R. K. O. t -s 'ffl&lQQyflBBfl OB SS&S3B39 ^.............. PITOV AU 4 IA 96 (Nadaljevanje.) V mestni hiši je vladalo velikansko presenečenje. Volilci so pričeli spoznavati, da nc bodo nikdar v stanu obrniti korake ljudstva v drugo Kraer kot si jo bo ljudstvo samo želelo. Medtem, ko so i»c ljudje zabavali s tem, da so nosili naokrog krvavo glavo Foulona. je zaoril naenkrat nov krik. Prihitel je neki sel in množica je že vedela, kakšne novice prinaša. Sel je rekel: — Gospod Berthier de Sauvogny je bil aretiran v Compiegne. Nato pa je odšel sel v mestno hišo kjer je isto oznanil gospodoma Railly in Lofayette. — Dobro, jaz s*m vedel to, — je rekel Lafayette. — Mi smo vedeli to, — je rekel Bailly, — in dana so bila povelja, da se ga straži tam. — Tam straži? — je rekel sel. Seveda, poslal sem tja dva komisarja z oddelkom stražnikov. — Z dvesto in petdeset možmi, kaj ne, — je rekel eden izmed volileev. — To je več kot zadostno. — Ci os pod a moja, — je rekel sel, — to je ravno, kar sem vam hotel reči. Straža je bila razpršena in ljudje so odvedli jetnika. — Odvedlif — j.? vzkliknil Lafayette. — Straža je pustila jetnika odvesti ? — Nt obtožite je. Vse, kar je bilo v njeni moči, je storila. — In gospod Berthier? — je vprašal Bailly s strahom. — Vodijo ga v Pari/., — je odvinil sel, — in v sedanjem trenutku ae nahaja v Bourget. — Ce pride sem, je izgubljen, — je rekel Bailly. — Hitro, hitro, — je rekel Lofuvette, — petsto mož v Bourget. Komisarji •» lterihie>* naj ostanejo tam. Tekom noči bomo razmišljali o stvari ter se domenili. — Kdo pa vi bo upal prevzeti ta posel? —- je vprašal sel. — Skozi okno je namreč vid i burno morje, ki je valovalo spodaj. — .laz, — je rekel Billot. — Tega hočem rešiti. — Poginili boste, — je rekel sel. — Cesta je polna ljudi. — Jaz greni kljOh temu, — je rekel najemnik. — Brez koristi, — je mrmral Bailly, ki je poslušal celi pogovor. — L'ujte! Iz sineri Port Sai .t Martin je bilo čuti zamolklo grmenje, ki sp je dvigulo nad hiše ter prodrlo prav do mestne hiše. — Že prihajajo, £c prihajajo, — je rekel sel. Cel regiment, cel regiment, — je vzkliknil Lafayette s plemenito blaznostjo človekoljubja, ki je bila sijajna stran njegovega značaja. jj ^^H p — Pozabili ste, — je rekel Bailly, — da je naša armada ravno množiea, proti kateri se hočete boriti. — Pri tem si je pokril-z rokama lice. Klici, katere je bilo čuti izdaljave, so se sporočili množici na trgu z naglico vetra. Le one je bilo videti, ki so se igrali z žalostnimi preostanki Foi% Iona. Drugi pa so odhiteli novi osveti nasproti. Ceste, ki so vodile na trg, so bile zopet polne ljudi, ki so se valile liovetuu smrtnemu pohodu nasproti. Dvanindvajseto poglavja. • \ \ , I . — \ -t, ZET. » < * " Zveza je bila kmahi ustanovljena, kajti na obeh straneh se jim je zelo raudito. Ljudje so prinesii zetu nasproti na drog nasajeno glavo njegovega tasta. (jospod Berthier je prihajal s komisarjem tkozi Rue Saint Martin. Sedel je v svojem vozu. V spričo pretenja in kričanja se je peljal Berthier počasi naprej ter mirno govoril z voliloem Riviere, komisarjem, katerega so poslali v Corapiegne, da ga reši. Narod je pričel z vozom, kojega streho je razbil, tako da je bil Berthier izpostavljen pogledom in adarcem vseh. Spotoma se je spomnil svojih zločinov, ko ga je ljudska množiva psovala in v njegovi domišljiji so se ti zločini povečali. Hotel je izstradati Pariz. Tkazal je, naj se rž in pšenico zeleno požanje. Š tem je cena žila poskočda in on j v« spravil v svoj žep velikanske svote.- Pri njem so našli listnico in v tej so se nahajala pisma, v katerih ve je počivalo ljudi na požiganje, povelja za tajne umore m dokazi, da je bilo deset tisoč patron razdeljenih med. njegove agente. To «o bile strašne neumnosti. Znana stvar pa je, da smatra ljudska množica, kadar je dospela do viška svoje jeze, tudi najbolj blazne novice za resnične. m Berthier je bil > mlad mož, star trideset do dva in trideset let, elegantno oblečen ter povsem miren vspričo žaljenj in psovanj na-1 oda 7. veliko brezski bnostjo si je ogledal pisma, katera so mu kazali ter govoril povsem neprisiljeno s komisarjem. Dva človeka, ki sta bila razjarjena radi njegove brezbrižnosti, sta ?«*hotela prestrašiti ter mu nastavila bajoneta na prsi. Ker pa je bil pogumen do" drznosti, se ni dal Berthier prekaniti trr mirno govoril z odposlancem. Razkačena od te hladnosti, ki je tako zelo nasprotovala strahu Kouhma. je tulila množica krog voza ter nestrpno čakala na trenutek, ko bo lahko mesto pretenj posegla po dejanjih. Tedaj pa je padel pogled Berthier-ja na nekaj groznega, krva-vegs, kar so mahali sem in tja pred njegovo glavo. Spoznal je naenkrat glavo svojega tasta, ki s« je sklonila do višine njegovih ustnic. Ljudje so hoteli, da b^ poljubil to glavo. Gospod Riviere je ogorčeno potisnil drog na stran, a Berthier a* ni niti zganil. Tako so prišli <• Greve in jetnika so izročili volileem v mestni kiii. Množica je zavzela zunaj svoje postojanke, zastražila vse dohode ter pripravila nove vrvi pa svetilki. * Ko je v.del Billot Berthier-ja, kako je iel mirno po velikih stopnjiesh mestne hiše, se je britko zjokal. Fitov, ki je zapusiil breg ter prišel na trg, kakorhitro je domneval, da je morije konec, ae je skril pod neko klop. Berthier pa je medtem, kot da ne gre za njegovo glavo, stopil v posvetovalnico ter pričel pogovarjati z volilci, med katerimi je je bilo dosti takih, katere je poznal oaeboo. Vol de i pa so ae odmaknili od njega s trahom, ki se loti bojazljivih ljudi, če morajo stopiti v stik s človekom, ki je pri narodu nepri ....... ' ■ " ' ■' ;•• r- • v - GLAS NARODA. 9. JUH 192» - ^ Ijaoske nacionalistične politike* Malenkosten vpliv italjanske zunanje politike, neprestane notranje zmede, mešetarenje naeijonalistov z giolitijanci, koperacija klerikalcev z nacijonalisti v jadranskem vprašanju in druge specifično italjanske rfczmcre navdajajo resne italjauske politike s strahom o politični in gospodarski bodočnosti Italije. Karakteristični v tem oziru je članek, ki ga je priobčil milanski "Secolo" o gospodarski politiki zaveznikov na Balkanu. V članku se dokazuje, kako si zavezniki, predvsem Francija, razumeli izkoristiti slabo italjansko politiko in so na račun Italije ojačili in razširili svoj politični in gospodarski vpliv na Balkanu. Italja si je izbrala to z rimskim paktom za svoj program, pozneje pa je pripustila, da ga izvrši Franeija. "Secoh**' piše: Takrat smo iz Rima vrgli parolo, ki naj bi zbrala Poljake, Jugoslovane, Čehe in Rumune okoli Italije, toda zmaga na Piavi nam je dala drugo smernico. &li mo v Piriz, potem ko smo se naskrivaj izneverili rimskemu paktu. Mislili nno, da nam daje londonska pogodba moč, toda videli smo, koliko naih je pomagal! Naša moč bi bila v tem, da smo nastopili na kopefrenei kot predstavniki in tolmači dežel, katerim smo pripomogli do svobode. Toda mi smo postopali z Jugoslovani kakor so sovražniki! Odtujili smo si Cehe in Rumune, ki smo jih potisnili v krog jugoslovanske politike. Tudi Poljakom smo postali so \ razni. S svojimi lastnimi rokami smo postavili umetno mejo med nas in narode vzhodne Evrope, medtem pa so jo že priskočili Francozi, Angleži in Amerikanci in sicer kot prijatelji in zaščitniki,- ki so delili usluge, pobirali nagrade, kreditirali tržišča, dobivali koncesije za rude, železnice, vodne sile itd. Ali naj bomo zato jezni nanje? Saj se je moglo vse to lahko slutiti! Menda niti norost naših naveijonalistov ne gre tako daleč, da bi mislili, da je dolžuost Italije paziti samo takrat na svoje interese, če ji drugi pomagajo. Ko smo se izneverili rimskemu paktu, smo sli v Pariz z iluzijo, da nas bodo Amerika in zavezniki podpirali pro li Jugoslovanom in ostalim narodom vzhodne Evrope. Ali n* dovolj »asno, da je njihov interes zahteval nekaj popolnoma nasprotnega? tuje se odgovor: Šli smo oboroženi z londonskim paktom in se opi-i ali na naše pravice in na pravičnost naše stvari! Kakor da preje 1'ismo bili obveščeni, kakor da ne bi bilo jasno, da Amerika, ki ni (.odpisala londonske pogodbe, ne bo ne odobrila in ne dovolila njene •zpremertibe, vsaj tako dogo dokler bo ona odločevala o mirovnih pogodbah! Od dneva, ko smo izmed dveh potov — rimskega pakta in londonske pogodbe — izbrali zadnjega sta minuli dve leti. Koliko smo «>d tedaj napredovali na tem potu, ki smo si ga tako pametno Izbrali? Do katere rešitve smo prišli? Katere koristi, politične, gospodarske in moralne, smo si zagotovili na drugi strani Adrije? Kako smo uredili svoje meje? Katere olajšave smo prinesli našemu notranjemu položaju, naši bilanci in naši narodni obnovi? Ali smo vsaj po vzdignili našo in ugled Italije v zunanjem svetu? f Tej bilanci italjanske naeijonalistične politike, ki jo priobeuje < den oajresnejših italjanskih listov, se je pridružila še moralna katastrofa s paktiranjeni med nacijonalsti in giolittijanci in končno še padec tretjega Nittijcvcga kabineta. se boji oživljenja satanizma. Glasi se, da je splošni val zanimanja za spiritualizem ter neraz-rušljivost osebnosti, ki ga je opaziti v večjem delu civiliziranega sveta, zavzel v Parizu obliko, ki je zelo podobna oživljenju sataniz ma ali oboževanju Satana. Sempatam se je ta strašna oblika vere pojavila v Franciji, pričenši od temnega Srednjega veka pa do današ-njUi dni. Ime, katero se daje temu kultu sedaj, je La messe noire (.Črna masa.) Oboževanje satana je bilo opaziti v francoskih mestih tekom dob i emira ter moraličneira in političnega vretja. Ta kult je lasten la-linskim plemenom, prav posebno pa Italjanom in Fi-ancozom, a številni ga tudi imenujejo galski kult. Tekom vlade Ludovika XIV. je bilo opaziti to oboževanje satana in navajalo se je številna aristokratiena imena kot pripadajoča tej norosti. Markiza de Brinvilliers je bila spoznana krivizastrup-Ijevanja in čarovništva in ona ter neka La Voisin, priznana čarovnica, zastrupljevalka in duhovnica satana, sta bili zažgani na grmadi. La Voisin se je postavljala, da je brala črno mašo s pomočjo nekega rednega duhovnika več kot tisočkrat v mestu Parizu. V svojem priznanju je obdolžila kot sokrivce številne osebe najvišjega stanu, a številni med temi so bili -f stanu dokazati svojo nedolžnost. Prvotni ali vsaj nabolj znani izvrševalec satanovega kulta je bil zloglasni Gilles de Retz, ki je bil visokorojen človek ter posestnik |treh grajščin. Razventega pa je bilo zelo učen latinist. Dokazali so mu, da je žrtvoval i«-kom svojega oboževanja satana na stotine o t rok. Ti otroci so bili različne starosti, od dojenčka do treh ali štirih let. Retz sam je izjavil, da je kri otroka njegovemu gospodu, satanu, kralju pekla, tem ljubša, čim je mlajši otrok. Ta zverina v človeški podobi, je morala trpeti strašno smrt, kajti predno je bil o be^p, so mu polomili vse kosti v telesu. Navado žrtvovanja otrok se je opustilo kot preveč nevarno in oboževalci satana v dvajsetem stoletju so žrtvovali svojemu božanstvu jagnje ali pa goloba. Pozorišče črne maše je prostorna, obokana dvorana, obita s črnim blagom ter polna kadila. Spredaj se nahaja oltar, osvetljen s svečami prav tako kot v pravi cerkvi, — a s to razliko, da niso sve če nič vredne če niso napravljene iz človeške maščobe. Pred oltar jem je £afa, na katero leže svečenik, ponavadi, ženska, po dolgem ter ostane tam skozi celo cerimonijo. Ena izmed *4molitev" katero se uporablja, se glasi ^prevodu: — Slava tebi, o satan! Slava, čast in moč tebi za vedno in ve komaj. Mi te slavimo, obožavamo in častimo! Vsemogočni mojster! Kralj pekla! Usliši naše prošnje! Zvouec razdeli mašo v tri dele in tekom zadnjega dela se razbije in onecasti posode, ki so po obliki in materijalu slične onim, katere se rabi v katoliški cerkvi. Vsebino keliha se izlije nad ležečega po stnianta, nakar se luči ugasne. V popolni temi se konča ta peklenski posel z običajnimi besedami: — Ite, missa est. Zopetni pojav te grozote, katero je opisal Eugene Sne in pozneje tudi drugi pisatelji, nam razkriva način, kako kaže sijajni, a ne koliko nerazumljivi galski intelekt svoje spiritualistično zanimanje. N « * y BHyfi&tti&fcaKSm*;«I | Rada bi izvedela kaj o mojem bratu FRANKU MIKLIC. Doma je iz Srednje vasi pri Kočevju. Leta 1918. je bival v Stark, W. Va., od tam je iel v ameriško armado in je bil odpuščen 12. avgusta 1918. Bila sem izvedela, da se nahaja v bolnišnici v Willard, Seneca County, N. Y. Od tam so mi naznanili, da je pobegnil iz bolnišnice in da ga ne morejo najti. Zatorej prosim cenjene rojake, če ve kdo kaj o njem, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bom zelo hvaležna. — Mrs. Sophie Žurga, Boxelder, Texas. (6-9-7) Suho Grozdje ImporUnao is starala kraja 22 centov fant. Boksa 50 fnn^or $11.00 Posebna cena na veliko. BALKAN IMPORTING CO 61-G3 Gharry Street Hew York, H. Y. Z naročilom pošljite $3. v naprej. \ Zdravim samo moške. Vso Ufl^msJ« isprACanjs rods sdrarfea pp sa> mtcJS metodi tn » kolftof aa Kadar epe its. da nimata vei nofta sm& m Čakajte, temveč pridite is vrnil vam bon mnMro mod. Kilo oadrtrla v M operacijo. BoieflM v ■ar prihajajo lulls— v Slovenski adravnik« ta krilu, potenje pil la oatale bolečine to t rate odra tim a največjo gotoroetjoi ki nastajajo voled da ni treba Matt. Ura So r ve: V pooedeljek. sredo ta petek od a ditnj So B. popoldne. V torek. Četrtek la Mteu ed S UMial de a on lir. ▼ aeSo-Uo flo 2, popoldne. Po nnstl ae SelnJeoL Pridite oeefcpo ne pceabtto taee la SfeoellP* Dr. KOLER 688 PENN AVE - ji s^l« isv/uj^^ vvv ■ w 1 penna jj Izkušnja je edina učiteljica, tudi dobi. ki zahteva dobro plačilo ter ga V Parizu nosijo sedsj dame klobuke, iz katerih izžareva neki blesk kot oni fosforja , Vsled tega izgledajo noaiteljice takih klobukov kol svetnice s "fejnom" krog glsve. Parižanke kot svetnice. — To pri te« se ps is vse sekal _ *.__ Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah "GLAS NARODA' (Glasilo J. So Ko Jo) Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov. STANE: Za vse leto - - - $6.00 za pol leta - - - $3.50 za mesto New York za vse leto $7.00 Najmodernejše vrejena TISKARNA •ml Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir .9 Točno in po najnižjih|cenah Slovenic Publishing 12 Cortlanit Street. J ork m