Številka 09 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXV • December 2019 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci, bralke Mostišcarja! V zadnji letošnji številki Mostišcarja vam po-leg lepih vošcil ob bli­žajocih se praznikih v branje ponujamo še mnogo zanimi­vih vsebin. Iz obcinske hiše opozarjajo na 'zimske nadlo­ge' – kako pred mrazom pra­vilno zašcititi vodomere ter informacijo o zimski službi. Z mislimi (in dejanji) pa so že v prihodnjem letu – zato ne spreglejte vabila k sodelova­nju na Podkrimskem pustnem karnevalu in javnega razpisa za zbiranje predlogov za ob­cinska priznanja. V društvenih in drugih Rok za prihodnjo številko Gradivo za prvo številko Mostišcarja v letu 2020 zbiramo do cetrtka, 30. januarja. Predvideni izid številke je 14. februarja. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3.Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. dejavnostih se prav tako od­ražajo minuli prazniki – upo­kojenci so martinovali na Primorskem, na Igu je ob tem prazniku potekal koncert Na zdravje, v rubriki Življenje žup­nij pa o farnem žegnanju na Igu, saj je sv. Martin zavetnik ižanske župnije. Društvo Od­mev Mokrca je ob 1. novembru pripravilo vec komemoracij, predstavljajo nam tudi njihovo najstarejšo clanico. Na šoli so si ucenci tudi le­tos privošcili tradicionalni slo­venski zajtrk ter obeležili dan spomina na žrtev prometnih nesrec, ob obeh so tudi lite-rarno ustvarjali. Kaj je novega na Hribcku, pišejo iz te enote Vrtca Ig. V rubriki Koticek za mlade pa otroci ne spreglejte dogodkov, ki jih za vas pri­pravljajo v Knjižnici Ig. Svet okoli nas – malo bližje po sledeh rimskega zapornega zidu, malo dlje pa z našo ob­canko po španskem Caminu. Zaradi obilice gradiva v tej številki bomo rubriko Zgodo­vina naših krajev nadaljevali februarja. V rubriki Dobro je vedeti nam Krajinski park Lju­bljansko barje predstavlja dve svoji novi publikaciji, koncuje-mo pa v prejšnji številki pred­stavljeno anketo med ucenci OŠ Ig. Nic pa ne ustavi naših po­hodnikov in planincev – pišejo o akciji markacistov ter o po­hodu na Mokrc. V tej številki pa za ljubitelje pohodov vabili na dva tradicionalna v naših krajih – 15. božicni nocni po-hod na Planinco in januarja 10. Stojkov nocni pohod. V Športu o svojih uspehih pišejo karate-isti, pregled sezone so poslali balinarji DU Ig. Nekaj vabil smo že omeni­li, med praznicno obarvanimi decembrskimi dogodki ne manjkajo jaslice pod Krimom, pa žegnanje konj na Štefanovo ter seveda koncerti – letos na Golem pripravljajo adventni, na Igu pa božicni koncert. Želimo vam prijetno branje! Uredništvo Mostišcarja Mostišcar je uradno Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Ig. Cena izvoda za narocnike je 1,80 EUR. 13. december 2019 glasilo Obcine Ig. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Suzana Bratkovic Zavodnik, Zdravko Grmek, Mirko Merzel, Anton Modic, Franc Toni Naklada: 2.500 izvodov Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Matjaž Zupan Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih Obcina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) • NOVICE IZ OBCINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// S sej obcinskega sveta V zadnjem mesecu dni so se svetniki sestali kar trikrat, 28. oktobra je najprej potekala 1. izredna seja, 6. novembra se je zacela 8. redna seja, ki je bila zaradi izpada elektrike po dveh urah prekinjena, ter se nadaljevala teden dni pozneje. 18. novembra pa je potekala še 2. dopisna seja. Ena pomembnejših tem sej je bila odlocitev o novi skupni obcinski upravi, h kateri bo naša obcina pristopila z novim letom. 1. izredna seja Gazvoda. Po narocilu Obcine in Škofljica, v delu, ki se na-Odloka o ustanovitvi skupne Izredna seja se je zacela s Ig je bila izvedena notranja re-naša na Obcino Ig. Podanih obcinske uprave 5G – tu je Gaz­seznanitvijo o vsebini dveh vizija skupne obcinske uprave je bilo devet priporocil. Na voda opozoril na štiri sklope porocil, ki ju je svetnikom Medobcinski inšpektorat in podlagi te revizije je bila nato tveganj: tveganje izgube dela predstavil njun avtor Marjan redarstvo Obcin Grosuplje, Ig narocena še presoja predloga suverenosti (kljucne pristoj­ V esele božicne praznike ter srecno in uspešno leto 2020! Naj bo polno iskrenih misli in sodelovanja, odlocnih dejanj ter trdnih korakov, ki vodijo k zastavljenim ciljem. Naj bo leto 2020 tudi za našo Obcino Ig korak iz lastnih senc v prihodnost, ki prinaša pravo vrednost, obsijano s soncem. Župan Janez Cimperman Naš mladi obcan, 15-letni Mark Škulj iz Iške vasi, je v letošnjem letu osvojil zavidljive naslove v avtomotošportu, kot voznik twinga. V zacetku decembra na Veceru prvakov 2019 je Mark Škulj prejel naslednja priznanja in pokale: • priznanje za zastopanje slovenskega avtošporta v tujini v letu 2019 • priznanje Talent leta 2019 • pokal DP Slovenije 2019 Twingo cup – sprint, 1. mesto • pokal DP Slovenije 2019 KHD mladinsko DP – sprint, 1. mesto Župan Janez Cimperman s sodelavci nosti ima sedežna obcina, tj. Obcina Grosuplje), financna tveganja (problem kljuca de­litve stroškov med obcinami), operativna tveganja (prenos delovnih mest) ter tveganje najemanja zunanjih izvajal­cev. V razpravi, ki je sledila, je svetnike mdr. zanimalo, ali je obcina od medobcinskega in-špektorata in redarstva (MIR) prejemala porocila o opravlje­nem delu in ali je to res obse­galo 1/3 njihove dejavnosti. Presenetilo jih je tudi, da MIR ni želel sodelovati pri reviziji. Razprava je tekla tudi okrog pristojnosti nove skupne ob­cinske uprave G5, ta naj bi poleg nalog redarstva in in-špekcije obsegala tudi druge naloge, mdr. civilno zašcito, podrocje, ki ga ima naša obci­na zgledno urejeno, in te sto­ritve prakticno ne bi koristila. Zakaj jo torej placevati, se je spraševal Anton Modic (SLS). Sledila je predstavitev mož­nosti pristopa k drugi skupni obcinski upravi s sedežno ob­cino Vrhnika, v kateri trenu­tno sodeluje 8 obcin. Župani teh so obravnavali prošnjo našega župana o možnosti pristopa Obcine Ig in ji dali zeleno luc. Svetnikom sta delovanje te skupne obcin­ske uprave predstavila vodja službe Stanislav Bele in vodja njihovega medobcinskega re-darstva Dean Stepancic. Delež sofinanciranja naše obcine bi bil, ob morebitnem pristopu, 10,9-odstoten. V razpravi je svetnik Zlatko Usenik (LUZ) izpostavil reševanje proble­matike prometnega kaosa v Iškem vintgarju. Stepancic in Bele sta mu predstavila izku­šnje, ki jih imajo pri podobni problematiki na Jezeru in Ra-kitni, kjer so jih v sodelovanju s policijo uspešno rešili. 8. redna seja Na dnevnem redu, ki so ga svetniki potrdili, je bilo 9 tock; po potrditi zapisnikov prejšnjih sej so nadaljevali drugo branje predloga odloka o skupni obcinski upravi G5, pri cemer so sodelovali župan in direktor obcinske uprave Obcine Grosuplje ter vodja medobcinskega inšpektorata in redarstva Borut Šoba. Zace­tna razprava se je vrtela okoli notranje revizije, ki jo je na-rocila naša obcina, in (ne)so­delovanja skupne obcinske uprave pri njej, dostopa do porocil o opravljenem delu ... Ponovno je bilo govora o Iškem vintgarju, pri cemer je župan Verlic poudaril, da si želijo 24-urne celotedenske pristnosti redarske službe, za kar potrebujejo podporo vseh obcinskih svetov. Ponovno so se vrnili tudi k nalogam nove skupne obcinske uprave, med temi je tudi urbanizem, v ka­terem se 'skrivajo' razvojne naloge, tj. pridobivanje evrop­skih sredstev; Dušan Hocevar je razložil tudi, kaj se skriva v manipulativnih stroških, na katere je opozorila naša revi­zija. Razprava se je vrtela tudi okrog deleža korišcenja posa­meznih nalog po posamezni obcini. Teden dni pozneje se je seja pri tej tocki nadalje­vala. Razprava je tekla o tem, kakšne so obveznosti Obcine Ig, ce izstopi iz skupne obcin­ske uprave 'G3', bo morala res prevzeti dva tam zaposlena? V daljši razpravi je bilo svetni­kom jasno, da se bodo koncno morali odlociti – ali za skupno upravo s sedežem na Vrhni­ki ali v Grosupljem. Po kraj­šem odmoru so svetniki o tej tocki le glasovali, izid je bil 6 glasov za, 6 proti ter 2 vzdrža­ni svetnici, kar je pomenilo, da predlog odloka v drugem branju ni bil podprt. Zato je župan takoj predlagal sklic iz­redne seje o tej temi. Sledila je seznanitev z odlokom in stro­škovnikom skupne obcinske uprave s sedežem na Vrhniki. Tokrat je drugih 6 svetnikov glasovalo za, 6 proti, dve isti svetnici pa sta se glasovanja vzdržali. Nato so sklenili do-govor, da ponovno odlocajo o skupni obcinski upravi, in to na dopisni seji. Sledila je obravnava in po­trditev sklepa o ukinitvi statu­sa javnega dobra na vec parce­lah. Predstavnik Nadzornega odbora Anton Dvoršek je v nadaljevanju svetnike sezna-nil s tremi porocili – o ucin­kovitosti in gospodarnosti porabe proracunskih sredstev obcine v OŠ Ig v letih 2016 in 2017, o ucinkovitosti strate­škega nacrtovanja v Obcini Ig ter o realizaciji njihovih pri­porocil, od katerih so svetniki najdaljšo razpravo namenili temi strateškega nacrtovanja; vecina obstojecih strateških dokumentov je zastarelih (ali sploh ne obstajajo), razen lani sprejete strategije razvoja turizma. Alenka Jeraj (SDS) je predlagala, da sprejmejo sklep, da obcina pristopi k iz­delavi obcinskega strateškega dokumenta. Z njo se je strinja-la tudi Mira Žagar (LZU). Sve­tniki so sklep o pripravi obcin­skega strateškega dokumenta za obdobje 2021-27 soglasno potrdili. Pod tocko Pobude in vpra­šanja je svetnica Mira Žagar zastavila vec vprašanj, tudi o delovanju Vrtca Ig (gre za vprašanja, sprožena na Svetu zavoda Vrtca, katerega clanica je). 2. dopisna seja Na dopisni seji so obcinski svetniki spremenili oz. koncno sprejeli odlocitev o tem, h ka­teri skupni obcinski upravi se bo pridružila naša obcina – to bo Skupna obcinska uprava 5G, v kateri bodo sodelovale Obcine Grosuplje (sedežna obcina), Škofljica, Ig, Ivancna Gorica in Dobrepolje. Delova­nje naj bi se zacelo 1. 1. 2020. Maja Zupancic Obvestilo Upravna enota Ljubljana obvešca, da Krajevni urad Ig od ponedeljka, 23. 12. 2019 do 31. 12. 2019, torej v casu božicno-novoletnih praznikov, ne bo uradoval. Objave Obcine Ig v glasilu Uradni list Republike Slovenije Od 1. 9. do 1. 12. 2019: - Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 4/2019, UL št. 70, 29. 11. 2019 Obcina Ig,Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Župan 01/280-23-02 Direktor obcinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zašcita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Financno-racunovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16 Režijski obrat 01/280-23-14 Medobcinski inšpektorat 01/788-87-57 Povabilo k udeležbi na 22. Obvestilo Podkrimskem pustnem karnevalu organizatorjem O bcina Ig vabi pustne skupine vseh vrst in oblik, da se prijavijo za sodelova­nje na Podkrimskem pustnem karnevalu. Tudi v letu 2020 bi želeli, da naš prireditev v kraj oživi v množici najrazlicnejših pustnih mask, zato želimo vkljuciti cim vec tako domacih kot tujih skupin. Obcini Ig V Tradicionalni Podkrimski pustni karneval bo na Igu v soboto, 22. februarja 2020. Ižanci poskušamo s karnevalom med drugim poudariti tudi kulturno identite­sa društva, zavode in druge orga-to kraja, oživiti stare obicaje, predvsem pa obogatiti celovito turisticno ponudbo nizatorje prireditev v Obcini Ig kraja. Naša želja je, da bi na karnevalu sodelovalo cim vec domacih društev, šola, obvešcamo, da je na spletni strani vrtec, posamezniki in podjetniki, ki bi s prizori, idejami, predstavitvami svoje po­www.obcina-ig.si objavljen vprašalnik za nudbe, sponzorskimi sredstvi ali kako drugace prispevali k uspešni realizaciji za koledar prireditev v Obcini Ig za leto 2020. naš kraj tako pomembnega dogodka, o katerem se glas že leta širi dalec naokoli. Prosimo vse organizatorje prireditev, Prijavnico za prizore in ponudnike storitev lahko od 16. 12. 2019 dalje dobite ki imajo namen organizirati prireditve v na spletni strani Obcine Ig ali v sprejemni pisarni Obcine. Prijave zbiramo do 7. letu 2020, da izpolnjen vprašalnik vrnejo februarja 2020. na Obcino Ig najpozneje do 10. januarja Ce imate kakršnokoli vprašanje, predlog, idejo ali bi želeli s sponzorskimi sred­2020. stvi pomagati pri organizaciji, poklicite na Obcino Ig, tel. 01/28 02 318 ali 051/456­ Dodatne informacije na telefon 01/280-464, ali nam pišite na info@obcina-ig.si. 23-18, 051/456-464 ali info@obcina-ig.siVeselimo se sodelovanja in vas vabimo, da se s svojimi prizori karnevala udele­žite v cim vecjem številu. Obcinska uprava Obcinska uprava Pluženje snega – zimska služba Z imska služba obsega zimsko opremo! V naspro-Ne glede na dolocila v tret-vezno namešcene snegolo­sklop dejavnosti in op-tnem primeru je lahko kazno-jem stolpcu v obdobju izredno ve. ravil, potrebnih za omo-van skladno z Zakonom o var-mocnega sneženja, ob mocnih – S streh je potrebno pravo­gocanje prevoznosti cest in nosti cestnega prometa. zametih in snežnih plazovih casno odstraniti ledene sve­varnega prometa v zimskih Na podlagi 30. clena Pra-prevoznosti ni nujno potreb-ce, da se ne ogrozi varnosti razmerah. V zimskem obdob-vilnika je vzdrževanje prevo-no zagotavljati. Podobno velja udeležencev v prometu. ju, ki praviloma traja od 15. znosti posameznih cest v zim-za poledico, ce je zaradi dežja – Na cesti ali ob njej je PRE-novembra tekocega leta do 15. skih razmerah opredeljeno s cesta gladka in poledice ni POVEDANO izpušcati, od­marca naslednjega leta, se ces-prednostnimi razredi, v katere mogoce odpraviti z razpolo-lagati, odmetavati ali pos­te vzdržujejo skladno s Pravil-so ceste razvršcene glede na žljivimi tehnicnimi sredstvi. tavljati karkoli, tudi sneg. nikom o rednem vzdrževanju kategorijo, gostoto in struk-Posebna opozorila: – Prepovedano je odmetava­javnih cest (Uradni list RS, št. turo prometa, geografsko-– Lastniki objektov morajo nje snega iz dvorišc na ces­38/2016 – v nadaljevanju Pra-klimatske razmere in krajevne imeti ob obcinskih in držav-tišce. vilnik). potrebe. Razvrstitev cest po nih cestah, še posebej tam, V casu zimskega obdobja prednostnih razredih doloci kjer so zgrajeni hodniki za Uroš Cuden, dipl. upr. org., mora imeti uporabnik (mo-strokovna služba tako, da je pešce, na strehah objektov, obcinska uprava Obcine Ig torna in preklopna vozila) v zagotovljena usklajena prevo-s katerih se lahko na cesto cestnem prometu predpisano znost cestne mreže. ali plocnik vsuje sneg, ob- Prednostni razred Vrsta ceste Prevoznost ceste Sneženje Mocno sneženje I avtoceste, hitre ceste 24 ur zagotoviti prevoznost vozišc, pomembnejših križanj, dovozov k vecjim parkirišcem in dostavnih pasov zagotoviti prevoznost vsaj enega voznega pasu in dovozov k vecjim parkirišcem II ceste s PLDP > 4000, glavne ceste, glavne mestne ceste, pomembnejše regionalne ceste od 5. do 22. ure zagotoviti prevoznost; možni zastoji do 2 ur med 22. in 5. uro zagotoviti prevoznost (pri vecpasovnicah prevoznost vsaj enega voznega pasu), možni zastoji do 2 ur predvsem med 22. in 5. uro III ostale regionalne ceste, pomembnejše lokalne ceste, zbirne mestne in krajevne ceste od 5. do 20. ure zagotoviti prevoznost: možni zastoji do 2 ur predvsem med 20. in 5. uro zagotoviti prevoznost (pri vecpasovnicah vsaj enega voznega pasu), možni zastoji predvsem med 20. in 5. uro IV ostale lokalne ceste, mestne in krajevne ceste od 7. do 20. ure, upošte­vati krajevne potrebe zagotoviti prevoznost, možni krajši zastoji zagotoviti prevoznost; možni zastoji do enega dne V javne poti, parkirišca, kole­sarske povezave upoštevati krajevne potrebe zagotoviti prevoznost; možni zastoji do enega dne zagotoviti prevoznost; možni vecdnevni zastoji VI ceste, ki se v zimskih razmerah zaprejo Opomba: Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, ce višina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Režijski obrat sporoca Menjava vodomerov V decembru se bo nadaljevala menjava vodomerov. Prosimo lastnike objektov, ki imajo vodomere v objektih, in ne v zu­nanjih jaških, da omogocijo izvajalcem menjavo in se odzovejo (poklicejo in se dogovorijo za termin menjave) na obvestila, ki jih pustijo vzdrževalci. Hidranti V casu snega smo veckrat naleteli na situacijo, ko je bil hidrant zasut s sne­gom. Prosimo, da lastniki objektov in zem­ljišc ob kidanju snega tega ne mecete na podtalne in nadtalne hidrante, saj jih s tem zasujete. Zašcita vodomerov pred zmrzaljo Z aradi nizkih temperatur pod ledišcem v zimskih mesecih so posledice zaznavne tudi na vodovodnih prikljuckih, vodome­rih in hišnem vodovodnem omrežju, ce uporabniki ne poskrbijo za ustrezno zašcito in obcasen pretok vode. Vodomeri so v lasti lastnikov objektov, zato morajo lastniki ali uporabniki sami poskrbeti za preventivno zašcito vgrajenih vo­domerov in vodomernih jaškov. Vodomer pred zmrzaljo zašcitimo z dovolj globokim vodomer­nim jaškom z izoliranim pokrovom in dodatno toplotno zašcito nad vodomerom z izolacijskimi materiali, s cimer preprecimo dostop mrzlega zraka. Dodatni preventivni ukrep proti poškod­bam vodomera, prikljucka in internega hišnega vodovodnega omrežja zaradi zamrznitve je, da zagotovimo stalni pretok vode. Prosimo, da v casu nizkih temperatur redno pregledujete vo­domerne jaške in vodomere ter poskrbite, da ne bo prihajalo do nevšecnosti zaradi zmrzali. Vsako okvaro na hišnem vodovodnem prikljucku ali obracunskem vodomeru je potrebno takoj pri­ javiti upravljavcu vodovodnega sistema na telefonsko številko dežurne službe 041/408­ 407. Poškodovani vodomer lahko zamenja le upravljavec vodovodnega siste-ma. Stroške, ki so posledica ne­odgovornega ravnanja lastnikov, krijejo lastniki sami. Demontaže vgrajenega vodomera lastniki ne smejo izvesti samostojno. Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Izpadi na elektro omrežju in oskrba z vodo V zadnjem casu prihaja do pogostih izpadov na elektro omrež­ju. Ce ni elektrike, tudi crpanje vode ni možno. Ce so izpadi elektrike napovedani in trajajo daljše casovno obdobje, se uprav­ljavec javnega vodovodnega omrežja organizira in pripelje na lo-kacijo vodovodnega objekta agregat, s katerim zagotavlja nemo­teno dobavo pitne vode. Ce izpadi niso napovedani, upravljavec vodovoda kontaktira distributerja elektrike glede casa odprave napake. Ce nam elektro distributer sporoci, da bo izpad elektri­ke daljši (ob zadnjem izpadu za obmocje Iška vas, Iška, Gornji Ig je bilo sporoceno, da bo izpad krajšega obsega), in upravljavec vodovoda predvidi, da voda v vodohranu ne bo zadostovala za os­krbo, se posluži agregata, ki ga je potrebno pripeljati na lokacijo, na kateri želimo vzpostaviti crpanje. Pomembna vloga pri odlo-citvi so tudi specificnost posameznega vodovodnega sistema in predpisi. Katja Ivanuš, Režijski obrat Medobcinski inšpektorat in redarstvo obcin Grosuplje, Ig in Škofljica, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje Uradne ure za stranke na sedežu Obcine Ig: ob ponedeljkih od 9. do 11. ure Uradne ure po telefonu so: od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30 na tel. št. 01/7888-750 Redarska služba je dosegljiva od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure na telefon 01/7888-796. Obrazci za pisne vloge, s katerimi se lahko stranke obracajo na medobcinski inšpektorat in redarstvo, so na sedežih obcin ter na spletnih straneh obcin in se vlagajo po pošti ali osebno v poslovnem casu vseh treh obcin ali v elektronski obliki na naslov: inspektorat@grosuplje.si oz. redarstvo@grosuplje.si Urnik Zbirnega centra Matena Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 Zimski cas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Ce je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. NOVO: Zbirni center Matena je zdaj odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Obcina Ig / številka 5, december 2019 Uradne objave Na podlagi 8. clena Odloka o priznanjih Obcine Ig (Mostišcar, UO št. 5/2010) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj Obcine Ig za leto 2020 1. Priznanja Obcine Ig se podeljuje posameznikom, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom, združe­njem in drugim organizacijam za dosežke, ki prispevajo k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju obcanov in imajo pomen za razvoj in ugled ter prepoznavnost Obcine Ig. Priznanja se podeljujejo za dosežke na podrocju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, športa, kulture, zna­nosti, zašcite in reševanja, ekologije in drugih podrocjih clovekove ustvarjalnosti. 2. Na podlagi javnega razpisa se podeli: Naziv Castni obcan Obcine Ig je najvišje priznanje Obcine Ig, ki se podeli posamezniku za izredno pomembne trajne dosežke, ki so bi-stveno vplivali na razvoj in napredek obcine ter za njeno povezovanje z obcinami v RS in širše, na kateremkoli podrocju. Naziv castni obcan se podeljuje izjemoma in se podeli posamezniku le enkrat. Zlato plaketo Obcine Ig se podeljuje za pomembne enkratne dosež­ke in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo na družbeno eko­nomskem, znanstvenem, tehnicnem, kulturnem, športnem in drugih podrocjih ustvarjalnosti. Število prejemnikov je omejeno na dve Zlati plaketi. Izjemoma se lahko podeli vec Zlatih plaket v primeru visokih obletnic društev in drugih organizacij v obcini. Priznanje Obcine Ig se podeljuje za izjemne uspehe in dosežke na družbeno ekonomskem, znanstvenem, tehnicnem, kulturnem, špor­tnem in drugih podrocjih ustvarjalnosti v obdobju zadnjega leta in so jih dosegli ob posebnih prilikah. Priznanje ima znacaj spodbude za nadaljnje delo. Število prejemnikov je omejeno na 4 priznanja. 3. Predlagatelji za podelitev priznanj so lahko župan, obcani, politicne stranke, gospodarski subjekti, zavodi, društva, ki imajo stalno prebi­vališce ali sedež v obcini Ig. Predlog za podelitev priznanj Obcine Ig mora biti predložen v pisni obliki na predpisanem obrazcu in mora vsebovati: – podatke o predlagatelju – podatke o kandidatu in vrsto predlaganega priznanja – utemeljitev oz. obrazložitev predloga (obrazložitev mora biti jasna in konkretna s poudarkom na podrobnejšem opisu rezultatov, dosežkov, uspehov ali dela kandidata zaradi katerih se podaja predlog – listine, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi – pisno soglasje kandidata za kandidaturo. Predlagatelj za podelitev priznanja ne more predlagati samega sebe. 4. Pisne predloge oddajte na objavljenem obrazcu na naslov: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, »Javni razpis za podelitev priznanj Obcine Ig za leto 2020«, najkasneje do 10. februarja 2020 osebno ali po pošti, prav tako pa morajo biti oddani tudi po elektronski pošti na naslov info@obcina-ig.si Obrazec za predloge je od dneva objave Javnega razpisa v glasi­lu Mostišcar dosegljiv na spletni strani Obcine Ig www.obcina-ig.si, zainteresirani pa ga lahko prevzamejo vsak delovni dan v prostorih Obcine Ig. Dodatne informacije o razpisu dobite na Obcini Ig na tel. 01/280 23 18. 5. Komisija bo obravnavala le tiste predloge, ki bodo podani v razpis­nem roku in v skladu z razpisnimi pogoji. Neutemeljenih, slabo obra­zloženih in prepozno vloženih predlogov ne bo možno obravnavati. 6. O podelitvi priznanj odloca Obcinski svet Obcine Ig na predlog Komi­sije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in se podeljujejo na osrednji prireditvi ob obcinskem prazniku. Številka: 439/0001/2019 Predsednica komisije za mandatna Datum: 29. 11. 2019 vprašanja, volitve in imenovanja Alenka Jeraj • IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV ///////////////////////////////////////////////////////////////// Naj bo vaš božic toplo ognjišce sredi mrzle zime s srebrno zvezdo v oceh. Ob novem letu pa vam želimo soncni žarek v oceh, ki nariše nasmeh na obraz. SVS Iška vas in PGD Iška vas Prijeten cas dogodkov in družinske harmonije prihaja. Želimo vam, da bi ga preživeli in doživeli v krogu svojih najbližjih. Vaš korak v novo leto 2020 naj ne bo negotov, ampak trden in zanesljiv z upanjem na lepo prihodnost! SVS Kot Obnova kozolca v Škriljah – zaselek Krajcek N a pobudo Vinka Pin­tarica iz Škrilj, zaselek Krajcek, smo se zad­nji teden v mesecu oktobru prebivalci zaselka Krajcek v Škriljah soglasno odlocili, da bomo z lastnimi sredstvi ob-novili svoj kozolcek, ki stoji ob odcepu z glavne ceste v Krajcek. Kozolcek je bil star in se je že zacel podirati, zato je bila nevarnost, da se bo ne­kega dne do konca podrl. Kot že nekajkrat se je tudi zdaj iz­kazala enotnost prebivalcev Krajcka in pripravljenost, da za svoj zaselek spet naredimo nekaj skupaj. Kupiti je bilo tre­ba les, premaz za zašcito lesa, barvo za strešnike, plocevino za sleme strehe, vijake, obno­viti tablo in napise na njej, lak za les in še kakšno malenkost. Skupni strošek obnove je bil 150 evrov. Pri obnovi kozolcka in table na njem se nam je s svojim prispevkom pridružil tudi gospod Glavan iz Škrilj. Veliko se nas je zbralo na de­lovni akciji in vsi prisotni smo prostovoljno prijeli za delo ali pa postregli z jedaco, pijaco in pecivom. Tabla je bila na ko­zolcek pritrjena v sredo, 13. 11. 2019. S tem dejanjem je bil ko­zolcek dokoncan in spet ozna-cuje Krajcek ter hišne številke lastnikov hiš v Krajcku. Tatjana Pintaric Vinko Pintaric Delovna akcija Lepo je videti obnovljen kozolcek. B liža se najlepši cas v letu. Cas, ko se spominjamo preteklosti in pricakujemo prihodnost. Cas, ko se želja po sreci, zdravju in uspehu seli iz srca v srce. Naj se vsem uresnicijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pricakovanja. Z a prihajajoce božicne praznike vam želimo, da bi jih praznovali lepo, v zdravju in sreci, prav tako tudi prihodnje novo leto 2020. SVS Škrilje Spoštovani vašcani, clani Društva Zapotok, prijatelji, znanci! Dovolite, da se vam ob koncu leta zahvalimo za vašo pomoc in podporo pri uresnicevanju nalog in ciljev, ki smo si jih zadali v zacetku leta. Brez vaše pomoci in podpore nam to prav gotovo ne bi uspelo. V prihajajocem letu vam želimo obilo zdravja, srece in zadovoljstva. Naj se dobre misli spremenijo v izpolnjene želje, naj bo leto, ki prihaja, nov izziv. Društvo Zapotok . SVS Zapotok Tudi v novem letu naj bo vaš korak odmeven, vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo in polno toplih trenutkov. SVS Iška Naj vam novo leto prinese cim vec lepih stvari, naj bodo pozabljeni vsi dvomi in skrbi. Uspeh naj vam povsod sledi, sreca, veselje, ljubezen naj med vami tli. VESEL BOŽIC IN SRECNO NOVO LETO 2020! PGD Brest in SVS Brest Spoštovani Kremencani! Uspeh in zadovoljstvo se merita v drobnih, majhnih aktivnostih, ki jih vsakodnevno komaj opazimo, ko pa se ozremo nazaj, vidimo, da je bilo storjenega veliko. Upamo, da vam bomo v prihajajocem letu z obcino lahko izpolnili marsikatero drobno željo, ceprav je v nacrtu tudi kakšna velika. Želimo vam mirne in radosti polne božicne ter novoletne praznike, v letu 2020 pa veliko osebnih zmag, lepih trenutkov in medsebojnega razumevanja! Svet Vaške skupnosti Kremenica • POSLANSKI KOTICEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Proracuna za leti 2020 in 2021 V lada RS je v DZ RS predložila v spre­jem proracuna za leti 2020 in 2021. Proracun za leto 2020 je najvišji do zdaj: odhodki so doloceni v višini 10,358 milijarde evrov, v dr­žavno blagajno pa naj bi se steklo 10,773 milijarde evrov. Proracunski presežek bo tako 415,2 milijona evrov. Še višje so številke v proracunu za leto 2021. Odhodki se bodo povzpeli na 10,455 milijarde evrov, ob 11,111 milijarde evrov pricakovanih prihodkov pa naj bi presežek dosegel 656,6 milijona evrov. V opoziciji smo opozarjali, da se premalo sredstev namenja za investicije in razvoj, prevec pa za socialo in podpiranje tudi tistih, ki sistem le izkorišcajo. Na to kažejo številke. Kljub gospodarski rasti in visoki zaposlenosti se število denar­nih socialnih pomoci povecuje oz. se je skoraj podvojilo. Kar 21.000 otrok tujcev v Sloveniji prejema otroški dodatek, kar pomeni 2 mio eur na mesec, na leto torej 24 mio eur. Veliko sredstev porabimo tudi za mi-grante, ki jih šele v letošnjem letu, ko je pritisk cedalje vec­ji, kar 15.000 jih je namrec že nezakonito prestopilo mejo, vracamo nazaj na Hrvaško. Le nekaj mio sredstev se namenja za domove starejših obcanov ob velikem pomanjkanju pro-stih mest v domovih. Država v zadnjih 15 letih ni zgradila niti enega. Tudi na Igu ga bo gradil zasebnik. Da so pogoji za delo v obcinah cedalje težji, ker država namenja prenizka sredstva obcinam v obliki pov­precnin, je bil razlog, da smo v SDS in NSI predlagali zvišanje povprecnin, kar bi naši obcini prineslo dodatnih 400.000,00 eur. Žal je bil predlog zavrnjen, a je Državni svet RS na ZIPRS izglasoval veto, kar pomeni, da bomo poslanci ponovno glaso­vali o predlogu Zakona o izvr­ševanju proracuna RS. Taka je situacija, ko to pišem, v pone-deljek, 2. 12. 2019, bo potekalo ponovno glasovanje. Ce ne bo sprememb pri povprecnini, bo veliko težav v prihodnjih letih, saj poleg države, ki ne investi­ra, tudi obcine ne bodo mogle izvesti prepotrebnih investicij. To je toliko bolj nerazumljivo, ker je premier Šarec nekdanji župan in pozna težave obcin ob tako macehovskem odnosu države. Za nami, vsaj kar se tice politike, ni najbolj ucinkovito in uspešno leto. S parcialnim deljenjem bombonckov nismo rešili nobene kljucne težave, ki jo imamo kot država. Še vec. V prihodnje bomo ravno zaradi tega lahko imeli velike težave. A konec leta je cas, ko se zazremo nazaj, predvsem pa naprej. Kljub mnogo težavam je veliko lepega okrog nas, ži­vimo v prekrasni državi, kjer lahko vsak najde nekaj zase, in ce ni prevec zahteven, se ve­seli v mnogo malenkostih, ki nam lepšajo vsakdan. Ce smo ob tem obkroženi z ljudmi, ki jih imamo radi, pa je sploh lepo. Naj vam praznicni dnevi prinesejo veliko miru, veselja s svojimi najdražjimi, ponosa ob spominjanju pomembnih prelomnic v življenju našega naroda, v novem letu pa naj se vam uresnicijo vsi nacrti. Srecno in vse dobro! Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru RS Za vse informacije sem na voljo na 01/478-95-80 ali GSM: 051-374-475. Lahko se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Lahko obišcite mojo Facebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse o svojem delu v DZ. Pogovorni vecer z Matejem Toninom V zacetku novembra smo v Novi Sloveniji orga­ nizirali pogovorni ve-cer z mag. Matejem Toninom. Pogovor je potekal v sprošce­nem vzdušju brez predhod­nega nacrtovanja, tako da je bil zelo iskren in brez lepore-cenja. Okrepili smo preprica­nje, da ni pomembno le to, da so politicne stranke vpete v lokalno okolje in da delujejo skladno z naceli stranke, am-pak da tudi javno in jasno za­govarjajo vrednote, prepozna­ne pod okriljem stranke. Nova Slovenija se oprede­ljuje kot stranka vrednot, ki deluje po nacelih kršcanske demokracije. Prav za to usme­ritev je znacilno, da je po drugi svetovni vojni popeljala Evro­po po poti miru, dialoga, sode­lovanja in napredka. Orisali smo tudi nastanek Nove Slovenije in izpostavili pomembnost sodelovanja z vsemi, ki hocejo delati dob­ro. Obravnavali smo sredin­sko usmerjenost stranke, ki v NSi ni nekaj novega, in skozi pogovor ponovno izpostavili pomembnost sodelovanja z vsemi, ki si v državi želijo na­predek, zdrav ekonomski in socialni razvoj družbe. Tak nacin dela mora biti izpostavljen tudi v lokalnem okolju, kjer je prioriteta posta­viti dolgorocni cilj razvoja ob­cine, in se najprej usmeriti v skupno dobro vseh obcanov. Na lokalni ravni tako srcno že-limo, da bi obcani tudi v okvi­ru naše stranke sodelovali s svojo vizijo o razvoju lokalne­ga okolja. Skozi argumentirano raz­pravo smo opredelili zmo­te (neo)socializma na eni in (neo)liberalizma na drugi stra­ni. Kršcanska demokracija se dviga nad leve/desne delitve, saj postavlja v središce clove­ka in njegovo dostojanstvo. T. i. personalisticni princip pou­darja pomen vsakega cloveka, ki se odgovorno in po svojih moceh vkljucuje v skupnost. Ob tej priložnosti smo usta- Vabimo vas na OKROGLO MIZO RAZVOJ OBINE IG V petek, 20. 12. 2019, ob 19.00 uri, v dvorani Centra Ig Banija 4) Na okrogli mizi bomo izmenjali stališ a glede stanjain bivanjavnaši ob ini,poglede glede razvoja in napredka ter spregovorili o izzivi , ki nas akajo v pri odnjem obdobju. Predstavili bomo delo Liste LZUvprvem letu našega mandata in na rte, ki smo si ji za­dali za naslednja tri leta. Toplo vabljeni vsi, ki imate predloge in ideje za razvoj naše ob ine, ki želite izvedeti, kako la ko vplivate na razvoj, ali e želite sto­piti v stik z listo LZU. LISTA ZLATKA USENIKA ZA NAPREDEK OBINE IG novili tudi Obcinski odbor NSi Ig, ki je že zacel delo. Udeležili smo se 13. Kongresa v Mari-boru, kjer smo podprli nov temeljni program NSi (najde­te ga lahko na: http://nsi.si/ wp-content/uploads/2019/11/ Temeljni-program-NSi_spre­jetnakongresu.pdf), ki pose-bej poudarja delovanje za vse ljudi in pomen digitalizacije v prihodnosti. Ohranja, kar je dobro, in deluje ter dodaja nove vsebine, ki bodo bistveno pripomogle k blaginji v priho­dnosti. Obisk predsednika NSi mag. Mateja Tonina in glav­nega tajnika Roberta Ilca je bil res lepa spodbuda za naprej. Ce vas zanima naše delo ali želite sodelovati, nas kontak­tirajte na: jernej.smole@gmail. com. Obcinski odbor NSi Ig Želimo vam blagoslovljene božicne in novoletne praznike ter ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Novo leto naj zaznamujejo zdravje, sreca in zadovoljstvo. Vse dobro v letu 2020! Odbije polnoc in leto mine. Podarja izkušnje, uspehe, spomine. Odbije polnoc, poti so odprte za zaupne želje in nove nacrte! SRECNO VNOVEM LETU LISTA ZLATKA USENIKA ZA NAPREDEK OBCINE IG Ob dnevu samostojnosti in enotnosti vsem clanom in simpatizerjem stranke SLS cestitamo z željo, da se med nas povrne optimizem za skupno dobro, kot je bilo v casu osamosvajanja naše države. Obcinski odbor SLS Ig Blagoslovljene in mirne božicne praznike. Novo leto pa naj vam prinese nove odgovornosti, nove uspehe ter svež zagon. Obcinski odbor SLS Obcine Ig se zahvaljuje vsem za sodelovanje in vaše aktivno delovanje za dobro vseh v obcini. Želimo si, da v prihodnje nadaljujemo v tako prijetnem ritmu. Srecno 2020! Obcinski odbor SLS Ig »Preživite vsakodnevno življenje tako, kot bi plezali na goro. S pogledom na vrh se v mislih osredotocite na cilj, vendar ne spreglejte cudovitih razgledov, ki se vam odpirajo med potjo.« H. Melchart Obcankam in obcanom vošcimo blagoslovljen božic ter želimo ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Novo leto pa naj bo zdravo, zadovoljno in polno izpolnjenih želja. OO SDS Ig Vsak dan je cas za sanje, za male in velike želje, za smeh in radost, za veselje. Vsak dan pot naprej nas pelje, naj leto 2020 izpolni vam vse skrite želje. Vesele božicne praznike, srecno, zdravo in uspešno novo leto vam želi Lista za napredek Tomišlja in Podkraja . DRUŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Cestitamo V novembru je 50 let praznovala Andreja Podržaj Modic, clanica Društva Fran Govekar Ig. Andreja sodeluje v Žen-skem pevskem zboru Perunike, nepogrešljiva pa je tudi na predstavah Gledališke skupine Pod odrom kot šepetalka. Andreji iskreno cestitamo in ji želimo zdravja, srece in uspehov na vseh podrocjih. Zahvaljujemo se ji za dosedanja sodelovanja in se ve­selimo naših skupnih trenutkov tudi v prihodnje. Draga Andreja, iskrene cestitke! Društvo Fran Govekar Ig V Društvu Fran Govekar Ig smo zbrani ustvarjalni, veseli in nasmejani ljudje. Ker uživamo v slikanju, igri in pesmi, želimo to dati tudi vam. Veseli smo, ce vas s svojimi razstavami, koncerti in predstavami nasmejimo, razveselimo in spodbudimo k razmišljanju. Hvala vam, da ste naši zvesti bralci, poslušalci in gledalci. Hvala, ker smo zaradi vas vedno boljši. Vabljeni, da se nam pridružite, ce radi pojete, igrate, slikate … Želimo vam mirne in blagoslovljene božicne praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, v novem letu pa iskrivih idej, zdravja, vedoželjnosti in mnogo lepih, nepozabnih trenutkov. Tudi z nami. Srecno! Društvo Fran Govekar Ig Spoštovani clani in prijatelji društva VSO, spoštovani domoljubi! December je povezan z mnogo pomembnimi dogodki naše samostojnosti. 17. decembra leta 1990 je bil prvi postroj nastajajoce slovenske vojske v Kocevski Reki. 23. decembra 1990 je bil plebiscit o samostojnosti Republike Slovenije, kjer smo se vecinsko odlocili za samostojno pot. V spomin na ta dogodek praznujemo 26. decembra dan samostojnosti in enotnosti z željo, da bi bili vsak dan bolj povezani in enotni ter zazrti v svetlo prihodnost naše domovine. Vošcimo vam ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, mirne in blagoslovljene božicne praznike, v novem letu pa veliko srece in veselja. OO Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Velike Lašce, Škofljica, Ig in Brezovica Mostišcar 09 | December 2019 11 Martinovanje na Primorskem Z a letošnje martinovanje smo si izbrali Primor­sko, tocneje slovensko Istro. Tokrat je bila udeležba velika, vec kot 80 clanov, zato smo potovali z dvema avtobu-soma, seveda s hišnim prevoz­nikom Benoturs in v organiza­ciji (tudi hišne) agencije For-tuna travel. Na pot smo se podali ob 7.30 izpred gasilskega doma Ig, en avtobus pa je odšel z Go-lega in se nam pridružil. Prvi postanek za kavico je bil že na Lomu. Po postanku smo nada­ljevali pot proti Socerbu, ki je bil naša prva tocka za ogled. Socerb leži na pomolu iz fliša in apnenca, okoli 30 m nad na­seljem so delno obnovljene ru­ševine gradu z istim imenom. V bližini gradu je Sveta jama, v kateri je edina podzemna cerkev v Sloveniji. V jami naj bi svojcas živel sveti Socerb, po katerem se tudi imenujeta kraj in grad. Žal je bilo oboje zaprto in si nismo mogli ogle-dati notranjosti, zato pa smo imeli lep pogled na Tržaški in del Piranskega zaliva kljub ne najlepšemu vremenu. Pot smo nadaljevali preko kraške­ga roba med primorske grice v Krkavce. To je grucasto nase­lje, vas v Šavrinskem gricevju nad dolino Dragonje, zgrajena na živi skali. Najbolj znane pa so po krkavškem monolitu iz obdobja Keltov. Ta spomenik v obliki 2,5 m visokega kamni­tega stebra naj bi bil postav­ljen v 1. ali 2. tisocletju pr. n. št. in stoji ob cesti za zaselek Škarjevec. Krajevni vodnik nam je podrobno obrazložil nastanek in pomen tega spo­menika, nato nas je povabil v vas, kjer smo si ogledali delo­vanje oljarne. To je moderna oljarna in nic ne spominja na nekdanjo torkljo, ki je danes samo še za okras pred oljarno. Ogledali smo si proizvodnjo in okusili kakovost olivnega olja in olivnega namaza. Seveda smo oboje nakupili za domov. Naprej smo se odpeljali pro-ti našemu cilju Marezige. Na razgledni tocki, od koder se odpira lep pogled na istrsko zaledje in obalo, pa je prva vinska fontana v Sloveniji po vzoru pivske v Žalcu, kraja sta tudi pobratena. Za konec poti pa tisto najslajše, Martinovo kosilo z dobro kapljico, ob zvo­kih harmonike smo tudi zaple­sali. Dan se je pocasi prevesil v noc, veselega druženja je moralo biti žal konec, saj smo morali na pot proti domu. Tako se je koncalo še eno v nizu druženj naših clanov, a seveda ne zadnje. Naslednje je prednovoletno srecanje, po tradiciji v Galaksiji v Treb­njem. Med potjo nam je vodnik Branko sproti pripovedoval zanimivosti o krajih, skozi ka­tere smo se vozili. Naša Dani­ca je spet odlicno opravila svo­je delo, prav tako oba voznika, ki sta nas varno pripeljala do-mov. Vsem hvala za trud, prav tako hvala udeležencem za red in disciplino. Dušan Petric, predsednik DU Ig Naj cas ne izbriše dragocenih vezi, ki stkali smo jih do soljudi. Upravni odbor Društva upokojencev Ig želi vsem sedanjim in bodocim clanom vesele božicne praznike in srecno, varno ter zdravja polno novo leto 2020. Dušan Petric predsednik DU Ig Vabilo Gobarsko mikološko društvo Ig vabi clane na 7. Redni obcni zbor društva 24. januarja ob 18. uri v sejno dvorano Centra Ig. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji narave in gob, da se nam pridružite. Dobrodošli v naših prostorih na Ljubljanski c. 2 na Igu vsak cetrtek od 19. do 20. ure v casu gobarske sezone. Vabljeni ste tudi na vsa naša strokovna predavanja o gobah. GMD IG Najstarejša clanica Društva Odmev Mokrca V nedeljo, 24. novembra, je naša clanica Olga Bažec, roj . Šteblaj, pra­znovala svoj 97. rojstni dan. Ob tej priložnosti smo jo obi-skali v Robu, kjer živi pri hcer­ki Sonji. Našega obiska se je zelo razveselila, saj nas je zelo pogrešala. Olga se je že kmalu po okupaciji prikljucila odpor­niškemu gibanju. Že v drugi polovici 1942. leta je postala sekretarka aktiva SKOJ-a in Zveze slovenske protifašistic­ne mladine na Golem. Kot aktivistka je delovala vse do konca vojne. Med drugim je na osvojeno ozemlje v Belo Kraji-no vodila otroke, ki niso smeli ostati doma zaradi nevarnosti, Želimo ji zdravja in naj se nje­ki jim je grozila zaradi aktivne­na želja izpolni. ga delovanja v njihovih star-šev v NOB. Med obujanjem spominov nam je pripovedovala tudi vesele zgodbe, dejala je, da je na mitingih zelo rada plesala in da bo zaplesala tudi cez tri Društvo Odmev Mokrca leta, ko bo dopolnila 100 let. Vsak tiho zori, pocasi in z leti, a kamorkoli že greš, vse poti je treba na novo zaceti. (Tone Pavcek) Vsem clanom in obcanom želimo mirne božicne praznike, ter srecno in zdravo novo leto 2020. GMD Ig Komemoracije na Golem Na dan spomina na mrtve so bile na gol­skem pokopališcu, pri grobnici na Golem in na po­ kopališcu na Kurešcku kome­ moracije, ki jih je pripravilo Društvo Odmev Mokrca. Na priložnostnih prireditvah smo obudili spomin na vse domaci­ ne in druge borce, ki so padli v boju z okupatorjem na ob- mocju podmokrških vasi in v mokrških gozdovih, na talce ter umrle v koncentracijskih taborišcih. Spominska obe­ležja smo okrasili s cvetjem, prižgali svecke in se z minu-to molka poklonili njihovemu junaštvu. Svecke smo prižgali tudi na samotnih grobovih v mokrških gozdovih. Društvo Odmev Mokrca M arija Staric, clanica Kulturno-zgodovin­skega društva Rusal­ka, je v ponedeljek, 11. novem-bra 2019, na Govekarjevem ve-ceru predstavila svojo knjigo Med visoke trave bi šla. Njen prvenec in obenem avtobio­grafsko delo je rezultat izliva njene duše na papir. Predstavljena je njena ži­vljenjska pot, polna ovir, na ka­teri pa se ni vdala. Spopadala se je z njimi in jim kljubovala, obenem pa je življenje rezalo njeno pot. Smrt je mnogokrat prišla v njeno življenje. Vzela ji je najdražje, v njenem srcu pa pustila globoke bolecine. Svoja obcutenja in gledanja na prehojeno pot opisuje v prozi in v pesmih. Rojena v Mariboru je žive-la v Frolehu pri Sveti Ani na kmetiji. Po smrti matere in oceta je z osemnajstimi leti skrbela za brata in zapustila rodno vas. Nekaj casa je žive-la v Mariboru, pozneje pa se preselila v Ljubljano. Ko se je porocila in si ustvarila druži-no, se je njeno življenje cudno zasukalo. Danes je upokojena, še vedno živi v Ljubljani. …. Kako rada bi spet pole-žavala na hribcku skoraj na koncu vasi, kot vcasih. V visoki travi, polni travniških cvetlic bi gledala oblake, ki vcasih ri­šejo tako zelo cudne podobe, katere te ponesejo v svet lepih sanj. Lahko bi ležala ure in ure in sanje se ne bi koncale in iz njih bi naredila lepo srecno zgodbo. Zakaj pa ne? ... To je odlomek iz knjige Med visoke trave bi šla, ki vam jo priporo-camo v branje. Likovna skupina se te­densko srecuje in ustvarja. Vsako leto nacrtuje tudi te­matsko usmerjeno ustvarjanje. Tokratna razstava nosi naslov Ptice. Motivika je po mnenju strokovnih likovnih krogov nezanimiva za ustvarjalno sli­kanje, prepušca jo fotografom in ilustratorjem. Clani skupine predvsem uživamo v slikanju. Posve-camo se likovnim tehnikam, reševanju prostorske kom­pozicije in iskanju barvnih kombinacij. Tako z lastno li­kovno izraznostjo dosežemo svojstveno pripoved. Razlic­ne predvsem avtohtone ptice gledalca popeljejo v skrivni svet in v prostranost trav, polj, vejevja, vodovja, neba. Vecina slik je v tehniki akvarela, pri­sotni sta še mešana tehnika in akril na platnu. Nekaj slikarjev je ustvarilo vec slik. Na tokratni razstavi sode­lujejo: Irena Gašparic, Marija Minka Žagar, Marjana Rous Gojak, Milan Šubic, Ivanka Demšar, Milan Zgonc, Zdenka Vinšek, Irena Brovet Zupan-cic, Marija Franinovic, Julija­na Peršic in Zmago Werbole. Razstava bo na ogled do 18. 12. 2019. Božena Števancec, Zdenka Vinšek Alenka Jeraj Vabimo vas na Govekarjev vecer v ponedeljek, 16. decembra 2019, ob 19.00 v Dvorano Centra Ig. Tokratni Govekarjev vecer bomo posvetili renesancnemu geniju, slikarju in raziskovalcu Leonardu da Vinciju, ki ga bo predstavila Olga Marguc v povezavi z modo. Renesancno glasbo bosta zaigrala Kristina Martinc in Janez Jocif, ki bo predstavil tudi renesancne instrumente. Clanice in clani Likovne skupine Društva Fran Govekar Ig so slikali na temo Leonardo da Vinci in bodo na ogled postavili svoje slike. Razstava bo na ogled do 13. januarja 2020. Vljudno vabljeni! Vabimo vas na Govekarjev vecer v ponedeljek, 13. januarja 2020, ob 19.00 v Dvorano Centra Ig. V zimski cas in pravljicno doživetje nas bodo popeljale pesmice slovenske pesnice Anje Štefan. Pesmice in uganke bodo predstavili mladi igralci Lutkovne skupine Društva Fran Govekar Ig v gledališcu kamišibaj. Pesmice in uganke so ilustrirali in jih pripovedujejo. Kamišibaj je stara oblika Japonskega poulicnega papirnatega gledališca iz casov, ko še ni bilo televizije in so otroci poslušali pravljice na ulici za en kovancek, v zameno pa dobili rižev piškot. Pesmice in uganke so povezali v celoto z naslovom Drobtine za veselje. Z glasbo nas bodo razvajali ucenci Glasbene šole Emil Adamic. Odprli bomo pregledno razstavo slikark in slikarjev Likovne skupine Društva Fran Govekar Ig. Razstava bo na ogled do 16. februarja 2020. Vljudno vabljeni! 11. koncert Na zdravje Že 11. smo izvedli koncert napitnic in zdravljic z naslovom Na zdravje. Ceprav ižanska obcina ni rav-no vinorodna, pa smo preko farnega zavetnika sv. Martina povezani z vinom in martino­vanjem malo drugace. S petjem so obiskovalce gostilne Hram, kjer smo tudi tokrat gostovali, razveseljevali pevke in pevci Moškega pev­skega zbora Ig pod vodstvom Mirka Merzela, Ženskega pevskega zbora Perunike pod vodstvom Kristine Štember­ger in Podpeškega okteta. Ker brez harmonike ne gre, so bili z nami tudi clani Glasbene šole Bucar. Predstavili so se tudi mladi harmonikarji GS Bucar. Naj vam prazniki, ki prihajajo, prinesejo mir, sreco in veselje ter luc, ki naj vam razsvetljuje vse dni v letu 2020. Slišali smo najbolj znane napitnice, od Majolke do Mar­tina Kebra pa Vincek ti moj in druge, ki so nas spomnile, da je treba piti po pameti, da ne pride do težav. Clani Podpe­škega okteta pa so nam zapeli še priljubljeno Mlatici. Alenka Jeraj Društvo Fran Govekar Ig Ženski pevski zbor PERUNIKE z zborovodkinjo Kristino Štemberger vabi na koncert božicnih pesmi v soboto, 18. 1. 2020, ob 18. uri v župnijski cerkvi sv. Martina na Igu. Gostje: Martinov otroški zbor – zborovodja Mirko Merzel Mešani pevski zbor Horjul – zborovodkinja Kristina Štemberger Vljudno vabljeni! Tradicionalni slovenski zajtrk na OŠ Ig Kratek program 5. c razreda Obisk cebelarjev V petek, 15. 11. 2019, smo na Osnovni šoli Ig z iz­vedbo tradicionalnega slovenskega zajtrka in spre­mljevalnih aktivnosti obeležili dan slovenske hrane. Projekt podpira in ozavešca o vec vi-dikih prehranjevanja: pomenu zajtrka, odnosu do zdravega prehranjevanja, kulturnem prehranjevanju, pomenu lo-kalno pridelane hrane, proble-mu cezmerne potrošnje in za­vržene hrane. Letošnji zajtrk je tudi medijsko precej odmeven, zagotovo ste v medijih opazili Križanka Vodoravno: slogan Hvala za naš super zaj­trk!, s katerim se Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obraca na lokalne pridelovalce, ki nam nudijo svežo, zdravo in lokalno pride-lano hrano. Prvo šolsko uro so ucenci zajtrkovali crni kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Obe­nem smo v živo predvajali radijsko oddajo na temo tradi­cionalnega zajtrka. V 5. c se je ucencem in uciteljici Aniti Pe­trovcic pri zajtrku pridružila ravnateljica Biserka Vicic Mal-nar; ucenci so pripravili krajši program in predstavili svoje talente. Ucenci višjih razredov so po zajtrku nadaljevali s pou­kom, ucenci nižjih razredov pa so imeli vecinoma delavnice, pri katerih so se ob pogovoru o zdravi hrani preizkusili v li­kovnem ustvarjanju ali pripra-vi domace hrane. Ucence prve­ga in drugega razreda na Igu in ucence podružnicne šole Golo so obiskali cebelarji in jim predstavili svoje najboljše prijateljice. Pestro je bilo tudi na vseh treh podružnicnih šo­lah, kjer so potekale razlicne delavnice. Zahvaljujemo se ucitelji-cam in uciteljem, ki so poskr­beli, da je bil dan slovenske hrane pester in poucen, ter osebju šolske kuhinje, ki se vedno potrudi, da nismo lac­ni. Posebno zahvalo namenja-mo tudi Kmetijski zadrugi Ig in Cebelarskemu društvu Ig za njuna prispevka za radij­sko oddajo ter cebelarjem, ki nas radi obišcejo in ucencem predstavijo svoje delo. Urška Brvar Rušnjak Pomembnost hrane Hrana ima za naše telo pomembno vlogo, zato je je na sreco tako zelo mnogo. 1. Zajtrk je pomembnejši od _____. 2. Cez njega razmažemo med. 3. Za zraven dobimo rdece _____. 4. _____ slovenski zajtrk. GESLO 5 5. Tradicionalni slovenski zajtrk je pomemben za _____. 6. Pridelano iz moke. Ni pa vsaka hrana zdrava, ker je ne dobimo tako, kot jo podari narava. Dandanes ima hrana veliko dodatkov, zato je na embalaži toliko podatkov. Domaca hrana pa ne potrebuje embalaže, ta nam okus prave hrane pokaže in pri tem ne laže. Zajtrk pa je najpomembnejši obrok, saj takoj nam povzroci razpoloženja skok. Tako bo za naše želodce bolje, mi pa gremo lahko v nov dan dobre volje. Kian Hodžic, 7. b Julija Glavan, 6. b Spomin na žrtve prometnih nesrec V cetrtek, 14. 11. 2019, smo se z uciteljico Vido Hro-vat odpravili do reke Ižice. Lili Mavec nam je tam spre­govorila nekaj besed o var-nosti v cestnem prometu in nas spomnila, da na cesti na nas vedno preži nevarnost. V kratkem programu so nastopi­li malcki iz vrtca Ig s pesmijo Adija Smolarja Na cesti nikdar nisi sam. Po zapeti pesmi smo v vodo simbolicno vrgli nekaj rož in se spomnili vseh, ki so bili žrtve prometnih nesrec, teh pa pri nas ni malo. Upam, da ste se tudi vi spomnili na svoje bližnje ali znance, ki jih ni vec med nami in so bili žrtve prometnih ne­srec. Kaja Gostic, 6. Roman Mavec a Varnost na cesti Cetudi niste prebrali prometnega prirocnika, veste, da avtomobil se ne sme dotikati plocnika. Toda nekateri vozniki se tega ne držijo, na sreco pa jih ni veliko, ker za to policisti poskrbijo. Zato, vozniki, izklopite telefone in upoštevajte pešceve cone! Seveda, niso vozniki vedno krivi za nered, ker vcasih tudi kak pešec na cesto posega. In nekateri so naredili vse prav, toda nekdo drug ni omejitve prebral ter potem njihovo sreco koncal. Nato pa ljudje dolgo o tem govorijo, pa s tem, na žalost, nicesar ne spremenijo. Kian Hodžic. 7. b OŠ Ig Mentorica: Slavica Cergic Ne bojte se življenja! Naj pljuska v vas z vso silo in v vse žile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese. In imejte ga radi, da bo tudi ono življenje imelo rado vas! (Tone Pavcek) Otroci in zaposleni Vrtca Ig Vesele praznike Prišlo bo novo leto in pred njimi dobri možje obdarili nas bodo kot vsako leto že. Ko jaslice postavljamo, mame pecivo pecejo, si cas krajšajo in se veselijo. Božic bliža se in z njim tudi Božicek, pridne otroke obdaril bo poredne pa ne bo. Za novo leto ognjemet bomo imeli, sicer za naravo to ni dobro, je pa za nas, da se poveselimo, ker kmalu novo leto bo. Zdaj lepo v noci zaspimo in se v drugo leto zbudimo ter si vse dobro zaželimo. Julija Glavan, 6. b, in Leja Gacnik, 6. a, v imenu ucencev in uciteljev OŠ Ig Skupne dejavnosti na Hribcku O troci vseh štirih sku-delovali. V tednu otroka smo in lutkovne predstave spozna-pin v enoti Hribcek vsak dan pripravili skupne de-vali pomen prijateljstva. V ted­smo oktobra in no-javnosti, v katerih smo skozi nu pred nocjo carovnic smo se vembra med seboj veliko so-slikanice, zgodbice, pesmice zabavali z duhci in bucami, novembra pa smo sodelovali v tednu tradicionalnega sloven-skega zajtrka ter v tednu, pos-vecenem prometni varnosti. V prvem smo spoznavali pomen zdrave prehrane in cebel, v drugem pa smo krepili zna­nje in zavedanje o varnosti v prometu. V obeh tednih smo vsebine sprejemali in nadgra­jevali skozi predstave, temat­ske igre, skozi likovno in gi­balno ustvarjanje. Izdelali smo plakate z opozorili o varnosti v prometu, odpravili pa smo se tudi na skupni sprehod ter tam spoznavali prometne zna­ke in varno obnašanje pešcev v prometu. Enota Hribcek Otroci, vabljeni na prireditve v Knjižnico Ig: Poljudno-znanstvena delavnica Dream in English – Symmetry in nature Sreda, 18. december, ob 17.00 Poigravali se bomo s skladnostjo v nara- vi. Je res vse tako popolno? Za otroke od 3. do 8. leta. Ura pravljic Tekmovanje Sreda, 8. januar, ob 17.00 Živali ob jezeru priredijo vsako leto pred božicem ve­liko tekmovanje na drsalkah. Seveda pa ima vsaka od njih svoje nacrte, kako bi lahko zmagala. Pripoveduje Nataša Uršic. Ura pravljic Pravljica gre po svetu Torek, 4. februar, ob 17.00 Z Natašo in ljudskimi pravljica-mi boste prepotovali cel svet. Pripoveduje Nataša Uršic. Beremo s tackami Vsak drugi in tretji ponedeljek v mesecu ob 17.00 in 17.30 Vabimo otroke, ki bi želeli s kužkom doživeti domišljijski svet pravljic, da se nam pridružite in sami glasno prebere­te pravljico pravemu kužku. Primerno OBVEZNE PRIJAVE na 01/308-57-20 ali ig@mklj.si. Poljudno-znanstvena delavnica Dream in English – Mmm, yummy … Miklavž v Iški vasi T ako kot vsako leto se je tudi letos v Iški vasi ustavil Miklavž. Otro­ke je obdaril malo drugace, in sicer je vsem pridnim podaril predstavo Daša, Gašper in po­zabljeni Miklavž. S predsta­vo je hotel otrokom pokazati, kako se rešiti racunalniške bo­lezni, saj je bila ta kriva, da sta skoraj ostala brez daril. V so-delovanju s SVS Iška vas, SVS Iška ter PGD Iška vas smo se skupaj posladkali ter se foto­grafirali z Miklavžem, angeli ter groznimi parklji. Tina Škulj Miklavž na obisku v Iški vasi društev in zvez • TURIZEM ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Srecanje predstavnikov turisticnih T uristicna zveza Sloveni­je (TZS) je letos, tokrat v Ljubljani, pripravila srecanje turisticnih društev in zvez, ki delujejo pod njenim okriljem. Namen srecanja, ki so se ga udeležili tudi pred­stavniki dveh turisticnih dru­štev, ki delujejo v naši obcini – Društva Fran Govekar Ig in Turisticnega društva Kureš-cek –, je predstaviti aktualno stanje v slovenskemu turizmu. Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik TZS Pavle Hevka, sledila je predstavitev novega produkta TZS aplikacije Slo­venski turisticni vodnik. Svo­je aktivnosti so predstavili še predsedniki nekaterih svetov, ki delujejo v okviru TZS, sle­dile so moderirane tematske delavnice, na katerih smo mdr. obravnavali teme: turisticne prireditve, mladi prostovoljci in druge. V nadaljevanju je predstav­nica Slovenske turisticne or-ganizacije predstavila njihovo novo komunikacijsko platfor-mo, ki nosi naziv My way, za­nimivo je bilo predavanje o turisticni signalizaciji in po­stopkih za njeno postavitev na državnih cestah. Konec srecanja je bil na­menjen podelitvi priznanj TZS najzaslužnejšim prosto­voljcem, ki jih podeljujejo na predlog posameznih društev. Na predlog TD Kurešcek je priznanje prejel njihov clan Ivan Zoran Šimenc. Maja Zupancic TZS Spoštovani obcani! Vse, kar upate, se naj izpolni. Vse, kar išcete, naj se vam odkrije. Vse, kar si želite, naj se uresnici, in vse, kar v srcu cutite, naj se v osebno sreco zlije! Vse lepo v letu 2020 vam želi Turisticno društvo Krim! El camino de Santiago Pot, ki ti da veliko in še vec. Pot, kjer samo si, v trenutku tu in zdaj. Vdih in izdih. Leva, desna, leva, desna. Vse drugo odpade. P ot sem zacela hoditi dne 18. 9. 2019 v Franciji, iz­ hodišce Saint-Jean-Pi-ed-de-Port. Do Santiaga sem prehodila 783 km po travni­kih, gozdovih, pešcenih po­teh, majhnih poljskih poteh, gorovjih in tudi mestih. Moj drugi cilj je bila Finistera, kar je naneslo od Santiaga do ‚konca sveta‘ še dodatnih 87 km, skupno 870 km. Namen je bil prehoditi še pot do Muxie, kar je še dodatnih 30 km, ven­dar sem se na koncu odlocila, da se odpeljem do tja z avto­busom. Vsega skupaj 33 dni hoje v neznano med nebom in zemljo, na svežem zraku, soncu, vetru tudi dežju. Med potjo sem se veckrat spomnila na to, da sem lahko neskoncno hvaležna za tovrstno izkušnjo, kjer sem vec kot en mesec vsak dan toliko casa, kot dnev-no presedim v pisarni, pre­hodila na svežem zraku pod mlecno cesto. Dejansko izraz Compostela izhaja iz besedne zveze polje zvezd. Zakaj iti? Zakaj pa ne? Življenjska, nepozabna izkušnja, ki te spremeni, ce hoceš ali pa ne. Veliko oseb­nih spoznanj, na primer, kako malo materialnih stvari je potrebnih za preživetje, mi pa smo ujeti v potrošniškem, materialnem svetu. Na Cami-nu vse to odpade, sicer padeš ti. Toliko, kot si naložiš oseb­nih stvari v nahrbtnik, tocno toliko bremena nosiš s seboj. Vmes se poraja vprašanje, ali resnicno potrebujem vse to, kar nosim s seboj? Tako kot v fizicnem nahrbtniku na hrbtu kot tudi v nevidnem nahrbtni­ku svoje karme. In greš, samo greš. Brez raz­mišljanja, kam, kdaj, kako in zakaj. Prepustiti se toku dneva zna biti na zacetku izziv, saj je cloveški um navajen analizira-ti in nacrtovati. Tu ni potrebno nicesar, le dihati in se premi­kati. Prosta postelja v albergue in topla voda pod tušem nista vec samoumevna. Že drugi dan hoje sem preizkusila na­pisano v prejšnjem stavku. Prispeli smo v manjšo vasico pozno popoldne, saj smo pred tem uživali v trenutku tu in zdaj ob potoku ob sprošcujoci glasbi. Sprošceni trenutki nam niso dali misliti, da bomo tisto noc spali na tleh v spalnih vre-cah v zapušceni tenis hali ter se okopali v potoku, ki je imel približno 17 stopinj. Cez nekaj dni se je zgodba ponovila v milejši obliki, ponovno spanje na tleh, tokrat v dvoposteljni sobi s štirimi dekleti. Ce se ne­kaj zgodi dvakrat, obstaja ver­jetnost, da se zgodi še tretjic. Na mojo sreco se ni. Po nekaj dneh hoje padeš v ritem, vendar mi je ritem odgovarjal. Po celodnevni hoji, v povprecju sem preho­dila od sedem do osem ur na dan, je sledilo tuširanje, kot ga nismo navajeni doma. Tuši v razlicnih oblikah, spoznala sem hvaležnost za toplo vodo. Poleg umivanja sebe opereš še perilo na sebi, nato pa sledi pranje na roke in sušenje na soncu. Na vsake toliko casa je bila možnost oprati oblaci-la tudi v pralnem in posušiti v sušilnem stroju, kar je zelo prav prišlo zadnjih 10 dni hoje po Galiciji, ko je bilo deževno. Na poti sem spoznala veliko novih obrazov iz vsega sveta, dobesedno. Od Amerike, Ka­nade, Mehike, Brazilije, Nove Zelandije, Avstralije, azijskih narodov ter evropskih držav, Anglija, Irska, Nizozemska, Francija, Švica, Italija, Poljska, Nemcija, Danska. Z ljudmi, s katerimi sem preživela ne­kaj casa na poti, se povežeš in zacutiš, kajti na poti smo vsi enaki, brez sodb, obsodb, pricakovanj. In to je to, kar os­vobaja. Veliko novih spoznan­stev zanimivih ljudi, vsak s svojo edinstveno zgodbo. Eno od spoznanj, do katerega sem prišla na poti, je to, da tam nimaš nicesar, le sebe in svoj nahrbtnik, zaradi cesar sem lahko obcutila popoln obcu­tek svobode, ki ga v domacem okolju, kjer imam vse, nimam. Zanimivo, kajne? Na poti sem se seveda soo-cala s fizicnimi izzivi, ki so bili odraz mojih misli. Tudi na tej tocki sem se zacela zavedati, kako je pomembna kakovost misli, o cemer razmišljamo in cemu dajemo pozornost, po­sledicno moc. Na zacetku so se pojavljali žulji, ki sem se jih scasoma naucila uspešno sanirati. Ko misliš, da je žulj najhujše, kar se lahko zgodi, ugotoviš, da je to najmanj, saj žulj pride in gre. Treba se je za­vedati, da se tudi kljub žuljem in bolecinam hodi vsak dan naprej proti cilju, v povprecju 27 km na dan. Vecji izziv je bila vneta mišicna membrana spodaj na desni nogi, ki je po desetih dneh hoje postopoma izginila, zadnjih nekaj dni pa še poškodovana ahilova teti­va na levi nogi. Vendar me to ni ustavilo. Na poti ugotoviš, koliko si lahko mocan v glavi, v mislih, in s tem premagaš sebe, svoje fizicno telo, greš preko sebe in zmagaš. Ven­dar na koncu obcutek svobo­de, sprošcenosti, nasmejanih obrazov popotnikov, obcudo­vanja narave in pokrajine od­tehta vse omenjene izzive. Le enkrat sem pomislila na to, kaj mi je tega treba in zakaj je to koristno zame, ce pa trpim? In še takrat sem hitro dobila odgovor … to boš spoznala, ko boš pot koncala. Odklop od vsakdana, stik s sabo in naravo, soncni vzhodi, novi ljudje, s katerimi se po­govarjaš iskreno, svobodno, zaupanja vredno, saj nikoli ne veš, kdaj jih boš videl zadnjic, spoznanja duše, živeti en me-sec z minimalno oblacili in drugih življenjskih potrebšcin, je dodana vrednost moje izku­šnje, moje poti. Nikoli nisem pomislila na to, ali mi bo uspelo ali ne. Po-membna mi je bila pot, in ne cilj. Hvaležna sebi, da sem se odlocila in zmogla. Hvala, hva-la, hvala. Camino, hvala, ker si. Nina Smole, Podgozd Študijsko potovanje po sledeh rimskega obrambnega sistema K onec novembra smo se predstavniki turistic­nega sektorja odpravi­li po sledeh poznorimskega obrambnega sistema, imeno­vanega Claustra Alpium Iu­liarum. Njegovi ostanki se vlecejo od hrvaške Reke preko Slovenije do Posocja. H kon­zorciju turisticnih ponudni­kov oz. deležnikov Claustra sta pristopila tudi Obcina Ig in Društvo Fran Govekar Ig. Prvi postanek smo naredili na Lanišcu (v bližini Logatca), kjer je ohranjena manjša utrd­ba, ki je nadzorovala rimsko cesto. Pot smo nadaljevali pro-ti bližnji Hrušici ali, kot je bila znana v rimski dobi, Ad pirum. Ta je bila ena najpomembnej­ših tock v sistemu Claustre Alpium Iuliarum. Urejena je kot arheološki park, v bližini je urejena tudi njej posvecena manjša muzejska zbirka. Naše potovanje se je mimo poplavljenega Planinskega polja nadaljevalo proti Hr-vaški. Takoj za mejnim pre­hodom Jelšane je v gozdu ohranjena mogocna utrdba, danes imenovana Gradina nad Pasjakom. Nadzorovala je pomembno rimsko cesto, ki je povezovala Reko (Tarsatico) in Trst (Tergeste). Pot smo koncali na Reki, kjer je bilo vo­jaško poveljstvo oz. principija za celoten sistem Claustre AI. Z lokalno turisticno vodnico smo se sprehodili po najpo­membnejših tockah anticne Tarsatice. Projekt Claustra + poteka od avgusta 2017 do januar­ja 2020, njegov glavni cilj je vzpostavitev cezmejne destinacije kulturnega in zelenega turizma Claustra AI. Vodilni partner je Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediš-cine, poleg njega sodeluje še 8 partnerjev iz Slovenije in Hrvaške. Vec o projektu ter vseh ohranjenih lokaci­jah najdete na spletni stra­ni: www.claustra.org/sl. Maja Zupancic • DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zgodba o Ljubljanskem barju na poštnih znamkah V preteklih letih je Pošta Slovenije izdala kar nekaj poštnih znamk z motivi živalskih in rastlinskih vrst, ki jih najdemo tudi na Ljubljanskem bar-ju, z motivi bogate kulturne dedišcine in osebnosti, ki so delovale ali iskale navdih v tem prostoru. Tudi Krajinski park Lju­bljansko barje je dobil svojo znamko, in si­cer septembra leta 2015. Nabor tovrstnih znamk je bil dovolj širok, da smo jih lah­ko zbrali v knjižici z naslovom Ljubljan­sko barje na poštnih znamkah. Znamke so predstavljene s kratkimi opisi; vecina je bila objavljena že ob njihovi izdaji, pri nekaterih pa smo dodali kakšen stavek, ki ponuja še podrobnejši pogled na barjan­sko ravnico ter njeno bogato naravno in kulturno dedišcino. Ce bi tudi vi radi spoznavali zaklade Ljubljanskega barja preko poštnih znamk, nam do konca leta 2019 pošljite razgledni-co (s poštno znamko, seveda), mi pa bomo med vsemi prispelimi v zacetku nasled­njega leta izžrebali 5 nagrajencev, ki bodo prejeli omenjeno knjižico. Ne pozabite pripisati svojega naslova! Še naš naslov: JZ Krajinski park Ljubljansko barje, Pod-peška cesta 380, 1357 Notranje Gorice. Knjižica je izšla v okviru projekta Biodiverziteta – umetnost življenja (LIFE NATURAVIVA LIFE16 GIE/SI/000711), v elektronski obliki pa je dostopna tudi na spletni strani www.naturaviva.si. Barbara Vidmar, JZ KP Ljubljansko barje Nova brošura o invazivnih tujerodnih vrstah na Ljubljanskem barju V drugi polovici no- vembra je številne prebivalce krajev na obmocju Krajinskega parka Ljubljansko barje v nabiralni­kih pricakala nova brošura z naslovom Invazivne tujerodne vrste na Ljubljanskem barju. Z njo želimo opozoriti na pomen oziroma nevarnost prisotnosti invazivnih tujerodnih vrst v zavarovanem obmocju. Glede na to, da je nadzor nad invazivnimi vrstami izred-no zahteven proces, in ker se zavedamo, da dolocenih spre­memb v prostoru ne moremo vec vrniti v prvotno stanje, v brošuri predstavljamo ukrepe, ki lahko pripomorejo k njiho­vemu obvladovanju. Ce tiskanega izvoda bro-šure niste prejeli, a bi ga želeli imeti, ga lahko prevzamete na sedežu parka v Notranjih Go-ricah ali v naši projektni pisar­ni na Škofljici. V elektronski obliki si brošuro lahko ogleda­te tudi na spletni strani www. ljubljanskobarje.si pod zavih­kom Tujerodne vrste. Ce ste katero od tujerodnih Kapitalizem ne želi srecnih ljudi N a izobraževanju z nas­lovom Vzgoja in izo­braževanje v realnem in virtualnem svetu, ki sem se ga pred kratkim udeležila, je predavatelj dr. Andrej Kovacic rekel, da kapitalizem ne želi srecnih ljudi. Dobri potrošniki so nesrecni ljudje, saj nesrecni in depresivni zapravijo za 37 % vec, osamljeni pa za 20 % vec kot ljudje, ki so v osnovi zado­voljni. Kot starši se moramo za­ vedati, da med vzgojo svojih otrok podlegamo družbenim pritiskom. Spomnite se, koli­ kokrat ste pri vzgoji popustili, da vaš otrok ne bi bil drugacen od drugih, sami pa si tega nis­ te želeli. Pametni telefoni, na­ silne igrice, televizija, itd. Kakšne ljudi torej želi ka­pitalizem? Dobre potrošnike, zagotovo. In kdo je dober po­trošnik? Samo nesrecen clo­vek? Christopher Lasch je že leta 1978 v Ameriki opozarjal, da kapitalizem ustvarja kul­turo narcisizma: »V družbi, v kateri je sen o uspehu izgubil sleherni pomen mimo sebe, so cloveku edino merilo za merjenje lastnih dosežkov os-tali dosežki drugih. Ali clovek sebe ceni in spoštuje, je od­visno od javnega priznanja in odobravanja; toda tudi narava slednjega se je mocno spreme­nila. Spoštovanje prijateljev in invazivnih vrst opazili v svoji okolici, vas prosimo, da nam sporocite tocno lokacijo ter pošljete fotografijo na elek­tronski naslov invazivke@lju­bljanskobarje.si ali nam opa­žanja sporocite po telefonu na št. 08/20-10-232. Jasna Tarman, JZ KP Ljubljansko barje sosedov, ki je cloveku nekdaj dalo vedeti, da je bilo njegovo življenje smiselno, je temeljilo na spoštovanju njegovih do-sežkov. Danes si ljudje priza­devajo, da bi bili cenjeni zaradi osebnih lastnosti in ne zaradi dejanj. Pravzaprav si ne želijo, da bi jih drugi cenili, temvec obcudovali. Ne žeja jih toli­ko po slavi, ampak po blišcu in razburljivosti zvezdništva. Namesto spoštovanja si želi­jo zavidanja drugih. Napuh in pohlep, dva greha zgodnjega kapitalizma, sta se umaknila samovšecnosti.« In kaj si želijo naši otroci? V anketi o rabi interneta, v ka­teri je sodelovalo 237 otrok, so se otroci odlocali, kaj radi poc­nejo v svojem prostem casu. Imeli so možnost izbrati delo za šolo, ukvarjanje s športom, druženje s starši, druženje s sovrstniki, obiskovanje glas­bene šoli in likovno ustvarja­nje ter igro na prostem na eni strani, na drugi strani pa so lahko izbrali internet oziroma naprave. Otroci se najraje družijo s prijatelji, to možnost je izbra-lo kar 95 % otrok. Druga nji­hova najljubša aktivnost je ukvarjanje s športom, kar 92 % otrok je izbralo to možnost. 89 % otrok se zelo rado igra na prostem. Tudi druženje s starši jim je zabavno, kar 80 % otrok se še vedno pri starosti 8 do 12 let rado druži s starši. Celo šolo je izbralo 51 % otrok, tako da vec kot polovica otrok raje dela za šolo, kot pa visi na internetu. Glasbena šola in li­kovno ustvarjanje jim ne diši­ta prevec, v tem primeru imajo raje internet. Glasbeno šolo je izbralo 46 % otrok. Aktivno otroštvo, v kate-rem se otroci lahko veliko dru­žijo med seboj, se ukvarjajo s športom in se gibljejo na pros-tem, je odlicna obramba pred zasedęnim nacinom življenja. Pa jim starši to omogocamo? Podatki žal govorijo drugace. Predavateljica, na že zgoraj omenjenem predavanju, doc. dr. Tina Bregant, dr. med., je rekla, da so današnji otroci ne­prespani in telesno nedejavni. 19-letniki so telesno aktivni v enaki meri kot odrasli, stari 65 let. Še posebej kriticna je teles­na aktivnost pri fantih. Dodala je še, da v šolo prihajajo otroci, ki delujejo, da niso pripravlje­ni za ucenje, ceprav je znano, da so njihovi možgani v po­polni pripravljenosti. Zaradi pretirane izpostavitve zaslo­nom imajo že predšolski otro­ci slabše govorno-jezikovne kompetence. Danes so otroci kronicno zanemarjeni (10 %), tudi v 'dobrih' družinah, je za­kljucila. Je potrebno še kaj dodati? Le zakaj jih tako radi poseda-mo pred zaslone? Zato, ker vsi tako pocnejo? Irena Dobernik, OŠ Ig Osebna asistenca Z akon o osebni asisten­ci omogoca invalidom pomoc pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih oseba ne more izvajati sama zaradi vrste in stopnje invali­dnosti, a jih vsakodnevno pot-rebuje doma in zunaj doma, da lahko živi neodvisno in aktivno ter da je enakoprav-no vkljucen v družbo. Osebna asistenca je zagotovljena vsa­kemu, ne glede na njegov do-hodek in premoženje, ce izpol­njuje naslednje pogoje: - ce zaradi invalidnosti pot-rebuje pomoc pri opravlja­nju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in dru­žinsko življenje, vkljuceva­nje v okolje, izobraževanje in zaposlitev, - ce je državljan Republike Slovenije s stalnim bivali-šcem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno pre­bivališce v Republiki Slove­niji, - ce je star od 18 do 65 let, - ce živi ali bi želel živeti v sa­mostojnem ali skupnem go-spodinjstvu zunaj celodnev­ne institucionalne oskrbe in - ce potrebuje pomoc naj­manj 30 ur tedensko. Glede na potrebe je oseba lahko upravicena do enega ali vec osebnih asistentov. Ce upravicena oseba uveljavlja osebno asistenco pred dopol­njenim 65. letom starosti, je do nje upravicena tudi po tem, ko dopolni to starost. Gluha, slepa ali gluho-slepa oseba, ki potrebuje samo pomoc pri ko­munikaciji in spremstvu, hkra-ti pa ne izpolnjuje pogoja naj­višje starostne meje, in ce tudi ne potrebuje pomoci najmanj 30 ur tedensko, lahko pridobi osebno asistenco v obsegu 30 ur na mesec. Oseba lahko na­mesto osebne asistence izbere denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoc in postrež­bo pri opravljanju vecine osnovnih življenjskih potreb, ki je dolocen v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko za­varovanje. O pravici do osebne asi­stence odloca center za soci­alno delo. Center za socialno delo Ljubljana ima zaposlene štiri koordinatorje invalidske­ga varstva, ki sedijo na enotah: Enota Ljubljana Bežigrad po­kriva obmocje enot Bežigra­da in Ljubljane Center, Enota Ljubljana Moste-Polje pokri­va obmocje enot Moste Polje in Logatca, Enota Ljubljana Vic-Rudnik pokriva obmocje enot Vic-Rudnik in Grosu­plja ter Enota Ljubljana Šiška pokriva obmocje enot Šiške in Vrhnike. Posameznik lahko vlogo odda na svoji enoti Centra za socialno delo Ljubljana (glede na stalno prebivališce), ki bo vlogo poslala koordinatorju, ali na enoti, kjer sedi koordi­nator invalidskega varstva, ki je krajevno pristojen za njeno obmocje. Seznam koordina­torjev invalidskega varstva in njihove kontakte se lahko pridobi na spletni strani Cen­tra za socialno delo Ljubljana (https://www.csd-slovenije.si/ csd-ljubljana/obmocni-center/ - podatke najdete cisto spodaj na tem spletnem mestu). Po prejeti vlogi koordinator invalidskega varstva pregleda vlogo. Ce ta ni popolna, pošlje vlagatelju poziv za dopolnitev vloge. Nato center za socialno delo imenuje komisijo, ki je sestavljena iz dveh izvedencev ali dveh predstavnikov social-nega varstva ali enega pred­stavnika socialnega varstva in enega predstavnika uporab­nikov. Sestavo predstavnikov izvedencev lahko oseba izbere sama. Izvedenca komisije obiš-ceta osebo na domu, s katerim opravita razgovor glede pot-rebnih storitev osebne asisten­ce, nato pa izdelata mnenje o številu ur in vsebini osebne asistence ter mnenje posre­dujeta pristojnemu centru za socialno delo. Na podlagi mne­nja komisije center za socialno delo izda odlocbo o pravici do osebne asistence, s katero ose­ba pridobi pravico do osebne asistence. Osebno asistenco iz­vajajo dobrodelne organizacije, organizacije za samopomoc in invalidske organizacije, zavo­di ter samostojni podjetniki. Seznam izvajalcev je objavljen na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialno varnost in enake možnosti. Na podla­gi seznama izvajalcev si mora oseba samostojno najti izva­jalca, ki mu bo nudila osebno asistenco. Z izvajalcem izdelata izvedbeni nacrt, tj. je pisni do-govor o storitvah osebne asi­stence, ki jih oseba potrebuje glede na odlocbo centra za so-cialno delo o pravici do osebne asistence. V njem so zapisa­ne vrste nalog, ki jih opravlja osebni asistent, koliko osebnih asistentov bo nalogo opravlja-lo, kdaj se bo izvajala osebna asistenca pri osebi ter pravice in obveznosti osebe, osebnih asistentov in izvajalca. Podpi­san izvedbeni nacrt izvajalec osebne asistence pošlje krajev-no pristojnemu centru za soci­alno delo. Vsaj enkrat letno ali po potrebi koordinator prever­ja izvajanje osebne asistence pri osebi doma in pri izbranem izvajalcu. Osebni asistent lahko osebi pomaga pri: a) storitvah, namenjenih oseb­ni pomoci osebe: - pomoc pri oblacenju in sla-cenju, - pomoc pri uporabi strani-šca oziroma pri odvajanju, - pomoc pri kopanju in umi­vanju ter vzdrževanju oseb­ne higiene, - pomoc pri hranjenju in pit-ju, - pomoc pri gibanju, poseda­nju, premešcanju, vstajanju ali namešcanju v ustrezen položaj, - pomoc pri namestitvi, upravljanju in uporabi orto­pedskih in tehnicnih pripo­mockov, vodenje in pomoc pri orientaciji slepe in glu­ho-slepe osebe, - obvezna prisotnost pri ose-bi v primerih najtežje in-validnosti, ki zajema cas, v katerem osebni asistent ni neposredno angažiran, je pa njegova prisotnost nuj­na, - pomoc pri jemanju zdravil in opravljanju drugih aktiv­nosti v zvezi z zdravjem, za katere bi se lahko usposobi-la oseba sama in jih tudi opravljala, ce ne bi potre­bovala osebne asistence, saj se za opravljanje storitve ne zahteva posebnih znanj, b) storitvah, namenjenih po­moci v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih: - pomoc pri pripravljanju hrane in kuhanju, - pomoc pri cišcenju in vzdrževanju bivalnih pro-storov (sesanje, pranje pe­rila, likanje, brisanje prahu, cišcenje oken in tal, opra­vljanje drobnih hišnih opra­vil itd.), - pomoc pri oskrbi in negi ot­roka osebe/starša ob njego-vi prisotnosti in navodilih, - pomoc pri urejanju osebne dokumentacije, - pomoc pri oskrbi hišnih ljubljenckov, - pomoc pri vsakodnevnih nakupih in nakupih pred­metov trajne rabe, c) spremstvo: - vodenje in pomoc pri orien­taciji v prostoru, - vožnja avtomobila (osebno spremstvo in osebni prevoz), - pri vkljucevanju v športne, rekreacijsko športne in kul­turne dejavnosti, - pri ohranjevanju zdravja v zdravilišcih in na drugih krajih, - druga pomoc, ki se nanaša na spremstvo v situacijah, kjer oseba pri spremstvu potrebuje pomoc, d) pomoc na delovnem mestu in v izobraževalnem proce­su: - namestitev opreme in pri­pomockov ter delovnih in študijskih sredstev, - pri urejanju in vodenju do-kumentacije, branju in pisa­nju, spremljanje na šolske in zunajšolske aktivnosti ter spremljanje na izobraže­vanja in druge aktivnosti v okviru izobraževalnega ali delovnega procesa, - pomoc pri uporabi informa­cijsko-komunikacijske teh­nologije, e) pomoc pri komunikaciji: - pri branju besedil v prilago­jenih nacinih sporazumeva­nja (knjig, strokovne litera­ture, casopisov, literature po izboru osebe), - pri komunikaciji preko raz­licnih informacijsko-komu­nikacijskih tehnologij na zahtevo osebe, - prenos vseh informacij iz okolja in v okolje na zahte­vo osebe, - tolmacenje in prenos infor­macij osebi na podlagi sli­kovnega materiala. Center za socialno delo LJ 29. Državna tekma lovskih psov v vodnem delu – CACT J eseni 2019 smo pri lov­skem domu v Dragi obe­ležili že 29. zaporedno državno tekmo in le še leto dni nas loci od okrogle 30. oble­tnice. Tekmovanje sta v sode­lovanju organizirala domaca Lovska družina Ig in Lovsko kinološko društvo (LKD) Lju­bljana. Tudi letos razprav o tem, ali tekma v Dragi bo ali ne, seve­da ni bilo, saj se je s svojo dol-go tradicijo in slovesom druge najstarejše državne tekme lov­skih psov zarasla v srca tako organizatorjem kot tekmoval­cem. Da smo se dobro pripravili na letošnjo tekmo, ki je pote­kala zadnjo septembrsko so-boto, smo imeli clani Lovske družine Ig kar nekaj sestankov in delovnih akcij, ki so zaradi delovne vneme, sodelovanja in dobre volje lovcev bolj kot na delo spominjale na prijetno druženje. Dnevi so tekli in po izteku roka za prijave je bilo na na­šem seznamu prijavljenih pet-najst štirinožnih tekmovalcev. Veliko tekmovalcev se je ude­ležilo že lansko leto, kar nekaj pa je bilo tudi novih, cesar smo bili še posebno veseli. V petek pred tekmo smo, kakor nam je nakazovala vre­menska napoved, letos poleg miz in klopi ceznje postavili tudi vojaški clenasti šotor za­radi možnih padavin. Nasled­nji dan, 28. septembra, je bila težko pricakovana sobota in clani LD Ig smo se okoli sed-me ure zjutraj zbrali v lovski koci v Dragi, da bi pripravili še zadnjih nekaj malenkosti in pricakali tekmovalce. Kmalu so zaceli prihajati naši prvi gostje. Ob prihodu so se tekmovalci javili pri spre­jemni mizi, kjer so izžrebali vsak svojo startno številko, prejeli bon za malico in kata-log letošnjih udeležencev tek-me. Ob registraciji so si lahko lastniki skozi steklo za prijav-no mizo na hitro ogledali tudi že razstavljene pokale, ki so vabljivo cakali na najboljše po­sameznike in ekipe. Zaradi padavin ponoci je bilo v zraku cutiti veliko vlage, vendar niti ta ni nikogar zmo­tila, da si ne bi pred uradnim zacetkom tekme ob prijetni družbi in jutranjem klepetu privošcil skodelice kave ali caja. Napocil je cas uradnega odprtja tekme, ki je letos po­tekala pod vodstvom Cirila Podržaja. Kot je v navadi, je za zacetek zazvenela slovenska himna, sledil je nagovor vodje prireditve, delegata KZS Iva-na Travna, strokovnega vodje Zvonimirja Poznika in vodje sodniškega zbora Gorana Per-šina. Predstavil se je tudi sod-niški zbor, v nadaljevanju pa je bilo izpostavljenih še nekaj pravil in informacij o casov­nem poteku dneva. Opremljeni z vsem pot-rebnim za zacetek tekme so se tekmovalci odpravili na tekmovalna mesta in zaceli opravljati preizkuse pri vsaki od treh katergorij. Kategori­jo sledenja izpušcene race v vodi, porasli z locjem, in nos je ocenjeval kinološki sodnik Rudi Rakuša, pri preizkusu šarjenja v vodi, porasli z loc­jem brez race, ter ubogljivost in vodljivost psa je sodila ki­nološka sodnica Lidija Šmigoc ter v kategoriji nacina prina­šanja izgubljene race iz vode, ubogljivosti in vodljivosti psa ter odložljivosti s strelomir­nostjo kinološki sodnik Goran Peršin. Tekme se je udeležilo tudi razveseljivo veliko število pri­pravnikov (letos vec kot de-set!), ki so imeli možnost, da so si pod vodstvom vodje pri­reditve skupaj ogledali vsako od tekmovalnih kategorij. Pri tem so bili pouceni o pasmah in vrstah lovskih psov ter še posebej o raci mlakarici, ki so si jo lahko cisto od blizu ogledali v živo. V pripravniš­ke dnevnike smo jim ob koncu Brez dvoma najboljša ekipa Zmagovalca tekme Boštjan Lipar in As od Novaka prejemata tudi prehodni pokal Obcine Ig. prireditve vpisali obisk naše prireditve, upamo pa tudi, da so v dnevnik tudi sami dodali kakšen lep zapis. Nad naše konce se je, kot so napovedali vremenoslov­ci, med tekmo privleklo tudi nekaj oblakov, ki so obcasno na tekmovalce spustili nekaj dežja, vendar hujšega ni bilo, saj so lovci vedno dobro opre­mljeni in vajeni vsakršnega vremena. Okrog poldneva smo se zbrali pod šotorom pri lov­skem domu in si privošcili dobrote z žara, ki so jih za nas pripravili gospodar LD Ig Jože Intihar in njegova ekipa žar mojstrov, ki so se zares pot-rudili in so na racun priprav­ljenih jedi prejeli marsikatero pohvalo. Po koncanem odmoru smo nadaljevali tekmovanje. Pred veliko tablo z rezultati se je zacelo ustavljati vedno vec obiskovalcev, saj je bilo s strani osebja poskrbljeno za ažurn vpis doseženih tock in porabljenega casa pri vsaki od nalog. Po koncu tekmovalnega dela in predložitvi vseh ocen sodnikov so sledili izracuni, pisanje sodniškega porocila in svecana razglasitev rezultatov s podelitvijo nagrad in poka­lov. Kot vsako leto so nam zelo prijazno na pomoc pri promo-ciji tekme in prakticnih nagra­dah za tekmovalce pomagali naši zvesti sponzorji, ki se jim še posebej zahvaljujemo za podporo in se priporocamo tudi v prihodnje. Vsi sodelu­joci so tako prejeli vrecke z uporabnimi darili, prvi trije posamezno in prav tako ekipe pa še posebne sponzorske na-grade in pokale. Izpostaviti je treba še naj­boljše tekmovalke in tekmo­valce: najboljšo uvrstitev v ekipni konkurenci je zasedla ekipa LKD Nova Gorica v se­stavi Darko Miklavcic, Marjan Rijavec in Darjo Spacal. Drugo mesto je pripadlo LKD Posav­je-Krško, katere clana sta bila Boštjan Lipar in Franc Lipar, ki je nastopil z dvema tekmoval­cema. Ekipo LKD Maribor, ki je osvojila bron, pa so sestav­ljali Davor Gajser, Ivan Šincek in Matjaž Roter. Med ostalimi pasmami sta slavili Irena Linzner s Tylah Ginger-Bred Bisquit (labra­dorska prinašalka) na drugem mestu, zmagali pa sta Alek­sandra Dajcar z Lab-x-streams funky diva (labradorska prina­šalka). V kategoriji pticarjev so najboljše uvrstitve dosegli Franc Lipar z Felipe von Ja­ger Jakopcevic (nemški ži­mavec) na bronastem tretjem mestu, srebro in CACT-R sta si pritekmovala Davor Gajser in Essie ljutomerska (nemška žimavka), naziv CACT s pre­hodnim pokalom obcine Ig za leto 2019 pa je osvojila zmago­valna dvojica Boštjan Lipar in As od Novaka (nemški krat­kodlakar). Cestitke vsem tekmoval­cem! Vsem, ki ste pomagali in priskocili na pomoc pri orga­niziranju prireditve, se naj­lepše zahvaljujemo. Iskrena hvala tudi vsem tekmovalcem, sodnikom, sponzorjem in obi-skovalcem. Clani LD Ig se že veselimo prihodnje tekme in hkrati obljubljamo, da 30. obletnice tekme ne boste kar tako pozabili. Dober pogled! Ana Merzel, LD Ig • KMETIJSTVO ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Razpis za majhne kmetije – podukrep 6.3 G re za razpis za zagon dejavnosti, namenje­ne razvoju majhnih kmetij. Podpora je namenjena ohranjanju in razvoju majhnih kmetij, na katerih se redijo tra­vojede živali in so razvršcene v obmocje z omejenimi mo-žnostmi za kmetijsko dejav­nost. Namen tega podukrepa je ohranjanje majhnih kmetij, izboljšanje njihove konku­rencnosti in produktivnosti ter vecja ekonomska in okolj-ska ucinkovitost teh kmetij. Ohranjanje in razvoj majhnih kmetij ima pomembno vlogo pri ohranjanju poseljenosti podeželja, ohranjanju znacilne kmetijske krajine, zagotavlja­nju širših ekosistemskih stori­tev v obliki preprecevanja za­rašcanja in ohranjanju biotske raznovrstnosti.  Z drugim javnim razpisom tako podpirajo kmetijska go- spodarstva, ki so tudi za slo­ venske razmere majhna. Upravicenci morajo izpol­ njevati naslednje pogoje: - glede na zbirno vlogo iz leta 2019 imajo v upravljanju najmanj 1,5 ha in manj kot 6 ha PKP, kar npr. pomeni 3–11,99 ha trajnih travnikov ali 1,5–5,99 ha njivskih po­vršin; - glede na podatke iz eviden­ce rejnih živali iz leta 2019 redijo vsaj 1,5 glave velike živine in manj kot 15 glav velike živine; - zagotavljajo obtežbo s tra­vojedimi živalmi v obsegu 0,5 glave velike živine na hektar trajnega travinja; - kmetijsko gospodarstvo mora biti razvršceno v ob-mocju z omejenimi mo-žnostmi za kmetijsko dejav­nost; - vlogi za javni razpis je treba priložiti poslovni nacrt za obdobje treh let, v katerem je treba izbrati vsaj en cilj, ki prispeva h gospodarske-mu razvoju kmetije, ali vsaj en cilj, ki prispeva k dose-ganju horizontalnih ciljev (okolje, inovacije, podneb­ne spremembe); - kmetijskemu gospodarstvu pred tem še ni bila dodelje­na podpora iz naslova tega podukrepa v prvem javnem razpisu. Oddaja vlog od 16. decembra do 13. februarja Oddaja vlog na javni raz-pis bo možna od 16. decembra 2019 do 13. februarja 2020 do polnoci. Vnos bo v celoti po­tekal elektronsko v informa­cijski sistem Agencije RS za kmetijske trge in razvoj po­deželja. Vloga mora biti pod-pisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim po­trdilom. Pri vlogi ni predvide­nih nobenih dokazil v fizicni obliki. Upravicenci bodo podpo­ro v višini 5.000 evrov prejeli kot pavšalno placilo v obliki nepovratne financne pomoci. Podpora se upravicencu dode­li samo enkrat v programskem obdobju, izplaca pa se v dveh obrokih.  Prvi obrok podpore v vi-šini 70 odstotkov dodeljenih sredstev se izplaca po prejemu odlocbe o pravici do sredstev, preostalih 30 odstotkov pa po pravilni izvedbi aktivnosti iz poslovnega nacrta. Zahtevki za izplacilo drugega obroka podpore se bodo vlagali v letu 2023. Zlatko Krasnic, kmetijski svetovalec Farno žegnanje na Igu Letošnji zakonski jubilanti T udi letos smo prazno­vanje farnega zavetnika svetega Martina zaceli s tridnevno pripravo na farni praznik. Prvi dan, v cetrtek, smo imeli srecanje za starejše. Sveto mašo je ob somaševanju duhovnega pomocnika Anto­na Koširja vodil župnik Janez Avsenik. Med sveto mašo so vsi, ki so to želeli, prejeli zak­rament bolniškega maziljenja. Po sveti maši so sodelavci Ka­ritas pripravili druženje ob pe­civu in caju. Drugi dan je bilo srecanje za mladino. Sveto mašo jo vodil kaplan Tadej Ložar. Po maši pa se je druženje nadalje­valo v župnijski ucilnici. Tretji dan smo imeli celodnevno ce-šcenje pred Najsvetejšim, ki smo ga koncali s slovesno sve-to mašo za zakonske jubilan­te. Zbralo se je 25 parov, ki so praznovali od 5- do 50-letnico svetega zakona. Vsi jubilanti so prejeli priznanje in darilo, Cestitke voditelju slovesne svete maše mag. Jožetu Pozdercu Srecanje starejših v veroucni ucilnici ki je vsebovalo kropilnik, tega so izdelali so ga naši otroci na vikendu za družine v Veržeju, blagoslovljeno vodo in blagos­lovljeno sol. Po maši se je dru­ženje nadaljevalo v župnišcu. V nedeljo je slovesno sveto mašo vodil letošnji zlatomaš­nik, nekdanji župnik in castni obcan Iga mag. Jože Pozde-rec. Sveto mašo so polepšale narodne noše, gasilci in ubra-no petje župnijskega zbora z orkestrom kot tudi otroškega zbora z bendom Pol plašca. Po koncu smo se zadržali pred cerkvijo, kjer so gospodinje postregle s pecivom, možje pa s pijaco. Redkokdaj smo bili ob prazniku farnega zavetnika deležni toliko božjega blagos­lova, saj smo tokrat prejeli no-vomašniški in zlatomašniški blagoslov. Upajmo, da bosta ta dva blagoslova ostala med nami in nas spremljala v na­šem farnem življenju. Tomaž Jamnik Tadej Jamnik • OBCANOV KOTICEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zahvala V cetrtek, 14. novem- bra, ko sem kuhala kosilo, mi je zazvonil hišni zvonec. Šla sem pog­ledat in pred vrati zagledala cel razred vkljucno z ucitelji-co iz osnovne šole Tomišelj. Ti krasni otrocki so mi zaceli peti pesmico. Verjemite mi, da zaradi presenecenja nisem slišala besedila, le na koncu, da mi želijo pricarati smeh na obraz. Ko so odpeli pesmi-co, so mi ponudili, da si izbe-rem rožico z magnetkom, ki so jo izdelali sami, in nato še pobarvan kamencek z narisa­nimi zvezdicami in rožico, na njem je bil napis Ti si zvezda. Res sem bila presenecena in hkrati zelo vesela take po­zornosti, v vsem življenju (in imam že kar nekaj let) še nisem doživela cesa takega. Zahvaljujem se uciteljici in zlatim otrokom, da so mi po­lepšali dan, pa ne samo en dan, veliko dni, saj tega ne bom ni­koli pozabila. Hvala! Vera Šuštaršic, soseda osnovne šole Tomišelj Strokovni izlet gasilskih veterank in veteranov v Lendavo in Staro Goro N a predlog Komisije za veterane je upravni odbor GZ Ig sklenil, da v mesecu požarne varnosti omogoci starejšim clanicam in clanom ter vsem tistim, ki tekmujejo kot veterani, stro­kovni izlet v Lendavo in Staro Goro. V cetrtek, 24. oktobra 2019, smo se ob 7. uri zbrali pred ga­silskim domom na Igu. Stro­kovne ekskurzije se je udele­žilo 80 veterank in veteranov iz razlicnih društev GZ Ig ter župan Obcine Ig Janez Cim­perman. Celotno organizacijo in vodenje izleta sta prevzela predsednik in podpredsednik Komisije za veterane na GZ Ig Roman Grm in Jože Krašovec. V programu je bilo, da si v Lendavi ogledamo kovinski razgledni stolp Vinarium, na katerega smo se tudi povzpe­li, nekateri z dvigalom, drugi po stopnicah. Omenjeni stolp je visok 53,3 m, z njega se vidi dalec po Sloveniji in na Hrva­ško. Iz Lendave smo se zapeljali v osrcje Prlekije v Staro Goro. Tu so nas lepo sprejeli: gasilci PGD Stara Gora, predstavniki in vodici Turisticnega društva Sveti Jurij ob Šcavnici, Turi­sticno promocijskega centra Stara Gora in župan Obcine Sveti Jurij ob Šcavnici Anton Slana. Porazdelili smo se v dve skupini in si ogledali mlin na veter, muzej kmeckega in obrtniškega orodja, lipov dre­vored in cerkev svetega Duha. Mlin na veter je spomenik va­ške kulture. Nazadnje je mlel leta 1957 pri Becevih v Koko­lajnšcaku. Leta 1996 so ga pre­stavili na Staro Goro in tu spet melje za turisticne namene. Celoten mlin poganja vetrni-ca, ki je pritrjena na gibljiv zgornji del mlina, ki se obraca tja, od koder piha veter. V stavbi bivše osnovne šole je muzej, kjer je razstavljeno kmecko in obrtniško orodje, ki so ga nekoc uporabljali kme­tje in domaci rokodelci. Lipov drevored na Stari Gori krasi 60 dreves. Najstarejša lipa šte­je 200 let. Pod lipami je tudi star šolski vodnjak. Cerkev svetega Duha je dragocen kulturno-zgodo­vinski spomenik. Dolga je 27 m, v višino meri 9 m, zvonik je visok 47 m. Njena bogata barocna notranjost je obcudo­vanja vredna. Zgrajena je bila leta 1697, njena barocna opre-ma je iz leta 1709, dragocene orgle so iz 17. stoletja in so druge najstarejše v Sloveniji. Župan Obcine Sveti Jurij ob Šcavnici Anton Slana je vse povabil v novo upravno stav­bo. Tu smo si v dvorani ogle-dali film o zgodovini in delova­nju tega kraja. Cas in želodcki so nas opozarjali, da se zape­ljemo do bližnje gostilne Pri Antonu, kjer smo si privezali dušo in telo. Ob slovesu je naš župan Janez Cimperman izro-cil županu obcine Sveti Jurij ob Šcavnici spominsko darilo in ga povabil, naj obišce naše kraje in znamenitosti. V vecernih urah smo se srecno vrnili domov ter se obema šoferjema zahvalili za varno in prijetno vožnjo. Vsi starejši clani, veteranke in ve­terani ter tekmovalne ekipe se zahvaljujemo UO GZ Ig, da so nam omogocili tako lepo do-živetje z obljubo, da bomo še naprej skrbeli za razvoj in na­predek ter ugled GZ Ig. Jože Krašovec, podpredsednik Komisije za veterane pri GZ Ig Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje in vsak nasmeh lahko prinese sreco drugim ljudem. Vsak trenutek je lahko nov zacetek. Velika upanja ustvarjajo velike ljudi, zato radostno pojdimo naproti novemu letu 2020. Da bi se vam in vašim najdražjim uresnicila pricakovanja, vam želi PGD Škrilje Poslavljamo se od starega leta, da pozdravimo novega. Polni obljub in pricakovanj se veselimo in vse dobro si želimo. Topel objem in iskrice v oceh, da bo zdravje vsem služilo, vam iz srca želimo lepe praznike in SRECNO 2020! Gasilska zveza Ig Ob iztekajocem se letu in pricakovanju novega je cas, ko drug drugemu zaželimo dobro leto. Tako tudi gasilci PGD Kot-Staje vsem vam želimo lepe praznicne dni, sreco, zdravje in vse lepo v novem letu 2020. PGD Kot-Staje Vesele božicne praznike in srecno novo leto 2020 vam želi PGD Matena Ker v vsakem letu se nam vedno mudi, ustavite cas vsaj za praznicne dni. Naj leto se staro tedaj poslovi, s seboj pa odnese vse skrbi. Vesel božic in srecno novo leto 2020. PGD Vrbljene-Strahomer . PLANINSKI KOTICEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Pohod po Mokrcu D obili smo se v nedeljo, 20. 10. 2019 ob 9h, pred gasilskim domom na Golem in si v bližnjem bifeju privošcili kavico. Z avtomobili smo se odpeljali na Mokrc in se ustavili na robu soteske Iš­kega vintgarja. Odprl se nam je precudovit razgled na sote­sko, na drugi strani pa nam je segel pogled tudi na cerkniško stran, kjer smo videli Osredek, domacije na Ustju in seveda naš Krim. Prav kmalu smo se spustili na Grofovo stezo in po njej prišli do T hriba. Ozka stezica nas je vodila dalje pod Kozlove stene, kjer smo se podali tudi v jamo Skedenca. Nakljucni pohodnik bi jo tež­ko opazil, saj se je s steze ne vidi. Ko smo zapustili stezo in se povzpeli nekaj metrov, se je prikazala kar velika odprtina. Prestopili smo nekaj skal in se znašli v veliki dvorani. Nadeli smo si lucke in se po prirocni lestvi povzpeli na višji nivo. Tukaj pa ni bilo vec izbire, kdor je hotel nadaljevati, se je moral najprej spustiti na kole­na, na nekaterih ozkih delih pa smo se lahko le plazili. Vmes se je odprla tudi manjša dvo­ranica, imenovana Kopalnica, saj ima lepo oblikovano korito – banjo. Naleteli smo tudi na policko, kjer naj bi pozimi spal medved in se hitro splazili ven, saj nismo hoteli vznemir­jati podzemnih stanovalcev. Videli smo razlicne pajke in netopirje. Precej blatni smo se vrnili do avtomobilov in se odpeljali v Škamevc, kjer smo imeli pri našem pohodniku Milanu do-govorjen piknik. Naš vodnik Janko se je namrec poškodo-val pri delu v gozdu in ni mo-gel z nami na pohod. V vabilu Nad Iškim vintgarjem je zapisal, da je tudi poškodo­vana noga za nekaj dobra. Res so nas pri prihodu že cakale dobrote z ražnja, dodali smo še solate in nekaj sladkih dobrot, zato je bil piknik prav prijeten. Imeli smo tudi pokušnjo vin, seveda ne letošnjih. Dogovori­li smo se za obisk Bele krajine in pohoda do dveh vinarjev v okolici Metlike. To se bo zgo­dilo 23. 11. 2019. Toncka Jeraj Simona Zorko Pohodniki na Mokrc 28 Mostišcar 09 | December 2019 Markacijska delovna akcija društev MDO PD Ljubljane Napotki za delo po skupinah V Sloveniji so planinska društva (PD) združena v 12 meddruštvenih odborih (MDO), in sicer: Dolenjske, Bele krajine, Gorenjske, Ko­roške, Ljubljanske, Kamniško-Bistriške, Notranjske, Podrav­ske, Pomurske, Posocja, Pri­morsko-Notranjske, Savinjske in Zasavja. V MDO PD Ljubljane je trenutno vkljucenih 42 pla­ninskih društev ter plezalnih in športnih klubov. Število cla­nov od najmlajših do najstarej­ših je 8.812. Registriranih je 45 markacistov in pripravnikov. Deluje na obmocju od Med-vod, Ljubljane Polja, Vevc do Šentvida pri Sticni ter preko Iga, Velikih Lašc, Ribnice, Ko-cevja do Loškega Potoka. Magdi Stritar, ki je vod­ja Odbora za planinske poti (OPP) pri MDO PD Ljubljana, je obvestila markaciste 23 pla­ninskih društev, da se udele­žijo delovane akcije v Loškem Potoku. Namen akcije je bil, da se ocisti in markira Šegova pot, ki je v skrbništvo PD Lo-ški Potok. To PD ureja 57 km planinskih poti, imajo pa samo enega markacista. V soboto, 26. oktobra 2019, se nas je zbralo 14 udeležencev on 8. uri v naselju Hrib - Loški Potok. Razdelili so nas v manj­še skupine po 3–4 v eno skupi-no. Dobili smo vsa navodila in nacrt, kateri del planinske poti je treba obnoviti. Z avtomobi­li smo se odpeljali vec 10 km dalec mimo Racne gore (1.140 m) do Volcjega hriba (1.037 m). To je že zelo blizu hrvaške meje med Loškim Potokom in Babnim poljem na nadmorski višini 1.000-1.200 m. Naloga nas treh je bila obnoviti planinsko pot na re-laciji Volcji hrib (1.037 m), Jazbina (1.201 m) do Peteli­njeka (1.212 m). S seboj smo vzeli kramp, lopato, macolo, motorno žago, barvo, copice, strgala, prvo pomoc, malico in preostalo opremo, ki jo mora Toplo ognjišce in smeh v oceh, iskreno želimo vam v praznicnih dneh, da varne korake, carobne poglede s planin, pa zdravja in srecnih trenutkov nešteto, v obilju nasulo bi vam novo leto. Planinsko društvo Krim Priprava orodja za delo imeti planinec v nahrbtniku. Pod Volcjim hribom smo z mo-torno žago odstranili podrta in viseca drevesa ter s 'težko mehanizacijo' razbili vec skal in izdelali kamnite stopnice za lažji prehod pod navpicnimi stenami. Tu smo prišli do ve-like jame – votline, tako ime­novana Votla stena. V njej bi lahko prenocilo 30-40 oseb. Vrnili smo se cez kami­onsko cesto in delo nadaljevali cez vrh Jazbine (1.201 m) do Petelinjeka (1.212 m). Tudi na tem podrocju smo uporabili vso rocno mehanizacijo. Po grebenu Jazbine smo morali na vec mestih izdelati kamni­te stopnice in odstraniti ve­jevje ter podrta drevesa. Od tu je lep razgled na Loško do-lino, Kocevski rog in Risnjak (1.528 m) na Hrvaškem. S Pe­telinjeka smo se vrnili na iz­hodišce po brezpotju in nato po kamionski cesti. Od tu smo vse naštete planinske poti oznacili s Knafelcevo marka- Zahvala Planinsko društvo Krim se zah­valjuje podjetju Izdelovanje ko­vinskih izdelkov Tone Strelec s.p., Ig za podarjeni mate­ rial za smerne table, ki bodo postavljene na ob-mocju Krima, Mokrca in Kurešcka. cijo in s smernimi pušcicami tako, da se pohodnik pocuti varnega na poti. Po koncanem delu smo se ob 16. uri vsi zbrali v gostilni Pri Kapcu v naselju Travnik v Loškem Potoku. Skupaj smo napravili analizo vseh del po posameznih skupinah. Delo smo dobro opravili, saj smo vsi dobro usposobljeni za delo na planinskih poteh. Prijazno strežno osebje gostilne Pri Kapcu nam je postreglo z odlicno in okusno hrano. Geslo gostilne je: Ce pred gostilno ni vonjav, tudi na krožniku ni dišav. Vse, kar postrežejo, je pridelano doma, v hlevu, na vrtu ali na travni­ku. Prostora imajo za 120 oseb. Planinci iz Loškega Potoka organizirajo vsako leto vec pohodov po svojem obmocju. Pridite, ne bo vam žal! Jože Krašovec, nacelnik Odseka za planinska pota pri PD Krim Zmaga na mednarodnem turnirju Zmagovalne stopnicke, kate veterani nad 35 let Konec kate s krikom kiai Lovro na stopnickah V soboto, 16. novembra 2019, je v Ljubljani po­ tekal mocan medna­rodni karate turnir Ljubljana Open 2019, ki se ga je udele­žilo kar 790 tekmovalcev iz 16 držav in 134 klubov. Tekmova­nja so se udeležili tudi štirje clani Karate-do kluba Ig Sho­tokan, ki so v izredno mocni konkurenci preizkušali svojo tekmovalno pripravljenost. Najuspešnejši med njimi je bil glavni trener kluba Matej Kabaj, ki je v kategoriji kate veterani +35 let premagal vso konkurenco in zmagal. Državno prvenstvo Slove­nije v karateju poteka vsako leto v novembru. Letos je po­tekalo v Celju, udeležilo pa se ga je 419 tekmovalcev iz 50 slovenskih karate klubov. Do­maci karate klub in njegove Balinanje v DU Ig v letu 2019 V Društvu upokojencev Ig imamo vec oblik or- ganiziranih rekreacij. Ena izmed teh je balinanje. V balinarsko sekcijo je vkljuce­nih 47 balinarjev. V poletnih mesecih imamo treninge na balinišcu pri gasilskem domu na Igu, v zimskem casu pa nekateri balinarji trenirajo in tekmujejo na najetih pokritih balinišcih v Ljubljani. Vsako leto se udeležimo tekmovanja v balinanju na pokrajinskih športnih igrah osrednjeslo­venske PZDU. Prav tako vsa­ko leto pripravimo ženski in moški balinarski turnir na balinišcu pri gasilskem domu na Igu. Na teh turnirjih tekmu­jejo tudi ekipe iz drugih dru­štev upokojencev. Vsa društva upokojencev, ki tekmujejo pri nas, povabijo tudi naše ekipe, da se udeležimo njihovih bali­narskih turnirjev. V letošnjem letu so se moške ekipe udele­žile pet takih tekmovanj ter osvojile dva pokala za 1. mesto in en pokal za 2. mesto, ženske ekipe pa osem tekmovanj in osvojile pokal za 1. mesto, dva pokala za 3. mesto in en pokal za 4. mesto. Vsako leto pripravimo tudi srecanje balinark in balinarjev naše sekcije ter turnir v cast jubilantom, ki v tekocem letu praznujejo jubilej (70, 75, 80, 85 let …). Ana Podržaj, predsednica Odbora za šport in rekreacijo barve sta ponosno zastopala Lovro Kramberger in Nik Ne-delko. Lovro Kramberger je ponovil lanski uspeh in postal državni podprvak v borbah, mladinci +67 kilogramov. Nik Nedelko pa je po uspešni iz­vedbi kate na koncu osvojil sedmo mesto. Cestitke obema! V imenu Karate-do kluba Ig Shotokan vam želimo lep in miren december ter prijet­ Prosti termini v Športni dvorani Ig: - cela dvorana: ob ponedeljkih in sredah od 21.30 do 23. ure - 1/3 dvorane: ob petkih od 21.30 do 23. ure Informacije na: andreja.zupec@osig.si ali stanko.zavec@osig.si ne praznike, novo leto pa naj bo zdravo, uspešno in polno energije! Mateja Breznik, sekretarka Karate-do kluba Ig Shotokan KarateIg Foto: Profimedia december 2019 - marec 2020 | št. 34, leto 10 | cena: 3,19 HERONDAS - starogrški pesnik z otoka Kosa, pisec kratkih humornih dvogovorov (Mimijambi), KALIOPA - grška muza epskega pesništva, SAIMAA - najvecje finsko jezero s površino 4400 km2 Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si. Mostišcar 09 | December 2019 31 Vesele praznike ter srecno 2020! Sodelovanje inpogodbeni servis za zavarovalnice: AVTOLICARSTVO Tomaž ŠKULJ s.p. licarska popravila kleparska popravila popravila toce brez lakiranja poliranje vozil rocno pranje osebnih vozil nadomestno vozilo • ZAHVALE ///////////////////////////////////// • VABILA //////////////////////////////////////// Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Zahvali Iskrena hvala vsem dobrotnikom za pomoc in podporo pri našem delu. Iskrena hvala za vso pomoc in sodelovanje uredništvu glasila Mostišcar, še posebej odgovorni urednici. Župnijska Karitas Ig GONG ZVOCNA KOPEL Izvajalka Maje Kristan, ucenka Dona Conreauxa, ki nas bo na kopel pripravila z razgibalnimi vajami. S seboj prinesite: podlogo za ležanje, odejo, po želji vodo v steklenici ali kristale, da boste lahko vibracijo gongov skozi meditacijo ujeli in jo odnesli s seboj domov. Prijave so obvezne, najpozneje do sobote, 21. 12. 2019, na 041/612-891 Maji ali na 041/222-312 Darji. Primerno za vse starosti in nazore! Kopel ni nadomestilo za posege tradicionalne medicine in ne zdravilstva, je pa pot uglaševanja s svetom znotraj in zunaj nas. Kopel bo izvedena ob dovoljšnjem številu prijav. Prostovoljni prispevek Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje »Tam stoji pa hlevcek, lepi hlevcek Betlehem. Notri je Marija, detece povija, sveto dete, Jezusa.« Spoštovani! Spet je leto naokoli in tu je adventni cas ter pricakovanje rojstva Jezusa. Clani TD Krim bomo spet postavili JASLICE POD KRIMOM, ki bodo na ogled na hipodromu Vrbljene v casu od 21. decembra 2019 pa vse do svetih treh kraljev – 6. januarja 2020. Ogled priporocamo v vecernih urah – predvsem zaradi osvetlitve jaslic in okolice. Obenem pa vas vabimo v soboto, 21. decembra 2019, ob 17. uri na blagoslov jaslic, kjer bomo blagoslovili jaslice, božicne pesmi pa bodo zapele razlicne skupine. Pogreli se bomo ob ognju, kozarcku kuhanega vina ali caja. Obcina Ig Pridite in si oglejte naše jaslice! Turisticno društvo Krim Turistic.no društvo Krim in Konjerejsko društvo Krim v sodelovanju z Obc.ino Ig organizirata tradicionalno žegnanje konj, ki bo na Štefanovo, 26. decembra 2019, ob 10.30 na hipodromu Vrbljene. Po koncani prireditvi se boste ob kozarcu kuhancka pogovorili z znanci in prijatelji ter si zaželeli najlepše želje v novem letu 2020. Vsi lepo vabljeni na Hipodrom Vrbljene! Planinsko društvo Krim in Lovska družina Tomišelj vas vabita na že 15. tradicionalni božicni nocni pohod na Planinco. Zborno mesto je na avtobusni postaji v Podkraju (pod cerkvijo sv. Janeza Krstnika)v sredo, 25. decembra 2019, ob 17. uri. Najprej bomo hodili 10 minut po gozdni poti, nato pa dobro uro po kamionski cesti vse do lovskega doma na Planinci. Vsi pohodniki morate imeti primerno obutev, pohodne palice in baterijsko svetilko. Hrana in pijaca bosta na voljo v lovskem domu. Vsak udeleženec hodi na lastno odgovornost! Vse dodatne informacije: Jože Krašovec (tel.: 01/2862-345 oz. GSM:041/351-343) 10. STOJKOV NOCNI POHOD Želimlje–Zapotok–Želimlje sobota, 4. januar 2020, ob 18.00 Odhod: Izpred gasilskega doma v Želimljah ob 18.00, za skupino izpred RTC Zapotok ob 16.00. Opis poti: Oznacena s smerokazi, srednje zahtevna – traja okoli 2 uri v eno smer, v skupini vodena, posamezno brez vodenja, na lastno odgovornost. Potrebna oprema: Planinska obutev in vremenu primerna obleka, pohodne palice, baterijska svetilka. Startnina: 7 € (voda, enoloncnica in caj v RTC Zapotok, druženje ob živi glasbi) Pohod se izvede v vsakršnem vremenu! Društvo Zapotok 34 Mostišcar 09 | December 2019 • VABILA //////////////////////////////////////// sreda, 22. januarja, ob 19.00, Knjižnica Ig Spoštovani ljubitelji zgodovine in Ljubljanskega barja! Vabimo vas na 1. predavanje v letu 2020 ZANIMIVE ARHEOBOTANICNE NAJDBE S SLOVENSKIH KOLIŠC Predavateljica: dr. Tjaša Tolar z ZRC SAZU, Inštituta za arheologijo Vabljeni! • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// DECEMBER 2.–30. december, Razstava cipk Stanislave Jereb Knjižnica Ig MKL – Knjižnica Ig Obdaritev otrok in predstava Sneguljcica Obcina Ig Koncert Partizanskega pevskega zbora Društvo Odmev Mokrca Adventni koncert Kulturno društvo Mokrc Govekarjev vecer Društvo Fran Govekar Ig Dream in English – Symmetry in nature MKL – Knjižnica Ig Blagoslov Jaslic pod Krimom TD Krim Jaslice pod Krimom TD Krim Gong zvocna kopel Društvo Zapotok 15. Božicni nocni pohod na Planinco PD Krim in LD Tomišelj Žegnanje konj TD Krim in KD Krim Koncert božicnih pesmi Društvo Fran Govekar Ig in Župnija Ig JANUAR 10. Stojkov nocni pohod Društvo Zapotok Ura pravljic – Tekmovanje MKL – Knjižnica Ig Govekarjev vecer Društvo Fran Govekar Ig Dream in English – Mmm, yummy … MKL – Knjižnica Ig Predavanje iz serije Barje, ali te poznam? Društvo Fran Govekar Ig Koncert božicnih pesmi ŽPZ Perunike Ustvarjalna delavnica s fuzijo stekla MKL – Knjižnica Ig Potopisno predavanje o Havajih MKL – Knjižnica Ig FEBRUAR Ustvarjalna delavnica s fuzijo stekla MKL – Knjižnica Ig Ura pravljic Pravljica gre po svetu MKL – Knjižnica Ig VSEM NAŠIM STRANKAM ŽELIMO MIRNE IN VESELE PRAZNIKE TER OBILO USPEHOV V PRIHAJAJOCEM LETU 2020! ZA VAS BOMO ODPRLI SVOJA VRATA TUDI V PONEDELJEK, 23. 12. 2019 IN 30. 12. 2019. FRIZERSKI SALON DARJA DARJA W. LANINŠEK, S. P., Škrilje 129, Mali Vrhek salon.darja@gmail.com Narocanje: 041/680-657 Veliko srece in lepih sanjnaj vam prinese božicni dan.In novo leto naj zaživi,radosti polno, brez solz in skrbi. «Sveta noc, blažena noc, vse že spi, je polnoc …« Društvo Fran Govekar Ig in Župnija Ig vabita na KONCERT BOŽICNIH PESMI, v cetrtek, 26. decembra 2019, ob 18. uri v cerkev sv. Martina na Igu. Srecno 2020! Naj božicne melodije polepšajo božicni cas in prehod v novo leto!