žcc preneslo v prvotni gra3 Mauerbur« gov Branek, je zgubil tudi grad privi« lig i rano krvno sodstvo. Lastniki Dolnjega gradu so bili ne« kako od L 1600. dalje znani hrvatski grofi Draikoviči. Ok. 1. 1671. pa je mo. raJ Gašpar Draškovič zaradi denarnih stisk ouprodati velik del svojih pose* sester ter je imel grad v tem času več solastnikov. Po smrti Gašparja Dra« škovića sta prodali 1. 1686. njegovi hče« ri Julijana in Marija svoje deleže To« ma/u Ignacu Mauerburgu st., graščaku v Braneku in je ta rodbina pozneje (L 1719) prišla v posest Dolnjega gre« du. Tudi lastniki Dolnjega gradu so imeli s svojimi podložniki često hude spore ter jih v svojih denarnih stiskah izžemali. (Kovačič, Ljutomer str. 156 —157. 193-201 i. dr.) Domnevno so lakomni graščinski sodniki izrabljali te razmere v gradu in v trgu v svojo korist in je bil to najbrže eden glav» nih vzrokov. Ha so se prav v tem Sasn čarovniški procesi v Ljutomeru tako razširili. 5.) Gornja Radgona. Starodavni grad Gornja Radgona jc bil last deželnih knezov, ki so oddajali grad in ž njim združeno deželsko sodišče v najem raznim zaslužnim plemiškim rodbinam. ,V, času čarovniških procesov so imeli grad v najemu knezi tggenberg (1623 do 1717), ki pa so imeli tu navadno samo svoje upravitelje. Opis gornje« radgonskega dcžclskega sodišča iz leta 1618. pravi, da je šla meja sodišča od radgonskega predmestja ob Muri do Spod. Krapja. odtod preko krapenske« ga polja do poti nad Salinci, odtod pa proti Sv. Križu do Kamenšaka. kjer so se stikali okraji Gornja Radgona, Ormož in Ptuj. Na zapadu jc segalo sodno ozemlje nekako do Obrajne (Halbcnrain). (Kovačič, Ljutomer str. 211, 260 i. dr.) France» Anne 'Allen* Kaj pa ženska moda? Čeprav se nam zdi neverjetno, Je vendar nesporna resnica, da so bili časi. ko se ženska moda ni izpreminjala vsako sezono. Današnja žena težko razume. da je ena in ista moda trajala dvajset let. kakor n. pr. v letih 180(1 do 1820, ko je ves omikan ženski svet po vzorcu Madame Recamier favoriziral grške linije. _ Navadna toaleta je bila podobna današnjim nočnim oblekam in dame na ulicah so imele videz, kakor lri jih nenadoma ponoči vzdramil ogenj v hiši m bi zbežale v zadnjem trenutku na cesto, oblečene zgolj v tem. kar je ravno najnujnejše. Madame Rčcamier je rada le-nuharila in moda, ki jo je ona upeljala. ie bila za to kakor nalašč. Njen režim v modi je trajal dvajset let. toda njegov vpliv se je čutil tudi pozneje vse do L Ш7. ko je zasedla angleški prestol kraljica Viktorija, ki je bila precej okrogla gospa. Nji na ljubo je nastopila moda. ki je zakrivala telesne forme z raznimi priveski, obeski in lišpom; v tem je tičalo nesrečno žensko tek) nekako do I. 1909. Pod obsežnim, vrvalovantm krilom Je nosila takratna dama tri spodnja krila: • Glej članek istega avtorja v 6. števil« ki našega časopisa. flanelasto, eno iz težkega moire ht treflo iz trde svile. Potetn še težke hlače, nadaljnji neizogiben del ženske toalete pa je bil steznik, ki je ženske dolgo dxžal v babilonskem ujetništvu. Izpod ogromnega krila so gledali grdi čevlji in progaste nogavice, dočim je na glavi čepel smešen klobuček. Kako so se mogli možje takrat zaljubiti v ženske, nam je še danes uganka. Viktoriansko krilo je trajalo nekako do 1. 1875. Nato je nastopila izprememba v tem smislu, da je bilo krilo spredaj in^ce nabrano. Upe-Ijali pa so zoprni Cul de Paris. Cez nekaj časa so sc rokavi nenavadno povečali: krojači so jih še okraševali s čipkami. kar jrm je dalo še večji obseg. Priljubljene barve so bile kričeče zelena. rdeča in škrlatna. Za ustvaritelje mode Je moral biti žalosten trenutek, ko so spoznali, da je navaden mehaničen izum, ki nima nič skupnega s svetom mode, povzročil nazadovanje Cul de Parisa in naposled njegov konec. Skromni velociped ali kolo je bH vzrok, da so jele ženske odlagati Cul de Paris. Kolesu bi bilo treba postaviti zlat spomenik, prav tako kadi za kopel. Vedite namreč, da ljudje v tistih časih niso preveč prijetno dišali. Kopanje takrat ni bilo v modi. Ko so se ženske začele voditi na kolesu, le nastala potreba kopanja, in taka je bicikelj postal oče našega zdravega rodu. Zdaj r» se jela v modi pojavljati dvodelna Зфшк* шоЈи v ХЈХ. stoletja - minjala vsako leto bi krojači so prihajali skoraj vsak dan z novimi načrti m modeli. V letu 1900. so začele gospe nositi karnirana, obrobljena, nabrana zvonča-sta krila in bluze z ozkimi rokavi, ki so segale visoko do vratu. V L 1901. so nekoliko spustile bluzo, da je plapolala par centimetrov pod pasom ali nad pasom. Na glavah so se pojavili ogromni klobuki, na katerih so posebno »vihrala« nojeva peresa. Ko je lepotica iz k 1903. prihajala k uličnemu vogalu, si najprej ugledal njen käobuk, nato bluzo in šele potem damo. čije vlečka je pometala ulični prah. L. 1905. se je pojavila separatna Muza in krilo, rokav se je nad komolci napihnil, a čipkast tok je pokrival roko od laktov navzdol. V letu 1906. so dame zelo skrajšale vlečko in poenostavile obleko. V letu 1908. so dame razparale zagibe na kritih tn jim dovolile, da so se dvignila za dva centimetra od taL Pa je prišla nagla izprememba. Opustile so obrobljanje in gubanje kril, po sedemdesetih letih so se pod obleko spet pojavile forme ženskega telesa. Gospodje so si nataknili šćipalnike in gledali reči. ki so jih videli samo najstarejši med njimi. Nato je nastopilo 1. 1914. Tega leta sta se zgodila dva svetovoo-zgodo vinska dogodka. Vsakdo ve, da se je začela takrat svetovna vojna, redko kdo ua še pomni, da so se v tem letu začela nositi kratka krila. ЛК da se izrazim točneje: L 1914. je prvič v novem veku mrledala svetlobo ulic in parkov ženska nojra. ki so jo dotlej krila sramežljivo zakrivala. Pred 1. 1914. so tičale ženske v doljrih matocih krilih, ki so se jim opletala okoli nog m jih ovirala Pri vstopu v tramvaj ali na vlak. Krojači so se na moč trudili, da bi jim lo olajšati z razporkom. ki je bil včarsi spredaj, včasi po strani, nikdar pa ni bil lep. Popolna emancipacija je nastala v letih 1915. in 1916.. ko so opustili ггигрогке, m krik) je tako poskočilo za dobrih 20 cm od tal. V Ictn 1917. so se krila pomaknila še višje. 1. 19J1. so bila že nad mejami. Puritanci so jeli majati z glavami, češ, kaj bo. če bo ta pc4tvarje®ost še rastla. Tolažili so se. da je to zgolj posledica svetovne vojne. V I. 1922. so se krila zopet nenadoma spustila nižje, hi dekleta z X nogami so zopet dobivala najslajše fcuzije. Toda že naslednje leto so kratka krila zmagoslavno prodrla, tokrat dokončno in zdaj Jt ЛЈ1 uujui- sko vnemo. Njen korak je postal počasnejši. Ženske so naposled le dosegle modo. o kakršni so sanjale vse lei>otice. Dobile so večjo prostost v gibanju in obračanju. Prvič v zgodovini je dobila moda mladosten izraz. Kratki lasje (mikado) so v veliki meri pripomogli k tej splošni pomladitvi nežnega spola. Vzkliki »Ah, moja draga, zdaj. ko imate kratke lase, ste za deset let mlajši«, so mnogo pripomogli, da se je ta moda trdno zarila v Ženska srca. Dolgo časa je imela moda ljubeznive obzire do nelepih žena. Tolstim je pomagala skrivati previšek maščobe in mršavim je zopet z raznimi toaletnimi pripomočki omogočila zaželjen videz polnosti. Toda s Premetovim plaščem ä la Garcone je L 1923. postala kraljica ženskega sveta vitka žena. Morda boste ugovarjali, češ, da je v angleških deželah bila vitka linija vedno v modi. To je res, vendar so pojmi o vitkosti liihko precej različni. Sarah Bernhardt je cesto tožila, da je preveč suha; zaradi tega izpočetka ni dobila aiigažinana in je nosila dolge rokave, hoteč zakriti mrša-vost svojih rok. Ce pa si ogledamo njene fotografije izza tistega časa z modernega stališča, lahko ugotovimo, da bi bila danes imela težave z angažmajem zaradi tega. ker bi bila preveč močna. Danes se tako »suhe« žene, kot je bila Sarah Bernhardt, gnetejo pred vrati zavodov. ki izvršujejo razdebeliltto kuro. Premet pač ni nikdar mislil, da bo imel njegov izdelek svetovni sloves. Bil je to preprost, deški plašč iz črnega satina z belim ovratnikom in belimi inan-šetami; imenoval se je po znanem romanu Viktorja Margueritta. Nosile so ga dame iz najodličnejše družbe, pa tudi pocestnice, katerim se je najbolj prilegal. K temu plašču so nosile enostavne klobuke, in če pogledate fotografije žen iz I. 1923. in 1924.. mislite, da so bile takrat vse žene sestre. Dame so rade izgubljale svojo originalnost, samo da so bile bolj podobne moškim. To je trajalo toliko časa. dokler se niso preverile, da so jim preveč podobne. Prav zaradi tega. ker so žene bile tako zelo moške, so moški začeli pozabljati na galantne dolžnosti m so kmalu tudi sami opravljali mnoga ženska opravila. Zato so jele ženske ugibati. kako bi garconko feminizirale. ali žensko napravile spet žensko, ne da bi se bile odrekle tistim modnim pridobitvam, ki jih delajo mlajše. Začele so z malenkostni- mi izpretnembamL Nastopila je doba svetlih nogavic; med barvami so prevladovale žive in rožnopolte. Izrazito črne in rjave nogavice so šle med staro šaro. Svetle barve niso slabe, ker oživljajo ulice, vendar jih debele dame ne bi smele nositi, zakaj njihove noge se vidijo v teh barvah dvakrat tako močne. Nastop svetlih barv pa je povzročil še neki pojav, ki se ne tiče zgolj nogavic in o katerem se bo treba pomeniti podrobneje. Od 1. 1900.—1923. so bile v modi resnične izpremembe. zdaj so v modi več ali manj iluzije. Moda se je ustalila, vzlic temu je treba, da imajo žene vtisk, kakor da vedno nosijo kaj novega in drugačnega; če ne bi bile imele te iluzije, ne bi toliko kupovale in tovarnarji, trgovci in krojači bi bili imeli manjše kose kruha. Barve so se nenadoma silno razmnožile. Ljudje, ki izmišljajo o njih nova imena, imajo vedno dovolj dela. Ugibajte, kakšne so n. pr. te-le barve: garnelle, morisand, liseron, sanka, distanel, daphne, pandora, opera! Ne veste, kaj je to in teh imen ne najdete v nobenem slovarju na svetu. Podobno je z raznimi vrstami blaga. Vsak dan slišimo o kakšni novi vrsti. Danes, ko so žene zadovoljne z mladostnim videzom, ki jim ga daje standardizirana moda, ne preostane onim. ki žive <>d ženske mode, nič drugega, ko da prinašajo na trg vedno nove vrste, da ne nastane uniformnost. Ni lahka reč. izumljati nove vrste blaga; izdelovatelji morajo sigurno veliko premišljevati, preden vržejo na trg novo vrsto svile ali volne. Naše prednice so lahko izbirale med kašmirjem. merino. alpakovo volno, tenkim barvnim mu-selinom. popelinom, kelikom. Sifonom, žametom, brokatom, satinom, svilo in še kaj malega. Danes se je že sam svilnati сгбре razmnožil v jako številno rodbino: crčpe de Chme je patriarh drusrih crenov z najrazličnejšimi imeni: sultana crepe, crčpe jolie. crepe romaine. georgette crepe, canton crfcpe, yo-san crčpe itd. Tudi volneno blago se }e razmnožilo. Pojavila so se imena, kakor crepella. frisca. durana, charmeen, kasha m bolta. KakSnega znanja je treba danes, če hoče dober trgovec z zgovornostjo zvabiti modno damo k nakupu! Žamet, ki se je nekoč smatral za kralievsko oblačilo, je nadel z družabne višine in se zdemo-kraU^tral. Tadi oa se pojavlja v raznih inačicah: /e gladek, prozoren, pretkan, izikan in tako spremenjen, da današnji žametni večerni plašč ne bi bil spoznal svojega čistega prednika iz osemdesetih let. Tudi kožuhovinarn služi v naših dneh znatno večje število živali nego nekoč, toda moda je v tej panogi enostavna in vedno enaka. Naše babice so posile lisičjo, vidrino, bobrovo, tjulenje-vo kožuhovino, pa tudi iz kože perzijskih ovac, hermeKnov in soboljev. Danes le s težavo uide kaka žival, ki ima kožuhovino, svoji posmrtni usodi. Imamo na razpolago krte. južnoameriškega. bobra, svizca, gazelo, risa, kuno, polha, veverico, osla itd. Zajčje kože rabijo za imitacijo najrazličnejših vrst ko-žuhovin in pomagajo ukvarjati previšek. Na področju obuvala ni bila moda nikdar preveč vihrava, to pa že zaradi tega ne, ker se obuvalo mora dobro prilegati, dejstvo, ki zelo brzda domišljijo izdelovalcev. Ni mogoče, da bi se na čevljih pojavilo kaj takega kot je bil nekoč prosluli Cul de Paris, tudi ni misliti, da bi moda velela, naj bodo čevlji za nekaj številk krajši nego je prav. Toda moda si tudi v tem položaju pomaga. Ore ji za usnje. Nekoč so strojili usnje za obuvalo le iz kož domačih živali, danes pa love zaradi lepih in nelepih žen- skih nožic kuščerje. krokodile, razne kače iu drugo golazen. Čevljar se je zatekel tudi k barvam »n daje vsako leto na trg večerne čeveljčke v kaki novi barvi in po novem vzorcu. Zadovoljni pa smo lahko s iortno klobukov. Klobuki, kakor so jih nosile žene pred 1. 1919., so bili po večini neokusne grmade svile, žameta, čipk, cvetlic, umetnih črešenj in peres in so kajkrat splašili konje. Ko je prišel v modo majhen, prikladen klobuček iz klobučevine, je najprej šla rakom žvižgat industrija, ki je izdelovala klobučne igle. oddahnili pa so se tudi mOški, ker jim ni več pretila nevarnost, da jim kakšna lepotica na ulici, v tramvaju ali v vlaku izbode oko. Današnja žena nima skrbi, ali klobuk tiči na glavi natanko po predpisu ali ne, čeprav moramo priznati, da vzlic temu olajšanju ne potrati nič manj prostega časa pred zrcalom. Iz navade, ka-ii? .Moda klobukov se le neznatno izpremi-nja; drugačni so samo okraski ua njih. Kakor je videti, je danes kixrak mode sila počasen, lzpremembe so skoraj iiu-zorne. Vzlic temu je še vedno mnogo žena, ki se dajo preveriti, da je njihov model popolna novost; če pogledamo natančneje, vidimo, da je v resnici samo predrugačen star vzorec! Davorin Ravljen Po Dunavu od Beograda do železnih vrat Skozi Kazan ш dalje V Kazanu (kotlu), imenovanem tudi Donja Klisura, se rije Dunav skozi 9 km dolgo, na vsej poti najožjo, na tu> di najveličastnejšo sotesko. Na Kraju, kjer se Dunav bolj kakor pravokotno pregane v koleno, iznaša ožina komaj 132 m. Na desni se skoraj navpično dvigajo divje, bele, le tu in tam z grmi« čevjem porasle stene Velikega Štrbca, na levi se pne pokonci romunsko ska< lovje. Skozi apneno skalovje si je Du» nav tu mukoma prevrtal strujo in jo poglobil kar do 70 m. torej pod mor« sko gladino. Tu glejte krmarja, kako ravna s svojim kolesom! Ko že strmite, ali bo ladja treščila naravnost v steno, postavljeno na pregibu soteske, zavrti Krmar svoje veliko kolo kakor naj» spretnejši šofer volan — in »Kralj Pe« tar« se prav urno okrene v levo in vozi nato z nezmanjšano brzino 17. milj da* lje proti izhodu. Od Trajanovih časov dalje vseskoz nedotaknjena, v svoji zapuščenosti in divjini strašna jc naša stran. Gola, skoro navpična barijera. v kateri se dva metra nad vodno gladino še opu» žajo sledovi rimske ccstc, ponekod vse> kane v skalo in vodeče preko nekaterih lesenih mostov, ki so viseli nad vodo. Vidne so samo še po pol metra visoke vdolbine — vse drugo je izginilo. Kon» t rast je tem silnejši, ker teče na ro» munski strani prekrasna Szechenivieva cesta, zgrajena v zadnjih desetletjih pred vojno. Veličastno dela! Cesta jc naravnost izrezana iz skalovja, ima na ovinkih divne galerije, oprte na močne betonske podstavke in viadukte. Bela kakor marmor in zaščitena z visoko cementno ograjo, ki sc vleče tik nad skrajnim robom brega. Težko bi sodil, komu je prijetneje in užitneje na poti skozi Kazan: nam po^ovalcem na la