Leto XXXVI Št. 49
Murska Sobota 11. decembra 1986
Cena 120 din
Mesna industrija in Certus, vmes pa Radenska
NASLOV
SEJMARJENJE NA MIKLOSOVO
Čeprav je bilo Miklošovo, je bilo minulo senje v Murski Soboti predvsem sejmarjenje, ki bi lahko bilo v drugem kraju in ob drugem času, ker z našo tradicijo ni imelo dosti skupnega. Lončarji, lectarji in drugi oblikovalci domače obrti so se porazgubili med množico
Ker naj bi že s prvim januarjem zdravstvene skupnosti v Sloveniji sprejele dokument o novem sistemu zdravstvenega varstva z vidika prispevkov iz kmetijske dejavnosti, želimo predstaviti nekatere predloge in spremembe, ki so jih pripravili v republiških strokovnih službah za zdravstveno in socialno varnost.
LENDAVA
NEMOČ DELEGATOV?
Lendava je ena izmed petindvajsetih slovenskih občin, kjer v tem času preverjajo učinkovitost skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in zbor občin skupščine SR Slovenije. V sredo so pripravili pogovor, na katerem je sodelovala tudi predsednica družbenopolitičnega zbora republiške skupščine, Valerija Škerbec.
V Lendavi se žal ne morejo pohvaliti s preveliko vnemo članov skupin delegatov za omenjena zbora (vanju pošiljajo po enega delegata, sicer pa se drugi delegati iz te občine vključujejo v skupine delegatov na ravni Pomurja). Ker je bila seja na zasedanjih posameznih skupin bolj klavrna, zdaj sklicujejo obe skupini na skupen dogovor. Žal pa delegati sem še vedno ne prihajajo z mnenji, predlogi, stališči.. .delovnih okolij, iz katerih izhajajo (na primer iz gospodarstva), ampak predvsem »premlevajo« stališča, --------LJUTOMER-----------------
SE LETOS TURISTIČNA ZVEZA LJUTOMER
Po treh letih dela bo, kot kaže, še letos ustanovljena občinska turi-s‘^a z™1* Ljutomer, je bilo slišati na ponedeljkovi seji iniciativnega odbora. V občini Ljutomer delujejo številna aktivna turistično-oiepše-zp, ^ruftva (Ljutomer, Veržej, Križevci), nekatera pa še ustanavljajo (Buckovci), tako da so dane vse možnosti za ustanovitev občinske zveze, ki bi usklajevala delovanje teh društev, prireditve in usmerjala progra-me, da bi bila turistična ponudba celovita. Na ponedeljkovi seji so se dogovorili o nekaterih podrobnostih, ki jih bo potrebno pripraviti do ustanovne skupščine. Le-ta naj bi bila še letos decembra. Spregovorili pa so odi o koledarčku turističnih prireditev, ki jih je kar precej — veržejski esec narcis, ljutomerska Prleška bratva in sejem, križevski Kmečki ? ' j’’ dogovorili o okvirnih datumih teh prireditev ter se zavzeli za opolnitev, da bi bila turistična ponudba zaokrožena.
D. L.
NOVOLETNE VOŠČILNICE ZA KIRURGIJO
Pomurski zdravstveni center M. Sobota, investitor gradnje nove kirurgije v Rakičanu, je tudi ietos Izdal novoletne voščilnice. Občani jih za 100.— din (skupaj s kuverto) lahko kupijo v vseh pomurskih knjigarnah, poslovalnicah trgovskih podjetij in na poštah; organizacije združenega dela pa jih lahko naročijo neposredno pri PZC M. Sobota. Prihodek od prodanih novoletnih voščilnic je namenjen za hitrejšo dograditev kirurškega bloka bolnišnice v Rakičanu. Že v vseh dosedanjih akcijah so pri financiranju množično sodelovali delovni ljudje in občani Pomurja, zato je pričakovati, da bodo tudi tokrat podprli prizadevanja investitorja in kupovali nove voščilnice, ki so tokrat tudi sodobnejše in estetsko prijetneje oblikovane ter bodo verjetno zadovoljile okus večine kupcev.
raznovrstnega kiča in glasnih prodajalcev manjvrednega blaga, več kot izvirnih pa je bilo naprodaj cenenih izdelkov. Pa ne, da bi bile cene nizke, to ne, toda količina je tokrat izključila kakovost. Organizatorji so uspeli v množičnosti, ki je bila obojestranska, vendar je
Vsi lastniki zemljišč naj bi dali za zdravstveno varstvo kmetov
Pri oblikovanju predlogov so izhajali iz neenotnega sistema za plačevanje zdravstvenega varstva iz kmetijske dejavnosti v Sloveniji in iz ugotovitve, da je delež sredstev, ki jih prispevajo kmetje za zdravstveno varstvo, in leta v leto manjši, medtem ko stroški zdravstvenega varstva kmetov zelo naraščajo. Tako se vedno bolj
predloge ... občinskega izvršnega sveta, upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij. Da je ta »odtujenost« takšna, kakršna pač je, so seveda krivi tudi delegati sami, pa tudi združeno delo, ki premalo (včasih sploh ne) uporablja delegatsko bazo. Nasproti temu so območja v republiki, kjer imajo določene organizacije združenega dela svojo bazo prav v delegatskem sistemu in prek njega uveljavljajo svoje predloge. No, v Lendavi se seveda zavedajo, da ni mogoče odločati mimo združenega dela, zato so se že nekoliko uveljavila stališča, ki jih sprejemajo predstavniki združenega dela na sestankih, ki jih organizirajo ali občinska skupščina ali pa družbenopolitične delegacije. Tudi to je nekaj, vendar ni tisto, za kar bi se morali truditi: neposreden vpliv (v pozitivnem smislu seveda) na skupine delegatov za republiško skupščino, posebej še zato, ker so na lendavskem območju
povpraševanje očitno prekašalo ponudbo ali pa ponujeno ni zadovoljilo vseh potreb. Za uresničitev želja, da bi bilo Miklošovo senje prikaz naše tradicije in folklorno obarvana turistično zanimiva prireditev, pa bo potrebno stopiti korak dalje. Tudi pri organizaciji
veča razmerje med pravicami in obveznostmi, s čimer se povečujejo tudi obveznosti delavcev do kmetov. Z naslednjimi predlogi naj bi zagotovili sorazmerno obremenjenost delavcev in kmetov ter povečali delež prihodkov iz kmetijske dejavnosti.
Osnova za prispevek za zdravstveno varstvo iz kmetijske de-
organizacije, ki imajo hude težave, ki jih ni mogoče rešiti v okviru občine. Navsezadnje so tu tudi določeni predpisi, na primer tisti, ki se nanašajo na nov način obračunavanja in delitve družbenih sredstev. Res pa je tudi, da so lahko še tako dobri predlogi večkrat zaman, saj skupščina velikokrat sprejema razne dokumente, predpise ... po hitrem postopku. Več kot 60 odstotkov pa je tudi »zveznih« zadev, na kar tudi ni mogoče vselej učinkovito vplivati.
V razpravi so člani skupin delegacij za zbor združenega dela in zbor občin opozorili tudi na stanje v republiški skupščini. Dnevni redi so natrpani, razni uvodničarji zgovorni kot le kaj, gradiva (kljub skupščinskemu Poročevalcu) so še vedno predolga, velikokrat pa jih dobe na mizo tik pred odločanjem. Lendavski delegati so opozorili tudi na težavo s prevozom. Ker so pač najbolj oddaljeni od republiškega središča, morajo velikokrat zasedanje skupščine zapustiti predčasno. Stroškov morebitne prenočitve v Ljubljani (kadar se zasedanje zavleče v pozne večerne ure, kot je bilo zadnjič), jim namreč ne bi nihče povrnil, prav tako ne drugačnega načina prevoza (zdaj uporabljajo javna prevozna sredstva).
Nazadnje je bilo opozorjeno, da bi morali v republiki bolj prisluhniti pobudam in predlogom, ki prihajajo (kljub vsemu se naši delegati le oglašajo na zasedanjih) iz obmejne in narodnostno mešane občine, zlasti kar zadeva hitrejšo gospodarsko rast oziroma prenašanje določenih proizvodnih programov na to območje.
Š. Sobočan
prevozov za ljudi, ki se radi odzivajo! In če že ne kupujejo, se vsaj srečujejo in si nazdravljajo s to-piim vinom v mrzlem decembrskem dnevu, kakršen je bil letošnji Miklavž.
javnosti naj bi bil katastrski dohodek iz negozdnih površin in dohodek iz gozda. Na usmerje-nih kmetijah pa naj bi bil kot osnova dejansko ugotovljeni dohodek. S tem bi poenotili osnovo za določitev prispevkov na območju celotne republike, hkrati pa bi zajeli ves dohodek, ustvarjen s kmetovanjem, ne glede na to, kdo ga ustvari. Tako bi se tudi razširil krog zavezancev za plačevanje prispevkov.
Po vsej republiki naj bi bila tudi enotna stopnja za plačevanje prispevkov. Tako bi bila v nekaterih občinah obveznost za zdravstveno varstvo nižja kot doslej, v drugih pa seveda višja. To pa bi tudi pomenilo povečano obveznost za tiste lastnike zemlje, ki imajo davčno obveznost, pa do sedaj niso plačevali prispevka za zdravstveno varstvo iz kmetijske dejavnosti, ker imajo zdravstveno varstvo zagotovljeno zaradi drugega statusa (delavci, upokojenci). Ob tem naj bi skupščine občin lastnikom zemljišča, ki pa ne plačujejo prispevkov za zdravstveno varstvo, ampak tako imenovani kompenzacijski davek za občinsko blagajno, tega ustrezno znižale ali sploh ukinile.
Prispevka za zdravstveno varstvo pa naj bi bili oproščeni tisti kmetje, katerim bi uprava za družbene prihodke zaradi elementarnih nesreč ali daljše bolezni zmanjšala davčno obveznost.
Majda Horvat
Gotovo ste že sl
Radin v Radencih 1. slovenski m
vijo tudi račke. Tudi vi ste vabljeni v njihovo družbo, na ji
bodo tudi prave račke. Nekaj vstopnic po 1.500,— dinarji  voljo v recepciji hotela Radin, in če se boste odločili za druženje z novinarji ali novinarkami, bo vaša vstopnica lahko zadela eno izmed lepih nagrad (potovanje v Grčijo, Benetke, na Brione, silvestrovanje na Pohorju, paket za konec tedna v Radencih, prašič za zakol ali odojki, naročnine, knjige...). Na novinarski ples lahko pride vsakdo, zato pohitite, da ne boste ostali brez vstopnice!
Ostali smo dolžni odgovor na vprašanje, kakšne naj bi bile prednosti enovite delovne organizacije Mesna industrija v Murski Soboti s šestimi tozdi in delovno skupnostjo ter okrog 1400 zaposlenimi, o čemer so se odločali delavci na novembrskem referendumu. Lažji obračun poslovanja, centralno izvajanje poslovnih funkcij (naložbe, nabava obnovitvenih materialov in podobno), smotrnejše izvajanje operativnih finančnih poslov, več vpliva in odločanja manjših tehnološko in stroškovno zaokroženih celot, uveljavljanje znanja, tehnologije in boljše organizacije dela, večji pregled nad stroški, doslednejša kontrola kakovosti proizvodnih procesov in izdelkov. Samoupravljanje in ustvarjalnost delavcev bodo uresničevali predvsem prek samoupravnih skupin, ki ne bodo zgolj posvetovalna oblika, ampak bodo imele po statutu konkretne pravice in dolžnosti, delavskega sveta in njegovih komisij. »Delavci Mesne industrije smo trdno odločeni, da ne bomo več poslovali z izgubo,« je na dan referenduma izjavil predsednik delavskega sveta Alojz Benko, kar se zdi želo samozavestno in ambiciozno ob dejstvu, da znaša trenutna izguba 900 milijonov dinarjev in da so ponavljajoče se izgube stare dobro desetletje. »Zato moramo storiti vse, da bomo odpravili vsaj tisti del negativnih izidov, ki jih sami lahko odpravimo. To je vodilna misel za naš razvoj. S sodobnejšo organiziranostjo bomo na stežaj odprli vrata mladim strokovnjakom in spodbujali že zaposlene k iskanju in uresničevanju boljših poslovnih odločitev. Na tem spoznanju tudi gradimo naš informacijski sistem.«
Sicer pa je »carski rez z mesarico«, kot ga je pred dnevi slikovito označil komentator Dela, že tako rekoč zgodovina ali točneje prihodnost, ki se bo v celoti za-
Vsi imajo nekaj tistega, kar smo jim dali
Le malokdaj se je na slovesnosti ob dnevu delavcev v vzgoji in izobraževanju občine Ljutomer zbralo toliko udeležencev, kot na letošnjem skupnem srečanju minuli petek v hotelu Jeruzalem.
Ob njihovem prazniku jim je spregovoril predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ljutomer Ozvald Tučič, ki je med drugim dejal: »Mislim, da je učiteljevo in vzgojiteljevo delo zapisano v učencih in tukaj se ne more izgubiti. Toliko, kolikor učitelj in vzgojitelj vložita dela, toliko ga ostaja. Poglejte tiste, ki so že sredi življenja — vsi imajo nekaj tistega, kar smo jim dali!« Omenil je tudi, da še zmeraj ni uveljavljeno načelo za enako delo enako plačilo, da sistem solidarnosti ni dovolj učinkovit, da imamo tudi nesmotrno šolsko mrežo, slabe uspehe v šolah, da ne znamo ocenjevati dela vsakega posameznika in da družba še ne ocenjuje pedagoškega dela s pravimi merili. Prav tako je Ozvald Tučič dejal, da v ljutomerski občini v bližnji prihodnosti ne bo možno zaposliti vseh učencev oziroma mladine, zato si bo treba prizadevati, da se bodo mladi vsaj izšolali, da jim ne bo treba odhajati drugam kot neizobraženi delovni sili. Nikjer namreč ni dokazano, da so tukajšnji otroci manj sposobni. Organizacijam združenega dela pa mora biti vo-
čela uresničevati 1. julija prihodnje leto. Konec novembra so se namreč v drugem delu naše pokrajine čez Muro delavci delovne organizacije Radenska opredeljevali za oz. proti združitvi s Ptujskimi toplicami. Kot je najbrž znano, so bili v treh temeljnih organizacijah proti združitvi, hkrati pa so se strinjali z novim samoupravnim sporazumom o dohodku in čistem dohodku ter spremembami srednjeročnega programa. Kakorkoli bodo kronisti nekoč tehtali izid referenduma, elementa prestopanja občinskih ali bolje medobčinskih meja (Pomurje—Podravje) ne bodo mogli prezreti.
Nekaj podobnega, le da v nasprotnem smislu, pomeni za 15. december (v ponedeljek) napovedan referendum v Certusovem tozdu Avtobusni promet v Murski Soboti, kjer se bo blizu 290 zaposlenih izreklo za ali proti izločitvi iz matične delovne organizacije v Mariboru, Po večmesečnem ostrem dialogu med Sobočani in Mariborčani — celo na medobčinskih partijskih ravneh so se ukvarjali s to problematiko — naj bi naposled prišlo do odločitve, ki jo je menda predvsem »zakuhal« mačehovski odnos delovne organizacije do tozda. Kakršenkoli že bo rezultat, gotovo ostajajo nekatere stične interesne točke. Doslej so bile največkrat omenjene naslednje: usklajeni vozni redi, skupna postajališča, enotnejše vozovnice, boljša izraba delovnega časa, skupno izkoriščanje zmogljivosti za vzdrževanje z večjo standardizacijo rezervnih delov in smotrnejša organizacija služb. Pri tem je hvale vredna poglavitna usmeritev soboških Certusovcev: ne se zapreti v lokalne okvire, pač pa se še bolj odpirati in povezovati s širšim slovenskim prostorom. To pa je pri vseh tovrstnih odločitvah (preoblikovanjih ozdov) tudi bistveno.
Branko Žunec
dilo, da je najcenejša — naložba v znanje.
Na slovesnosti so zatem podelili nagrade in priznanja pedagoškim delavcem oziroma vzgojno-izobraževalnim organizacijam.
Tončka Fras, dolgoletna vzgojiteljica v vzgojnovarstveni enoti Veržej, je prejela nagrado za vestno in predano delo ter dobre vzgojne rezultate in za prizadevanje za ustanovitev vrtca v Veržeju. Ljerka Zemljič z OŠ Ivan Cankar Ljutomer je bila nagrajena za delo z osnovnošolsko mladino, in sicer za vestno opravljanje pedagoškega poklica, za vedrost in duhovitost, s katero zna popestriti še tako suhoparno učno snov, ter za družbenopolitično aktivnost v šoli, domačem kraju in tudi v širšem okolju. Milka Žalik, učiteljica razrednega pouka na OŠ Branko Bernot-Aljaž, spada med tiste pedagoške delavce v občini Ljutomer, ki so se najbolj uveljavili na strokovnem področju. Njeno delo v 1. razredu je ves čas presegalo povprečje, zato je dosegala tudi nadpovprečne vzgojno-izobraževal-ne rezultate z učenci.
Plaketo občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer pa so podelili Srednji šoli družboslovne usmeritve Fran Miklošič Ljutomer, ki se je izkazala kot kakovostna ustanova za usposabljanje mladih za nadaljnji študij na višjih in visokih šolah, za vključevanje šole v okolje (kulturna in te-lesnokulturna dejavnost) in za druge uspehe.
Zelo navdušeni pa so bili zbrani pedagoški delavci in gostje nad priložnostnim kulturnim programom, ki so ga izvajali operni pevci Ladko Korošec, Sonja Hočevar in Rajko Koritnik, v družabnem delu pa se jim je predstavila humoristična skupina Alko-tekst iz Celja.
Kaže tudi omeniti, da so učenci OŠ Ivan Cankar pripravili vsem udeležencem proslave risbice s čestitkami za njihov praz-
nik.
Jože Graj
aktualno doma in po svetu
Pariz je pretekle dni zajel val študentskih demonstracij, kakršnih ne pomnijo vse od leta 1968. Predmet spora je vladni program univerzitetne reforme. Demonstracij se je udeležilo okoli milijon mladih, žal pa je proti nameri vodstva demonstrantov prišlo tudi do hudih spopadov s policijo: nekaj mrtvih in prek 200 ranjenih na obeh straneh. Na sliki — spopad pred - Sorbono.
Stavka na pravo mesto
V pravni državi, za kakršno se razglaša tudi Jugoslavija, do stavk ne bi smelo priti, a je prišlo. Že leta 1971 je zvezna skupščina ratificirala mednarodno konvencijo o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki v 8. členu zagotavlja delavcu pravico do stavke, vendar mu pol desetletja kasneje sprejeti zakon o združenem delu v 638. členu to pravico odreka in šteje stavko za kršitev delovne obveznosti.
vsebini niti po obsegu. Tukaj imajo prav, kajti v Jugoslaviji je zaposlenih nad šest milijonov delavcev, stavkalo pa jih je kakih sto tisoč. Naslednji podatek — V Jugoslaviji imamo prek 20 tisoč temeljnih organizacij, oziroma tozdov, stavk pa je bilo v vsej državi v letošnjem letu 383. S to primerjavo ne nameravamo zmanjšati problema stavk, lahko pa zmanjšamo strah pred njimi.
soditi zaradi javne žaljive izjave na račun države, sistema in politikov. Pri tem pa spoznanje, da v stavkah še najbolj izražajo kritične pripombe, saj delavci, ki se
Z-MED KLADIVOM : IN NAKOVALOM
Srečko Napast. Nezaposlen, žena in otrok lačni doma. Napoti se v samopostrežbo, da krade! Ne jemlje kruha in mleka od delovnih ljudi, temveč — kaviar. Trga od ust bogatašem. Potem ga postavijo sosedje pred svoje sodišče. Izprašujejo ga dolgo, podrobno. Potem predsednik reče vsemu televizijskemu avditoriju, javite se in pomagajte: koliko je ta Srečko kriv, da je nezaposlen, mora pa jesti?!
Se spominjate? Zgodba enega izmed junakov aktualnega televizijskega humorja Radivoja Lole Djukiča. Pokali smo od smeha ob takšnih prizorih in vse evropske televizije so nam zavidale takšno sproščenost.
»Vso noč so me klicali po telefonu,« se spominja Djukič. »Dobil sem nekaj tisoč pisem iz vse dežele. Navdušenje. Čestitke.. . Pridem zjutraj na televizijo. Kliče me glavni direktor: Si ti normalen? Klicali so tovariši iz CK. Ti delaš kontarevolucijo, pravijo. Ljudstvo se javlja, ugovarjam. Pusti ti... Spusti ti žogo, pa daj nekaj mirnega lepega, vztraja direktor.«
Naslednjega tedna on in Novak Novak »ostro napadajo« nekega zasebnega podjetneža, ker ne plača davkov. In zopet telefoni: »Si se pokakal, reva uboga . ..«
Aktualni humor je vroč, občutljiv, tvegan. Često si avtor z marsičem tudi sam ni »na čistem«. Za marsikaj »zdaj ni pravi trenutek«. Gledalci pa so zahtevni.
»Predvsem ne moreš govoriti o konkretnih osebah,« pojasnjuje Lola. »Ne moreš pričakovati, da nekdo, ki ga imaš za bedaka, razume to tako, kot tedaj, ko delaš abstraktne bedake:«
Dobro je bilo, na primer, dokler je obdeloval »malega« človeka, se spominja Djukič, ko pa se je lotil »velikega«, je bilo takoj narobe, češ: to so dovolj jasne asociacije na nekega tovariša ...« Vlade, na primer, nismo smeli omenjati naravnost, samo tako nasploh — vodstvo. Če se je to isto dogajalo v občini, v nekem majhnem mestecu, potem smo lahko naredili, kar smo hoteli. Da bi rekli CK, ni šlo, nikakor...«
Toda bilo je tudi drugače, pojasnjuje Lola. Nekoč je v Subotici milica zaustavila gasilski avtomobil zaradi tehničnega, rutinskega pregleda. Nič ni pomagalo dejstvo, da gredo gasit. Skeč na to temo je imel za posledico tožbo zvezne ustanove milice: Kleveta ljudske milice — in obsodbo avtorja. Šele ko je posredoval CK, je bila obsodba razveljavljena kot nesmiselna.
»Najlažje je bilo delati s Titom,« pravi Djukič. »Poznam njegovo osebno mišljenje. Nekaj časa sem pripravljal prireditve za tuje goste. Ko je bil prišel Sukamo, smo bili na ladji Krajina. Bil sem čemeren. Najbrž zato, ker me je kritika nenehno pljuvala, češ da je vse nedore-
globus
Na nedavni seji CK Zveze komunistov Slovenije so se razpravljale! ustavljali ob dveh vprašanjih — ali stavke priznati kot sredstvo za izražanje nezadovoljstva- in kje so vzroki za stavke.
Ker je bila o'stavkah živahna razprava, je odmev prišel tudi v tujino, kjer si pač vsak po svoje razlaga vzroke za stavke v Jugoslaviji. Najčešče navajajo kot vzrok padanje življenjske ravni, in protest proti večletnemu varčevanju. Ob tem je zanimivo, da v tujini zavračajo primerjave sedanjih jugoslovanskih stavk z dogodki na Poljskem leta 1981.
Naravnost povedo, da teh primerjav ne moremo delati niti po
In da je ta strah zmanjšan, lahko sklepamo po javno izraženih stališčih, da imajo tudi stavke vlogo pri funkcioniranju samouprave.
Pri ocenjevanju stavk so tuji dopisniki ugotovili, da so stavke po pravilu v ozkem krogu, v delu tovarne, in se ne širijo na panoge, kot je bil to primer na Poljskem, oziroma kot to doživljajo na Zahodu, kjer na primer stavkajo metalurški delavci skorajda v celoti. Tudi kritiki jugoslovanskega sistema ne izrabljajo stavk kot edinega zveličavnega argumenta, kako v Jugoslaviji marsikaj ni v redu. Zanje je važnejše zavzemanje za svobodo izražanja. Bolj govorijo o tako imenovanem členu 133 kazenskega zakona, po katerem je mogoče ob-
BUDIMPEŠTA - S polj km« tijske proizvodne zadruge Nov: brazda pri Mohacsu so pred dnev pobrali 150 tisoč ton sladkorni pese za jugoslovanske tovarn: sladkorja, ki bodo 70 odstotko sladkorja vrnile Madžarski, 31 odstotkov pese pa jim bo ostali kot kritje stroškov predelave.
BONN —ZR Nemnčija bo oc turističnih držav zahtevala, na. povečajo število bencinskih črpalk, na katerih bo mogoče dobiti bencin brez svinca.
LONDON — Skupina mirovnikov iz več držav je objavila poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da se za oboroževanje vsako minuto porabi 1,7 milijona dolarjev, kar pomeni, da delajo vsi zaposleni na tem planetu od tri do štiri leta svoje delovne dobe za kritje stroškov oboroževanja.
NEW DELHI - Vrhovno sodišče v New Delhiju je potrdilo smrtno kazen za tri Sikhe, ki so sodelovali pri atentatu na indijsko ministrsko predsednico Indi-ro Gandhi oktobra 1984. Četrti je bil ubit med atentatom.
RIM — Papež Janez Pavel II. je v preteklih štirinajstih dneh obiskal Bangladeš, Singapur, Fid-ži, Novo Zelandijo in Sejšele. Prihodnje leto bo že tretjič obiskal Poljsko, drugič pa bo obiskal Latinsko Ameriko in ZRN.
BUDIMPEŠTA - Stališče madžarske vlade, sindikatov, zadružne zveze in trgovske zbornice je, da podjetja, zadruge in ustanove do aprila prihodnje leto naj ne bi zviševale plač.
DUNAJ — Na svetovnem srečanju nekdanjih borcev in žrtev vojne so na Dunaju objavili podatek, ki pove, da je v vojnah zaradi mučenja, po zaporih in taboriščih od začetka tega stoletja do danes umrlo več kot 100 milijonov ljudi.
Konflikt med samoupravo in od- “	- -
tujenimi centri je tu in prav zato o' Tampereju na Finskem, ob nogometni tekmi z Rusi, bilo je to menda ga je potrebno odpraviti.	1952. leta. Spremljali so prenos, da bi našli podlago za skeč: »Pobe-
VARŠAVA - Poljaki so iz Odre odstranili 180 ton mazuta, kije v reko nekontrolirano stekel iz cementarne blizu Ostrawe v ČSSR.
globus
žarišču dogodkov
RAZISKAVE
Najnovejša študija zagrebškega zavoda za tržne raziskave ZIT-CEMA je pokazala, da ima samo vsako deveto jugoslovansko gospodinjstvo dovolj prihodkov za tekoče izdatke. Še najlažje poravnavajo življenjske stroške v Vojvodini (vsako četrto gospodinjstvo), najteže pa v Makedoniji-
MJ MH 	HB3 M «
 Pajčevina v klavnicah
I. Po podatkih o zakolu živine v vojvodinskih klavnicah bi lahko res trdili, da so te prepredene s pajčevino: tedensko zakoljejo 15 tisoč prašičev, kar jim je nekoč, ko je bilo dovolj prašičev, uspelo narediti v enem dnevu. Vojvodinski hlevi so prazni, čeprav je na primer koruze dovolj in preveč, pa še poceni je. Toda na vojvodinski gospodarski zbornici trdijo, da koruza ni nobena spodbuda za večjo vzrejo: 75 odstotkov koruze v živinski krmi pomeni le 40 odstotkov celotne cene.
V Vojvodini bi lahko spitali letno okoli tri milijone prašičev — letos jih ne bodo niti 1,4 milijona.
PRIMERJAVE
Marsikaj radi primerjamo in marsikaj ni primerljivo. Tako je stal kilogram gosjega mesa v ZR Nemčiji lani 8,99 marke, letos decembra po 7,98 marke. Za naše
Letos v Gradcu
Priprave na 19. kulturnozgodovinski simpozij Modinci so na vrhuncu. Gostitelj bo tokrat glavno mesto avstrijske Štajerske — Gradec. V dneh od 30. junija do 4. julija bodo obravnavali problematiko trgov in mest visokega srednjega veka do vpadov Turkov.
osebne dohodke seveda tudi letos daleč predrago.
Primerjamo pa se lahko nekje drugje, pa se tudi tukaj ne bi, če nas k temu ne bi prisililo naše elektrogospodarstvo, ki trdi, da je električna energija pri nas še vedno prepoceni v primerjavi z razvitimi državami. V ZR Nemčiji, ki jo menda smemo prištevati k razvitim državam, stane 100 kilovatov gospodinjskega toka okoli 16.000 dinarjev, pri nas pa moramo za 100 kilovatov (po enotarif-nem števcu, ki je srednja cena), plačati 28.670 dinarjev. Po novem letu bomo seveda še več in samoupravljale! nimajo nobene moči, da bi ugotovili, kaj se v resnici dela z njihovim denarjem, ki ga plačujejo za porabo električne energije, da primerjave med plačami v ZR Nemčiji in našimi osebnimi do-' hodki sploh ne delamo.
Kot napovedujejo naši turistični predstavniki iz tujine, lahko prihodnje leto pričakujemo v Jugoslaviji še več organiziranih turistov kot letos. Gostili naj bi približno 10 odstotkov več Dancev, Francozov in Italijanov, 15 odstotkov več Nizozemcev in morda še nekoliko več Angležev, število grških turistov v Jugoslaviji naj bi se povečalo kar za 30 odstotkov, medtem ko bo prišlo k nam približno toliko kot letos Madžarov in tudi Zahodnih Nemcev.
Letos smo gostili precej več turistov predvsem iz Velike Britanije, Švedske, Nizozemske, Madžarske in Poljske, manj je bilo Italijanov, Avstrijcev, Francozov, Čehoslovakov in tako kot po vsej Evropi zaradi nizke vrednosti dolarja seveda tudi Američanov.
Skratka, s turističnim letom 1986 smo lahko zelo zadovoljni, so ocenili naši turistični delavci, saj so med našimi glavnimi tekmeci boljše rezultate dosegli te v Španiji in Franciji, precej manj pa v Italiji in Grčiji.
Kelih) stane vojna?
Težko bi z gotovostjo trdili, kolikšna je dejanska »cena« iraško—iranske vojne. Najnovejše ocene, v katerih so zajeli obdobje od leta 1980 do konca 1985, kažejo, da je vojna, ki še vedno traja, v tem času stala okoli 416 milijard dolarjev. V študiji o ekonomskih posledicah iransko—iraške vojne, ki so jo pripravili na ameriški univerzi v Vermontu, je rečeno, da je v vojni večjo škodo pretrpel Iran. Iran naj bi v vojni izgubil 240 milijard dolarjev, od tega samo z izgubami pri izvozu nafte kakšnih 20,5 milijard dolarjev. Vojne izgube Iraka znašajo okoli 176 milijard dolarjev, izgube pri izvozu nafte pa okoli 55,5 milijard dolarjev. Za primerjavo naj povemo, da so stroski v vietnamski vojni, ki je trajala od leta 1965 do leta 1974, znašali 356 milijard dolarjev. V trenutku, ko se bo vojna v Zalivu končala, pa se bosta morala takd Irak kot Iran spopasti z novimi problemi — z drago in dolgotrajno obnovo svojih držav.
Za nedeljivo odgovornost
V odgovoru na vprašanje v oddaji TV Beograd, koliko časa še lahko traja takšno stanje v družbi, je dr. Aleksandar Grličkov rekel, da lahko še dolgo, da pa bi bila cena, ki bi jo morala družba plačati za podaljšano gospodarsko krizo, zelo visoka. Sem najbrž ni prištel »računa« za dosedanjo krizo, pravzaprav niti ne vemo, kolikšen je natančno, vsekakor pa glede na politične, materialne in moralne posledice vse prej kot majhen.
Nedvomno je tudi, da je zdaj veliko teže napraviti nujni »rez« v družbi, kot bi ga bilo pred dvema ali tremi leti, ko smo v družbi dosegli s stabilizacijskim programom veliko enotnost. Da bi ta program slednjič resno vzeli, ga je moral vnovič potrditi nedavni 13. kongres ZKJ, pomagalo pa je tudi vse hujše poglabljanje krize.
Vodstvo zveze komunistov, ki mu je minuli partijski kongres zaupal mandat, zato da bo storilo vse potrebno za izvajanje stabilizacijskega programa, je pred dnevi izpričalo, da namerava to z vso. odločnostjo tudi storiti. Seja CK ZKJ tik pred dnevom republike je pokazala, da obstaja samo en izhod: podpreti rešitve, katerih podlaga je uvajanje realne ekonomije v naš gospodarski sistem. Vendar to samo po sebi še ne zadošča za uspeh, temveč je samo minimum tistega, kar
je bilo mogoče v takšnih okoliščinah ta hip pričakovati.
Politična modrost vodilne sile v naši družbi bi se morala pokazati pri dosti zahtevnejšem problemu: kako ublažiti neizprosno zaostrovanje okoliščin za gospodarjenje oziroma uvajanje ekonomskih parametrov v vse dele družbe. Drugače povedano, kako plačati čim manjšo ceno za vse, kar smo zamudili ali napak storili, tega pa je, povedano po pravici, zelo veliko.
Na seji CK ZKJ so poudarili, da utegnejo nastati najhujše težave pri zaposlovanju, prekvalificiranju delavcev, upadu življenjskega standarda in socialne varnosti. Predlagali so, naj se sestavi program za varstvo življenjskega standarda na podlagi vzajemnosti in solidarnosti. To je logično, bo pa zelo težko izvedljivo.
Branko Mikulič je upravičeno resno opozoril na več stvari, kot sta zahtevnost gospodarskega položaja in rok, do katerega bi naša družba mogla uveljaviti vse realne kategorije, tako da bi se to dalo prenesti. Značilno pa je, da je bil proti temu, da bi se zisu prepustilo presojanje družbenopolitičnih razmer in eventualna ugotovitev, da nam razmere ne dovoljujejo, da bi ta sistem uvedli, takoj ko se dogovorimo za odločilni zasuk. Vztrajanje, naj pri tem sodelujejo najpomembnejši dejavniki pri oblikovanju in sprejemanju odločitev v državi, se nam zdi poteza, ki več govori o preteklosti, čeprav bo odločilno vplivala na potek dogodkov v prihodnosti. V danih okoliščinah, glede na težavnost odločitve in odnose v naši družbi, pa je to opozorilo popolnoma upravičeno. Zakaj bi najodgovornejša vodstva v državi prepustila ključno in po marsičem odločilno odločitev v zvezi z razvojem države najvišjemu izvršilnemu organu, ki ima sicer res velika pooblastila, hkrati pa tudi nemajhne omejitve. Poleg tega je uresničevanje
te odločitve tako zahtevno, da je nujno potrebno sodelovanje najvišjih partijskih, družbenih in državnih institucij. na vseh področjih, ki jih vodijo.
Predsednik zvezne vlade je najbrž imel v mislih tudi to, ko je rekel, da se boji iluzij, da bodo spremembe v ustavi in zakonu o združenem delu samodejno obrnile stvari na boljše in da bo sprejetje resolucije in sistemskih zakonov samo po sebi pripeljalo do zasuka. Seveda pa nikjer v gospodarjenju ni samodejnosti, zato bo vse to velika preizkušnja tako za novi gospodarski sistem kot ljudi v njem. Izkušnje nas učijo, da je bil naš človek, še zlasti delavec, zmeraj kos svojim obveznostim in celo do skrajnosti izkoristil vse svoje zmožnosti, če je bil (moralno in materialno) stimuliran in če je verjel, da ga neki sistem dela in zaslužka ne izkorišča in mu ne odtujuje doseženih civilizacijskih pridobitev. Ker je vsebina napovedanih ostrih sprememb, njihovo bistvo in osrednji cilj realne ekonomije, njenim zahtevam pa je treba prilagoditi tudi vso vrhnjo stavbo družbe, tako da bomo odpravili vse nepotrebne izdatke in ukinili odvečne institucije in delovna mesta, predvsem v uradniških (beri: birokratskih) ustanovah, se nam ni treba bati, da velika večina delavcev ne bo sprejela novih pravil igre. Do takšne »samodejnosti« pa bo treba šele priti. Do te točke zasuka v prid zdravega gospodarjenja ima največjo, odločilno vlogo zveza komunistov. Mobilizirati mora ljudi, da bodo pripravljeni na požrtvovalnost in odrekanja, odstaviti birokracijo, nagnjeno k vsakovrstnim privilegijem, in omogočiti pravilno razporeditev in razdelitev vseh vrednosti v družbi, ravno to pa je tudi cilj.
STRAN 2
VESTNIK, 11. DECEMBRA 1986
od tedna
Le z argumenti si bo ZK pridobila
MURSKA SOBOTA — Zbori skupščine občine so imenovali za javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva v Murski Soboti 48-letnega Ludvika Gornjeca, dipl, pravnika, ki je že doslej opravljal to odgovorno funkcijo. Za namestnici javnega tožilca pa so potrdili Tanjo Koračin-Bohar in Irmo Volf. Prav tako so soglašali z imenovanjem 19 sodnikov temeljnega sodišča v Murski Soboti in dali soglasje k imenovanju vodij enot, in sicer v Murski Soboti Rozalija Nemec-Šiftar, v Lendavi Ferenc Hajoš, v Gornji Radgoni Branko Borko in v Ljutomeru Ivo Šumak.
MURSKA SOBOTA — Za zamudnike je bil znova skupni posvet sekretarjev OO ZK iz gospodarstva, negospodarstva in krajevnih skupnosti soboške občine. Na njem so spregovorili o delovanju komunistov in osnovnih organizacij ZK v Socialistični zvezi, kar je v sedanjem trenutku najpomembnejša naloga. Poleg tega so se dogovorili o programu aktivnosti OO ZK do konca leta ter proučili dosedanje izkušnje pri prenovi ZK ter nekatere tekoče zadeve iz partijskega delovanja.
MURSKA SOBOTA — Člani predsedstva OK SZDL so podrobneje obravnavali gradivo o stanju in problematiki cestnega gospodarstva v soboški občini. O njem so se opredelili že v različnih komisijah in odborih, predvsem pa delegati v krajevnih skupnostih, ki jih ta problematika najbolj žuli. Na seji pa je bil govor tudi o materialnem položaju zdravstva ter problematiki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Skupaj z odgovornimi predstavniki z omenjenih področij so skušali čimbolj osvetliti težave in probleme ter nakazati rešitve za izboljšanje stanja.
LENDAVA — Na petkovi seji izvršnega sveta skupščine občine so v razpravi o srednjeročnem razvoju pošte, telegrafa in telefona (ptt) ugotovili, da se bo število telefonov v tem obdobju (če bo uresničen program) podvojilo, vendar bo imela lendavska občina na 100 prebivalcev še vedno najmanj telefonov v Pomurju. Seveda pa se stanje lahko spremeni, če bodo v Lendavi naposled postavili, namesto prej načrtovane centrale, veliko — 1000-številčno, ki bo omogočila priključitev vsem, ki bodo želeli imeti telefon. Veliko si obetajo tudi od razširitve centrale v Turnišču in Črenšovcih. Sicer pa je izvršni svet podprl pobudo Podjetja za ptt Murska Sobota, naj bi v organizacijah združenega dela k ceni impulza dodatno obračunavali še 30 odstotkov za širitev telefonije.
HOTIZA — V lendavski občini v tem času potekajo programske konference. Med prvimi so jo imeli tudi v krajevni konferenci SZDL na Hotizi. Pri oceni dela v iztekajočem se letu so ugotovili, da je SZDL uspela mobilizirati delovne ljudi in občane za številne akcije (referendum o samoprispevku, na primer), da so bile dokaj delavne tudi njene sekcije (za kmetijstvo in druge), enako velja za društva. Na seji so sprejeli program dela za novo obdobje in že evidentirali možne kandidate za organe krajevne skupnosti.
LENDAVA — Na seji odbora za pripravo in nadzor izvajanja programov pri občinski raziskovalni skupnosti so sprejeli sklep o sofinanciranju raziskave Potenciometrski zatemnilnik, za kar so Elek-trokontaktu odobrili milijon 200 tisoč dinarjev. Za razvoj novih izdelkov za obločno varjenje v zaščiti plinov so dodelili Varstrojevemu tozdu Tovarna varilne opreme 930 tisoč dinarjev. Primatovemu tozdu Skladiščna oprema pa bo na voljo 930 tisoč, in sicer za razvoj novega dvigala.
do tedna
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA
OBJAVLJA
na podlagi 93. člena Statuta Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota, prosta dela in naloge
— VODENJE DELA V LIKVIDATURI, BLAGAJNI IN TREZORJU
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— imeti morajo višjo izobrazbo ekonomske smeri,
— dve leti ustreznih delovnih izkušenj,
— nekaznovanost za kaznivo dejanje zoper družbeno in zasebno premoženje.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev je treba poslati v roku 20 dni po objavi kadrovski službi v SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota, Titova 2.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 30 dni po izteku prijavnega roka.
Veliko tehtnih misli in pobud za boljše delovanje Zveze komunistov v soboški občini je bilo slišati na seji predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov v Murski Soboti. Stvari lepo zvenijo, toda od angažiranosti samih komunistov bo najbolj odvisno, koliko tega bo dejansko uresničenega v praksi. Zato mora biti ZK glavna gonilna sila znotraj SZDL in samoupravnega sistema: skratka, v vseh porah druž-
zaupanje
benega življenja. Z argumenti v demokratičnem dialogu pa je treba znati črpati interese najširšega kroga ljudi, pri čemer se mora uveljaviti diferenciran pristop. O taki prenovi ZK je uvodoma na široko govoril sekretar predsedstva OK ZKS Rudi Cipot in med drugim opozoril, da je eden najtežjih problemov, kako komuniste navaditi na svojo osnovno organizacijo in jo čimbolj tesno povezati s svojim okoljem.
ZASEDANJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA__________________________________
Zavrnjen rebalans in žgoči cestni problemi
Na skupnem zasedanju so delegati najprej sprejeli vrsto odlokov. Z nekaterimi dopolnitvami je tudi potrjen osnutek odloka o proračunu soboške občine za letošnje leto. Po zagotovilih, ki smo jih slišali v obrazložitvi, bodo izvirni prihodki, ki so med najnižjimi v SR Sloveniji, zaenkrat zadoščali za pokritje splošne porabe. V razpravi so pa zavrnili pobudo, da bi omenjeni odlok sprejeli v enofaznem postopku, ker so menili, da so sredstva za potrebe krajevnih skupnosti, predvsem za izvajanje delegatskega sistema, premajhna v primerjavi z nekaterimi drugimi postavkami. Računali so namreč na rebalans proračuna zaradi višjih davkov iz osebnega dohodka, kar je vezano z avtomatizmom, na višji delež za medobčinske organe, na kar je vplivalo tudi dodatno zaposlovanje v inšpekcijskih službah. To pomeni, da bodo osebni dohodki proračunskih porabnikov še vedno zaostajali za gospodarstvom občine. Zato so se odločili, da razpravo v delegatskih krogih nadaljujejo. Podobno se je zgodilo z osnutkom odloka o proračunu občine za leto 1987, saj v manj razvitih krajevnih skupnostih zaradi pomanjkanja denarja ljudje vse teže sprejemajo razne funkcije. V MURSKI SOBOTI POGREBI TUDI OB NEDELJAH?
Brez pripomb pa so delegati sprejeli osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za vzdrževalna dela v skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih. Več zanimanja je vzbudil osnutek odloka o pokopališkem redu v soboški občini. Večina razpravljalcev se je ogrela za natančno ureditev čuvanja mrličev po vaseh, za skrajšanje mirovalne dobe od 15 na 10 let in da bi v Murski Soboti imeli pogrebe tudi ob nedeljah. Te in druge pripombe bo proučil izvršni svet pri izdelavi dokončnega predloga, razprava pa bo potekala do konca januarja. Nato so delegati potrdili še dopolnitve odloka o davku na promet nepremičnin, urejanju kmečkega turizma in o matičnih območjih, ki jih je v soboški občini 16. Sprejeli so tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi in statutu občinske komunalne skupnosti ter imenovanja novih sodnikov Temeljnega sodišča, komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu in skupine delegatov za kmetijstvo v republiški skupščini.
OD FUNKCIONARJEV IN NUJNOST OBNOVE CEST
Med delegatskimi vprašanji pa je zbudil posebno pozornost odgovor delegatu iz Mesne industrije ABC Pomurke o osebnih dohodkih funkcionarjev in vodilnih delavcev v soboški občini. Dobili so podatke za prvih devet mesecev letos — brez upoštevanja minulega dela — ki kažejo, da so imeli najvišje osebne dohodke direktorji v gospodarstvu. Najvišji osebni dohodek v septembru je znašal nekaj čez 336 tisoč dinarjev, medtem ko je bil v družbenopolitičnih organizacijah in skupščini občine »le« nad 290 tisoč dinarjev.
Osrednja vsebinska točka pa je bila obravnava stanja in problematike cestnega gospodarstva v soboški občini, o čemer je na skupnem zasedanju spregovoril strokovni delavec občinske cestne skupnosti Štefan Šeruga, v imenu izvršnega sveta pa Silvo Podlesek. Dejstvo je, da v občini ne morejo biti zadovoljni z urejenostjo cestnega omrežja. Okrog 110 kilometrov regionalnih in 480 kilometrov lokalnih cest je namreč večinoma dotrajanih, zato so nujne takojšnje obnove. Zaradi pomanjkanja denarja so bile obnovljene že pred 15 ali več leti, vlaganja v gradnjo cest pa niso sledila naraščajočemu prometu. Ob nenehnih zagatah z vzdrževanjem pa je tudi vprašanje, če je najbolje izkoriščeno 300 milijonov dinarjev, ki so jih dobili od republiške skupnosti za ceste za popravilo načetih cest. Tudi mostovi so v dokaj slabem stanju. Zato je nerazumljiv molk delegatov zbora združenega dela.	Milan Jerše
REGIJSKI POSVET MS ZKS ZA POMURJE
Kot kaže, smo v praksi marsikdaj podcenjevali pasivnost in nepripravljenost za delo, kar je privedlo do krize političnih odnosov. Prav bitka mnenj pa se mora uveljaviti tudi znotraj SZDL, s čimer je povezano odpravljanje voluntarizma v odločanju. Predvsem pa bo potrebno spodbujati alternative v ZK in smeleje izvajati odgovornost na vseh ravneh. V razpravi je član predsedstva Štefan Dravec dejal, da se v sedanjem trenutku med nekaterimi komunisti lomijo kopja o vlogi ZK v političnem sistemu oziroma o direktivni partiji. Po njegovem mnenju pa morajo biti komunisti kot nekakšen semafor za uveljavljanje demokratičnih odločitev. To naj drži tudi za 14 krajevnih organizacij SZDL v občini, kjer še nimajo OO ZK. Delovanje v društvih pa je tudi priložnost za kadrovanje in nadaljnjo rast ZK v teh okoljih.
V daljši razpravi se je Franc Vratarič zavzel za prilagoditev metod dela, dejanskemu stanju na terenu in za odpravo t. i. razlikovanja med »velikimi« in »malimi« komunisti. Izvršni sekretar Boris Štefanec pa je dejal, da zdajšnje akcije ne smemo razumeti kot enkratno, ampak skozi daljše obdobje prevetriti vlogo ZK in njeno prenovo. Pa najsi to razumemo kot nekakšno »pranje glav« ali nadzor nad učinkovitostjo članov ZK. Henrik Mežan (OO ZZB) pa je izrazil bojazen o podvajanju dela družbenopolitičnih organizacij in brezplodnosti razprav, ki morajo opozoriti tudi na lastne napake in se samokritično opredeliti do odpravljanja pomanjkljivosti.
Ferdo Pihler meni, da si mora ZK zopet pridobiti zaupanje ljudi, zato je treba nepravilnosti sproti odpravljati, Boris Goljevš-ček pa pravi, da je prenova ZK dolgotrajen proces in da brez nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov ni možno pričakovati napredka. Pridružil se mu je tudi medobčinski sekretar ZKS Bela Banfi, ki je poudaril, da bo z boljšo kadrovsko politiko lažja tudi bitka navzven. Vse to pa bo terjalo več reda in discipline v partijskih vrstah. Milan Jerše
OŽIVITI DELO SVETA
V zadnjih dveh letih je tudi v Pomurju zaznati krizo v idejnopolitičnem usposabljanju, ker v zavest še vedno ni prodrlo spoznanje, da je le-to pomemben sestavni del širše kadrovske politike. Hkrati pa to omogoča najbolj demokratičen dialog pri reševanju vseh odprtih vprašanj naše družbe. To so med drugim poudarili na posvetu v Murski Soboti, ki ga je sklical medobčinski svet ZKS za Pomurje, ko so ocenjevali marksistično izobraževanje in idejnopolitično usposabljanje komunistov.
Podatek, da je bilo v prejšnjih letih v razne oblike idejnopolitičnega usposabljanja vključenih več kot 9 odstotkov pomurskih komunistov, v zadnji izobraževalni sezoni pa le 2,5 odstotka, na to resno opozarja. Kljub temu je medobčinskemu študijskemu središču pri politični šoli CK ZKS uspelo zagotoviti nov krog mladih predavateljev, ki sedaj predstavljajo idejnoteoretično jedro za pripravo številnih gradiv, organiziranje javnih razprav in okroglih miz. Letos je medobčinsko študijsko središče namenilo posebno pozornost izobraževanju komunistov v osnovnih organizacijah, za katere so oblikovali tri obvezne teme s tezami in ustreznimi inštruktorji ter predavatelji.
Kot je pokazala razprava na posvetu, je marsikaj odvisno prav od predavateljskega aktiva, ki ga je treba še pomladiti in, kot je opozoril direktor politične šole CK ZKS dr. Stane Vlaj, ustrezno moralnopolitično ovrednotiti njihovo delo, ki ga je treba opredeliti kot opravljanje najodgovornejših družbenopolitičnih funkcij v občinah. Predvsem pa bo nujno oživiti delo sveta medobčinskega študijskega središča, pri čemer so tudi imenovali nov 13-članski svet. Hkrati so se zavzeli za natančnejšo opredelitev njegovega statutarnega skle-Pa-	Milan Jerše
ABČ POMURKA — ZUNANJA TRGOVINA, Murska Sobota, Lendavska 9, razpisuje
javno dražbo
za prodajo osebnega avtomobila znamke RENAULT 30 letnik 1979.
Javna dražba bo 19. 12. 1986 ob 9.00 za družbeni sektor in ob 10.00 za zasebni sektor na Lendavski ulici 9 v Murski Soboti. Na dražbi lahko sodelujejo interesenti, ki pred pričetkom dražbe položijo pri blagajni delovne organizacije 10% od izklicne cene. Ta bo objavljena uro pred začetkom dražbe.
Ogled avtomobila, ki se prodaja na dražbi, je možen 1 uro pred začetkom dražbe na sedežu delovne organizacije na Lendavski 9 v Murski Soboti.
ABC Pomurka — DO Agroservis posreduje na osnovi dogovora o poslovnem sodelovanju z Zavarovalno skupnostjo TRIGLAV, Območno skupnostjo Murska Sobota, v četrtek, 18. 12. 1986, ob 15. uri v prostoru DO Agroservis na Koroški cesti 58 v Murski Soboti prodajo karamboliranih vozil:
1.	Osebni avto CIMOS VISA11 RE, letnik 1984, prevoženih 34.302 km, z izklicno ceno 2.020.000,— din
2.	Osebni avto WARTBURG 353, tourist, letnik 1986, prevoženih 9.869 km, z izklicno ceno 700.000,— din + prometni davek
3.	Osebni avto IMV R 4 GTL, letnik 1984, prevoženih 45.552 km, z izklicno ceno 450.000,— din + prometni davek
4.	Dostavni avto ZASTAVA 101 T, letnik 1985, prevoženih 31.650 km, z izklicno ceno 780.000,— din + prometni davek
5.	Osebni avto IMV R 4 TLS, letnik 1979, prevoženih 59.971 km, z izklicno ceno 240.000,— din + prometni davek
6.	Kombinirano vozilo ZASTAVA 850 AK, letnik 1986, prevoženih 6.679 km, z izklicno ceno 460.000,— din + prometni davek
7.	Kombinirano vozilo ZASTAVA 850 AP, letnik 1985, prevoženih 37.568 km, z izklicno ceno 420.000,— din + prometni davek
8.	Osebni avto R 4 TLJ, letnik 1985, prevoženih 26.197 km, z izkjicno ceno 630.000,— din + prometni davek
9.	Osebni avto LADA 1200 C, letnik 1985, prevoženih 44.708 km, z izklicno ceno 570.000,— din + prometni davek
10.	Osebni avto IMV R 4 TLS, letnik 1982, prevoženih 94.759 km, z izklicno ceno 370.000,— din + prometni davek.
Pogoj za pristop k dražbi je obvezni polog 20 % od začetne izklicne cene in se plača na dan dražbe med 14. in 15. uro pri blagajni DO Agroservis M. Sobota.
Najnižje zviševanje cene na dražbi je 2.000,— din.
Kupec mora plačati vozilo v treh dneh od dneva dražbe, drugače bomo menili, da je odstopil od nakupa in izgubi pravico do vrnitve varščine. Kupljeno vozilo mora prevzeti v treh dneh, sicer plača ležarino 100,— din dnevno. Prodaja poteka po sistemu videno-kupljeno, zato je izključena vsaka možnost reklamacije glede kakovosti ali manjkajočih delov.
Prepis lastništva se opravi z lastnikom vozila.
SOZD KEMA MARIBOR
Tovarna dušika Ruše, n. sol. o.,
Tozd Proizvodnja kremenčevega peska Puconci, n. sol. o.,
69201 PUCONCI
DS tozda Proizvodnja kremenčevega peska Puconci razpisuje dela in naloge
DIREKTORJA TOZDA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— splošne pogoje, določene z zakonom.
— da imajo visoko ali višjo ali srednjo izobrazbo rudarske ali ekonomske smeri,
— da imajo pri visoki ali višji izobrazbi 5, pri srednji pa 7 let delovnih izkušenj pri delovnih opravilih s posebnimi pooblastili, — da imajo ustrezne moralno-politične lastnosti.
Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno obdobje 4 let.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili in kratkim opisom dosedanjih opravil na gornji naslov s pripisom: Razpisni komisiji za razpis direktorja tozda — v 15 dneh od dneva objave.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh od izteka roka za prijavo na objavljeni razpis.
Zbor delavcev DSSS Platana razpisuje dela in naloge
vodje energetskih naprav, vzdrževanja in zaščite pri delu skupnih objektov
Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— višja ali srednja izobrazba kovinske ali elektrotehniške smeri, 2 oz. 3 leta del. izkušenj na področju energetike ali
— višja šola drugih tehniških smeri in 3 leta del. izkušenj na področju energetike.
Poseben pogoj: uspešno opravljen preizkus znanja po pravilniku o strokovni izobrazbi za upravljanje energetskih naprav.
Kandidati naj svoje vloge in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Slovenijales, Ll Platana DSSS, najpozneje v 8 dneh po objavi.
Kandidate obvestimo v 8 dneh po opravljeni izbiri.
INTEGRAL GOLFTURIST
TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE
-T. i — j j-1/vr HOTEL LIPA-TERME INTEGRAL LENDAVA
vas vabi na KOPANJE
v bazen s termalno vodo v hotel LIPA-TERME. Pripravili smo vam posebno popoldansko vstopnino — po 14. uri ob delavnikih SAMO 300 — din. Izkoristite naše ugodne cene, ki veljajo samo v zimskih mesecih. Med kopanjem pojdite tudi v našo SAVNO, cena za eno uro 760,— din.
Integralovi avtobusi vozijo prav do hotela.
OBENEM VAS VABIMO NA SILVESTROVANJE TER NOVOLE-. TNI PLES V HOTEL LIPA-TERME, zabaval vas bo DUŠAN DAN-CUO z ansamblom PARKING.
ter rezervacije sprejema recepcija hotela (060 75 722).
CERTUS avtobusni promet Maribor tozd Avtobusni promet Murska Sobota
razpisuje
javno dražbo
za prodajo stavbe s pripadajočim zemljiščem, velikost 3 a 25 m!, v Murski Soboti ulica Prežihovega Voranca štev. 1.
Izklicna cena je 3,267.948,— dinarjev.
Javna dražba bo 26. 12. 1986 ob 8.30 na kraju samem, to je pred stavbo v M. Soboti, Prežihova ulica štev. 1.
Udeleženci morajo pred začetkom javne dražbe vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene. Varščina se vplača pri blagajniku na obračunski blagajni Avtobusne postaje Murska Sobota.
Druge informacije o zgradbi lahko dobite po telefonu št. 21 884, int. 22, ali osebno na sedežu temeljne organizacije v Murski Soboti, Bakovska ul. 29.
Kupec je dolžan plačati kupnino v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
YESTNIK, 1L DECEMBRA 1986
STRAN 3
PO SLEDOVIH SLOVENSTVA NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM
Prvič so publicistično nagrado narodnih manjšin v Avstriji podelili pred dvema letoma, posthumno, znanemu publicistu, Južnotirolcu Clausu Gatte-reiju, ki ga je v odgovoru na našo anketo omenjal naš nekdanji veleposlanik na Dunaju, Mitja Vošnjak. Letos jo je dobil dr. Theodor Veiter, rojen 1907, ki je študiral na Dunaju in v Miinchnu, honorarni profesor za splošno znanost o državi v Innsbrucku ter za manjšinsko in narodno pravo na fi-lozofsko-teološki fakulteti v Konigsteinu blizu Frankfurta. Prof. Veiter je izdajatelj časopisa Europa ethnica in ima funkcije v skoraj vseh nacionalnih in internacionalnih manjšinskih organizacijah.
Dr. Theodor Veiter: »Komajda kakšno zanimanje štajerskih Slovencev, da bi bili zaščiteni kot manjšina!«
Na narodnostnem oz. manjšinskem znanstvenem polju je dejaven že od leta 1932, zato so odgovori, ki nam jih je pisno posredoval, toliko vrednejši in tehtnejši.
»Kot se vi sklicujete na to, kar sta v letih 1955 — 59 izjavljala zunanji minister Leopold Figi in pokojni deželni glavar Štajerske Josef Krainer, da so namreč štajerski Slovenci tako maloštevilni, da jih dejansko ni mogoče imeti za slovensko manjšino, tako vam lahko sam z gotovostjo poznavalca zdajšnjih razmer na Spodnjem Štajerskem zatrdim, da je dejansko število Slovencev, ki se radi označujejo za Vindišarje, čeprav je to zgrešen izraz, neznatno. Pred vključitvijo okoliških vasi v občino Radgona (Rad-kersburg), namreč Dedonec (Dedentz) Gorice (Goritz), Stare vasi in Nove vasi (Altendorfl und Neudorfl), Potrne (La-afeld), Farovec (Pfarrsdorf), Žetinec (Sicheldorf) in Zenko-vec (Zelting), je okraj štel ob koncu vojne skupaj 300 prebi
valcev s slovenskim maternim jezikom (kasneje občevalni, pogovorni jezik) in 435 dvojezičnih, mešanih, slovensko-nem-ških prebivalcev. K tem pridejo še domačini (»udomačeni Slovenci«) v okraju Lipnica (Leibnitz); ob koncu vojne je šlo za 370 Slovencev in 435 oseb z nemškim in slovenskim maternim jezikom (kasneje občevalni, pogovorni jezik), torej tudi Slovencev, vsaj po jeziku. Slovence v Gradcu (Graz) lahko pustimo ob strani, saj ne gre za mesto z »udomačenim« slovenskim prebivalstvom, ampak so to po pogovornem jeziku na osnovi ljudskega štetja iz leta 1981 v bistvu študentje z Južne Koroške, ali siceršnji koroški Slovenci, ki so zaposleni v Gradcu (Graz). Znano mi je tudi, da še danes na območju Sobote (Soboth) in soseske Arvež (Arnfels) živi nekaj Slovencev. O teh vprašanjih sem obširneje razpravljal in publiciral v vrsti strokovnih članov in razprav, knjig in publikacij. Tako recimo v knjigi Das Recht der Volksgruppen und Sprachmin-derheiten in Osterreich (Pravice narodnostnih Skupnosti in jezikovnih manjšin v Avstriji), ki je 1970 izšla na Dunaju, na straneh 253—258, v članku, ki gaje v 40. številki leta 1965 objavil katoliški tednik Die Furc-he na Dunaju in v knjigi Das dsterreichische Volksgruppen-recht seit dem Volksgruppen-gesetz von 1976 (Avstrijske pravice narodnostnih skupnosti po zakonu o narodnih skupinah 1976), kije 1979. izšla na Dunaju. Po slednjem je bilo leta 1971 na Štajerskem še 1684 naštetih slovensko govorečih prebivalcev, od tega zgolj v Gradcu 977, ki pa jih pri tem ni za omenjati, ter v občinah Radgona 121, Lipnica 138 in De-utschlandsberg 43. Izid štetja posebne vrste leta 1976 ne pride v poštev, saj je bilo s strani Slovencev bojkotirano. Rad bi
opozoril še na pisanje Dragana Flisarja o Slovencih v Radgonskem kotu v 14. številki mariborskega tednika 7 D 1. aprila 1976.
Kot mi je samemu vedno znova jasno, da je treba 7. člen državne pogodbe, kamor so zajeti tudi štajerski Slovenci, izpolnjevati, tako je najbrž jasno tudi vam. Če nekdanji urednik prvega programa avstrijske televizije Wolf In der Maur trdi isto, ne vem. Precej je pisal o koroških Slovencih, da pa bi se
dr. Theodor Veiter
ukvarjal tudi s Slovenci na Štajerskem, mi doslej ni bilo znano. Na podlagi vseh ugotovitev iz vasi in krajev v občini Radgona in tudi Sobota je nesporno, da imajo Slovenci na avstrijskem spodnjem Štajerskem komajda kakšno zanimanje, da bi bili zaščiteni kot manjšina.
Če je Jugoslavija uradno kaj ukrenila za Slovence na Štajerskem, mi tudi ni znano, in bojim se, da bo število zavednih Slovencev polagoma vse bolj izginjalo. Zelo pozitivno dejstvo pomeni za štajerske Slovence Avstrijska liga za človekove pravice, ki jo vodita dr.
Strčer in koroški Slovenec Ve-liks Bister. Ti bi morda mogli kaj doseči pri uresničitvi 7. člena državne pogodbe za slovensko manjšino na Štajerskem. Ker pa se §ama liga komajda še vzdržuje, bo bržkone dolgoročno malo učinkovita.«
Na koncu pisma nas je dr. Theodor Veiter opomnil na določene publikacije, ki so izšle tako pri nas kot v Avstriji in se tako ali drugače bavijo s problematiko štajerskih Slovencev.
Marginalno usmerjen marginalni narod
»Včeraj sem dobil Vaše pismo in poziv k sodelovanju pri problematiki Slovencev na avstrijskem ali Zgornjem Štajerskem. Žal se s to problematiko nisem ukvarjal, marveč svojčas le z Nemci na Slovenskem in v Jugoslaviji. Pri najboljši volji zato ne vidim možnosti, da bi Vam na Vaša vprašanja lahko kvalificirano in kompetentno odgovoril«, nam je pisno sporočil ugledni zgodovinar dr. Dušan Biber, ki smo ga poleg drugih tudi skušali pridobiti k sodelovanju.
Med izhajanjem podlistka je nanesla priložnost za daljši pogovor s prof. dr. Antonom Trstenjakom, radgonskim rojakom, mednarodno avtoriteto v psihologiji, filozofiji in teologiji, ki je — podobno kot v enem svojih zadnjih predavanj med Slovenci na avstrijskem Koroškem — razvil svojevrstno in zanimivo razmišljanje o vprašanjih asimilacije Slovencev drugim narodom. Opozarja namreč na majhnost središčnega slovenskega prostora in dejstvo, da živi velika večina Slovencev v obmejnem pasu. Sodi, da je Slovenija marginalna dežela in da so Slovenci marginalni narod, ki je tudi po mišljenju marginalno usmerjen. Slovenci smo bili stalno na prehodu. Stalno moramo imeti pred očmi tudi ta geografski vi
dik in ne potrebujemo za pojasnjevanje asimilacijskih procesov nobene psihoanalize, kar da je pretiran in moden pojav. Dr. Trstenjak postavlja v ospredje še ideološko razdvojenost Slovencev v preteklosti in sedanjosti ter v tej zvezi »ekskluzivnost« slovenstva za eno izmed ideologij.
O vlogi in pomenu slovenstva in Slovencev na avstrijskem Štajerskem smo v zadnjih mesecih dobili še več koristnih in vrednih pojasnil, gradivo, namigov. Naj omenimo zgolj »skicirko za odgovor« prof. dr. Vaneka Šiftarja o nekdanji Brajnikovi komisiji v slovenski skupščini, kjer so poleg Slovencev v Porabju na Madžarskem imeli na dnevnem redu tudi štajerske Slovence v Avstriji. Upamo, da nam uspe dokopati se do podrobnosti najmanj take vrste in teže, kot so recimo tiste v raziskavi iz leta 1982 — aktivista in raziskovalca dr. Janka Malleja iz Celovca. Pogovarjali smo se tudi z več koroškimi predstavniki ter dobili zagotovilo, da se nam bodo pisno oglasili oz. so pripravljeni, da se dobimo neposredno.
Osvežimo si spomin! »Tisti del avstrijske Štajerske, na katerem žive Slovenci, zajema po eni strani območje mesta Radgone z okolico (tako imenovani radgonski trikot), zunaj tega trikota pa še območje Lučan (Leutschach), ter ponemčeno vas Sobota. Koliko Slovencev živi na tem obmejnem prostoru se iz podatkov uradnih avstrijskih štetij ne da ugotoviti. Le za leto 1951-vemo, daje živelo na celotnem avstrijskem Štajerskem od kakih 9762 oseb, ki jim je bila slovenščina materni jezik, večji del v radgonskem okraju. Leta 1961 so v raznih jezikovnih različicah (slowe-nisch, deutsch, slowenisch und deutsch ipd.) našteli v okraju Lipnica 89 oseb, v kraju Radgona pa 135 oseb s slovenskim
občevalnim jezikom, in to predvsem v občini Dedonci. Popolnejše slike še vedno nimamo, tako da omogoča še največ vpogleda v ta problem po letu 1918 nacistično ljudsko štetje leta 1939. Za nacistični odnos do Slovencev je značilno, da so pri tem štetju skušali, tako kot na Koroškem, tudi na Štajerskem uvesti novo jezikovno kategorijo windisch ter tudi v tej deželi ugotavljati posebno »vindišarsko« narodnost. Prav to dejstvo pa opozarja na eni strani na usklajenost odnosa režima do slovenskih ljudi v obeh deželah, po drugi strani pa na dejstvo, da je nacizem prevzel glede svojega odnosa do Slovencev vsa dotedanja prizadevanja protislovenskih krogov tako v Gradcu kot v Celovcu. Ni pa ostalo le pri tem, saj so nacisti po aprilu 1941 praktično uporabili »vindiško teorijo« na vsem zasedenem slovenskem Štajerskem z vsemi pošastnimi posledicami in nasledki vred ter s tem dali vse priznanje dotedanjim pobudnikom in zagovornikom te teorije. Njeno vrednost izpričuje tudi dejstvo, da so našteli 1939. leta na vsem avstrijskem Štajerskem vsega 12 oseb z vindišarsko »narodnostjo«. V celoti je bilo tega leta na tem območju naštetih 4520 oseb slovenskega materinega jezika. — Na londonski mednarodni konferenci po drugi svetovni vojni je Jugoslavija sodila, da živi na navedenem obmejnem območju 10.000 slovenskih Štajercev«, je v publikaciji Slovenci v zamejstvu (Pregled zgodovine 1918 — 1945), ki je izšla leta 1974 pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani, zapisal eden od avtorjev, zdaj že pokojni dr. Tone Zorn, eden najboljših poznavalcev in proučevalcev tovrstne problematike.
(se nadaljuje) Branko ŽUNEC
Z obiska pri slovenskih družinah na Švedskem
DO GORENJE VARSTROJ, tozd Tovarna varilne opreme Lendava, Industrijska c. 4,
ZLILI STA SE SLOVENSKA DOMAČNOST IN ŠVEDSKA RACIONALNOST
razpisuje javno dražbo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev in prototipnih varilnih aparatov:
Siličevi. Ivan, Zlata, Natali in Jonny. Še ena trdna slovenska družina na jugu Švedske. Ivan in Zlata sta kot fant in dekle prišla v Malmo leta 1966. Oba iz Benice pri Lendavi. Kot vsi naši priseljenci samo s kovčkom v roki. — Nikogar nisva poznala, ni bilo dela, ne denarja .. .Človek bi kar ponorel, v mislih za dvajset let obrne kolo časa Zlata. Ampak rekla sta si, če sva že prišla, potem se je pač treba znajti, potrpeti, vztrajati. Z delom je prišel denar in z njim možnosti za urejanje normalnega življenja. — Nič ni padlo z neba. Veliko truda smo vložili, da zadnjih nekaj let živimo v zasebni hiši v predmestju, kjer smo si življenje lahko uredili tako, kot smo ob prihodu v tujino sanjali. Hišo sva kupila od švedske družine, jo malo preuredila po svoje in v njej se res dobro počutimo. Vse skupaj ni veliko, je pa izkoriščen res vsak kotiček. Tu so Švedi pravi mojstri, pripoveduje Ivan. Švedski racionalnosti so Siličevi dodali še nekaj slovenske domačnosti.
Zlata se lahko pohvali z dobro domačo kuhinjo. Njeno mojstrstvo potrjujejo slastni domači »retaši«. Opraviči se, da iz kleti prihaja oster vonj. Pravzaprav prijeten. V nekaj posodah čaka na stiskanje zmleto grozdje. Glavni mojster je Zlata. — Lansko vino je bilo presladko. Zdaj sem že malo povprašala okrog, kako to delajo drugi naši rojaki in upam, da bo letos okus ta pravi. Kot pravi lendavčan gotovo ne bo, za kozarček po kosilu ali v družbi s prijatelji pa že bo. Ivan se v to ne vmešava. Raje se loti drugih opravil po hiši. Skoraj vse popravi in napravi sam. — Ko smo se vselili, je bil prostor pred hiše zasejan s travo- in zasajen z grmovnicami. Taki so pač švedski vrtovi. Zakaj ne bi poskusil pridelati tudi kaj koristnega? Prekopal sem del trate in danes pridelamo doma večino zelenjave. In zasadil sem nekaj sadnih dreves. Človek ima korist in še nekam bolj domač nam je postal ta naš vrt.
Čeprav so se Siličevi po eni strani dobro prilagodili švedskemu načinu življenja, hote ali nehote v njihovem vsakdanu ostaja nepogrešljiva povezanost z domačim krajem. Ponosni so na svoje korenine. Tudi otroka, čeprav oba rojena na tujem. Doma nikoli ne govorijo švedsko. Zdaj že osemnajstletna Natali in dve leti mlajši Jonny redno obiskujeta slovensko dopolnilno šolo.
Predvsem Natali govori, kot da bi živela v Benici. In v poduk staršem, ki otrok ne naučijo materinščine, češ da bi zaradi tega imeli težave v švedski šoli. Oba
Siličevi — mama Zlata, hčerka Natali, sin Jonny in oče Ivan. Ko so takole skupaj, je v hiši slišati samo slovensko besedo.
Siličeva sta se brez težav vključila in obiskujeta tudi najzahtevnejšo smer gimnazije — tehnično. Natali že razmišlja o nadaljevanju študija. — Morda bo to že zdaj po tretjem letniku. Imamo namreč možnost, da se vpišemo na fakulteto, ne da bi končali četrti letnik. Pravijo, da bistvene razlike ni, zato se bom verjetno za vpis odločila že zdaj. Dobro je
v prvem letniku začel tudi Jonny. Kako bo z nadaljevanjem šolanja, seveda še ne ve, vendar želi študirati.
Bodo torej Siličevi za vedno ostali na Švedskem? — Srce nas vleče domov. Če se bomo kdaj vrnili, pa ne vemo. Hodimo redno domov na dopuste, otroci v kolonijo, celo v šolo, če je prilož-. nost, pojasni Ivan. Dopolni ga Natali: Bila sem v koloniji v Baški in z mariborskim planinskim društvom v planinah. Stalno smo govorili slovensko. Tudi družba je doma bolj vesela in razpoložena. Lažje si najdeš prijatelje. Njo in Jonnyja povprašam, kako bi reagirala, če bi zdaj starša nepričakovano rekla, da se vrnete. —
Ne ... ne. Končati moram šolo, potem bi pa videl, je odkrit Jonny. — Jaz pa ne bi imela nič proti. Res bi rada najprej tu končala šolo, ker bi se verjetno zdaj zelo težko vključila v šolski sistem v Sloveniji. Potem pa bi se želela vrniti in se v tem zaposliti.
V pogovoru s Siličevimi tudi ne gre, da ne bi kaj rekli o delu slovenskega društva Planika.
Ivan je v njem opravljal najrazličnejše funkcije, pred zadnjimi volitvami pa ga je tudi vodil. Vseh dvanajst let obstoja ni minilo brez njegovega dela. Zdaj se je malo umaknil. Ne da ne bi sodeloval, prihajal na prireditve, srečanja, na družabne večere, pravi, le vlečejo naj vse skupaj drugi: Naši ljudje se radi združujejo in srečujejo v svojem društvu in prihajajo na prireditve. Ob dnevu mladosti in prazniku republike se dobimo tudi z drugimi jugoslovanskimi društvi. Sodelujemo z domovino. Povezani smo z občinami notranjske regije. Stiki so še kar dobri, vendar predvsem za tiste, ki so doma s Primorske. Pri tem mislim predvsem na srečanja v domovini. Moj predlog je, da se doma ne bi srečevali samo v teh občinah in da bi naša srečanja nekako selili po Sloveniji. Tako bi spoznavali to našo lepo deželo in sklepali poznanstva z več ljudmi. Pa tudi to, da v glavnem gre samo za piknik, me moti. Želimo si nekaj drugega, za hrano in pijačo bo že vsak sam plačal. Prihodnje leto nas v društvu čaka zahtevna organizacija festivala vseh slovenskih društev na Švedskem. Dela bo veliko in morali bomo strniti sile. Ravno zdaj nismo čisto na skupni valovni dolžini, je kritičen Ivan.
Še bolj ostra je Natali, ki sicer rada hodi v društvene prostore in še z večjim veseljem pleše pri folklori. Moti pa jo odnos do mladih. — Mladi v društvu nimamo skoraj nič. Soba, ki naj bi bila namenjena nam, je kot skladišče. Vodstvo bi moralo poskrbeti za njeno ureditev ali pa denar zaupati nam mladim, da to sami storimo. Če bi imeli možnost poslušati glasbo, gledati televizijo, se v miru pogovarjati, sem prepričana, da bi se dobivali. Sploh bi v vodstvu morali bolj prisluhniti besedi mladih. Tudi mi marsikaj znamo!
Irma Benko
Naziv	Izklicna cena
1. Hidravlični stroj za brizganje plastičnih mas —	
30 g, stoječi — 3 kosi	250.000
2. Hidravlični stroj za brizganje plastičnih mas —	
60 g, ležeči	600.000
3. Hidravlični stroj za brizganje plastičnih mas	
(brez črpalke) — 60 g, ležeči	450.000
4. Ročni stroj za brizg, piast. 4 g, ležeči	400.000
5. Vakuumski stroj AN 80 s krmilno omaro —	
manjši	900.000
6. Vakuumski stroj AN 80 s krmilno omaro —	
večji	800.000
7. Stroj za vakumiranje PVC folije do 0,5 mm,	
viszek	2.400.000
8. Stroj za razrez folije, viszek	250.000
9. Cirkularka za plastiko	150.000
10. Stiskalnica, pnevmatska 11	60.000
11. Stiskalnica, eksenterska 41	150.000
12. Tehtnica — elegant 300 kg	50.000
13. Kovinski regal	100.000
14. Kuhinjski elementi	200.000
15. Kompresor — trudbenik 170 I	300.000
16. Delovna miza 2,5 m — 2 kosa	10.000
17. Namizni vrtalni stroj	150.000
18. Ročna stiskalnica za brizganje	5.000
19. Dvokolutni — stoječi brusilni stroj	20.000
20. Bojler TIKI — 8 I z mešalno pipo	4.000
21. Pomivalno korito	1.000
22. Omara, pisarniška — 2 kosa	2.000
23. Ventilator z motorjem, stropni — 4 kosi	50.000
24. Ventilator za sušenje plastike s termost.	2.000
25. Bojler 80 I — TIKI	10.000
26. Elektromotor z trnom za kalibriranje	15.000
27. Stružnica ŠKODA	100.000
Prototipni varilni aparati	
1. Varex 120/145 — 2 kosa	30.000
2. Varus 200 — 2 kosa	180.000
3. Varmig 200 D 11 — 2 kosa	220.000
4. Varus 300 B — 3 kosi	220.000
5. Varex. 260 — 1 kos	170.000
6. Varus 300 A — 1 kos	226.000
7. Varus 400 — 1 kos	280.000
8. Varus 400 D 01 — 1 kos	280.000
9. Varus 600 A — 1 kos	308.000
10. Varmig 120 D 01 — 1 kos	150.000
11. Varmig 160 — 1 kos	180.000
12. Varmig 300 — 1 kos	258.000
13. Varmig 300 D 01 — 1 kos	258.000
Dražba bo v soboto, 20. 12. 1986, ob 10. uri v prostorih AMD Gorenja Varstroj v Petišovcih. Ogled je možen tega dne od 9. ure. Prometni davek plača kupec. Vsak udeleženec dražbe mora položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene.
STRAN 4
VESTNIK, 11. DECEMBRA 1886
kulturna obzorja
PESEM OKTETOV
Na predvečer dneva republike je bilo v Galeriji Miško Kranjec v Murski Soboti v organizaciji ZKO občine Murska Sobota medobčinsko srečanje oktetov, na katerem so se predstavili trije moški in en mešani oktet, kot gostje pa so nastopili Boštanjski fantje iz Sevnice. Prvi se je predstavil Prekmurski oktet iz občine Murska Sobota. Vodil ga je Aleksander Vlaj. Pevski program je bil dobro sestavljen, le škoda, da nismo slišali prekmurske narodne Zrelo je žito, v priredbi Janija Goloba, kot je bilo v programu prvotno zapisano. Skladba bi dala modernejši glasbeni izraz, saj spada skladatelj Jani Golob med najzanimivejše skladatelje tega časa. Skladbo Zrelosje žito so pevci zamenjali s prekmursko narodno Vsi so venci veili, katere kitičnost pa je bila premalo dodelana. Nasploh je bilo v pesmih čutiti premalo stilnih razlik. Sicer pa je bogat in prijeten zvok odlika Prekmurskega okteta.
Razveselil je nonet KD Slavko Osterc iz Veržeja, občine Ljutomer, ki ga vodi mlada in, kot kaže, obetavna glasbenica Tatjana Rozmarič. Gre za mešani oktet, v katerem pojejo vsi zelo mladi pevci. Pojejo ubrano, natančno, čisto, s pravo mero dinamičnega in agogičnega razpona. Tudi program je bil dovolj zanimiv. Gallusovo skladbo Gavisi sunt so zapeli z ustreznim renesančnim zvokom. V Foersterjevi Planinski je bila zelo dobro izpeljana kitičnost, v Premrlovi Zdravici pa
ZA KINEMATOGRAFIJO IN LJUBITELJSKO DEJAVNOST
Čeprav se je finančni položaj občinske kulturne skupnosti Gornja Radgona v letu 1986 nekoliko izboljšal, pa zbrana sredstva še vedno ne zadostujejo za uresničitev vseh načrtov. Kulturna skupnost prejema večji znesek denarja zaradi Festivala bratstva in enotnosti, ki bo maja prihodnje leto. Do takrat naj bi namreč v radgonski občini uredili kulturne in vaško-gasilske domove, v katerih bodo nastopali gostje iz drugih jugoslovanskih mest. Do julija je znašala prispevna stopnja (od bruto osebnega dohodka) 0,32 odstotka, od prvega julija pa je višja, in sicer znaša 0,68 odstotka. Da bi pokrili vse obveznosti, se prispevna stopnja v decembru poveča na 0,72 odstotka.
Prihodnje leto bodo obnovili vilo Holt. Sodelovala bo tudi občinska kulturna skupnost v Gornji Radgoni, poleg tega pa še pri varstvu naravne in kulturne dediščine ter pri obnovi gradu na Negovi, bp
Radgonska kulturna skupnost pa pričakuje nekaj sredstev tudi od Kulturne skupposti Slovenije (1,2 milijona), to bi bila solidarnostna sredstva za manj razvite občine. S temi sredstvi bi financirali občinske in medobčinske ustanove, ljubiteljsko dejavnost in kinematografijo v občini, razne druge dejavnosti v občini ali izven nje, gledališka in glasbena gostovanja ter obiske prireditev izven občin, vzdrževanje kulturnih objektov in varstvo spomenikov ter ostale potrebe. Poleg tega bodo od republiške kulturne skupnosti prejeli še sredstva za vzdrževanje gradu na Negovi in za nakup knjig v občinski knjižnici.
Kinematografska dejavnost je sicer v radgonski občini kar dobro razvita, saj imajo opremo v Gornji Radgoni, Radencih, Apačah in Vidmu, vendar je zastarela. Kulturna skupnost Gornja Radgona skupaj z Zvezo kulturnih organizacij skrbi za vzgojo mladih kadrov, saj je ta problem čedalje večji, še posebej pri znanem radgonskem pihalnem orkestru. Ker pa je ena najpomembnejših nalog kulturne skupnosti, še posebej pa Zveze kulturnih organizacij, razvoj ljubiteljske dejavnosti, želijo dati primerno podporo kulturnim društvom v krajevnih skupnostih. Zaradi Fe-
dovolj veličine. Dobro sestavljen program je bila tudi odlika SIo-venskogoriškega okteta Centro-vod iz Lenarta, ki ga vodi Alojz Peserl. Navdušili so s spletom črnskih duhovnih pesmi, pa tudi z borbeno Obroč, Marijana Kozine, s katero so pričarali pravi revolucionarni stil petja, manj pa jim je uspelo pričarati renesančni stil ob Gallusovi Clare vir. Lenarški pevci pojejo doživeto in zanimivo.
Iz Vidma ob Ščavnici se je predstavil moški oktet pod vodstvom Janeza Kranerja. Oktet deluje v okviru občine Gornja Radgona. Program je bil lahkotnejši, nekoliko skromno postavljen. Zanimivo odpeta je bila koroška narodna pesem v priredbi Emila Gašperšiča: Sem pod okencem stal.
Ob koncu so zapeli še Boštanjski fantje iz Sevnice, žal pa ni bilo slišati okteta občine Lendava. Zanimivo bi bilo vedeti, ali v Lendavi nimajo tovrstnih glasbenih skupin, ali pa le-te ne delajo dovolj dobro. Sicer pa je revija izzvenela kakovostno. Tisti, ki smo se udeležili proslave ob dnevu republike, smo duhovno bogatejši in spodbudno je bilo, da nas poslušalcev v dvorani ni bilo malo, čeprav smo, tudi po poklicni funkciji sodeč, marsikoga še čakali.
Ob rob temu je treba reči tudi to, da bi bilo treba program takšnih in podobnih prireditev v prihodnje napovedovati, saj je bilo pisnih programov veliko premalo. Tako poslušalci niso vedeli kdo in s katerimi pesmimi nastopa. Pa tudi stik pevcev in poslušalcev bi bil bogatejši.
Smilja Gaber
stivala bratstva in enotnosti in z zbranimi sredstvi bodo že do maja prihodnjega leta uredili kulturne objekte in opremili skupine, ki bodo sodelovale na festivalu. S podobnim namenom bo urejen tudi Kulturni dom v Gornji Radgoni, ki naj bi postal občinski kulturni center: 42 odstotkov sredstev se bo zbralo s krajevnim samoprispevkom, 29 odstotkov z občinskim samoprispevkom, drugo pa bodo sredstva občinske kulturne skupnosti. V sodobni dvorani se bo gledalec in poslušalec počutil udobno, sedeži bodo oblazinjeni, tla pa stopničasto dvignjena. Zamenjana bo tudi filmska tehnika. Oder in odrska odprtina se bosta razširila, blagajna v avli bo prestavljena, razširjena avla pa bo
uporabljena tudi kot razstavni prostor. Prav tako bodo urejeni: sanitarije, ozvočenje, razsvetljava in garderobe.
Občinska kulturna skupnost bo skrbela tudi za samo izvedbo programa na Festivalu bratstva in enotnosti in za to namenila posebna sredstva. Program, ki ga bo pripravila mladina iz 12 jugoslovanskih mest, bo potekal v Gornji Radgoni in v vseh krajevnih skupnostih radgonske občine.
Prihodnje leto bo v radgonski občini potrebno tudi zaposliti še enega knjižničarja ter usposobiti izposojevališča v nekaterih krajih. Prostori knjižnice so že pretesni, če pa želijo kupovati nove knjige, morajo delež stroškov kriti tudi sami.
Kulturna skupnost Gornja Radgona bo še naprej organizirala gostovanja in obiske prireditev za šolsko mladino (gledališka in glasbena gostovanja po šolah, obiski operne in baletne predstave ...), obiske kulturnih prireditev v večjih kulturnih središčih ter gostovanja gledaliških in glasbenih skupin v občini. Veliko pozornosti pa bodo radgonski kulturniki namenjali sodelovanju s pobrateno občino Mlade-novac ter s sosednjo Avstrijo.
Bernarda Peček
Mladi Prekmurec
kulturni koledar
Z letošnjim se izteka petdeseto leto od izida prve številke Mladega Prekmurca — prvega prekmurskega literarnega lista, ki je izhajal v Murski Soboti. Zaradi napredne vsebine je uvrščen med revije, ki so pomembno vplivale na slovensko kulturno-politično dejavnost v pokrajini ob Muri med obema vojnama. Takrat jo je označevalo sezonstvo in brezobzirno izkoriščanje, kar je vplivalo, da seje šolana prekmurska mladina začela upirati s pisano besedo.
Prvi letnik Mladega Prekmurca, s prekmursko ravnino in topolom ob cesti ter vzhajajočim soncem, kot je naslovnico upodobil Jože Kološa, je vseboval izbor petošolskih literatov in nezahtevno branje s križankami za kratkočasje, naslednji trije letniki pa so zahtevnejši. Mladi Prekmurec seje spoprijel s problematiko Prekmurja s socialnega, gospodarskega in kulturno-politi-čnega vidika, obenem pa začel načenjati tudi narodnostno vprašanje. Čeprav po obsegu skromen, sodi med najnaprednejše revije med obema vojnama. Na njegovo skromnost so vplivale finančne težave, s katerimi se je ubadal, ko ni imel več podpore premožnejših Sobočanov in Sokolskega društva, ki je sodelovalo pri njegovem izidu. Naslovni ovitek za drugi in četrti letnik je izdelal arhitekt Feri Novak, za vsebino pa so skrbeli različni uredniki. Franc Šebjanič je urejal poskusno in prvih pet številk, po peti je urejanje prevzel uredniški odbor. Z drugim letnikom je urejanje sprejel Ferdo Godina in list je postal glasilo napredne generacije. Ker so nekateri njeni predstavniki še med nami, je prav, da se oglasijo in ob jubileju popolneje predstavijo glasilo, ki so ga sooblikovali, in ga tako približajo mlajšim generacijam v času, ki jim ni naklonjen.
B. Bavčar
Pannonia 86 v Celovcu
V avli Univerze v Celovcu so preteklo sredo zvečer odprli 10. mednarodno likovno razstavo Pannonia 86. Odprtja so se udeležili visoki deželni predstavniki, med njimi tudi slovenski konzul, rektorja celovške in ljubljanske univerze, predstavniki avstrijsko—jugoslovanskega društva, ki so razstavo organizirali, delegacija iz Murske Sobote, v kateri so bili predsednik mednarodnega komiteja likovne razstave Pannonie Jože Vild, direktor Kulturnega centra Miško Kranjec Branko Mernik, predstavnici občinske kulturne skupnosti in likovni umetniki: Jože Denko, Zlatko Gnezda in Borut Vild.
Razstavo je postavil vodja soboške galerije Franc Obal, ki je odlično izrabil razsežnosti prostorne avle, v kateri so dela umetnikov iz treh dežel Pannonie: Avstrije, Jugoslavije in Madžarske na ogled. Po Eisenstadtu (Železnem na Gradiščanskem) v Avstriji, Szombathelyu na Madžarskem in Murski Soboti je jubilejna razstava zdaj tudi v Celovcu, s čimer se odpira njen krog predstavitev, kar je za razstavljalce nedvomno velikega pomena, saj jim nakazuje nove možnosti prodora v širši prostor. To so potrdili tudi pogovori v Celovcu, kjer pa smo na otvoritvi Pannonie 86 pogrešali slovenske prevode uvodnega nagovora predsednika avstrijsko—jugoslovanskega društva Wilija Sereinigga in univerzitetnega profesorja dr. Hansa-Joachima Bodenhil-ferja. Zato pa so bili toliko bolj sproščeni in z domačo besedo zabeljeni pogovori pred uradnim delom otvoritve (in po njem) v univerzitetni avli, kjer se je zbralo lepo število ljudi. Med njimi tudi predstavnikov javnega obveščanja, notice o otvoritvi razstave pa so priobčili tudi koroški časopisi.
B. Bavčar
ENDRE GONTER: POŽGANO STRNIŠČE, mešana tehnika 1986.
OB JUBILEJU Grupa 676
V Galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti so od predvečera dneva republike na ogled dela Grupe 676, ki izpričujejo kakovostno rast njenih članov na področju likpvnega ustvarjanja. Razstava, ki jo je postavil vodja soboške galerije Franc Obal, obeležuje njihovo desetletnico delovanja. Potrjuje pa tudi, da jih druženje ni omejevalo v individualnih iskanjih v likovnem svetu. Tako so skupaj in obenem vsak zase Ivo Bošnjakovič, Endre Gonter, Ivo Hirci, Oto Jurgec, Geza Kocan in pokojni Jovo Radovič naredili pomemben korak naprej od takrat, ko sta jih (v večini diplomante Pedagoške akademije) združila študij v Mariboru in bivanje v Pomurju. Štirim likovnikom (Gonterju, Hirciju, Jurgecu in Kocanu) sta se priključila še arhitekt Ivo Bošnjakovič, ki je prišel v Mursko Soboto po študiju v Ljubljani, in fotograf Jovo Radovič. Slednjega je v ustvarjalnem delu letos prekinila prezgodnja smrt, najdeno v njegovih mapah in iz tega razstavljeni del pa po besedah postavitelja razstave kliče po nadaljnji obdelavi in prikazu umetniške fotografije. Priložnost za to bo gotovo retrospektivna razstava v Radenski, kjer je združeval delo. Pričujoča razstava v soboški galeriji pa je nedvomno zanimiva in nadaljevanje številnih uspešnih postavitev v pomurskem prostoru ter tudi v drugih razstaviščih, kjer so se s svojimi deli predstavljali člani Grupe 676, skupaj, pa tudi s samostojnimi razstavami.
Tako je Endre Gonter potrdil že na razstavi v Razstavnem salonu hotela Radin v Radencih sluteni likovni izraz, ki od simbolike prehaja v ekspresijo. Ovrgel je ikonografijo panonskega sveta in v simbolu zavezane ptice, ki predstavlja krč in avtorjevo vizijo sveta, opozarja na probleme vedno bolj ogroženega okolja. Sicer pa Endre, ki kot tehnični urednik daje likovno podobo tedniku Vestnik, raje slika in riše kot govori, kar je razvidno tudi iz karikatur, s katerimi priskoči na pomoč avtorjem, ko zmanjka besed in je narisano zgovornejše od še tako natančno zapisanega.
Ivo Hirci, ki še edini iz Grupe 676 vztraja v pedagoškem poklicu, pošteno priznava, da je delo z mladimi v šoli ovira in prednost obenem. Ovira zato, ker ostaja tako manj časa za lastno ustvarjalnost in so dnevi prekratki za slikanje, večeri in noči pa pretemne in umetna svetloba tista, ki vpliva na barvne nanose. Ti postanejo drugačni in zato je potrebno izkoristiti vsak prosti dan, praznik in počitnice za zadovoljitev likovnih želja in potreb. »Prednost dela z mladimi pa je včasih celo inspiracija v njihovi neposrednosti in spontanosti s katero delajo,« meni izkušeni likovnik, ki seje izkazal tudi s postavitvami beltinske folklorne scene na festivalih.
Geza Kocan se tokrat bolj kot kdaj prej smiselno posveča telesnosti slikovnega polja, tako da gradi posamezne likovne elemente, kar se odraža v kombinaciji risbe in ploskovnih barvnih nanosov. Na vprašanje, ali je delovno okolje v Mesni industriji tisto, ki vpliva nanj, da od širšim množicam všečnih del prehaja na zahtevnejša, ki pa verjetno ne bodo naletela na širok odmev (in prodajo), pa je odgovoril, da je ta plat njegovega dela zanemarljiva in da, ko slika, nikoli ne misli na to, da bi sliko prodal. Važnejšikot odziv na ustvarjeno z barvo in čopičem mu je ustvarjanje samo. Že dalj časa pa je v ospredju njegovega zanimanja človeška figura.
Povsem drugače je pri Ivanu Bošnjakoviču, ki ga kot arhitekta zanima predvsem problematika vizualne zaznave prostora. V zadnjih grafikah mu je (kot je zapisal na zloženko, ki je izšla ob odprtju razstave Grupe 676 ob njihovi desetletnici ustvarjanja Franc Obal) uspelo doseči izredno jasnost — likovno čistost ponazoritve prostora na dvodimenzionalni površini grafičnega lista. Ivo je tudi edini med člani Grupe 676, ki si je pridobil status člana društva likovnih umetnikov Slovenije.
Oto Jurgec, ki se je preselil v rojstni Ptuj, pa se (verjetno pod vplivom okolja) v zadnjem času posveča predvsem risbi. Njegov motivni svet predstavlja kozmos, fantastika in ekspresivna figuralika.
Od takrat, ko so se likovniki 1976 združili v prvi razstavi, da bi organizirano in zato laže nastopali ter premostili most med ljubiteljsko in profesionalno likovno umetnostjo, pa do danes, ko se dokazujejo z razstavo, ki ni le priložnostna, je minilo deset let. Dobro sojih izkoristili za svojo ustvarjalnost, kar priča videno na razstavi v soboški galeriji, ki si jo je vredno ogledati in jim ob jubileju čestitati.
Brigita Bavčar
Uspela Karavana Cankarjevega doma
Nedeljsko kulturno popoldne je v Ljutomeru minilo v znamenju Karavane Cankarjevega doma. Gre za pomembno prireditev, ki je rezultat uspešnega dela dramske sekcije Kuda Ivan Kaučič iz Ljutomera. Na vsakoletnem tradicionalnem srečanju gledaliških skupin Naša beseda so se v finalnem delu s kakovostno predstavitvijo groteskne komedije Iva Brešana Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju uvrstili med osem najboljših, ki so izbrani za predstavitev v Karavani Cankarjevega doma.
Cankarjev dom, ta osrednja ustanova slovenskega kulturnega življenja, je namreč ugotovil, da bi moral svoj prostor odpreti tudi ljubiteljski kulturni ustvarjalnost, vendar pa prostor nikakor ne ustreza, in da je amaterska dejavnost najbolj avtentična in sproščena v svojem lastnem okolju, tam, kjer pač deluje. Obenem pa je tu
dejstvo, da Ljubljančani in okoličani pogrešajo stik z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo izven slovenskega središča. Zato je vodstvo Cankarjevega doma ustanovilo Karavano, ki ljubitelje dramske dejavnosti vodi po Sloveniji, jim jo približa, obenem pa ponudi kakovostne gledališke predstave.
Ta karavana je za amaterska gledališča pomembna tudi po drugi plati: Cankarjev dom namreč to predstavo tudi denarno podpre (honorar) in tako si posamezna gledališča tudi denarno nekoliko opomorejo ali pa dobijo vsaj delno odškodnino za svoj trud. V nedeljo je torej Karavana Cankarjevega doma, ki jo vodijo po Sloveniji že tretjo sezono, prišla v Ljutomer. Predstavniki ljutomerske kulture in družbenopolitičnega življenja so jih sprejeli v Jeruzalemu, simbolu Prlekije. Po pozdravnem nagovoru predsednika SO Ljutomer Mati-
PETEK, 12. DECEMBRA
LJUTOMER - V domu kulture in organizaciji Kuda Ivan Kaučič bo ob 19.30 gostovalo amatersko gledališče Vrba iz Vrbja pri Žalcu. Predstavili se bodo z delom Vilharja, Mahniča in Vera-sa: VEČER V ČITAVNICI. Režiral ga je Bogomir Veras.
Dr. Ivan Prijatelj je o tej naši, ne tako davni zgodovini dejal: »Čitavniška doba je otroško lepa doba brstenja in cvetenja narodovega.« Predstava želi izraziti vzdušje enega izmed takratnih večerov v- čitalnici za primerjavo z novimi časi, ko smo obremenjeni s svojim delom, težavami in željami. Za današnji čas pa bi tudi težko rekli, da je čas brstenja in cvetenja narodovega.
NEDELJA, 14. DECEMBRA
HODOŠ — V kulturnem domu bo ob 18.00 folklorno-glasbena prireditev, na kateri sodelujejo pevski zbor in citrarji iz Bajanse-nya in Oriszenpetra na Madžarskem, domači pevski zbor in folklorna skupina iz Šalovec. Kulturno srečanje sodi v okvir kulturne izmenjave, saj so hodoški pevci pred kratkim gostovali onkraj meje-
razstave
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava GRUPE 676 ob desetletnici ustvarjanja.
V galeriji Kluba mladih v soboškem gradu so razstavljene risbe Zdenke Žido. Razstava bo na ogled do 13. decembra.
RAZSTAVA MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE V LENDAVI LENDVAI NEMZETKOZI MOVtSZTELEP TARLATA
LENDAVA - V Galeriji Lendava so razstavljena dela udeležencev 14. mednarodne likovne kolonije.
LJUTOMER - V Galeriji Ante Trstenjak so razstavljena likovna dela 10. slikarske kolonije Ante Trstenjak.
RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin so na ogled risbe in akvareli likovnika Ervina Kralja iz Maribora.
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Jackie Collins - HOLLYWOODČANKE 1/2 (Pomurska založba), Laura Ingalls Wilder - HIŠICA V VELIKI HOSTI (Založba Lipa) in Svetlana Makarovič — NIČ LAŽJEGA OD KUHANJA -Kuharska knjiga za otroke (Centralni zavod za napredek gospodinjstva).
je Severja, ki jim je predstavil občino Ljutomer, njene ljudi in življenje, pa je zaplesala tudi Folklorna skupina društva upokojencev. Gostje so si nato v Ljutomeru, kjer jih je sprejela ljutomerska godba,,ogledali muzej Edvard Kardelj, Taborsko gibanje na Slovenskem in slikarsko galerijo Ante Trstenjak, kjer je razstava izdelkov udeležencev letošnje slikarske kolonije, ki nosi ime po tem velikem ljubiteljskem slikarju.' Tam jih je pozdravila in predstavila delo ljutomerskih kulturnikov Ema Tibaut (ZKO LjutoL mer). Ljutomerski gledališčniki sb udeležencem karavane pripravili predstavo, s katero so se uvrstili v ponudbo Cankarjevega doma, po predstavi pa so gostje in gostitelji prijeten večer sklenili z družabnim srečanjem v domu TVD Partizan Ljutomer.
Dušan Loparnik
VESTNIK, 11. DECEMBRA 1986
STRAN 5
kmetijska panorama
Kmetijci in lovci le z roko v roki
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Da je komite za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota svojo zadnjo sejo tako rekoč v celoti namenil problematiki škode, ki jo na kmetijskih pridelkih povzroča divjad, ni zgolj naključje. Ta problematika je na nekaterih območjih soboške občine že vrsto let, o njej se je v preteklosti že veliko razpravljalo, kaže pa, da vprašanja ostajajo še naprej nerešena. O tem bodo še pred koncem leta spregovorili na zasedanju zborov občinske skupščine, še prej pa tudi v občinskem izvršnem svetu.
Živahna in občasno tudi žolčna razprava na seji komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo, na katero so povabili tudi predstavnike kmetijcev in lovcev, je potrdila, da te problematike ne kaže zanemarjati, vendar pa jo je treba reševati strpno in v interesu
Lord r soboški občini odstrelijo letno okrog 40 ton žive teže divjadi. Zlasti močno se Je v zadnjih petih letih povečal odstrel divjih prašičev in jelenov. Če so prvih v letu 1981 odstrelili le 60, se je v lanskem letu odstre! povečal že na 254, medtem ko so jelenov leta 1981 odstrelili 5, lani pa že 94. Vsako leto povprečno odstrelijo še 1.670 srnjadi.
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Tudi v kriznih časih je potrebno vztrajati
Ljubezen do zemlje in navezanost nanjo sta često odločilni za mladega človeka, ko se odloča za svoj poklic. Seveda velja to le za tiste, ki so odraščali na kmetiji in spoznavali lepe pa tudi neprijetne strani kmečkega življenja. Življenje na kmetiji ne pozna osemurnega delavnika, tudi ne nedelj in praznikov, prinaša pa često tudi prijetne in lepe trenutke. Ni večjega zadovoljstva za kmeta, ko njiva bogato obrodi, živina lepo raste, pridelki pa gredo dobro v prodajo. Čeprav je slednje le često želja, manj pa resničnost, se v zadnjem času tudi v Pomurju vse več mladih odloča za delo na kmetiji.
Alojz Matjašec iz Renkovec je eden izmed tistih, v zadnjem času vse bolj številnih mladih kmetov, ki ga želja po lagodnejšem življenju ni zvabila v mesto. Odraščal je na desethektarski kmetiji, že kot šolar je vzljubil delo na kmetiji in zato se je po končani osnovni šoli tudi odločil, da bo nadaljeval s kmetovanjem. Prakso pa je treba seveda povezati z znanjem in Alojz se je zato vpisal v srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu in končal dveletno šolo za kmetovalce. Kmalu je spoznal, da je prihodnost le v trdni tržno usmerjeni kmetiji in leta 1980 seje odločil za prašičerejo. Pri vseh njegovih odločitvah mu je stala trdno ob strani tudi žena Marija in Matjašečevi so se takrat odločili tudi za grad
KONZORCIJ ZA KMETIJSTVO V NOVI »SUKNJI«
Delegati delavskega sveta sozda ABC Pomurka so sprejeli sporazum za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje za uresničevanje razvoja agroživilstva. Sporazum namreč predstavlja osnovo za nadaljnje delo Konzorcija za kmetijstvo, ki je v preteklem srednjeročnem obdobju opravil pomembno vlogo v usklajevanju, dogovarjanju in usmerjanju naložb v kmetijstvo v SR Sloveniji ter na območju drugih republik in pokrajin. Konzorcij bo tako nadaljeval delo v novi organizacijski obliki v plansko-poslovni skupnosti za kmetijstvo. Temeljne naloge pa bodo, kot doslej, zagotavljanje sredstev za povečanje in večjo izrabo proizvodnih zmogljivosti in razvoja, predvsem večanje proizvodnje hrane, racionalnejša in s tem gospodarna proizvodnja, financiranje sedanje proizvodnje in gradnja novih zmogljivosti s sodobno tehnologijo. Organizirala in povezovala pa bo tudi nosilce pridelave, predelave in prometa ob uveljavitvi delitve dela in večje specializacije. Organizacijsko spremembo je narekoval zakon, ki ne dovoljuje delovanja konzorcijev izven bančnega sistema.
V okviru navedenih usmeritev bo poudarek namenjen razvoju manj razvitih, hribovskih, kraških in drugih območij.
B. Hegeduš
vseh prizadetih. Nepristranski opazovalec je namreč ob poslušanju posameznih razpravljalcev lahko dobil vtis, da kmetijci in lovci nikakor ne morejo najti skupnega jezika, takšna pot pa seveda ne vodi k rešitvi problema. Tako kmetijci kot lovci bodo morali zato prej ali slej spoznati, da morajo oboji živeti in gospodariti na skupnih površinah, problemov pa ne bodo rešili, če bodo eni ali drugi hoteli uveljaviti le svoje interese.
Iz poročil, ki so jih pripravile lovske družine, je razvidno, da škodo povzročajo predvsem divji prašiči ter jelenjad in srnjad, na posameznih območjih pa je različna. Medtem ko je na nekaterih območjih tako rekoč ni ali pa je minimalna, je na drugih izredno velika. Zlasti velja to za gorička in obmejna območja, iz podatkov pa je mogoče razbrati, da se v zadnjih letih škoda tudi tu zmanjšuje, predvsem vrednostno preračunana v kmetijske pridelke.
Tako je v letu 1985 na območju soboške občine divjad prizadejala škodo na 110 hektarjih poljščin, prijavljeno škodo pa so ocenili na nekaj manj kot 6 milijonov 800 tisoč dinarjev, medtem ko so v letošnjih prvih devetih mesecih škodo na 101 hektarju ocenili skoraj na 8 milijonov 600 tisoč dinarjev. Realna vrednost škode je tako letos manjša, ugotavljajo pa, da se je za okrog 30 odstotkov povečalo število zah
njo novega hleva. 600 pitancev imajo zdaj v enem turnusu, letno prodajo 1.500 bekonov, pravijo pa, da jim ni žal za takšno odločitev. Res je, da so bila vmes tudi krizna obdobja, ko vloženo delo ni bilo primerno poplačano, vendar so vseskozi vztrajali in obsega pitanja tudi v najbolj težkih časih niso zmanjševali. Če je kakovost pujskov dobra in ne pride vmes kakšna bolezen, potem je dohodek še kar primeren, pravi Alojz. Trdno sodeluje z lendavsko kmetijsko zadrugo, ki mu dobavlja tudi pujske, za kilogram prirastka pa mu plačuje 30 dinarjev. To ni ravno veliko, vendar pa se ob takšnem številu pitancev le nabere in računica se mu je še vedno izšla. Še do predlani so uporabljali tudi domačo krmo, vendar pa so se pojavile težave s koncentrati in tako so domačo krmo povsem opustili. Koruzo oddaja v mešalnico v Črnce, od tam pa dobiva krmila.
Matjašečevi v Renkovcih pa se ne ukvarjajo le s prašičerejo. Poleg lastne zemlje je imajo nekaj še v najemu in tako obdelujejo zdaj blizu 20 hektarjev. Čeprav imajo v glavnem vso potrebno kmetijsko mehanizacijo, je treba kar veliko postoriti in zato je tudi žena Marija pustila službo. Poldrugo leto je delala v Beltin-ki, nato pa seje tudi ona posvetila kmetovanju. Ni ji žal, saj ko poprimejo vsi, gre delo zlahka od rok. V veliko pomoč pri delu
tevkov po ocenitvi in povrnitvi škode.
Karšnikoli so že podatki, dejstvo je, da ta problematika obstaja in da jo je treba reševati. Kot že rečeno, pa sta potrebna strpnost in sodelovanje vseh prizadetih. Razprava o škodi, ki jo povzroča divjad, pa je opozorila še na nekatera druga vprašanja, ki jih prav tako ne bi smeli zanemarjati. Ko razpravljajo o divjadi, vse preveč govorijo le o tisti, ki povzroča škodo na kmetijskih pridelkih, ob tem pa često pozabljajo na skrb za tisto divjad, ki bo sčasoma izginila iz naše pokrajine. Za ohranitev le-te so
Po besedah direktorja gojitvenega lovišča Kompas je ta organizacija » zadnjih petih letih opravila vse naloge, ki ji jih nalaga zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi. Tudi pri preprečevanju in poravnavanju škode rezultati ne izostajajo, saj so samo y treh letih obravnavali več kot tisoč zahtevkov in le nekaj je bilo primerov, ko se z oškodovanimi niso mogli sporazumeti. Z večino kmetov na njihovem območju dobro sodelujejo, so pa žal še vedno nekateri posamezniki, ki vnašajo razdor med lovce in kmete ter s tem otežujejo reševanje nekaterih vprašanj.
jima je že tudi sin, ki zdaj sicer še obiskuje kmetijsko šolo, vendar bo tudi on ostal na kmetiji.
Na območju temeljne zadružne organizacije Turnišče so doma veliki tržni pridelovalci krompirja in med te se uvrščajo tudi Matjašečevi. Pri njih ima krompir že dolgoletno tradicijo, vendar pa, kot pravi Alojz, postaja ta v zadnjem času dohodkovno vse manj zanimiv. Še do lani je dajal krompir dober do
Pred šestimi leti so Matjašečevi v Renkovcih zgradili nov hlev in se usmerili v prašičerejo. 600 pitancev redijo zdaj v enem turnusu, letno pa prodajo 1.500 bekonov.
hodek, z izkupičkom pri krompirju so si postavili tudi novo hišo, letos pa se je pri krompirju zataknilo. Štiri hektarje so ga posadili spomladi, pridelali so ga 120 ton, težave pa so nastopile pri prodaji. Še zdaj ga niso vsega prodali, pa tudi cena ni več spodbudna in po pokritju veh stroškov bo ostalo le bore malo izkupička. Pa tudi delaje bilo veliko, saj zaradi kamenja strojno pobiranje ni možno in so morali vse opraviti ročno. Kar mesec dni so pospravljali letošnji pridelek, zdaj ga pa še prodati ne morejo. Še kakšnih 20 ton so ga imeli doma ob našem obisku in vsega verjetno ne bodo mogli prodati. Pri odbiranju za izvoz je' namreč precej krompirja ostalo doma, za tega pa tudi v predelovalni industriji ni zanimanja. Zaradi težav s krompirjem se je Alojz že zdaj odločil, da ga bo prihodnje leto prideloval le za lastne potrebe, več površin pa bo namenil drugim poljščinam. Predvsem koruzi, ki jo je letos za zrno prideloval le na 4 hektarjih, 1 hektar pa je imel tudi silažne koruze. S pšenico je jeseni posejal 3 hektarje in računa, da bo ob prihodnji žetvi oddal okrog 18 ton pridelka. 6 ton po hektarju je
Poleg ustanovitve oz. funkcioniranja pomurskega lov-sko-gojitvenega območja bi v Pomurju kazalo ustanoviti tudi inšpekcijsko službo za lovstvo. Ta naj bi nadzirala predvsem delovanje lovskih organizacij.
prav tako poklicani lovci in kmetijci, zato bi se tudi o tem kazalo pogovoriti in najti najustreznejše rešitve. Posegi v naravno okolje v preteklosti velikokrat niso bili strokovni in so zato pustili nekatere neugodne posledice. To pa seveda ne pomeni, da ne bi nadaljevali z usposabljanjem kmetijskih zemljišč, saj je v soboški občini v načrtno urejanje vključenih le 10 odstotkov vseh kmetijskih površin, in to ne bi smelo kvarno vplivati na biološko ravnovesje v naravi.
Pa tudi v lovskih organizacijah bodo morali še marsikaj urediti. Čeprav so vsi prizadeti (lovci, kmetijci, gozdarji) podpisali družbeni dogovor o lovsko-gojit-venih območjih, je pomursko lovsko gojitveno območje eno izmed treh v Sloveniji, ki še vedno ne deluje in tako ne opravlja svoje funkcije. In prav naloga lovskih organizacij je, da pomursko lovsko-gojitveno območje speljejo v življenje.
Ludvik Kovač
pridelek, ki si ga lahko le želimo, vendar Alojz pravi, da takšen pridelek vedno dosega. Seveda pa zemlja vrača le, če vanjo tudi vlagaš, zato pri gnojenju ne varčuje, dosledno opravlja vso potrebno zaščito, vsako leto pa seje tudi kakovostno seme. Dobre izkušnje pa ima Alojz tudi s sladkorno peso. Letos jo je prideloval na 2 hektarjih, vendar pa je bil pridelek slab, saj je nekaj vzela voda, ena parcela pa ni bila
dobro posejana, običajno pa pri pesi dosega pridelek okrog 50 ton na hektar. Sejal jo bo tudi v prihodnjem letu, vendar je kolobar nanesel tako, da ji bojiame-nil le 1 hektar.
Čeprav se je položaj kmetijstva v zadnjem času precej poslabšal, so Matjašečevi med tistimi, ki še vedno vztrajajo. Nekaj se bo moralo spremeniti, pravi Alojz, če ne želimo, da bi se nam takšen odnos do kmetijstva že kaj kmalu maščeval. Zdaj je nekatere pridelke težko prodati, ostaja nam krompir, doma je ostal ves pridelek prosa, kaj lahko pa se zgodi, da bo ob takšni politiki že čez kakšno leto teh pridelkov primanjkovalo. Pa tudi cene kmetijskih pridelkov zaostajajo za rastjo pridelovalnih stroškov, kar še bolj poslabšuje ekonomski položaj kmetijstva. Denimo, prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so se v enem letu podvojili, podobno velja za cene nekaterih reprodukcijskih materialov, medtem ko se je na primer odkupna cena krompirja povečala le za slabo petino. To pa je slaba spodbuda za mlade, da bi se še v večji meri odločali za kmetovanje.
Ludvik Kovač
Prvi pretok vina
Prvi pretok vina je eden najvažnejših ukrepov, s katerim lahko vplivamo na nadaljnje dograjevanje (zorenje) in kakovost vina. Čas prvega pretoka je odvisen od posameznega letnika, čim boljši je vinski letnik, tem prej pretakamo, in nasprotno. Pretočimo ponavadi od konca novembra do druge polovice decembra. Glavni pokazatelj, kdaj pretakati, pa nam je kislina v vinu ter zdravstveno stanje le-tega. Vina iz močno kislih moštov pretakamo kasneje, da se nam še po naravni poti zmanjša pre-. močna kislina s pomočjo biološkega upadanja kisline (jabolčno-mlečno vrenje). To pomeni, da imamo v slabih letnikih v moštih in vinih več jabolčne kot vinske kisline in potem nam bakterije jabolčno-mlečnega vrenja razgradijo jabolčno kislino v bolj blago mlečno kislino in ogljikov dioksid. S tem vrenjem se nam lahko zmanjša kislina v vinu za 3—5 g/1. Letos, ko lahko govorimo, da imamo enega od najboljših vinskih letnikov v tem stoletju, moramo zaradi nizkih stopenj kislin vina pretočiti prej, da ohranimo pri nekaterih sortah še tako nizke stopnje kislin in da bodo imela vina bolj harmoničen okus. Ne čakajmo, kot je pri nekaterih vinogradnikih v navadi, da se nam vina sčistijo in šele potem pretakamo. Enako velja za primere, ko v vinu zaznamo vonj po vodikovem žveplecu (H^S), nas spominja na vonj po gnilih jajcih. V takih primerih vino obvezno zračno pretočimo, s čimveč mešanja in prelivanja v curkih. Če smo pravočasno opazili to napako in hitro ukrepali in po zračenju takšno vi-
no srednje močno zažveplali, nam je
Letos je posebno pomembno, da imamo vina, ki so nam normalno prevrela in ki imajo malo kisline, v hladnih prostorih (kleteh) in jih ob prvem pretoku lahko srednje močno zažveplamo (1 — 1,5 azbestnega traku na hi vina). S tem preprečimo biološki razkis.
Pred prvim pretokom je tudi priporočljivo — poleg preskusa okusa in vonja — preskusiti obstojnost vina na zraku. V ta namen vzamemo kozarec vina in ga pustimo 24 ur na zraku. Ugotavljamo, ali nam je vino porjavelo, ali je ostalo nespremenjene barve. Čim močneje nam porjavi, tem manj je obstojno na zraku, tem več žvepla potrebuje. Vina, katerih mošte smo preslabo ali jih sploh nismo žveplali, nam porjavijo močneje, in če pravočasno ne ukrepamo, nam porjavi-tev tudi ostane, edina možnost je še čiščenje z ogljem, vendar tu že trpi" kakovost vina.
NAČINI PRETAKANJA
Ločimo zračen in brezzračen pretok. Kdaj pretakati zračno, se da razbrati že iz zgoraj navedenega. Priporočljivo je, da bi bili pretoki brezzračni, se pravi da vino prečrpavamo iz enega soda v drugega direktno. Vendar tako mali vinogradniki zaradi pomanjkanja posode (sodov) le težko delajo, predvsem pri prvih pretokih, ko imamo v dobrih letinah ponavadi več vina kot poso-
TURNIŠČE: cene pujskov
Zaradi prostorske stiske je v zadnjih številkah izostalo poročilo s sejma pujskov v Turnišču, vendar se v tem času razmere niso bistveno menjale. Ponudba pujskov je še vedno skromna, povprašavanje pa takšno, da mnogi kupci morajo oditi praznih rok. Tako je bilo tudi prejšnji četrtek (4. decembra), ko so rejci ponujali le 50 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Prodali so vse, cena pa se je gibala od 30.000 do 40.000 dinarjev za par.
Sejem v Turnišču se prične vsak četrtek ob 7. uri, prodajalci pa morajo imeti s seboj potne liste za živali.
ODREDBA O PRODAJI!
Temeljno sodišče v Murski Soboti, enota v Murski Soboti, je v nepravdni zadevi predlagateljev Mihaela in Olge Gyerek, oba M. Sobota, Cankarjeva 30, ki ju zastopa odvetnik Oskar Norčič iz M. Sobote, zoper nasprotno stranko Silvo Gyerek, Maribor, Tir-ševa 30, ki jo zastopa odvetnik Janko Štamberger iz M. Sobote, zaradi razdružitve skupnosti premoženja.
odredilo:
Dne 29. 12. 1986 ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi štev. 12 dražba — prodaja nepremičnin vi. št. 1055, k. o. Tešanovci s pare. štev. 3262/3, velikost 7 a 14 m!, na kateri je postavljena nova stanovanjska hiša v surovem stanju in s pare. št. 3261/2, velikost 6 a 11 m’.
Izklicna cena je 16,202.854,— din. Na prvi dražbi se sme nepremičnina prodatii za navedeno ceno.
Varščina znaša 1,620.285,— din.
Kot kupci lahko na dražbi sodelujejo vsi, ki predhodno plačajo varščino.
Najboljšemu ponudniku bo sodišče nepremičnino domaknilo s sklepom in se mu plačana varščina všteje v kupnino, preostanek pa bo moral plačati v nadaljnjih 30 dneh.
Kupcem, ki ne bodo uspeli, se varščina vrne.
Družbenopolitične organizacije so oproščene plačila varščine.
Murska Sobota, dne 28. 11. 1986
SODNIK: Franjo škarica I. r.
kakovost vina minimalno utrpela.
de. Če vino izpostavimo zračenju, nam iz vina uhaja ogljikov dioksid, s tem gubimo svežino vina, in to nam tudi hitreje zori. Kisik v zraku je glavni dejavnik pri dozorevanju in staranju vina. Vino v sodu ga dobiva skozi luknjice v sodu na podlagi stalnega spreminjanja zračnega tlaka. Kisik deluje tudi na buketne snovi, pri aromatičnih sortah se te z zračnim pretokom zmanjšajo ali celo izgubijo, na drugi strani pa naredi druge buketne snovi (starikav okus, okus na oksidacijo). Zorenje vina poleg kisika pospešuje tudi višja temperatura v kleteh. Če pri mladih vinih iz objektivnih razlogov še nekako lahko opravimo zračen pretok, se tega pri starih vinih izogibamo.
Z letošnjo vinsko bero smo lahko več kot zadovoljni, zato moramo toliko bolj vestno negovati in ceniti ta dar narave. Podrobneje se bodo vinogradniki o nadaljnji negi vina seznanili na predavanju, ki ga pripravlja DV prekmurskih goric Goričko, za svoje člane 14. 12. 1986 ob 9. uri v kavarni hotela Diana v M. Soboti. Predavatelj bo J. Protner, dipl. inž. agr. Na predavanje vabimo tudi vinogradnike, ki se želijo včlaniti v naše društvo. Vinogradniki bodo seznanjeni tudi z okvirnim programom aktivnosti društva v letu 1987 (predavanja, prikazi, tečaji, izleti, ocenjevanja vin, družabne prireditve itn.).
E. Novak, dipl. inž. agr.
STRAN 6
VESTNIK, 11. DECEMBRA 1986
sport
j—ŠPORTNI OBRAZI------------------------------ BOJAN SEKEREŠ -državni reprezentant
Dvaindvajsetletni Bojan Seke-reš iz Lendave, študent tretjega letnika gradbene fakultete v Ljubljani, se je s športom začel ukvarjati, kot večina mladih, že v osnovni šoli. Igral je košarko, nogomet, badminton in se ukvarjal z atletiko. Že v osnovni šoli pa se je odločil za badminton, za kar ga je navdušil oče, priznani telesnokul-turni delavec, pa tudi sam šport
ga je pritegnil, saj je za naše razmere nekoliko neobičajen. Tako se je začel pred štirinajstimi leti načrtno ukvarjati z igranjem badmintona. Do danes je dosegel številne vidne uspehe v posamični in ekipni kunkurenci.
STRELSTVO
Noršinci še brez poraza
V nadaljevanju prvenstva v prvi republiški strelski ligi so Noršinci s težavo premagali Kovinarja iz Štor s 1456:1454 krogov. Posamezno: Bukovec 371, Špindler 366, Horvat 363 in Balaško 356 krogov. SD Franc Lešnik Vuk iz Hotinje vasi je premagala Ljutomer s 1463:1457 krogov. Posamezno: Robnik 377, Filipič 362, I. Kapun 361 in S. Kapun 357 krogov.
V drugi republiški strelski ligi sta bila tokrat na sporedu dva pomurska derbija. SD Koloman Flisar Tišina je premagala SD Jovo Jurkovič iz Vidma ob Ščavnici s 1428:1407 krogov. Posamezno: A. Flegar 364, Gider 362, S. Flegar 351 in Števanec 351 krogov za Tišino ter Kocbek 358, Rojko 355, Sergar 352 in Šijanec 342 za Videm. Panonija iz Murske Sobote je premagala ekipo Štefana Kovača iz Turnišča s 1448:1407 krogov. Posamezno: Danša 365, Kovačič 363, Turner 362 in Karo 358 za Panonijo ter Kuronja 363, Jerebic 355, Markoja 345 in Draškovič 344 za Turnišče. Stavbar iz Maribora pe je premagal Muro iz Murske Sobote s 1438:1435 krogov. Posamezno: V. Horvat 368, Dundek 361, Balaško 357 in M. Horvat 349 krogov.
ms
s
Prvi večji uspeh je dosegel pred osmimi leti v avstrijskem Beljaku, kjer je na močnem mednarodnem turnirju v mešanih dvojicah zasedel tretje mesto. Potem je bil v Ženevi v Švici v mešanih dvojicah drugi, drugo mesto je zasedel tudi v madžarskem Miškolcu skupaj s soigralcem Šendlin-gerjem, med posamezniki pa je bil tretji. Na velikem mednarodnem turnirju v Hamburgu pa je bil med najboljšimi osmimi igralci. Lepe uspehe je dosegel tudi na republiških in državnih tekmovanjih. Tako je bil trikrat republiški pionirski prvak, tri leta pa je bil tudi med najboljšimi mladinci v Sloveniji in Jugoslaviji. Od pionirskih pa vse do članskih vrst je član državne reprezentance, zdaj pa je na jakostni lestvici tretji najboljši članski igralec v Sloveniji in Jugoslaviji. Sedaj se pripravlja na republiško in državno prvenstvo, ki bo 17. in 14. tega meseca v Ljubljani. Predvideva, da bo ponovil vsaj lanskoletni uspeh, to je tretje mesto v državi. Sicer pa na tihem upa na drugo mesto, če pa bi mu uspelo premagati našega najboljšega igralca Šepca, ki pa v Ljubljani še ni izgubil srečanja, potem bi bil to zanj doslej največji uspeh. S tem bi tudi lepo zaokrožil letošnje posamične in klubske uspehe.
I STRELSTVO
Priznanja in tekmovanja ob 30-letnici
V soboto, 13. t. m,, bo v Murski Soboti ob praznovanju 30-letni-ce občinske strelske zveze slavnostna seja, na kateri bodo zaslužnim strelskim delavcem in tekmovalcem podelili priznanja. Obenem bo tudi tekmovanje v streljanju z zračno puško, na katerem bo sodelovalo 28 ekip, ki nastopajo v prvi in drugi republiški ligi.
—NAMIZNI TENIS —_________________________
POMURCI USPEŠNI
V odlični organizaciji NTK Beltinci je bilo v osnovni šoli letošnje prvenstvo SV območja za pionirje in pionirke posamezno ter dvojice; nastopilo je 110 igralcev in igralk. Prvensto je bilo kvalifikacija za republiško prvenstvo in Pomurci so lahko z izkupičkom zadovoljni, saj se jih je precej uvrstilo na republiško prvenstvo, ki bo v februarju prihodnjega leta v Murski Soboti.
Pri pionirjih posamezno sta prva favorita Janko Ori (So.) in Boris Rihtarič (Radgona) opravičila svojo nalogo, čeprav ne lahko, in se uvrstila v finale, kjer je zmagal Ori z 2:0. Med osmerico sta se uvrstila Tratnjek (Bel.) in Županek (So.) ter med najboljših 16 Tkalec, Lenarčič, Horvat (Bel.) in Žrim, Fišer (So.). Pri pionirkah seje med osmerico uvrstila Breznikova (So.) med 16 pa Balantič (Bel.) ter Horvat in A. Režonja (So.). V igri dvojic pionirjev sta tudi slavila prva favorita, Ori-Rihtarič, ki pa sta v nekaterih tekmah zaradi slabega pristopa preživljala težke trenutke, ko sta v finalu premagala dvojico Kus—Lesjak (Fuž.) z 2:0. Med osmerico sta se uvrstili dvojici iz Beltinec Tratnjek—Horvat in Tkalec—Lenarčič. Pri dekletih pa je dvojica Breznik—Balantič zasedla 4. mesto. Na koncu naj še pohvalimo prizadevne organizatorje domačega kluba, ki so prav takšno večje tekmovanje organizirali res vzorno, tako da so mladi zadovoljni odhajali iz Beltinec in se bodo še radi vračali v ta prijazni kraj.	M. U.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Will
KEGLJANJE
Zmaga Radenske
V tekmovanju slovenske kegljaške lige je Radenska premagala Fužinarja z Raven na Koroškem s 5191:4994 podrtih kegljev. Posamezno: Miro Steržaj 924, Hari Steržaj 919, Kovačič 856, Horvat 840, Kučan 841 in Drvarič 811 podrtih kegljev.
Zmagala Polana
ŠD Velika Polana je pripravilo tradicionalni odbojkarski turnir za memorial Jožka Kelenca. Med štirimi ekipami je zmagala prva ekipa Polane pred Hotizo, Kobiljem in drugo ekipo Polane.
SOBOČANI V VODSTVU
V predzadnjem kolu jesenskega dela tekmovanja v prvi A republiški ligi za člane so Sobočani v pomurskem derbiju premagali Radgono z 9:0 (Benko 3, Kuzma 3 in Benkovič 3 zmage). V ponovljeni tekmi je Sobota premagala Maribor z 8:1 (Benko 3, Kuzma 3 in Benkovič 2 zmagi), Maribor pa je premagal Radgono s 7:2 (Fridrih 1 in Vinčec 1 zmaga). Sobočani so s 14 točkami v vodstvu in so še edini neporaženi, Radgona pa je s 6 točkami na šestem mestu. V zadnjem kolu Sobota gosti ekipo Kočevja srečanje bo odločilo o jesenskem prvaku.
V republiški B ligi — vzhod pa je bilo odigrano zadnje kolo. Beltinci so premagali Ingrad s 6:3 (Ori 2, Rihtarič 2 in Smodiš 2 zmagi) in izgubili s Kemičarjem 1:8 (Zmagal je S. Unger). Ekipa Beltinecje s 6 točkami na tretjem mestu.	M. U.
Feri Maučec
S petim mestom pri Muri zadovoljni
Po jesenskem delu tekmovanja v slovenski nogometni ligi so nogometaši Mure iz Murske Sobote zasedli peto mesto s 15 točkami, kolikor jih ima tudi drugouvrščeni Rudar iz Titovega Velenja. S tem dosežkom so pri Muri zadovoljni, čeprav je začetek tekmo-
Vaupotič, Markovič in Baša. V jesenskem delu tekmovanja je Mura dosegla 17 golov, strelci pa so bili: Škaper 4, Gabor 3, Ben-cak 3, Jančar 2, Sreš 2, Kalamar 2 in Idič 1 gol. Lep uspeh pa so nogometaši Mure dosegli v tekmovanju za pokal Nogometne
NOGOMETAŠI MURE iz Murske Sobote so po jesenskem delu tekmovanja v slovenski ligi na petem mestu. Stojijo od leve: Škof (teh. vodja), M. Jaušovec, Seršen, D. Jaušovec, Mertiik, Kalamar, Baranja, Cifer, Cirkvenčič (trener) in Hari (fizioterapevt). Čepijo: J. Kosi, M. Kosi, Kuhar, Kardoš, Sreš, Bencak, Gabor in Škaper.
Vanja obetal celo več. Sobočani so namreč odlično startali, saj so šele v šestem kolu izgubili prvo točko z mariborskim Železničarjem. Sicer pa so sedemkrat zmagali, enkrat igrali neodločeno in petkrat izgubili. Nepričakovano pa so izgubili z Domžalami do-Ina in z novincem Ljubljano v gosteh. Treba pa je zapisati, da je imela Mura v letošnji sezoni premalo dobrih igralcev, ki bi se lahko bojevali za sam vrh slovenske lige, tako da sta imela trener Zoran Cirkvenčič in tehnični vodja Vlado Škof precej težav Pri sestavi enajsterice, zlasti še, ko je prišlo do poškodb, rdečih in rumenih kartonov. V jesenskem delu tekmovanja so igralci Mure dobili dva rdeča in štiri-najst rumenih kartonov, največ na tekmi s Kladivarjem v Celju. Pred začetkom tekmovanja pa je odšlo iz kluba kar šest igralcev, od katerih so si pri Muri veliko obetali. To so Cener I, Cener II,
zveze Slovenije. Drugič zapored so namreč postali finalist tega tekmovanja in premagali ljubljansko Olimpijo (prejšnje leto pa Koper) ter prejeli prehodni pokal. Tudi v novem tekmovanju za pokal NZS so odlično startali, saj so dvakrat zmagali in enkrat igrali neodločeno, igrali pa bodo še tekmo s Pekrami. Po jesenskem delu tekmovanja so nogometaši Mure dobili odmor in bodo s pripravami za drugi del tekmovanja začeli konec tega ali v začetku prihodnjega meseca v dvorani. Pri Muri si prizadevajo, da bi v svoje vrste pritegnili dva ali tri igralce, iz JLA pa se bo vrnil Kreslin. Upajo, da se bodo dobro pripravili na nadaljevanje prvenstva in na koncu obdržali uvrstitev iz prvega dela tekmovanja. Možnosti pa so tudi za osvojitev četrtega mesta, ki so ga Sobočani imeli vse do zadnjega jesenskega kola.
Feri Maučec
— ODBOJKA-------------
Radenci premagali Ljutomer
V predzadnjem jesenskem kolu tekmovanja v drugi republiški moški odbojkarski ligi — vzhod so Radenci v pomurskem derbiju premagali doslej še neporaženo in vodilno ekipo Ljutomera s 3:2. Stronjska reka pa je premagala ekipo Pomurja iz Murske Sobote s 3:0. V ženski konkurenci pa so Ruše premagale Pomurje s 3:0.
Rogan najboljši
Končano je bilo letošnje republik ško tekmovanje v motokrosu, kjer so sodelovali tudi štirje tekmovalci AMD Štefan Kovač iz Murske Sobote. V razredu do 250 ccm je trener soboške ekipe Jože Rogan kot najboljši tekmovalec z 62 točkami zasedel enajsto mesto. Černjavič je s 60 točkami pristal na dvanajstem, Buček pa na sedemnajstem mestu. Rogan in Černjavič sta prvič tekmovala v tem razredu. V razredu do 125 ccm je Serec s 4 točkami zasedel štiriindvajseto mesto. Zaradi pomanjkanja denarja krosisti niso mogli nastopiti na vseh dirkah, sicer bi bile njihove uvrstitve boljše. Na prireditvah je med odmori uspešno nastopal tudi šestletni Oliver Rogan, na dirki vrstnikov v Lenartu pa celo zmagal.
---KOŠARKA----------------------------------------
Ježica premočan nasprotnik
V prvenstveni tekmi slovenske ženske košarkarske lige je Iskra Delta Ježica v Murski Soboti premagala Metalservis Pomurje s 83:61. Strelke za Metalservis Pomurje: Korenova 30, Kosijeva 23, Kuhariče-va 6 in Kovačevičeva 2.
Kadetinje Pomurja pa so v prvenstveni tekmi slovenske lige — vzhod premagale Hrastnik s 75:42. Strelke za Pomurje: Kolarjeva 37, Geričeva 18, Koroščeva 9, Kuharičeva 5, Forstnaričeva 3, Lihtenegro-va 2 in Kovačeva 1.
V drugi republiški moški košarkarski ligi — vzhod je Radgona premagala Koroško z 79:73. Strelci za Radgono: Štihec 29, Sakovič 16, Horvat 21, Škof 6, Kumer 4, Nekrep in Roškar po 2. Pomurje pa je premagalo Bistrico s 93:85. Strelci: Juteršnik 28, Klemar 20, Rajbar in Gomboc po 16, Marinič 7 in Tinev 4.
Mali nogomet
OBČINSKA LIGA MS - A
Ledava	11	9 1 1 19:10	19
Nemčavci	11	7 1 3 37:17	15
Bakovci	11	6 0 5 28:22	14
Predanovci	H	6 0 5 26:25	12
Moščanci	11	4 3 4 28:18	11
NK 13	11	5 1 5 27:25	11
Panonska	11	6 0 5 18:32	10
Černelavci	11	4 1 6 22:30	9
Borejci	10	4 1 5 12:17	9
Pušča	11	4 0 7 23:25	8
Kupšinci	11	3 2 6 24:23	6
Bratonci	10	2 0 8 14:36	4
OBČINSKA LIGA MS - B			
Lendavska	II	8 1 2 30:18	15
Padalec	11	8 0 3 39:14	14
Separacija	11	7 2 2 27:20	14
Krajna	II	6 2 3 29:24	13
Slovan	11	6 2 3 24:18	11
Klub mladih	11	5 2 4 30:25	10
Kerenčičeva	11	4 3 4 26:27	9
Mladinec	11	4 1 6 18:33	7
Lipovci	9	2 2 5 19:30	6
Satahovci	11	2 1 8 17:31	5
Park	11	2 2 7 24:39	5
Ali Kardoša	II	2 1 8 13:27	5
OBČINSKA LIGA MS - C			
Dokležovje	11	8 1 2 37:16	17
Noršinci	H	6 4 1 39:27	16
Sebeborci	11	4 4 3 37:20	12
Beltinci	11	4 4 3 45:34	12
Tišina	11	5 2 4 32:26	12
VK79	11	5 1 5 24:29	II
Strukovci	11	5 1 5 38:45	11
Pečarovci	II	3 3 5 27:22	9
Kanal	11	4 1 6 32:47	9
Mlajtinci	11	3 2 6 22:32	8
Ivanci	11	3 2 6 23:42	8
Veščica	11	2 3 6 32:42	7
KOŠARKA
OKL MS	— st. pionirji	
Polet	6 5 1 198:136	11
Mladost	6 4 2 185:156	10
Sloga	624 168:205	8
Tišina	6 1 5 121:173	6
OKL MS	— st. pionirke	
Sloga	6 6 0 295:97	12
Mladost	6 4 2 264:120	10
Polet	6 2 4 185:177	8
Tišina	6 0 6 47:397	6
Četrti pozivni turnir Pomurja
V Ljutomeru je bil četrti pozivni turnir Pomurja v judu, na katerem je sodelovalo 52 tekmovalcev. Rezultati — pionirji — do 32 kg: 1. Kovačič, 2. Pavlič, 3. D. Vehab (vsi MS) in Habjanič (Lj.); do 35 kg: I. Cikajlo (MS), 2. Rojko (Ca.), 3. Kuplen in Huber (oba MS); do 38 kg: 1. Zbiil (Ca.), 2. Kolmanič (Lj.), 3. Mazouri in Kozic (oba MS); do 42 kg: 1. Lovenjak, 2. Romih (oba Ca.); do 46 kg: 1. Verbančič (Lj.), 2. Štotl (MS), 3. Kralj (Lj.) in G. Šiška (MS); do 52 kg: 1. Breznik (Le.), 2. Albert, 3. Brozovič in Pozderec (vsi MS); do 58 kg: 1. Kos (MS), 2. Gjerkeš (Lj.), 3. T. Vehab in A. Šiška (oba MS); nad 58 kg: 1. Lešnjek, 2. Recek, 3. Petričevič (vsi Le.) in J. Ortman (Lj.). Mladinci — do 53 kg: 1. Verbančič (Lj.), 2. Breznik (Le.), 3. Kos in T. Vehab (oba MS); do 57 kg: 1. Duh, 2. Veldin (oba MS); do 62 kg: 1. Petričevič (Le.), 2. Lovenjak (Ca.); do 65 kg: 1. Lešnjek, 2. Recek (oba Le.); do 71 kg: L Šooš (MS), 2. J. Ortman (Lj.). Absolutna kategorija: 1. Slak (Ca.), 2. Kranjc, 3. Magdič in Prinčič (vsi Lj.). Po štirih turnirjih vodi Murska Sobota s 193 točkami pred Lendavo, 103, Cankovo, 96, Ljutomerom, 71 in Radenci, 11 točk. Peti turnir bo v soboto v Radencih, zadnji
pa 27. t. m. v Murski Soboti.
T. K.
30 LET OBČINSKE STRELSKE ZVEZE MURSKA SOBOTA
Ustanavljanje strelskih družin
Občinska strelska zveza Murska Sobota se je kmalu po ustanovitvi začela uveljavljati ne le kot koordinator in organizator strelske dejavnosti v občini, temveč tudi kot pobudnik za ustanovitev novih strelskih družin. Tako je leta 1958 v soboški občini že delovalo 15 strelskih družin, ki so vključevale nad 700 članov. V sodelovanju z drugimi pomurskimi občinskimi strelskimi zvezami
ja. S prehodom na tekmovalne skupnosti se tovrstno tekmovanje vsako leto organizira v drugi občini. Občinska strelska zveza Murska Sobota je bila med prvimi športnimi organizacijami v soboški občini, ki je navezala stike s Porabjem na Madžarskem in organizirala prvo srečanje s strelci iz Železne županije. Žal so bila tovrstna srečanja po nekaj letih uspešnega sodelovanja prekinjena. Občinska strelska zveza
pa so uvedli tudi nekatera tra-
dicionalna strelska tekmovanja Murska Sobota pa je organizi-ob pomembnejših praznikih,
kot so: dan žena, dan borca, dan republike in dan JLA. Poleg tega pa so tudi uvedli tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško za pokal občinskih strelskih odborov Pomur-
rala še številne dejavnosti ob raznih praznikih, in sicer pa-trolne teke, tekmovanja kolesarjev in motoristov in druge. Z razvojem množičnosti pa so se začeli kazati tudi tekmovalni dosežki. Tako je po desetih le-
OBČINSKA LIGA MS - D
Otovci	8 7 1	0 39:11 1
lnex	8 6 0	2 53:19 1
Radovci	8 5 2	1 22:15 1
B. Kidrič	8 3 1	4 20:26
Polana	8 3 2	3 17:22
Pertoča	8 2 2	4 16:24
Zenkovci	8 2 0	6 27:34
Šalamenci	8 1 2	5 15:30
Dobel	8 2 0	6 10:38
15
12
12
tih delovanja občinske strelske zveze Murska Sobota postal republiški članski prvak v streljanju z malokalibrsko puško Karel Turner, ki je od 600 možnih krogov dosegel 515. S tem pa si je tudi pridobil pravico sodelovanja na državnem prvenstvu. Na republiških tekmovanjih pa so se začeli uveljavljati tudi pionirji in mladinci iz soboške občine.
To so bili zelo spodbudni rezultati za nadaljnji razvoj strelskega športa. Kljub temu pa je po tej zagnanosti prišlo do krajšega zastoja, na kar je predvsem vplivalo pomanjkanje zračnega in malokalibrskega orožja in porušeno zračno strelišče v središču Murske Sobote. Med tem je nekaj strelskih družin tudi prenehalo delovati. Nato so se začela prizadevanja strelskih delavcev, da bi v Murski Soboti zgradili novo strelišče za zračno orožje, ta želja pa ni bila tako hitro uresničena. V tem obdobju je bilo v soboški občini usposobljenih že precej strokovnih strelskih delavcev.
(nadaljevanje)
Staro strelišče za zračno puško v središču Murske Sobote so porušili.
VESTNIK, 11. DECEMBRA 1986
STRAN 7
ne zgodi se vsak dan
PLASTIČNE SNOVI, KI SE RAZKROJIJO
Še pred nekaj leti je grozilo, da nas bo plastično smetje zadušilo. Najrazličnejših plastičnih odpadkov, od vrečk in embalaže do trakov in folij, je bilo povsod dovolj; našli so jih celo na obalah odmaknjenih otokov v severnem Pacifiku, kjer ne živi človek, a so jih tokovi odnesli na konec sveta izpred kanalizacijskih žrel velikih mest. Res je plastika koristna in zelo uporabna stvar, dokler je v uporabi, kot odpadek pa je hudo nezaželena. Njena slaba lastnost je, da je praktično nerazkrojljiva. Kljubuje soncu, vlagi in vodi, celo mikroorganizmi, ki sicer marljivo pospravljajo najrazličnejše odpadke, je ne marajo. K sreči pa so strokovnjaki našli rešitev. Izumili so plastiko, ki se po določenem času razkroji ali pa jo je mogoče uničiti v nekaterih raztopinah.
V Združenih državah Amerike in v nekaterih evropskih državah je nerazkrojljiva plastika že na seznamu prepovedanih stvari.
Med najbolj obetavnimi plastikami je izum malega švicarskega podjetja Biberist. Kemiki tega podjetja so izumili plastično folijo, ki je nepropustna za tekočine. Je torej široko uporabna. Ko pa postane odpadek, je dovolj da se poškropi z vodo, kateri se doda neki kemični reagent, in plastika se stopi v nič.
»Ostanek je mikroskopsko majhen in za okolje ne predstavlja prav nobene nevarnosti,« zatrjuje Roland Belz, eden od izumiteljev nove plastične snovi.
Zanimanje za novo plastiko so že pokazali številni podjetneži, med njimi tudi odgovorni možje pri BMW. Plastično folijo nameravajo uporabiti kot zaščito za svoje nove avtomobile, da bi jih tako si-joče in čiste izročili kupcu. Avto bo treba tik pred izročitvijo oprati z vodo in dodano snovjo, pa bo tak, kot je zapustil tovarniško pralnico.
Zanimanje so pokazali tudi umetnostni zgodovinarji. Z novo plastiko nameravajo prekriti dragocene kulturne spomenike, da bi jih tako zaščitili pred razjedajočim kislim dežjem in plini v velikih mestih. Plastična folija je namreč brezbarvna in povsem prozorna.
Na Japonskem že nekaj časa polnijo kinodvorane filmi o King Kongu — nekakšni velikanski pošasti. V nekem kraju blizu Tokia so ljubitelji King Konga postavili 16-metrski lik tega »strahovalca ljudi«.
ŠOLA
VETRU
Razdalje v Avstraliji so velike, naselja v nekaterih predelih te celine so često oddaljena eno od drugega po nekaj deset kilometrov, mesta pa po stotine. Naselje je tamkaj že vsaka kmetija, mesto pa nekaj stanovanjskih hiš s pošto, trgovino in gostilno. Življenje v teh puščah ni lahko, še posebno ne za otroke, ki morajo živeti odrezani od svojih vrstnikov. Pa vendar tudi po teh samotnih zaselkih in postajah hodijo redno k pouku, poslušajo učiteljeve razlage, se pogovorijo s sošolci, čeprav so eden od drugega oddaljeni veliko kilometrov. Pouk jim poteka v posebnih šolah, pravijo jim šola v etru, deluje pa prek radijskih zvez s pomočjo satelita.
V Avstraliji imajo 12 takšnih šol. Z njimi pokrivajo zelo redko naseljena območja, velika blizu pol milijona površinskih kilometrov. Vanje so vključeni otroci tistih staršev, ki opravljajo delo v odmaknjenih krajih, kot živinorejci, rudarji, železničarski čuvaji, svetilničarji, vzdrževalci ipd. Prevažanje otrok v šolo je praktično nemogoče in bi bilo predrago ter nesmiselno.
Spet v domovini — bi lahko rekli. Ladja je bila zgrajena leta 1912 in leta 1951 so jo uporabili pri filmanju Afriške kraljice (Humphrey Bogart in Katherine Hepburn). Afriška kraljica, kot so ladjici na parni pogon dali ime, je potem na Floridi v ZDA prevažala hotelske goste na krajše izlete. Pred tedni je spet zaplula po Temzi navzgor: januarja 1987 si jo bodo radovedneži lahko ogledali na razstavi navtike v Londonu.
Šest ur je francoski vinogradnik Pascal Le Clerc-Briant potrpežljivo zlagal v preddverju znamenite newyorske palače Empire State Building steklenico na steklenico in tako »zgradil« miniaturo tega znamenitega nebotičnika. Stekleni nebotičnik je visok 609,6 centimetrov in ima 33 nadstropij. Porabil je 1492 kozarcev.
RADIOAKTIVNA GRIPA
Turški zdravniki sodijo, da gripa, ki se je razširila po Mali Aziji, ne spada v nobeno od klasičnih oblik te bolezni, ampak je v zvezi z radioaktivnim sevanjem. Ugledni zdravnik dr. Nijazi Jurtseven meni, da so se po černobilski nesreči razvile nove oblike bolezni in sumi, da je sevanje povzročilo obnemoglost in zmanjšalo odpornost ljudi.
Njegova sodba ni naključna. Nekaj podobnega se je zgodilo leta 1950. Takrat so opravili vrsto jedrskih poskusov, ki jih je pospremila huda epidemija azijske gripe.
Ciudad Mexico se duši
Že dolgo prihajajo od strokovnjakov in uprave mehiške prestolnice svarila, da se bo mesto zadušilo od umazanije, ki jo spuščajo v zrak 30.000 različnih industrijskih objektov in trije milijoni avtomobilov. Poleg tega prinašajo peščeni viharji z dna nekdanjega jezera severovzhodno od Ciudad Mexica na mesec po 20 ton prahu na kvadratni meter. Prestolnica je povrhu tega silno hrupna. Vlada rešuje težave, kakor ve in zna.
◄ Na neki tržnici za vegetarijance v Phi-ladelphiji so se zlobneži takole ponorčevali iz tistih, ki ne jedo mesa: puranu so okrog vratu obesili napis: Za kosilo jem ljudi.
_ sozd
imos
sgp pomurje po murska sobota
Z ALGAMI NAD RAKA
Stara japonska jed suši, ki je narejena iz morskih alg, je postala priljubljena širom po svetu, z njo vred pa se širi tudi spoznanje, da so morske alge zelo koristna stvar. Seveda pa še zdaleč ne samo kot vir hrane za ljudi in kot krma za živali, uporabnost alg je veliko večja. Med najnovejšimi iznajdbami je uporaba alg za odkrivanje tumorjev.
Eden od načinov odkrivanja rakastih tvorb je ta, da raziskovalci odkrivajo nenadno poveča-
lz rdečih morskih alg so pridobili nove visoko pigmentirane beljakovinske snovi, ki so se odlično izkazale pri obarvanju antigenov. Desetkrat bolj izrazito označijo te delce.
Strokovnjaki zdaj preskušajo možnosti, da bi metodo fluorescentnih barvil iz alg uporabili tudi za ugotavljanje prisotnosti virusov aidsa.
Pri algah se nečesa zanesljivo ni bati: da bi jih zmanjkalo, morja so jih prepolna.
Telefon bo sproti prevajal
Naši otroci najbrž ne bodo prav nič začudeni, ko bodo čez desetletja telefonirali v tujino, pa jim bo v telefonu lepo prijetno po domače, v pravilni slovenščini prijazen glas dejal: »Halo, s čim vam lahko ustre-žem?«
Nikar misliti, da bo slovenščina postala svetovni jezik! Kje pa! Le hiter razvoj računalniške tehnologije obljublja, da bo tehnično mogoče simultano prevajati telefonske pogovore, potekajoče v različnih jezikih. Da bi računalnike naučili takšnih koristnih reči, se ta čas trudijo številni strokovnjaki v ZDA, na Japonskem in v zahodni Evropi.
Pri tem se vladam nič ne tresejo roke, ko precejšnje vsote vlagajo v raziskave.
Japonska vladaje odobrila japonskemu raziskovalnemu inštitutu za razvoj telekomunikacij kar 107 milijonov dolarjev za raziskave v naslednjih sedmih letih. Veliki modri, kot pravijo IBM, je tudi odrinil lepe denarce v podobne namene. Hkrati že tako potekajo zelo intenzivne raziskave o razumevanju človeškega glasu in tvorjenju govorice s pomočjo mikročipov. Kot zatrjujejo poznavalci, bodo prve uporabne naprave začele delovati že čez kakih deset let.
Kako bo z nami, bomo seveda še videli. Zdaj smo sicer na repu dogajanj, a tudi to je nekaj. Da vsaj repa ne spustimo.
40 let
Splošno gradbeno podjetje POMURJE Murska Sobota
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za nedoločen čas
a)	več vodij gradbišč
b)	vodjo delovne enote ključavničarstvo
c)	delovodjo ključavničarstva
č) upravljalec avto dvigala
d)	več zidarjev, tesarjev in železokrivcev
Pogoji:
pod
a)	dipl, gradbeni inženir ali gradbeni inženir, 3 leta delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit
b)	inženir strojništva, 3 leta delovnih izkušenj
c)	delovodska kovinarska šola in 2 leti delovnih izkušenj
č) poklicna kovinarska ali elektro šola in izpit za opravljanje z avto dvigalom .
d)	poklicna šola
Pisne ponudbe z dokazilom o izpolnjevanju pogojev je potrebno vložiti v 8 dneh po tej objavi na naslov: SGP Pomurje, Murska Sobota, Štefana Kovača 10.
nje števila določenih antigenov na »napačnih« mestih. Če tako odkrijejo v tkivu, vzetem iz vratu, snovi, ki so značilne za raka na prostati, potem je to jasno znamenje, da se je rak z metastazami raširil iz prvotnega žarišča v vrat. Za odkrivanje teh znanilcev raka pa medicinski strokovnjaki uporabljajo več metod, med njimi tudi metodo imuno-fluorescence, pri kateri antiteles-ca obarvajo s fluorescentnimi barvami, da ugotovijo njihovo prisotnost, število in razširjenost v človeškem organizmu.
VEČJE IN VITKEJŠE
Zadnjih trideset let so se Evropejke kar precej spremenile: zrasle so za tri centimetre in postale vitkejše v pasu. Kot pravi direktor danskega konfekcijskega podjetja Brandtex, se konfekcijske mere niso spremenile, zato nastajajo težave pri-jsicer zelo priljubljeni kataloški prodaji. Ženske namreč vračajo kupljene obleke, ker jim niso čisto prav. To je treba brž popraviti. Najprej bodo vzeli natančne mere 60.000 žensk v EGS in podatke obdelali z računalniki, da bodo prišli do statističnih povprečij, potem pa bodo prilagodili konfekcijske standarde novim meram. Pri tem bodo poleg omenjenega danskega podjetja sodelovala še eno belgijsko in štiri zahodnonemška.
IZ MOJEGA DNEVNIKA

\rn,




MLEKO Z MEHURČKI Mleko je izvrstna pijača, le okus tega živila mnogim ne prija. Kaže pa, da se bo mleko uveljavilo na trgu, kjer ga nihče ni pričakoval. V raziskovalni ustanovi UDIA, ameriškega prehrambenega velikana, pripravljajo gazirano mleko, ki bo konkuriralo kokakoli, pepsikoii in podobnim gaziranim pijačam.
Dosedanje ugotovitve o pripravi gaziranega mleka skrbno čuvajo, a že sama vest, da je v pripravi takšna pijača, je zbudila veliko zanimanje. Japonci (in ti imajo nos za stvari, ki gredo dobro v prodajo) so se že ponudili, da odkupijo licenco.
Pri gaziranju mleko ne izgubi nobene od koristnih lastnosti, ima pa sicer značilen mlečni okus občutno manj izrazit, tako da pijača daje zelo svež okus. Tudi ni tiste mrenice, ki pušča pivcem mleka nad ustnico mlečne »brke«. In tudi naj bi ne bilo zadreg z okusi. Strokovnjaki pripravljajo gazirano mleko z okusi od čokolade do kokakole. Zaenkrat so se še najbolje obnesle poskusne serije z okusom po lešnikih in rahlim okusom po pivu.
Obveščamo občane Pomurja, da bodo zaradi rednih letnih popisov zalog zdravil in drugega blaga v decembru 1986.
lekarne v Pomurju zaprte
v naslednjih dneh:
— lekarna BELTINCI, v ponedeljek, 15. decembra 1986;
— lekarna G. RADGONA, v torek, 16. decembra 1986;
— lekarna LJUTOMER, v četrtek, 18. decembra 1986;
— lekarniški postaji DOBROVNIK in TURNIŠČE od petka, 19. decembra 1986, do vključno 3. januarja 1987;
— lekarna LENDAVA, v ponedeljek, 22. decembra 1986;
— lekarna MURSKA SOBOTA, v torek, 23. decembra 1986;
— lekarniški postaji G. PETROVCI in KRIŽEVCI pri Ljutomeru, od srede, 24. decembra 1986, do vključno 3. januarja 1987;
— lekarniški postaji ČRENŠOVCI in GRAD, od petka, 26. decembra 1986, do vključno 3. januarja 1987;
— lekarniška postaja RADENCI od ponedeljka, 29. decembra 1986, do vključno 3. januarja 1987.
Na dan popisa v lekarni M. Sobota, 23. decembra 1986, bo lekarna v BELTINCIH odprta od 7.00 do 19.00 ure, od 19.00 ure naprej pa opravlja dežurno službo lekarna Murska Sobota.
PZD - TOZD POMURSKE LEKARNE
MURSKA SOBOTA
Radenska, tozd Naravno zdravilišče vabi na brezalkoholno silvestrovanje v Ljubljanski dom v Radencih.
V ceno 9.000 din je poleg večerja vključen tudi spominček, animacija, bogat srečelov in brezalkoholni šampanjec za ob polnoči.
Za ples bo igral Ivan Baranja.
Vabljeni!
STRAN 8
VESTNIK, 11. DECEMBRA 1986
za vsakogar nekaj
Bikarbona je odpisana
Tradicionalna soda bikarbona ni več rešilno zdravilo proti pekoči bolečini v požiralniku in želodcu pod grodnico takoj po zaužitju nekaterih jedi. Če zgage, pekoče bolečine ne začnemo pravočasno zdraviti, lahko pride do refluksnega vnetja požiralnika z zelo neprijetnimi posledicami. V prostem času in med počitkom v družbi pogosto popijemo kozarček žgane pijače, pokadimo več cigaret, popijemo mnogo sladkih pijač, zlasti pa črne kave. Mnogim se zgaga prvič oglasi prav po prijetnih trenutkih in kramljanju v družbi.
Kaj storiti? Ljudem, ki jih peče zgaga, ne bodo škodili sprehodi in šport, zlasti plavanje. Zgaga se okrepi, če človek leže, kajti tako se sok iz želodca vrača skozi poškodovano spodnjo mišico zapiralko požiralnika, ki se ne zapre. Kako preprečiti zgago? Če se je človek sposoben odreči drobnim užitkom, zgage ni težko preprečiti. Žgane alkoholne pijače, močna črna kava, sladki sokovi škodijo manj, če jih ne uživamo na prazen želodec, in še manj, če jih pijemo zmerno. Žgane alkoholne pijače lahko pospešijo nastajanje in izločanje solne kisline, poleg tega pa poškodujejo nežno sluznico. Žgago povzročajo takoj, če je spodnja zapiralka požiralnika poškodovana. Tudi kaienie vpliva na zgago. Tobak s svojo sestavino nikotinom utira pot zgagi ali slabša obstoječe stanje: nikotin oži krvne žile in slabi obtok, s tem pa odpornost nežne sluznice, kar omogoča nastanek poškodbe. Črna kava, kokakola, nekateri čaji in podobne pijače pospešujejo nastajanje in izločanje želodčne kisline. Te lastnosti nima samo kofein kot glavna sestavina kave, ampak tudi snovi, ki nastajajo pri praženju. Tudi debelost pospešuje nagnjenost k zgagi.
Kako zdraviti zgago? Najpreprostejše je, da dvignemo zgornji del postelje in jemljemo zdravilo, ki ga je predpisal zdravnik. To so običajno antacidna sredstva, sestavljena iz aluminijevih hidroksidov, magnezija in biz-muta.
Tradicionalno sodo bikarbono
so danes popolnoma opustili, najprej zato, ker se resorbira in lahko ima, če jo vzamemo z mnogo mleka ali alkalnih snovi, neprijetne in tudi nevarne učinke, drugič pa zato, ker po naglem odhodu iz želodca pride do še močnejšega izločanja želodčne kisline.	Zdravje
ANEKDOTE
Kako očistiti radiatorje?
Radiatorje moramo očistiti vsak dan, zlasti sedaj, ko je čas kurjenja. Najbolje je to storiti s ščetko, ki je dolga in ozka, da jo lahko spravimo med rebra radiatorja. Radiator moramo prebrisati z mokro krpo, včasih pa jih tudi temeljiteje operemo. Svežino porumenelih radiatorjev lahko vrnete, če jih premažete z mešanico drobne kuhinjske soli in limoninega soka. Redno čiščenje radiatorjev ni le zaradi čistoče v stanovanju, temveč tudi za večji izkoristek temperature.
RASTLINE V STEKLENIH POSODAH
Sobne rastline sadimo v najrazličnejše posode, ki so lahko okrasne, ali pa tudi ne. Včasih smo jih sadili samo v glinaste lončke, po poplavi najrazličnejše plastike pa so tudi tu prevladali plastični lončki.
Zadnjih nekaj let je prava moda vzgajati rastline v steklenih posodah. To svetovno modo je zanesel k nam Jože Pogačar iz Kamnika, ki je prvi pri nas začel zasajati steklene bučke z rastlinami. Danes ni vrtnarja, ki ne bi prodajal tako vzgojenih rastlin. To je sicer vse lepo in prav, saj je takšen cvetlični nasad zelo trpežen in dolgo časa lepo uspeva. Toda tu se mnogi sicer poklicni vrtnarji obnašajo zelo amatersko. V steklene posode sadijo vse mogoče rastline, ki jim ostajajo. Drugega si ne moremo misliti, če pa lahko vidimo v posodi celo brin in še nekatere druge grmovnice. V stekleno posodo sadimo takšne rastline, ki se ne razrastejo preveč in imajo podobne življenjske zahteve. Najbolj se obnesejo razne marante, pileje, euforbije, plazeči se fikus in druge. V bučke sadimo tudi kakteje in sočnice, saj oboje najlepše uspevajo, če so malo bolj suhe. Seveda pa jih ne smemo mešati skupaj s drugimi rastlinami, ampak jih posadimo same, da nam ne bi segnile.
Cvetlična bučka naj stoji na svetlem, od močnega opoldanskega sonca zavarovanem mestu. Ker so rastline v posodi zaščitene celo pred prepihom, dosti lepše uspevajo, kot pa če rastejo v lončku, kjer so izpostavljene .prepihu. Previdni moramo biti pri zalivanju; ker steklene posode niso porozne, ne pretiravajmo z vodo. Rastline je namreč porabijo zelo malo.	Naša žena
Churchilla, ki je bil tudi pisatelj in slikar, so vprašali, zakaj slika samo pokrajine. Odgovoril je:
»Zato, ker se drevo nikoli ne pritoži, da si ni podobno.«
Ko so v družbi Churchilla govorili o slikarstvu, je slavni državnik dejal:
»So ljudje, ki odklanjajo Picassa, drugi pa spet ne marajo Rembrandta, obstajajo pa tudi poznavalci umetnosti, ki zanju sploh še niso slišali.«
Ko je Diogen ostarel, so mu svetovali, naj neha delati. Odvrnil je:
»Če bi tekmoval na dirkah, ali naj bi tekel počasneje, ko bi se bližal cilju?«
Diogen je bil lačen in brez ficka. S praznim želodcem se je sprehajal po ulicah in srečal bogatega znanca. Prosil ga je za nekaj denarja. Toda — ta je nekam dolgo omahoval. Diogenu je bilo nazadnje dovolj in je dejal:
»Kaj se obotavljaš? Ta denar potrebujem za kosilo, ne za pogreb.«
Ko je grški filozof Diogen postal suženj, so si sorodniki zelo prizadevali, da bi ga rešili verig.
»Jaz da sem suženj?« je vzkliknil filozof. »Suženj je moj gospodar, ki me mora hraniti in oblačiti!«
Filmska igralka Marlen Dietrich je nekoč rekla: »Dandanes je v očeh ljudi uspel vsak, kdor ima več gumbov na telefonu kot na hlačah.«
RECEPT ZA VAS
MESNE ROLADE
5 NAJ
vsako sredo v oddaji 21 232 lestvica tega tedna:
1.	Ne joči — Miha Balažič
2.	Mandarina — Don Juan
3.	Who want’s to live forever — Queen
4.	Baby goodbye — Rendez vous
5.	Hold on tight — Samantha Fox
Naš in vaš predlog:
1.	Ljubosumni — Simona Vodopivec
2.	I wanna wake up with you — Boris Gardiner
Lestvica nastaja s sodelovanjem hi-fi videostudiom na Kidričevi 25, telefon 25 577, 69000 Murska Sobota.
Lestvica nastaja s sodelovanjem hi-fi videostudiom na Kidričevi 25, telefon 25-577, 69000 Murska Sobota.
KM®®
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj
NAŠA RISBA - VAŠ PRIPIS
— Te tri praznične dni smo živeli »na debelo«, do konca meseca pa bomo »na tanko«. (P. Srečkovič)
— Kožo v salame, za usnje naj jo kar uvažajo! (K. Kranclbin-der)
— Mesar, al’ veš svoj dolg po glavi stanovalca. (M. Mertiik)
— To bomo prodali, da si za praznike kupimo govedino. (S. Roškar)
Duhovite pripise k novi risbi pošljite do četrtka, 18. decembra na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
Meso zrežite na dva velika zrezka in dobro potolcite. Ostanke mesa zmeljite ali sesekljajte in skupaj z narezanimi jetri dušite na manjši količini maščobe. Dodajte poper, sol, vegeto, narezana trdo kuhana jajca, kislo smetano in vse dobro zmešajte. Zrezke posujte z malo vegete in soli, premažite z nadevom, zavijte v rolade in povežite s tanko nitjo. Tako pripravljene rolade z vseh strani prepražite na masti, nato počasi dušite v pokriti posodi in dolivajte vodo. K roladam lahko postrežete krompirjev pire, različne zelenjavne prikuhe in podobno.
Za pripravo jedi potrebujete: 900 g svinjine ali teletine, 3 trdo kuhana jajca, 150 g kokošjih jetrc, žlico vegete, 2 žlici masti, sol, poper, 2 žlici kisle smetane.
Poznate znamenje za likanje?
Če kupujete tkanine ali druge tekstilne izdelke, boste na njih našli listek, na katerem vam izdelovalec priporoča način likanja. Če je na listku narisan likalnik s tremi točkami, to pomeni tkanino, ki jo lahko likate z najbolj vročim likalnikom (belo perilo). Likalnik z dvema točkama označuje tkanino, ki jo lahko likate s srednje vročim likalnikom (volna).
Prečrtan likalnik pomeni, da tkanine sploh ne smete likati.
NIČ NAS NE SME PRE -NETITI
Vloga ZK v sistemu SLO inDS
Pokrajinski komite za SLO in DS ugotavlja, da so bili doseženi pomembni uspehi pri podružbljanju ter krepitvi sistema SLO in DS. Zasnova in sistem SLO in DS postajata vse bolj sestavini socialistične samoupravnosti, stvar vsakodnevne prakse, ki se ražraš- I ča, potrjuje in ustrezno organizira v KS, tozdih, družbenopolitičnih skupnostih, družbenopolitičnih, družbenih in drugih organizacijah, sisih in drugih temeljnih okoljih. Uspehi so vidni predvsem v množični udeležbi pri snovanju varnostno-obrambnih dejavnosti, večji osveščenosti, varnostni kulturi in boljšem samozaščitnem ravnanju. Pomembni uspehi so doseženi pri varnostno-obrambnem osveščanju in usposabljanju. Tak sistem omogoča in zagotavlja možnosti, da delovni ljudje in občani uveljavljajo del svojih samoupravnih in neodtujljivih pravic in dolžnosti, obvladujejo politično-varnostne razmere ter zagotavljajo materialne in politične razmere za delovanje sistema SLO in DS. Uspehi so doseženi tudi pri številnih pobudah in samopobudah pri nalogah, ki so pomembne za usposabljanje ljudi za SLO in DS (strelstvo, planinstvo, radioamaterstvo, jadralstvo, modelarstvo, taborništvo in druge aktivnosti).
Sistem SLO in DS pa bi morali v prihodnje organizirati in po-družbljati tako, da bo deloval v vseh okoljih, izrednih in vojnih razmerah na celotnem območju. V vseh družbenih in temeljnih okoljih bi morali omogočiti množično udeležbo delovnih ljudi in drugih občanov pri odločanju in izpolnjevanju nalog SLO in DS ter odpravljati nekatere slabosti in pojave, ki zavirajo podružblja-nje in krepitev SLO in DS. Komunisti, organizacije in organi ZK se morajo v SZDL kot fronti, v samoupravnih organih, delegatskih skupščinah in drugih družbenih okoljih dosledno ravnati po nekaterih sprejetih usmeritvah. S preobrazbo krajevnih skupnosti je potrebno vzporedno izpolnjevati naloge tako, da varnostno-obrambno organiziranost uveljavimo v hišni samoupravi, v vsaki ulici in vseh družbenih okoljih. Vodstva in osnovne organizacije ZK, komiteji za SLO in DS ter drugi odgovorni dejavniki v KS in tozdih morajo poglobljeno in dokumentirano obravnavati slabosti in pomanjkljivosti sodelovanja KS s tozdi in drugimi nosilci var-nostno-obrambne dejavnosti. V tem pogledu je veliko skupnih nalog. Gre za skupen interes in odgovornost pri razčlenjevanju in obvladovanju politično-varnostnih razmer, vojno-političnih ocen, obrambnega načrtovanja, usklajevanja nalog, ukrepov in dejavnosti za izredne razmere, neposredno vojno nevarnost in vojno, usklajevanje usposabljanja ter urejevanja kadrovskih, materialnih in drugih zadev. Pri tem so komunisti, organizirani v SZDL in drugih okoljih, že opravili pomembne naloge in pripomogli k temu, da SLO in DS delujeta kot med seboj odvisen in enoten sistem. Da pa bi bili komiteji še bolj učinkoviti in bi dosledneje opravljali naloge na tem področju, je potrebno ugotoviti, v katerih okoljih komunisti še niso začeli dobro delati. Komunisti so dolžni odpravljati ozko rutinsko, parcialno in forumsko delovanje. Zveza komunistov mora skrbeti za organizirano in načrtno usposabljanje komitejev, da bi le-ti lahko uspešno opravljali naloge, za katere so pristojni. Osnovne organizacije Zveze komunistov morajo tudi ustrezno ukrepati v okoljih, kjer je nerazumevanje in nepravilno razlaganje komitejev. Predvsem je potrebno širše pojasniti družbeni, kolektivni in operativno-politični pomen komitejev, njihove pristojnosti in naloge. Doseči je potrebno, da bodo komiteji delovali kot družbeni organ, zlasti pri presojanju in spodbujanju dejavnosti, ki so usmerjene na ključna sistemska vprašanja SLO in DS v KS in tozdih, družbenopolitičnih skupnostih in drugih družbenih okoljih.	Bela Banfi
SESTAVIL MARKO NAPAST	PRIDOBITEV ENAKOPRAVNEGA POLOŽAJA	TRČENJE VOZIL	SOCIALNI POLOŽAJ	GRŠKI BOG GOZDOV, PASTIRJEV IN ČRED	CESTA ALI PROGA, KI SE ODCEPI	GRŠKI PISATELJ (PAPEŽI-NJA IVANA)	TRNAST GRM IN NJEGOV SAD
IZVOZ							
IGRAČA ZA SESTAV- LJANJE							
KANDIRAN POMARANČ NI OLUPEK							
PRITOK MENAMA V TAJSKI				MOŠKO IME NEKDANJI PISAR			
CENTIMETER			GORA V JULIJCIH REPATI ŠČIR				
REKA V SRBIJI					SARAJEVO SKRIVNOSTNA GRŠKA BOŽANSTVA		
PREMAKNITEV						OFICIRSKI ČIN	ČLAN AMBASADE
DRŽAVA NA JUGU ZDA							
OGLJIK		GLAVNO MESTO MAROKA KESANJE					
GRŠKI OTOK							
JAPONSKA DENARNA ENOTA				SLOVENSKI PISATELJ (FRAN) AMPER			
AM. FILM. IGRALEC IN PLESALEC (FRED)							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: romance, aneroid, kasarna, Oto, mol, V A, Gabi, Osor, en, D, Bobri, Darga, Est, TAM’ LT, kila, Emerson, kapitan.
VESTNIK, 11. DECEMBRA 1986
STRAN 9
križem kražem po naših šolah
Spomin na prvoborca Štefana Kuharja-Bojana
Naša šola nosi ime prvoborca Štefana Kuharja-Bojana. Ker je 15. novembra 1941 ugasnilo njegovo mlado življenje pod okupatorjevimi kroglami, smo obudili spomin na njegovo kratko, a plodno življenjsko pot. Medse smo poklicali Bojanova sodelavca, tovarišico Šariko Beznec in tovariša Ferda Flisarja.
Tovarišica Šarika Beznec, bivša učiteljica naše šole, nam je na kratko orisala Bojanovo življenjsko pot. Bojan je bil rojen v Mar-kišavcih. otroštvo pa je preživel v Puconcih, na očetovem domu. Čeprav je bil otrok premožnejših staršev, se je boril za pravice zatiranih in izkoriščanih. Kot odličnjak je končal osnovno šolo v Puconcih.
Tovariš Ferdo Flisar se dobro
moral, čeprav nerad, umakniti na drugo stran Mure. Tudi tam ni miroval. Bil je izdan in 13. novembra 1941 so ga ujeli, 15. novembra 1941 pa ustrelili v Mariboru. Tako je ugasnilo njegovo mlado življenje za naš boljši jutri.
Naj končamo ta kratek spomin z besedami tovarišice Šarike Beznec: »... njegovi kodri so kar poskakovali ob njegovem odločnem koraku. Tudi vi bodite takšni, kot je bil on, in bodite ponosni, da obiskujete šolo, katera nosi ime prvoborca Bojana. Naj vam bo za vzgled pri učenju in pri pripravljenosti braniti svobodo naše domovine.«
Člani zgodovinskega krožka OŠ Štefan Kuhar-Bojan, Puconci
Naravaje najlepša jeseni. Sonce prijetno pripeka, listje rumeni in odpada. Živali se pripravljajo na zimsko spanje. Na poljih so krnele že pospravili poljske pridelke. Tudi sadeže v sadovnjakih smo pobrali. Iz goric se več ne sliši prijetno klopotanje klopotca. Vinogradniki se veselijo dobrega vina. V gozdu je jeseni najlepse. Dozoreli so kostanji, nabiramo gobe in lešnike.
Ko smo bili pri babici na trgatvi, smo šli v gozd nabirat kostanje. Naenkrat pa je Jakec, moj naimlajši bratranec, zavpil: »Srnica!« Bili smo zelo veseli. Tudi veveričko in miško smo videli na kostanjevem deblu. Bili smo zelo veseli vseh živali, ki smo jih videli. Ta dan smo doživeli veliko lepega in veselega. Trgatev seje iztekla, lepi dnevi minevajo, bliža se zima, ko se bomo spet s šklepetajočimi zobmi stiskali k toplim pečem.
Mateja Marovič, 5. c OS Ivan Cankar, Ljutomer
spominja, kako sta skupaj z Bojanom gulila šolske klopi. Bojan je nadaljeval šolanje, a zaradi vdora okupatorja ni prišel do željenega poklica — pravnika. Vrnil se je v Prekmurje in organiziral razne akcije proti okupatorju. Njegov tesni sodelavec je bil tudi tovariš Ferdo Flisar. Živo nam je opisal, kako je bilo takrat, ko so trosili letake na živinskem sejmu v Puconcih. Ker je Bojanu grozila aretacija, se je
KAKO SMO NEKOČ MARTINOVALI V NAŠIH KRAJIH
Babica mi je pripovedovala o martinovanju v naših krajih. Spominja se svojih otroških let. Njen dedek je bil MARTIN. Njegovi trije sinovi so bili muzikantje. Ko je babica nekega dne prišla domov iz šole, jo je razveselilo.
V GOZDU — Narisala Smilja Lebar, 1. c raz., OŠ 17. oktober, Beltinci.
da so dedkovi sinovi lepo igrali. Vprašala je svojo babico: »Zakaj je danes tako veselo v hiši?« Babica je rekla, da bo jutri Martinov god. Vsi se veselijo, da Martin >naredi< iz mošta vino.
Na drugi strani ceste je stala kapelica, na kateri je bil naslikan Martin. Kot otrok se babica tudi spominja, da je njena babica rekla: »Tudi dedek ima jutri god. Počastili bomo Martina tudi dedku na čast.«
Babičin dedek je v hišo prinesel dva litra mošta in rekel: »Ko bo tista ura, bo iz mošta vino, pijmo ga na čast Martinu.«
Tako so nekoč Martinovali v naših krajih.
Nataša ŽNIDARIČ, 6. raz.
OŠ BUČKOVCI
Nekoč so v naših krajih praznovali martinovo tako, da so gospodarji šli v vinske kleti čakat vino. Do martino-vega dne je bil mošt, takrat pa se je spremenil v vino.
S sabo so vzeli meso iz »tunke«, potem pa so se veselili do jutra.
Drugi dan več nihče ni rekel, da imajo v kleti mošt — ampak vino.
Marijica ZMAZEK OS Franc Belšak
Bučkovci
Jesen je prišla v deželo; lepa kot vedno. Mogoče še lepša. Noben letni čas se ne more meriti z njo. Zima, ta neprijazna starka, nam prinaša samo sneg in mraz. Jesen, polna radosti in veselja, pa nam nudi mnogo mnogo več. Njena prijaznost vedno napolni vse gozdove, parke, trate; obarva jih z lepimi jesenskimi barvami. Sprehaja se od drevesa do drevesa in barva, barva .... Nekatere liste pobarva rdeče, nekatere rumeno, nekatere rjavo. Vsak list pa je zadovoljen s svojo barvo. Vse se nekako spremeni. Gozdovi sploh niso več tako pusti in dolgočasni. Tla so prekrita z raznobarvnimi listi. Pod njimi se najde tudi kakšen goban, lisička .... Otroci hodijo v gozdove in nabirajo kostanj. Rumene ježice iim padajo skoraj v košare.
Večeri postajajo hladni, megleni. Jutra prav tako. V šolo prihajamo z rdečimi nosovi in s premrhmj rokami. Včasih nas jesen potegne za nos. Vse.bolj hladno postaja. Še malo, pa bo spet zima, kar nas prav nič ne veseli.
Mateja Norčič, 6. a
OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota
Jesen je najlepši letni čas. Vsa pokrajina je odeta v različne odtenke barv. Barve se prelivajo druga v drugo, kar je res čudovito za opazovanje. V jeseni je največ dela na polju. Kmetje pospravljajo poljske pridelke in jih shranjujejo za zimo. Narava se je močno spremenila. Listje rumeni in pada z dreves. Vsa pokrajina je lepa kot ene same sanje.
Zjutraj, ko sem vstal, je bila vsa pokrajina mlečno bela. Gotovo veste, kaj je to bilo? Da, jasno, megla! Opazujem jo. Že večkrat meje zjutraj pozdravila. Sploh ne veš, kaj te čaka za naslednjim ovinkom. Je tam morda srna, zajec . . .? A ko prideš do ovinka, doživiš razočaranje. Spet nič drugega kakor cesta in nekaj dreves. A vedno ni tako. Včasih le zagledaš srno in se ji hočeš približati. Toda srna te le bežno pogleda in ze zdrvi proti svojemu domu, proti gozdu. Iz tega razmišljanja me predrami mamin glas. »Kaj ne boš šel v šolo?« me sprašuje. Vzamem torbo in grem. Grem proti skrivnostim, ki jih skriva megla. Bom danes ugledal srno, ali pa morda kako drugo žival? A nič. Danes mi torej sreča ni bila naklonjena, bo pa morda jutri boljše. Ko pridem na avtobusno postajo, opazim, da imam mokre lase. Tudi v šoli sem nekam zamišljen. Nenehno opazujem meglo, ki je čedalje redkejša in nam počasi začne odpirati pogled po pokrajini. Razkriva nam gozd, polje in naše ljubo sonce. Po soli se odpravim domov. Doma pomagam obirati jabolka. Kmalu se zvečeri. Sonce zahaja. Vidi se le njegova zarja, ki je prečudovito lepa. Kmalu nastane tema, zato grem v posteljo. Ko se naslednje jutro zbudim, grem ven, da bi pozdravil meglo. A ni je več. »Kaj pa je zdaj to?« se sprašujem. Šele tedaj opazim, da je po drevesih in travi slana. Torej se je megla zaradi velikega mraza spremenila v slano.
Sedaj je čedalje bolj hladno. Kmalu bo nastopila zima, z njo tudi sneg, ki ga predvsem mi otroci imamo najrajši. Jesen pa nam bo ostala v lepem spominu. Ni nam preveč težko, kajti vemo, da se bo prihodnje leto spet vrnila. Sedaj ji pa lahko zakličemo: »Nasvidenje jesen in prihodnje leto se zagotovo vrni!«
Robert Mencigar, 7. b OŠ Rogašovci
POTOK ČRNEC
Mimo našega vrta teče poTok Črnec. Bil sem še majhen, ko je ob Črncu raslo drevje in grmovje. Pred nekaj leti so drevje posekali in potok regulirali. Nekateri ljudje lepo skrbijo za obrežje potoka. Večkrat kosijo travo. Včasih gremo na sprehod ob potoku vse do Krtače. Rad sedim ob Črncu in opazujem race, kako plavajo po vodi. Vsi vaščani, ki živijo ob potoku, bi morali bolje skrbeti za njegovo urejenost.
Golob Mitja, 3. a COŠ 17. oktober, Beltinci
-------——----------
HIŠA
MOJE BABICE
Grem po nemi ulici med gorami izgubljene vasice. V vrsto postavljene hiše dolgočasno gledajo v svet. Pred eno obstanem. Poznam jo. Prebleda barva zunanjega ometa, majhna okna in napol razgrnjene zavese ter dim iz dimnika izdajajo življenje hiše moje babice.
Ko stopim na prvo leseno stopnico, me oblije prijetna toplina. Kot da bi bil doma. Nadaljujem pot do težkih lesenih vrat. Potrkam. Veter hladno zapiha. Vstopim; objameta me domačnost in ljubezen. Za pogrnjeno kmečko mizo sedi babica. Na mizi v skledi so žganci, koruzni kruh, domača skuta in steklenica prijetnega vina. To vse je sad njenih rok in pridnosti. Na steni visi slika njene matere in očeta. V kotu na visokem stojalu se razrašča roža z rdečimi in belimi cvetovi. V skrbno pospravljeni spalnici stoji postelja z debelo pernico in toplimi odejami. Nedaleč od nje je peč, v kateri v mrzli zimi zakuri in še televizor je tam!
Na koncu hodnika se ozrem nazaj, da mi ostane ta prijazna domačija še dolgo dolgo v spominu!
ATTILA KOVAČ, 7. raz. OŠ Jožko Talany-Janez, Dobrovnik
H GOSPODARSKI IN DRUGAČNI PODOBI NAŠIH KRAJEV - BANOVCI MED NEKOČ IN DANES
JLJL JlljJPkJL v' Jej	xA. T'n	a. a
Banovci, urbanistično zaščiteni... Koliko problemov bi nastalo. Zunanjost marsikatere hiše bi bila drugačna. Kakšna? Kdo ve, ko pa smo obstali ob odprtem in zagatnem vprašanju sinteze tradicije, krajine in tehnologije ter denarja, ki bi ga bilo treba dati na razpolago kot dolgoročna in ugodna posojila ali za odkup. Na primeru Banovec je to prepozno spoznanje, pa naj velja za kje drugje.
Dve hiši, Čagranova in Rajho-va (Grabarjeva), s konca prejšnjega stoletja sta obnovljeni v prvotni obliki. Lahko bi bilo še kaj več, če zob časa ne bi tako neusmiljeno deloval pod pezo nerazumevanja preteklosti v sedanjosti, do katere imajo vso pravico tudi tisti, ki bodo prišli za nami.
Staro nezadržno izpodriva novo — primeži na hišnih vratih: levja glava z okviri v gobcu in z letnico 1837 na portalu (pri Topolnikovih) so se G. Makaroviču zdeli toliko imenitni, da jih v besedi in sliki prikazuje v knjigi Slovenska ljudska umetnost (PZS, 1981).
Banovska Prelogovina — »femberija« — ima toliko razsežnosti, pomembnih za krajevno preteklost, da bi se bilo škoda ustaviti samo ob popisu inventarja leta 1816.
Po meni znanih listinskih virih so Prelogi, prav tako tudi Jura-noviči — Matjašini, izpričam v Banovcih že sredi 17. stoletja. V zadnjih treh desetletjih 17. stoletja se v Banovcih poleg Prelogov in Juranovičev pojavljajo še naslednji priimki: Majcen, Turian, Jambrek, Galko, Bukovščak, Stajnko, Gregorič, Kranjc, Raj-sar, Petrič, Vugrinec, Slana, Mord, Strelec, Gril, Šimeti, Goričan, Mester, Janežič, Misle, Ta-lan, Štuhec, Jureš, Vnuk, Zenko-vič, Sovič, Gajser, Svetec, Verosa (Verzel?), Kocijan, Hinaus, Kle-
meneč. Sivec, Šajt, Korošec, Horvat, Zemljič, Rudolf, Sleko-vec, Debelak, Škripec, Padajč, Magdič, Nemec, Kampus, Pintarič, Ze(o)rčič, Kaiser in Ferenc. Vas je imela takrat blizu 20 hiš. Enainpetdeset priimkov, pri čemer je treba pač upoštevati, da sta takrat v mnogih hišah na vasi živeli tudi po dve družini ali celo več.
V letih med 1740 in 1770 se od prej omenjenih priimkov pojavljajo samo še: Prelog, Jurano-vič, Šajt, Kordšec, Strelec, Hinaus, Ferenčič (verjetno prejšnji Ferenc), Vnuk, Rudolf in Jambrek. V letih 1770—1810 ostanejo še Prelog, Juranovič, Šajt in Vnuk. Slednja sta se v Banovcih obdržala še vso drugo polovico prejšnjega stoletja.
Od sedanjih domačij imata poleg Preloga in Juranoviča »stare« priimke (kakšnih 170 let) le še Skuhala in Budja.
Banovci pa seveda niso nič posebnega, kar nam potrjuje tudi primerjava z dva kilometra oddaljenimi Križevci. V zadnji tretjini 17. in v začetku 18. stoletja (že takrat so poznali tudi Male Križevce), se v tem kraju pojavljajo naslednji priimki: Misle (ali Misleta), Horvat, Kokel, Pin-gaučič, Sobiag (Cobja!), Divjak, Černjavič, Haloš, Kunčič, Ba-bek, Rauter, Kovačič, Kšela, Mi-halkovič. Zmazek, Štuhec, Hos-cenar, Cah (Cof?), Bost, Farkaš, Poštrak, Špur, Rajh, Hren, Pavlič, Pušenjak, Kolmanič, Majcen, Jelen, Čemel, Žižek, Hodnik, Meznarič, Pucel, Košar, Stric, Kos, Juršek, Sunčič, Huber, Filipič, Kralj, Mester, Onišak, Hanžič, Dergal, Novak, Kondrak, Gebohek, Kardinar, Katana, Makoter, Bohanec, Rihterič, Markovič, Lačen in Korošec. Dobrih trideset let pozneje so še samo Horvati, Štuheci, Bohanci, Huberji, Novaki in Meznariči.
Križevci so bili središče dela Murskega polja s šolo, faro, obrtniki in kramarji in tako bolj odprti selitvam, kar pa ne drži za
Banovce, ki pa so vendarle doživljali podobne spremembe. Ampak, to je snov druge, po vsej verjetnosti zanimive raziskave.
Pa se vrnimo spet v Banovce, h krajepisno-turistični podobi kraja in ji dodajmo še nekatere druge razsežnosti. Najprej o nekaterih priimkih in hišnih imenih.
Prelog je star slovenski agro-kulturni pojem, ki pomeni prelaganje setve na določenem zemljišču za leto, dve, da si je zemlja nekoliko »oddahnila«, si opomogla, ker pač niso poznali gnojenja zemlje, nastal pa je nekako skupaj s pojmom »njiva«, po 9. stoletju. Madžari ga poznajo v istopomenski besedi »parlag«. Prelogove domačije se drži hišno ime »fember« (od madžarskega fo ember, kar je enako kot vodja, »ta prednji«). Doslej ni dokazano, da bi ob koncu 16. stoletja imela v svoji lasti banovsko »femberijo« neki Janez in Nikolaj Feies, ki jima je 29. marca 1602 avstrijski cesar Rudolf II. za njuno zvesto službo podelil plemstvo, tudi ni dokazano kakršnokoli sorodstveno razmerje med temi Feiesi ter Prelogi. Na nekakšno zvezo meri le dejstvo, da so v hiši hranili pergamentni
Rajhova domačija (foto: A. Abraham).
original omenjene listine, pisane v latinščini. Med prvo svetovno vojno so ga odstopili mariborskemu muzeju, kjer je še danes. Zadevo sta pred mnogimi desetletji raziskovala zgodovinar dr. F. Kovačič iz Veržeja in dr. F. Feuš iz Cezanjevec, oba profesorja na mariborskem bogoslovju, vendar nista nič določenega ugotovila.
Beseda foember (gospod, glavni) se v madžarskem jeziku pojavi po letu 1578 (po virih, ki jih navaja L. Hadrovics v Ungar. El. in serbokroatischen, Bdp. 1985), beseda fejes pa ima podoben pomen. Tudi to daje slutiti nekakšno zvezo med priimkom Feies in vzdevkom ali hišnim imenom fember, ki pa se kot priimek še danes pojavlja na Hrvaškem. (Leksik prezimena..., Zgb, 1976) S Prelogovine, ki jo tukaj obravnavam, je izhajal tudi Janez Prelog z Grlave, ki je januarja 1945 padel v spopadu s Kozaki. Težko je odkriti vse vzgibe, ki v človeku v danem trenutku porodijo upor in bojevitost. Nekoliko preveč pozitivistični opisi dogodkov iz najbližje preteklosti, ki jih lahko prebiramo tudi v knjigi D. Novaka, I. Orešnika in H.
Šticla: Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurj’u (PZ 1985), zelo bledo in klišejsko predstavljajo (kot mnoge druge) tudi človeško plat tega nekdanjega vaščana Banovec.
Juranovič spada med tiste priimke, ki jim trdno smemo pripisati uskoštvo in banovsko ukoreninjenost. Juranoviče imajo že od bog ve kdaj za Matjašine (Matijev sin).
Približno od leta 1770 poznamo v Banovcih priimek Jambrek, ki ga na isti domačiji zamenja Stanetič. Verjetno vse odtlej je ostalo hišno ime Jamrek — Ja-mrekija. Nekdo mi je trdil, da je to tako zato, ker so pač nekoč živeli tam ljudje, ki so veliko jamrali! Ljudska govorica pogosto besede po svoje oblikuje in poenostavlja. Tako je iz Jambreka nastal Jamrek, jambrek pa po kajkavsko pomeni jelšev cvet, kar kaže tudi na geografski izvor nosilca tega priimka.
Do nedavnega se je ohranilo (ali pa je še živo?) hišno ime Grabar. To je nekdanja Skuhalo-va domačija —- sedaj Rajh, na kateri so v daljni preteklosti najbrž živeli predniki sedanjih Juranovičev. Po matrikah se da priimek Grabar ugotoviti tam nekje v sredini 18. stoletja, toda ne za dolgo, pa vendar se je ta priimek kot hišno ime ohranil v današnji čas. Da to ni nič nenavadnega, potrjuje priimek Just, ki se v Banovcih pojavi in hitro izgine v začetku 18. stoletja. Še danes je po tem Justu ostalo ledinsko ime — nekim banovskim njivam se pravi Juštovice.
Naj pri teh banovskih priimkih zapišem še naslednjo zanimivost. Leta 1841 so se Matiji Cajn-ku in ženi Katarini, rojeni Štuhec, Banovci 2, rodili trojčki, vendar ne vsi istega dne: 2. 7. ob 22. uri se je rodila Ana, 3. 7. ob 18. uri pa Jakob in Magdalena.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 10
VESTNIK, 11. DECEMBRA 1986
URADNI OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, 11. decembra 1986	Št.: 32
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec
VSEBINA
274.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta ob Razlagovi ulici v M. Soboti
275.	Odlok o ureditvi določenih zadev s področja obrti v občini Gornja Radgona
276.	Odlok o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbeno organizirane proizvodnje hrane v letu 1987 v občini Gornja Radgona
277.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu
1987 v občini Gornja Radgona
278.	Odlok o urejanju vinotočev v občini Gornja Radgona
279.	Sklep o višini povračila za uporabo ceste za kmetijske traktorje na območju občine Ljutomer
280.	Popravek odloka o ugotovitvi katere sestavine veljavnih zazidalnih načrtov in urbanističnega reda v občini Gornja Radgona so v nasprotju z družbenim planom občine Gornja Radgona za obdobje 1986-1990.
274
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 20. 11. 1986, sprejela
ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta ob Razlagovi ulici v Murski Soboti
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt stanovanjske zazidave ob Razlagovi ulici v M. Soboti, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti, pod št. 22/85—ZN/S v avgustu 1986.
2.	člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje: a) grafične priloge:
— izrez iz sestavin družbenega plana občine
M. Sobota za obdobje 1986—1990	v M 1:5000,
— kopija katastrskega načrta	v M 1:1000,
s povečavo	v M 1:500,
— obstoječe stanje	v M 1:500,
— arhitektonska situacija—predvid. namenska	
raba površin	v M 1:500,
— zakoličbena situacija — načrt gradb. parcel	v M 1:500,
— komunalna ureditev	v M 1:500,
— prometno-tehnična situacija in višinska	
regulacija	v M 1:500,
— požarna varnost	v M 1:500,
— faznost izgradnje	v M 1:500,
— gabariti	v M 1:200,
— zunanja ureditev	v M 1:500;
b) obrazložitev k zazidalnemu načrtu;
c) soglasja pristojnih organov in organizacij;
d) ocena stroškov za izvedbo zazidalnega načrta.
STRAN 11 VESTNIK, 11. DECEMBRA 1986
II.	MEJE OBMOČJA
3.	člen
Območje, za katerega se sprejema ta zazidalni načrt, obsega površine v velikosti 1,24 ha, katerega meje potekajo po obstoječi parcelni meji pare. št. 444, z izravnavo pare, meje s pare. št. 389/13 in 424 ter po obstoječi parcelni meji pare. št. 437 in 435, vse k.o. M. Sobota, kot je to razvidno iz grafične priloge, navedeno v 2. členu tega odloka.
4.	člen
Obravnavano območje je namenjeno za gradnjo treh stanovanjskih objektov s spremljajočimi objekti in napravami, lokacija objektov je določena v grafični podlogi iz 2. člena odloka.
III.	FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE OBJEKTOV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR TER DOVOLJENE TOLERANCE
5.	člen
Površine iz 3. člena tega odloka se pozidajo s stanovanjskimi objekti tlorisne zasnove v obliki črke »L« in vertikalnega gabarita P+l+ M s podkletitvijo, pod naslednjimi pogoji:
—	max. horizontalni gabariti ne smejo presegati horizontalnih gabaritov, razvidnih iz grafične podloge, navedena v 2. členu odloka, dopustne so tolerance do —2,40 m na notranjo (atrijsko) stran,
—	objekti so lahko vertikalnega gabarita P+l + M oziroma VP+ 1+M s tem, da max. višina objektov ne sme presegati 10,50 m, dovoljene so tolerance do 0,5 etaže,
—	smeri slemena so razvidne v grafični podlogi iz 2. člena odlo ka in se ne smejo spreminjati,
—	kritina mora biti v opečni ali temnejši barvi, lahko je opečna, salonitna ali betonska,
—	gradbene linije so določene v grafični podlogi 2. člena odloka.
6.	člen
Situacija cest, dovozov in dostopov, parkirnih prostorov ter celotna zunanja ureditev je razvidna iz grafičnih podlog, navedenih v 2. členu odloka.
7.	člen
Komunalna oprema (kanalizacija, vodovod, elektrika, PTT, javna razsvetljava) je prikazana v grafični podlogi iz 2. člena odloka.
IV. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ IN OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
8.	člen
Do pričetka gradnje načrtovanih objektov in naprav, ki je zasnovana po fazah in razvidna iz grafične podloge, navedene v 2. členu odloka, se stavbno zemljišče uporablja v dosedanje namene.
Niso dovoljeni posegi, ki bi motilno vplivali na pogoje bivanja v obstoječih objektih in na načrtovano izgradnjo.
9.	člen
Investitor gradnje mora pred pričetkom del zagotoviti ustrezna nadomestna stanovanja stanovalcem, ki prebivajo na območju, za katerega se sprejema ta zazidalni načrt, v skladu z faznostjo izgradnje; po dograditvi objektov pa urediti okolico v skladu z grafično podlogo zunanje ureditve.
10.	člen
Objekte je potrebno priključiti na komunalne naprave iz 7. člena tega odloka. Pred izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor plačati sorazmerni delež stroškov urejanja stavbnih zemljišč.
V. KONČNE DOLOČBE
11.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora ter na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti.
12.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši urbanistična inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb občin Pomurja — Enota v M. Soboti.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 351-7/85-4
M. Sobota, dne 20. 11. 1986
Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
275
Na podlagi 97., 118., 123. in 128. člena obrtnega zakona Ur. list SRS, št. 15/86 ter 206. člena statuta občine Gornja Radgona Ur. objave, št. 41/81 in 7/86, je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. 11. 1986 sprejela
ODLOK
O UREDITVI DOLOČENIH ZADEV S PODROČJA OBRTI V OBČINI GORNJA RADGONA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se urejajo določene zadeve s področja zasebne obrti v občini Gor. Radgona, za katere je z obrtnim zakonom določeno, da jih s svojimi dopolnilnimi predpisi ureja občinska skupščina in to:
—	razvrstitev dejavnosti na deficitarne, katere želimo v bodoče v občini pospeševati,	*
—	opravljanje določenih dejavnosti kot postranski poklic,
—	prodaja na drobno,
—	. prodaja izdelkov in opravljanje gostinskih storitev izven poslovnega prostora,
—	uporaba dopolnilnega dela drugih oseb.
H. DEFICITARNE OBRTNE DEJAVNOSTI, KI JIH ŽELIMO POSPEŠEVATI
2.	člen
Ob upoštevanju kriterijev družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini G. Radgona, bomo v občini pospeševali predvsem storitveno-uslužnostne obrtne dejavnosti, katere kategoriziramo v tri skupine po kriteriju deficitarnosti:
1.	skupina
—	kovaštvo
—	ključavničarstvo
—	kovinostrugarstvo
—	mizarska popravila
—	mehanika koles
—	tapetništvo
—	čevljarstvo
—	krojaštvo in šiviljstvo
—	umetna in domača obrt
—	prodaja na drobno, kjer ni ustrezne ponudbe
—	krovstvo
2.	skupina
—	popravilo bele tehnike
—	popravilo RTV aparatov in naprav
—	popravilo kmetijske mehanizacije
—	kolarstvo
—	sodarstvo
—	optika
—	urarstvo
—	popravilo dežnikov in senčnikov
3.	skupina
—	strojenje kož
—	avtotapetništvo
—	popravilo Športne opreme
—	tesarstvo
—	lesno strugarstvo
—	avtoelektričarstvo
—	popravilo tekstilnih izdelkov
—	steklarske storitve in zamenjava stekel
—	vodovodno inštalaterstvo
—	opravljanje dejavnosti s kmetijsko mehanizacijo
3.	člen
V kolikor se v času izvajanja tega odloka pojavi neka nova obrtna dejavnost, ki ni zajeta v drugem členu tega odloka, opravi razvrstitev v eno od navedenih skupin IS skupščine občine, v kolikor obstaja širši družbeni interes, da se ta dejavnost v občini želi pospeševati.
III.	OPRAVLJANJE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI KOT POSTRANSKI POKLIC
4.	člen
Delovni ljudje in občani smejo v skladu z obrtnim zakonom trajno ali sezonsko opravljati storitve in gospodarske dejavnosti kot postranski poklic z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa.
5.	člen
Ne glede na določilo prejšnjega člena, se kot postranski poklic ne morejo opravljati gostinske in živilske dejavnosti, avtoprevozni-štvo, proizvodnotehnološko zahtevno obrtno dejavnost, projektiranje, svetovanje, prodaja na drobno, storitve računalništva in programiranje.
6.	člen
Delavci v delovnem razmerju v OZD, skupnostih in pri samostojnih obrtnikih, smejo opravljati dejavnost kot postranski poklic le s so
glasjem organa upravljanja OZD, skupnosti ali samostojnega obrtnika pri katerem so zaposleni.
7.	člen
Opravljanje gospodarske ali druge dejavnosti kot postranski poklic preneha, če upravni organ ugotovi, da je OZD, skupnost ali samostojni obrtnik preklical veljavnost soglasja iz prejšnjega člena tega odloka, oziroma če je delavec sklenil delovno razmerje drugje in upravnemu organu ni predložil ustreznega soglasja iz 6.. člena tega odloka, v roku 30 dni od sklenitve delovnega razmerja.
8.	člen
Organizacija združenega dela, druge družbenopravne osebe ali zasebni delodajalci morajo najmanj vsaka tri leta po izdaji soglasja iz
6.	člena tega odloka, preveriti upravičenost izdaje navedenega soglasja in o tem obvestiti pristojen upravni organ.
9.	člen
Gospodarsko dejavnost kot postranski poklic lahko delovni ljudje in občani opravljajo le, če imajo strokovno izobrazbo, oz. usposobljenost za opravljanje take dejavnosti v skladu s pravilnikom o strokovni usposobljenosti za samostojno opravljanje gospodarskih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 38/79) ter izpolnjujejo druge z zakonom predpisane pogoje.
IV. PRODAJA NA DROBNO
10.	člen
Občani lahko z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov v svojem imenu in na svoj račun opravljajo prodajo na drobno na območju občine.
Na območju občine je možna prodaja na drobno za naslednje proizvode:
1.	Živila in gospodinjske potrebščine
2.	Mešano industrijsko blago iz naslednjih blagovnih skupin:
—	tekstilno in pleteno blago ter konfekcija,
—	vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute
—	obutev ter izdelki iz gume, kaučuka in plastičnih snovi,
—	parfumerija, parfumerijsko in kozmetično blago, steklo, porcelan in keramika,
—	papir, pisala in šolske potrebščine,
—	galanterijsko in bazarsko blago in igrače
3.	Časopise, knjige, revije, suvenirje
4.	Tobačne izdelke, vžigalice in druge potrebščine (razglednice, znamke ipd.),
5.	Sadje in zelenjava
6.	Športna oprema
11.	člen
Delovni ljudje lahko z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo prodajo na drobno le, če imajo strokovno izobrazbo za opravljanje te dejavnosti ter pod pogoji, ki jih določa zakon o blagovnem prometu in obrtni zakon.
12.	člen
Občan lahko nabavlja proizvode za prodajo pri OZD ali od trgovine na debelo.
Kmetijske proizvode, sadje in zelenjavo lahko kupuje tudi pri individualnih proizvajalcih.
13.	člen
Asortiman prodaje se določi v skladu s 118. členom obrtnega zakona ter glede na velikost in opremo prodajno-poslovnega prostora.
V. PRODAJA IZDELKOV IN OPRAVLJANJE GOSTINSKIH STORITEV IZVEN POSLOVNEGA PROSTORA
14.	člen
Samostojni obrtnik sme z dovoljenjem občinskega upravnega organa prodajati svoje izdelke, oz. opravljati gostinske storitve tudi izven poslovnega prostora na raznih prireditvah, proslavah, zborovanjih in ob drugih priložnostih.
15.	člen
Dovoljenje iz 12. člena tega odloka se sme izdati samostojnemu obrtniku, če ima zagotovljen prodajni prostor, ki izpolnjuje predpisane pogoje in če s prodajo ne moti javnega reda in miru.
16.	člen
Šteje se, da ima samostojni obrtnik zagotovljen prodajni prostor, če dokaže, da ima pravico začasno uporabljati prostor oz. če predloži soglasje prireditelja, da s svojo dejavnostjo prireditev dopolnjuje.
17.	člen
Prodajni prostor mora biti vidno označen s firmo obratovalnice.
18.	člen
Za prodajo izdelkov in za nudenje gostinskih storitev na sejmih in razstavah, samostojnim obrtnikom ni potrebno dovoljenje iz 14. člena tega odloka.
STRAN 12 VESTNIK, 11. DECEMBRA 1986
VI. SPREJEMANJE GOSTOV NA PRENOČEVANJE IN HRANO V ZASEBNIH GOSPODINJSTVIH
19.	člen
Občan lahko v svojem zasebnem gospodinjstvu sprejme na prenočevanje goste ter jim nudi hrano in pijačo.
Pogoje in način izvajanja te dejavnosti opredeluje odlok o kmečkem turizmu v občini G. Radgona in odlok o vinotočih v občini Gornja Radgona.
VII. UPORABA DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB
20.	člen
Samostojni obrtnik, ki opravlja obrtno dejavnost na podlagi obrtnega dovoljenja in se ukvarja z opravljanjem storitev ter s popravili, vzdrževalnimi deli in z izdelavo izdelkov, pri svojem delu pa ne uporablja avtomatov ali drugih visoko produkcijskih strojev, lahko na podlagi pogodbe o delovnem razmerju zaposli največ 7 delavcev.
21.	člen
Če se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih, in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela, lahko zaposli tudi več kot 7 delavcev, toda največ 10 delavcev.
V skupni obratovalnici je možno zaposliti največ 20 delavcev.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
22.	člen
Z denarno kaznijo od 30.000 do 80.000 din se kaznuje oseba, ki opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic, brez priglasitve in dovoljenja občinskega upravnega organa.
23.	člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 1 000.000 din se kaznuje oseba, ki opravlja prodajo na drobno brez dovoljenja občinskega upravnega organa.
24.	člen	,
Z denarno kaznijo od 10.000 do 30.000 din se kaznuje samostojni obrtnik, ki prodaja svoje izdelke ali storitve izven poslovnega prostora brez dovoljenja občinskega upravnega organa.
25.	člen
Z denarno kaznijo od 200.000 do 300.000 din se kaznuje samostojni obrtnik, ki uporablja dopolnilno delo drugih oseb v nasprotju z 20. in 21. členom tega odloka.
26.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskih služb pomurskih občin.
IX. KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Vsa obrtna dovoljenja, ki so bila izdana na podlagi do sedaj veljavnega odloka ostanejo še naprej v veljavi.
28.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini G. Radgona (Ur. objave, št. 18/83).
29.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 313-4/86-11
Datum: 24. 11. 1986
PREDSEDNIK
Skupščine občine G. Radgona Peter FRIDAU
^276
Na podlagi 2. člena zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbeno organizirane proizvodnje hrane v letu 1987 (Ur. list SRS, št ) in 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je Skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27/11-1986 sprejela
ODLOK o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbeno organizirane proizvodnje hrane v letu 1987 v občini Gornja Radgona
, L člen
Za uresničevanje ciljev in nalog pri pospeševanju družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane v skladu s planskimi akti občine za obdobje 1986—1990 se s tem odlokom določa za leto 1987 obveznost plačevanja prispevka iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,60 %.
2.	člen
Zbrana sredstva na osnovi prispevka iz prvega člena se bodo v letu 1987 uporabila za:
—	sofinanciranje nalog po letnem dogovoru o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v SR Sloveniji,
—	za pospeševanje intenzivne poljedelske proizvodnje,
—	za pospeševanje živinoreje na domači krmni bazi,
—	za krepitev pospeševalne službe in pospešen prenos znanja v proizvodnjo,
—	za izobraževanje kmetijskilr proizvajalcev.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri Skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Gornja Radgona. Ta jih razporedi v skladu z določili 2. člena tega odloka z letnim programom dela in predračunom.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanja prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, ki je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov*za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 33/80 in'23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Obveznost plačevanja prispevka po tem odloku velja za zavezance od 1. januarja 1987 do sklenitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in za osnovno preskrbo občine Gornja Radgona za obdobje 1987 do 1990, vendar najdalje do 31. decembra 1987.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah ob-" čin Pomurja.
Številka: 422-18/85
G. Radgona, dne 27/11-1986
PREDSEDNIK skupščine občine Gornja Radgona Peter FRIDAU
>
277
Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1987 (Ur. list SRS, št.) in na osnovi 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je Skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27/11-1986 sprejela
ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1987 v občini Gornja Radgona
1.	člen
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1987 se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1987 v višini 0,15 %.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena tega odloka se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1987 usmerjajo za oblikovanje stalnih občinskih blagovnih rezerv namenjenih za osnovno preskrbo občanov v primeru izrednih razmer, vojne in naravnih nesreč večjega obsega ter za odpravljanje večjih motenj na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. Namensko uporabo teh sredstev spremlja izvršni svet SO Gornja Radgona.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo Skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Gornja Radgona. Ta sredstva se uporabljajo za nabavo blaga za občinske blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja skladiščnih prostorov.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz L člena tega odloka se obračunava in plačuje na način kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Obveznost plačevanja prispevka po tem odloku velja za zavezance od 1. januarja 1987 do sklenitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje pro-
izvodnje hrane in za osnovno preskrbo občine Gornja Radgona za obdobje od leta 1987—1990, vendar najdalje do 31. decembra 1987.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka': 43-2/85
G. Radgona, dne 27/11-1986
PREDSEDNIK skupščine Občine Gornja Radgona Peter FRIDAU ti
,278
Na podlagi 97. člena obrtnega zakona (Ur. list SRS, št. 1/79 in 37/85) in 206. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je Skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 27. 10. 1986 in na seji zbora združenega dela, dne 27. 11. 1986, sprejela
ODLOK o urejanju vinotočev v občini Gor. Radgona
1.	člen
Odlok opredeljuje in ureja način vodenja dopolnilne dejavnosti »vinotočev«, kakor tudi način in pogoje za izvajanje te dejavnosti z namenom popestritve turistične ponudbe, predstavitve vinorodnega področja in pridelka z geografskim poreklom.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
2.	člen
Vinotoč je neposredna prodaja (gostom) lastnega — doma pridelanega nevstekleničenega vina ali doma vstekleničenega vina, vinskih sadnih pijač, naravnega domačega žganja in doma pripravljenih pijač na osnovi domačega žganja.
Razen pijač je možno nuditi domači kruh in domače pecivo, narezke iz izdelkov doma pripravljenega mesa, zaseko, ocvirke, sadje, kompote, marmelade ter druge sladice. Izjemoma se lahko nudi tudi mineralna voda.
3.	člen
Vinotoč je dopolnilna dejavnost zasebnega gospodinjstva oziroma kmetije, ki je usmerjena v proizvodnjo grozdja in vina v takšnem obsegu, da ustvarja tržne viške.
II.	POGOJI IN NAČIN OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI VINOTOČA
4.	člen
Dejavnost vinotoča lahko opravlja občan, ki ima opravljen občasni zdravstveni pregled in tečaj o higieni živil in osebni higieni.
5.	člen
Dejavnost se lahko izvaja v zasebnem gospodinjstvu, počitniški ali vinogradniški hišici oz. v objektu, ki ustreza minimalnim tehničnim in higienskim pogojem kot so opredeljeni v predpisih o ravnanju z živili v prometu. Pridelki in domači izdelki, ki jih vinotoč nudi gostom morajo biti kakovostni in zdravstveno neoporečni.
6.	člen
Z dejavnostjo vinotoča se lahko ukvarja le proizvajalec oz. družinski član proizvajalca, ki je vpisan v register proizvajalcev grozdja, kateri vodi kletarsko evidenco in evidenco o prometu kot mu jo predpiše Uprava za družbene prihodke ter ima izdelan analizni vinski izvid.
V vinotočju ni dovoljeno točenje alkohola po sistemu bifejev.
7.	člen
Vinotoči morajo biti v dnevih, ko poslujejo označeni s posebnim simbolom, ki označuje dejavnost vinotoča. Simbol dobi imetnik vinotoča brezplačno ob vpisu v evidenco.
8.	člen
Vinotoč lahko obratuje celoletno, sezonsko, vsakodnevno ali ob koncu tedna in praznikih oz. določene dneve v tednu.
Občan ponudi izdelke gostom po medsebojno dogovorjeni ceni.
III.	POSTOPEK ZA PRIDOBITEV DOVOLJENJA
9.	člen
Na osnovi vloge občana, posebna komisija ugotovi ali so podani pogoji za izdajo dovoljenj za opravljanje dejavnosti vinotoča po tem odloku.
Posebno komisijo sestavljajo:
—	- sanitarni inšpektor
—	kmetijski inšpektor
—	predstavnik Uprave za družbene prihodke
—	član Izvršnega sveta, odgovoren za kmetijstvo oziroma turizem.
Postopek se konča z izdajo odločbe.
IV. KAZENSKE DOLOČBE
10.	člen
Z denarno kaznijo od 20.000.— .din do 50.000.— din se kaznuje občan, ki opravlja dejavnost vinotoča brez dovoljenja.
11.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000.— din do 30.000— din se kaznuje lastnik vinotoča, ki prodaja gostom proizvode, ki niso opredeljeni v 2. členu tega odloka.
12.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000,— din do 10.000.— din se kaznuje lastnik vinotoč, ki nima postavljenega na vidnem mestu simbola, ki označuje vinotoč.
13.	člen
V primeru kršenja predpisov s področja sanitarnega in kmetijskega nadzora ter iz pristojnosti Uprave za družbene prihodke, se uporabijo kazenske določbe, ki so določene v tozadevnih predpisih.
V. KONČNE DOLOČBE
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 332-1/86-11
Datum: 27. 11. 1986
PREDSEDNIK
Skupščine občine G. Radgona Peter FRIDAU
279
Na podlagi 42. člena in 4. točke 38. člena Zakona o cestah (Ur. list SRS št. 38/81) je skupščina Občinske skupnosti za ceste Ljutomer na svoji seji dne 18. 7. 1986 sprejela
SKLEP O VIŠINI POVRAČILA ZA UPORABO CEST ZA KMETIJSKE TRAKTORJE NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER
L člen
Uporabniki cest plačujejo za kmetijske traktorje na območju občine Ljutomer letna povračila za uporabo kategoriziranih in nekate-goriziranih cest v naslednjih višinah:
za traktorje do 18 KW	3.500 din
za traktorje nad 18 do 29 KW	5.000 din
za traktorje nad 29 do 46 KW	6.500 din
za traktorje nad 46 KW	7.500 din
2.	člen
Sredstva povračil iz 1. člena tega sklepa pobirajo krajevne skupnosti.
3.	člen
Sredstva pridobljena iz povračil za uporabo cest iz L člena tega sklepa so dohodek krajevnih skupnosti in občinske skupnosti za ceste v razmerju 80:20 % in se uporabljajo v krajevnih skupnostih za vzdrževanje cest, ki jih imajo v upravljanju, v občinski skupnosti za ceste pa za vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest na območju občine.
Krajevne skupnosti letno poročajo občinski skupnosti za ceste o višini zbranih sredstev in o uporabi teh sredstev.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Štev.: 10/85
Datum: 2. 12. 1986
Predsednik skupščine Občinske skupnosti za ceste Ljutomer MIRKO FIŠER 1. r.
280
POPRAVEK
ODLOKA O UGOTOVITVI KATERE SESTAVINE VELJAVNIH ZAZIDALNIH NAČRTOV IN URBANISTIČNEGA REDA V OBČINI GORNJA RADGONA SO V NASPROTJU Z DRUŽBENIM PLANOM OBČINE GORNJA RADGONA ZA OBDOBJE 1986—1990 (Uradne objave št. 26/86 od 25. 9. 1986).
V drugem odstavku 1. člena se parcelna št. 731/1 popravi tako, da pravilno glasi: »739/1«.
SEKRETAR
Skupščine občine G. Radgona Feliks PETEK
Radijski in televizijski spored od 12. do 18. decembra
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
J
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v petek, 12. decembra (informativni del, mladinska oddaja, Kam konec tedna, reklame), 18,00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.00 — Najlepše želje s čstitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 13. decembra (informativni del, sobotna reportaža, Iskanje—znanje—ustvarjanje, reklame), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 15. decembra (informativni del, športna oddaja, prispevek o SLO in družbeni samozaščiti, reklame), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v torek, 16. decembra (informativni del, pogovor v živo, Predstavljamo vam. . .(reklame), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v sredo, 17. decembra (informativni del, gospodarska tema, Iz delegatskih klopi, reklame), 18.00 - »21-232« - glasbeno propagandna oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
Jazz.. .jazz.. .jazz, 16.30 — Aktualno v četrtek, 18. decembra (informativni del, oddaja o kulturi, Iščemo odgovore na vaša vprašanja, reklame), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
9.00 Tednik. 10.00 Po belih in črnih tipkah, 6. oddaja (čb). 15.35—23.50 Teletekst RTV Ljubljana. 15.50 Tv mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 B. A. Novak: Velika in mala luna, L del adaptacije gledališke predstave. 17.50 Zgodbe modrega telefona: Ne vem in se ne spomnim, 8. — zadnji del češkoslovaške nadaljevanke. 18.15 Energija — od kod?, I. del izobraževalnega niza o energiji. 18.45 Risanka. 19.00 Danes: Obzornik ljubljanskega območja. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Novi Pacifik, 5. del ameriške dokumentarne serije. 21.10 J. Collins: Hol-lywoodčanke, 5. del ameriške nadaljevanke. 21.55 Tv dnevnik. 22.15 Smrtna kazen, ameriški film.
sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 13.00 (telefon: 21-232)
do
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
7.45-13.35 in 14.15 Teletekst RTV Ljubljana. 8.00 Poročila, otroška matineja — ponovitev oddaj. 12.30 Ljudje in zemlja — ponovitev. 13.00 Mir in razorožitev — Ob svetovnem letu miru: Glas razuma, ponovitev 6. dela dokumentarne serije OZN. 13.30 Poročila (do 13.35) 14.30 Bulečka, poljski mladinski film. 15.55 D. Jančar—A. Stojan: Primož Trubar — Heretik, ponovitev 4., zadnjega dela TV nadaljevanke. 16.55 Poročila. 17.00 Split: DP v ko-
šarki (m)
Jugoplasti-
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Tv dnevnik. 17.45 Mak in Zak — najbolj dolgočasen show na svetu, 2. del otroške serije. 18.15 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja. 18.45 »Fr-ka«, zabavnoglasbena serija. 19:30 Tv dnevnik. 20.00 Iz koncertnih dvoran — prenos Koncerta orkestra SF (P. Ramovš, F. Chopin, W. Lutoslavski) (samo za LJ 2). 21.50 Nočni kino: Zajahaj veter, ameriški film (do 23.20)
ka:Cibona, prenos. 18.30 Knjiga. 19.00 Danes v šesti prestavi.19.30 Tv dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Ukradena banka, ameriški film. 21.40 Tv dnevnik. 21.45 Pop satirikon — Žarko Petan in Dušan Uršič.
TVZAGREB
8.05—22.45 Teletekst RTV Ljubljana. 8.20 Poročila, otroška matineja. 9.55 Alta Badia: Svetovni pokal v smučanju — veleslalom prenos L teka. 11.05 Slavni zdravniki bolnišnice Charite — Človek iz Jene, '2. del nemške nanizanke. 12.55 Alta Badia: Svetovni pokal v smučanju — veleslalom prenos II. teka. 13.50 Domači ansambli: Ansambel Miha Dovžana (do 14.20). 15.25 Destry spet jezdi, ameriški film(čb). 16.55 Poročila. 17.00 Kviz glasbene mladine Slovenije: Glasba med NOB na Slovenskem. 19.00 Danes: Potrošniška porota. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 A. Marodič: Pisma — Sin, TV nadaljevanka. 21.00 Reportaža z nogometne tekme.... 21.30 Športni pregled. 22.00 Portret: Zvonimir Rogoz. 22.40 Poročila.
9.00 Zrcalo tedna. 9.20 Integrali. 15.35—23.05 Teletekst RTV Ljubljana. 15.50 TV mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 F. Rudolf: Klovni so bolni od smeha: Deska. 17.45 Smo-govci II., 2. del nanizanke TV Zagreb. 18.15 Video-godba — ponovitev. 19.00 Danes: Podravski obzornik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 D. Bowie: Ljubezen in sleparstvo, 3. — zadnji del kanadske nadaljevanke. 21.00 Big band RTV Ljubljana, prenos koncerta s tujimi gosti. 22.05 TV dnevnik. 22.15 Aktualno: »Ali so na Ravnah našli rešitev?«
Oddajniki II. TV mreže:
18.00 Beograjski TV program. 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 19.30 TV dnevnik. ^0.00 Znanost in mi-20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.10 Zemlja in mlin, 3i — zadnji del TV nadaljevanke. 22.05 Stereovizija.
dl Campiglio: Svetovni pokal v smučanju — slalom (m), prenos L teka. 11.10 Puy St. Vincent: Svetovni pojcal v smučanju — superveleslalom (ž), prenos (do 12.00). 12.55 Madonna di Campiglio: Svetovni pokal v smučanju — slalom (m) (do 14.00) prenos II. teka. 15.55-22.15 Teletekst RTV Ljubljana. 16.20 Svetovni pokal v smučanju — superveleslalom (ž), reportaža iz Puy St. Vincenta. 16.40 Svetovni pokal v smučanju — slalom (m), posnetek Ma-donne di Campiglio. 17.20 Poročila. 17.25 Orgle — srečanje bližnje vrste. 18.00 Miti in legende: Jezus v Jeruzalemu, oddaja TV Beograd. 18.15 Čarobna vrtavka. 19.00 Danes: Posavski obzornik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 J. Alien: Decembrski cvet, angleška drama. 21.15 Svet na zaslonu. 22.00 TV dnevnik.
TV ZAGREB
drama (do 10.20). 15.50—22.45 Teletekst RTV Ljubljana. 16.05 Tv mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 Slovenske ljudske pravljice: Kuhar Repincelj. 17.45 M. Dedakovič-J. in A. Vajevec: Zlata ribica: Pismo. 18.15 Razvoj satelitske tv: Veliki spektakel, L del izobraževalnega niza TV Zagreb. 19.00 Danes: Celjski obzornik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Film tedna: Pomladna simfonija, nemški film. 21.50 Stena ne sme biti prazna, dokumentarni film. 22.05 TV dnevnik. 22.20 Pogled na Jemen, dokumentarni film.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik. 17.45 Dolga, bela sled, 9. del otroške serije. 18.15 Muzeji in galerije, izobraževalna serija. 18.45 Oddaja o ljudskih običajih. 19.30 TV dnevnik. 20.00 O glasbi, oddaja resne glasbe. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Dokumentarna oddaja. 21.50 Dobro jutro jazzarji.
8.50 Neznani Chaplin: Veliki režiser, 2. del. 9.55 Courmayeur: Svetovni pokal v smučanju — slalom (ž) prenos I. teka (do 11.00). 12.55 Courmayeur: Svetovni pokal v smučanju — slalom (ž), prenos II. teka (do 13 40). 15.25-23.10 Teletekst RTV Ljubljana. 15.40 TV mozaik — ponovitev. 16.40 Svetovni pokal v
smučanju
slalom (ž),
posnetek iz Courmayeurja. 17.20 Poročila. 17.25 Mladenič in vila. 17.40 Otroška folklora. 18.15 Mozaik kratkega filma. 19.00 Danes: Severno-primorski obzornik. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Korak pred ostalimi, športna oddaja. 20.30 Tednik. 21.20 Besediloslovni utrinki: O besedilni vlogi členka. 21.30 H. Solas: Cecilija, 5. del kubanske nadaljevanke. 22.25 TV dnevnik. 22.40 Mir in razorožitev: Ob svetovnem letu miru — 7. del dokumentarne serije OZN
TV ZAGREB
9.00 Tv v šoli, 13.35 Dallas, 14.30 Sedem tv dni, 15.00 Narodna glasba, 15.30 Poročila, 15.35 Tv koledar, 15.45 Rokomet: Medveščak—Infosistem:
Crvenka, 17.00 Košarka:
Jugoplastika—Cibona, 18.30 Živeti z naravo, 19.30 Dnevnik, 20.00 Rop in prevara (film). 21.35 Dnevnik, 21.50 Program ob koncu tedna,
TV ZAGREB
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 13.55 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti reških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Na tajni nalogi (film), 20.55 Zabavna oddaja, 21.40 Dnevnik, 21.55 Kulturni magazin,
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari, 21.25 V najboljši družbi, 22.10 Moda, 22.55 Kaos (film).
DRUGI PROGRAM
16.20 Bolnišnica na robu mesta, 17.15 Svet živali, 18.00 Tednik, 18.30 Luč v temo, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Alfa, beta, gama — dok. oddaja, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, „21.45 Šport, 22.15 Noč ptičjih strašil (film), 23.40 Glasbena oddaja.
14.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tv spored, 18.25 V soboto, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stavimo, da ..., 22.05 Zgodbe iz dunajskega predmestja, 22.50 Liza Minelli.
DRUGI PROGRAM
17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Dogodki in ljudje, 18.25 Šport, 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ne pozabite ljubezni (film), 21.50 Šport, 22.25 Račun brez krčmarja (film).
10.20 Poročila, 10.30 Ne--deljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Izobraževalni spored, 14.00 Mali koncert, 14.15 Ivanhoe (film), 15.05 Sestanek brez dnevnega reda, 17.15 Divje mule za sestro Saro (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Potovanje v Vučjak, 21.00 Nogomet: Vardar—Dinamo (reportaža), 21.30 Športni pregled, 22.00 Morje, ljudje, obale, 22.30 Dnevnik, 22.50 Mir v svetu.
8.30 Tv v šoli, 14.05 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti bjelovarskih in varaždinskih občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Z bolečino v srcu (drama), 21.15 Mini portret, 21.30 Odprta knjiga, 22.00 Paralele, 22.30 Dnevnik, 22.50 En avtor, en film
8.30 Tv v šoli, 14.30 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 17.25 Kronika skupnosti osijeških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Up (film), 21.40 Teme in dileme, 23.10 Dnevnik
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
TV ZAGREB
8.30-Tv v šoli, 13.55 Ponovitve, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti karlovških, siških in gospiških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Obarvana svetloba, 22.30 Dnevnik
8.30 Tv v šoli, 13.50 Ponovitve, " 14.50 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti splitskih občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.00 Miniatura, 21.10 Videoklub, 22.10 Dnevnik
TV AVSTRIJA
11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 14.55 Otroški in mladinski spored, 17,40 Klub seniorjev, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Očetje in sinovi, 22.25 Slehernikovo zrcalo,
22.55 Nočni studio.
DRUGI PROGRAM
9.00 Matineja,
11.05
TV MADŽARSKA
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
8.25 Ponovitve do 10.45. 14.30 Moda ’86. 15.00 O zelo resni lahki literaturi. 16.05 Kitajske pokrajine in ljudje. 16.40 Liszt: Pozabljeni valčki. 17.00 Dnevnik. 17.15 Kongres TOT. 18.05 Pravni primeri. 18.50 Narodna za orkester. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pesem za vsakogar. 20.05 Akcijska skupina, amer, kriminalka. 20.55 Igre zanimivih ljudi. 21.25 Kdor seje veter, amer, film. 23.30 TV dnevnik.
Glasbene dragocenosti, 15.00 Športno popoldne, 17.10 Adventno petje, 17.40 Glasbeni portret, 18.30 Brez nagobčnika, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabavna oddaja, 21.50 Agatha Christie (film),' 22.35 Šport, 22.55 Vprašanje (tv film).
TV MADŽARSKA
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Miami vice (nadaljevanka), 22.05 Matematični mit (tv portret).
10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zunanjepolitični raport, 21.15 Dallas, 22.00 Zrcalne slike, 22.45 Šport, 22.50 Galerija, 23.20 Petro-celli.
DRUGI PROGRAM
17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Kviz, 18.30 Luč v temo, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Vse ali nič (kviz), 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal,
/O (ubQanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV MADŽARSKA
TVMflD2flRSKfl TV KOPER
9.20 Gruzinski ritmi. 9.50 ^Žrebanje lota. 10.00 Upokojenski dopoldan, vmes razgovor z J. Osvathovo in TV film Suženj svojega poklica. 15.30 Sollska TV. 16.40 Spored za 3 dni. 16.45 Poštni predal 250. 17.05 Foto Berci. 17.30 TV zabeležka. 18.00 Okno. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Vaški notar, 4. del. 21.20 Srečanje v petek. 22.40 Gostje, francoska kriminalka. 23.30 TV dnevnik.
14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program: Risanke in telefil-mi dokumentarec: Divji svet živali. 18.00 Andrejevih sto dni — telenovela. 19.00 Avtomanija — dokumentarec. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bonica Victoria — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Televizor — televizijski film igrajo: Elide Meili, Cochi Ponzoni, Anna Miserocchi režija: Nello Rossati. 22.20 TVD vsedanes. 22.35 Start. 23.10 Charley — telefilm. 23.40 Gora in avantura — Cousteaujeva Amazonka.
8.30 Spored za otroke. 10.20 Poročila. 10.25 Čudežni svet živali. 10.55 Cimbo-ra. 13.10 Pesem doni, poje Anka Keršič. 13.40 Oglejmo si skupaj. 14.05 Serija F. Ban: Šel bom k ministru, madžarski č/b film. 15.50 Družinska nedelja; kvalitete našega načina življenja. 17.10 Družabna igra. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.05 Malo romantike, francosko— ameriški film. 21.55 Telešport. 22.40 Poročila.
DRUGI PROGRAM
17.30 Fizika, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Čuvaji skritega zaklada (reportaža), 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ded na posodo, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Družina ali Schroffensteni (tv film).
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 10.05 Cymbalo Ungherese, pon. 10.50 Od petrolejke do atomske centrale. 16.10 TV spored za 3 dni. 16.15 Listi zgodovine, 4. del, pon. 17.15 Koledar, magazin. 18.05 Športni muzej. 18.30 Industrijski svet. 18.50 Mini studio '86. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Srečnež, 1. del serije. 21.20 Studio ’86, kulturni TV dnevnik. 22.10 Proglašavam vas za doktorja; možnosti. 23.15 TV dnevnik.
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 -Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Očetje in sinovi, 22.15 Turška sreča (ljudska igra). DRUGI PROGRAM
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Svet živali, 18.30 Luč v temo, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Izseljenci, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Prelistano, 22.35 Kvartet (film).
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dalli, dalli, 21.50 Šport, 22.20 Z tujcem (film).
DRUGI PROGRAM
17.05 Daleč od rajskega vrta, 18.00 Tukaj sem človek, 18.30 Luč v temo, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2.
TV MADŽARSKA
NI SPOREDA
TV KOPER
TV KOPER
12.00 Športno popoldne.
19.00 Dnevi Avnoj-a tv nanizanka. 20.00 Dokumentarec. 20.30 Sedemdni. 21.00 Film.: Nori letalci igrajo: Erich Kleiber, Rosi Meir, Peter Steiner, režija: Gunter Otto. 22.45 Charley — telefilm. 23.20 Delta
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program: risanke in telefilmi. 17.30 Zdravnik in pacient — medicinska rubrika. 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov- oddaja v živo 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Športni pregled. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Človek igrajo: Len Cariou, Jayne Eastwood, Carol lazare, režija: Marcel Malasket. 22.15 Tvd vsedanes. 22.30 Zdravnik in pacient — ponovitev. 23,05 Košarka: italijansko prvenstvo
12.00 Smučanje: Madonna di Campiglio. Veleslalom moški-svetovno prvenstvo. 14.00 Tv novice. 14.10 Smučanje: Puy San Vincent — slalom ženske. 15.00 Otroški’program: risanke in telefilmi. Dokumentarec: divji svet živali. 18.00 Andrejinih.sto dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Lesse in Lester igrajo: Richard Harrison, Donald O’Brien, Anna Zinnemann, režija: J. London. 22.20 Tvd vsedanes. 22.35 Košarka — italijansko prvenstvo. 23.50 Košarka: Partizan— CZ.
TV MADŽARSKA
9.00 Delta, pon. 9.25 Vse najboljše, draga, sovj. film. 16.20 Za naše zdravje. 16.40 Iz studia za kratke filme. 17:35 Vezi, ob pismih gledalcev. 18.15 Mojstrske arije. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Ljubljana —Pecs, skupni program ljubljanske in madžarske TV z mnogo glasbe. 21.15 Glasba, glasba, glasba ... 22.05 Gostje, 3. del francoske serijske kriminalke. 22.55 TV dnevnik.
9.35 Presenetljive povesti, pon. 10.00 Govorite, gospoda! TV film, pon. 15.50 TV borza. 16.00 Perpetuum mobile, pon. 16.35 Stolpna ura, 3. del. 17.05 Rumena podmornica, magazin pop glasbe. - 18.00 Telešport. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Vi ste kandidat, nadaljevanka. 21.10 Ozadje vesti, pogledi in mnenja o javnih zadevah. 22.00 Grafik Anfras Szunyogh. 22.35 TV dnevnik.
TV KOPER
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program — risanke in telefilmi. Dokumentarec: Divji' svet živali. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bonica Victoria — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Hamburger serenade — variete. 21.45 Tvd vsedanes. 22.00 Vse knjige. 22.35 Kavalirji neba — telefilm. 23.05 Zgodovina boksa.
12.00 Smučanje: Courmayer — veleslalom ženske, svetovno prvenstvo. 14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program — risanke in telefilmi. Dokumentarec: Divji svet živali. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Ne streljajte na otroke igrajo: Giancarlo Prete, Italo Gašperini, A. Lual-di režija: G. Crea. 22.20 Tvd Vsedanes. 22.35 Ženska — tv nanizanka. 23.45 Šport
VESTNIK, 11. DECEMBRA 1986
STRAN 13
Prodam
HRASTOVE PLOHE, suhe, stare 3 leta, 1 m3, prodam. Petanjci 44. M—6055
MEŠANI GOZD V PEČAROV-CIH, 95 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M—6056
MOTOR MZ TS 250, letnik 1979, športno urejen, registriran, prodam. Borovnjak, Serdica 85, p. Rogašovci. M—6058 4 KRAVO, staro deset let, s teletom, prodam. Pečarovci 101. M-6059
TRAKTOR STEYR, 36 KS, s priključki prodam. Borovič, Lipa 68 a, telefon: 71 607. M—6060 DVE KRAVI prodam. Naslov v upravi lista. M—6061
GOLF, letnik 1977, prodam. Smodic, Rakučan, Štefana Kovača 11, telefon: 24 086. M—6062 MLADO KRAVO, brejo z drugim teletom prodam. Jože Perto-ci, Tropovci 3. M—6063 ZAZIDALNO PARCELO NA VANECI, 42 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M—6065 TRAKTOR IMT 558, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam. Jože Zagorc, Kramarovci 18, p. Rogašovci. M—6066
STEYR 15 s koso in jermenico, registriran, prodam. Janez Hari, Križevci 90 v Prekmurju. M— 6068
KRAVO S TELETOM PRODAM. Krašči 66. M-6069 RENAULT 4, letnik 1976, prodam. Topolovci 13 a. M—60/0 SUHA DRVA PRODAM. Prosenjakovci 57. M—6072 ZASTAVO 101, letnik 1979, registrirano do aprila 1987, prodam. Lendavske Gorice 114, telefon do 15.30 ure: 75 424. M—6071 BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Tripkovič, Murska Sobota, Naselje 14. divizije 48. M-6073
Čelni nakladalec imt, kosilnico OLT in tridelne klinaste brane prodam. Grabonoš 19, p. Videm ob Ščavnici. M—6074 BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Murska Sobota, Tišinska 18. M-6075
NSU 1200, vozen, ugodno prodam. Gornji Petrovci 83. M— 6076
LADO 1500, rdečo, registrirano do avgusta 1987, prodam. Milo-šičeva 26. M-6077
MLAJŠO KRAVO, visoko breio, prodam. Črenšovci 202 a. M— 6078
GOSTILNA HOTIZA vabi na pico
GOLF, dizel, 1983, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M — 6079
KOMBAJN ZMAJ UNIVER-ZAL, dobro ohranjen, prodam. Jože Hari, Sodišinci 27. M— 6080
TRAKTOR STEYR, 11 KS, s plugi in koso, letnik 1970, prodam, Štefan Škaper, Beltinci, Pot ob Črncu 2. M—6081 ZAPOROZEC, letnik 1979, ugodno prodam. Franc Škrjanec, Paričjak 33. M—6082
AVTO WARTBURG, letnik 1976, ugodno prodam. Ropoča 39. M—6084
ŠKOTSKO OVČARKO (LESI), ugodno prodam. Ropoča 39. M—6085
FIAT 126 P, letnik 1980, prodam. Unger, Ropoča 4 a, p. Rogašovci. M—6086
TRAKTOR STEYR, brane, kosilnico (montaža zadaj), tribrazd-ni diskontni plug, ugodno prodam. Korunič, Ziberci 26, p. Apače. GR-12787
MOTORNO ŽAGO STIH L 051 prodam. Jože Hamler, Orehovski Vrh 3. GR-12790
RENAULT 4 TLS, letnik 1978, obnovljen, ugodno prodam. Telefon od 7. do 15. ure: 21 337. M-6006
TOMOS BT 50, star 1 mesec, prodam. Anton Pintarič, Hrastje—Mota 91. M-6012
TOMOS APN 4, v dobrem stanju, prodam. Simon Rožman, Hrastje —Mota 22. M-6013 HIŠNO VODOVODNO ČRPALKO GARVES, trifazno, kompletno z rezervoarjem in avtomatiko, še v pogonu, v izvrstnem stanju, prodam. Ernest Šti-van. Murska Sobota, Štefana Kovača 8. M-6017
APARAT - EKSPRES ZA KAVO, nujno prodam. Informacije: Sebeborci 38 ali kiosk GtiŽINE M. SOBOTA. M-6007
KRAVO, staro pet let, kontrola A, brejo osem mesecev, prodam. Bratonci 48, telefon: 71 145. M-6008
RENAULT 4 prodam. Informacije popoldne: telefon: 22 493. M-6009
BOČNO KOSO DUBRAVA, dobro ohranjeno, prodam, Vaneča 16. M-60I0
GOZD V k. o. DOLINA-PUCONCI, 22 arov, prodam. Naslov v upravi lista M-6011
ŠKODO 100 L, prva registracija 1977, registrirano do 27. julija 1987 (za 250.000 din), in prašiča za zakol prodam. Tkalec, Melinci 149. M-6019
SMUČARSKO OPREMO, šotor in sliko Martina Lutra prodam. Telefon: 25 548. M-6020 PUJSKE PRODAM. Rakičan, Prešernova 18. M-6021
KRAVO, brejo v osmem mesecu, staro pet let, prodam. Prosečka vas 8. M-6023
ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE, 240 1, novejšo, ugodno prodam. Informacije: Kubanec, Stara ulica 10, telefon :23 681. M-6024
NOVO PEČ EMO CENTRAL 20 prodam. Ignac Horvat, Bogojina 43. M-6025
SEDEŽNO GARNITURO IN POLKAVČ prodam. Jurša, Murska Sobota, Lendavska 45 a (blok ob Ledavi). M-6026 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK IN ELEKTRIČNI RAŽENJ prodam. Murska Sobota, Koclje-va6 a, stanovanje 13. M-6027 GRADBENO PARCELO, 8 arov, in travnik, 30 arov, prodam. Kocet, Melinci 116, telefon: 71 273. M-6028
DVA MINI MORRISA, nevozna, prodam. Ljubo Filipič, Pristava 36. Ogled v soboto in nedeljo. M-6029
OSEBNI AVTO RENAULT 18 TLJ, letnik 1983, registriran do oktobra 1987, prodam. Hozjan, Velika Polana 115 a. M-6030 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Alojz Novak, Ženik 21, p. Videm ob Ščavnici. M-6033
SKOBELJNI STROJ, širina mize 80 cm, prodam. Beltinci, Krožna 12, telefon: 71 347.' M-6034 DIANO, letnik 80, obnovljeno, prodam. Vereš, Murska Sobota, Kroška 47 a. M-6035
KRAŠKO OVČARKO, staro 18 mesecev, z rodovnikom, prodam ljubitelju živali. Murska Sobota, Kroška 47 a. M-6036
KROMPIR: jedilni in za hrano živine, 2,5 t (kg od 20 do 25 din), prodam. Janez Rengelj, Rakičan, Tomšičeva 29. M-6037 AVTOMATIK A 3 MS, novi, prodam. Murski Črnci 2 b. M-6038
TRAKTOR STEYR 18 s koso prodam. Frančiška Horvat, Slap-tinci 35, p. Videm ob Ščavnici. M-6039
KOMBAJN ZMAJ 132 in trivr-stni adapter, malo rabljen, prodam. Geza Sambt, Lukačevci 5. M-6040
AVTO VIVA ST DE LUX KARAVAN prodam. Jože Kelenc, Bistrica 108. M-6041
BREJO TELICO PRODAM. Le-merje 26. M-6042 STANOVANJSKO HIŠO V NORŠINCIH, primerno za gostinski lokal, prodam. Irena Pod-lesek, Noršinci 64, telefon :48 088. M-6043
PUJSKA ZA ZAKOL PRODAM. Krog, Plečnikova 62. M-6045
DOMAČI MED - AKACIJEV IN CVETLIČNI, prodam. Nede-lica 145 a. M-6046
TRAKTOR DEUTZ, 60 KM, 500 delovnih ur, star dve leti, prodam. Naslov v upravi lista. M-6050
126 P, letnik 1981, ugodno prodam. Telefon: 22 210. M-6051 ZASTAVO 101; letnik 1977, ugodno prodam. Jančarič, Noršinci 22, p. Martjanci. M-6052 POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Informacije: Naselje 14. divizije 59, Murska Sobota. M-SK
Imate obisk sorodnikov, znancev? Praznujete osebni ali družinski jubilej?
Vabi vas gostilna Lovski dom Cankova!
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK
GORENJE PRODAM. Informacije: 25 468. M-6054
PUJSKE, stare osem tednov, in srednji voz z gumijastimi kolesi prodam. Rakičan, Tomšičeva 18. M-6087
POHIŠTVO ZA SPALNICO, kompletno, bele barve, ugodno prodam. Telefon: 21-812. M-6089
KROMPIR ZA PREHRANO, večjo količino, prodam. Žižek, Lipovci 205. M-6090
VAM ZAMRZOVALNA SKRINJA TOČI? POKLIČITE SERVIS ZA IZOLACIJE, TELEFON: 062 31 946.
POPRAVILO OPRAVIMO HITRO IN KAKOVOSTNO!
BARVNI TELEVIZOR ISKRA, star eno leto, prodam. Telefon po 16. uri: 26-087. M-6091
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, novo, prodam 10 odstotkov ceneje. Telefon popoldne: 22-881. M-6095
SEDEŽNO GARNITURO (raztegljiv kavč in dva fotelja), ugodno prodam. Kolmanič, Murska Sobota, Kroška 30 a. M-6097 ZASTAVO 101 C, letnik 1980, registrirano do oktobra 1987, prodam. Karoli, Gederovci 14, telefon: 72-918. M-6098 KOMBINIRANO VOZILO ZASTAVA 850, letnik 1983, prevoženih 24.000 km, ugodno prodam. Krog, Murska 125. M-6100 ZASTAVO 750, letnik 1978, ugodno prodam. Branko Kosi, Cven 9, p. Ljutomer. IN-19410 IZRUVALNIK KROMPIRJA, dvoredni, rabljen eno leto, prodam. Ivanci 65. M-6102
DNEVI RIBJIH SPECIALITET V POLANI PRI MURSKI SOBOTI.
GOSTILNA HORVAT-LOVENJAK, Polana pri Murski Soboti, vabi v četrtek, 11, decembra, v petek, 12. decembra, ter v soboto in nedeljo, 13. in 14. decembra, vse ljubitelje jedi iz MORSKIH IN SLADKOVODNIH RIB, pripravljenih na različne načine.
Cene zelo ugodne. Informacije tudi po telefonu: 23-282.
1700 1 CISTERNO ugodno prodam Kučan Jože, Ivanjševci 15, 69207 Prosenjakovci.
OSEBNI AVTO PORSCHE 924, letnik 1983, karamboliran, vozen, prodam. Naslov v upravi lista. M-6105
STANOVANJSKO HIŠO V BA-KOVCIH, Panonska 14, prodam. Informacije po telefonu: 25-075. M-6106
POHIŠTVO ZA SPALNICO, zelo ohranjeno, prodam. Telefon: 22-873. M-6107
ŠKODO 105 L, letnik 1979, registrirano do oktobra 1987, prodam. Rakičan, Cankarjeva 24. M-6108
ŽELEZNI KORUZNJAK prodam. Bakovci, Mali Bakovci 86, telefon: 76-064. M-6109
TERVOL, 5 cm, trdi, prodam. Štefan Flisar, Korovci 30. M-6111
OPEL KADET, 1972, MOPED TOMOS 14, zamrzovalno skrinjo, stiskalnico za grozdje, na-hrbtno motorno škropilnico in pralni stroj GORENJE prodam. VERIGE ZA TRAKTOR 24 KUPIM. Telefon: 78-274. M-6112
OBVESTILO PRIDELOVALCEM OLJNIH SE-
MEN!
Cenjene stranke obveščamo, da smo začeli s predelavo oljnih semen.
Za naročila se priporočamo!
Oljarna Šiftar Polana
69201 Puconci
ZASTAVO 750, registrirano do marca 1987, tudi po delih, prodam. Horvat, Murska Sobota, Lendavska 23 b, telefon: 25-104. M-6103
ZASTAVO 750, obnovljeno, ter semenski in drobni krompir prodam. Lipa 20, telefon: 71-597. M-6104
TRAKTOR ZETOR 4718, letnik 1978, prodam. Markišavci 8. M-6115
ZASTAVO 101 (tudi po delih), vozno, prodam. Gančani 24. M-6116
RENAULT 4, letnik 1981, na novo registriran, prodam. Ferromo-to, M. Sobota — popoldne. M-6117
MLADO KRAVO prodam. Bakovci, Poljska 43. M-6118 ŽENSKO KOLO IN ZASTAVO 101 L, prevoženih 70.000 km, registrirano do septembra 1987, letnik 1977, obnovljeno, prodam. Telefon: 25-417. M-6119
ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 133, »na klasircilinder«, star štiri leta, prodam. Gančani 6. M-6121 OSEBNI AVTO 126 P, nov, prodam. Murska Sobota, Štefana Kovača 24. M-GK
SEDEŽNO GARNITURO UGODNO PRODAM. Informacije po telefonu: 81-209: M-MM VISOKOTURAŽNI MOTOR prodam. Grabe 20, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19411 TRAKTOR STEYR, 28 KS, starejši letnik, prodam. Stanko Ošlaj, Kokoriči 10. IN-19413 KOSILNICO BCS, BENCIN-PETROLEJ, prodam. Stanko Šterman, Veržej 81 a p. Veržej. IN-19414
OPEL ASCONO B 1,9 PRODAM. Stara Nova vas 61. IN-19415
ZASTAVO 750 DE LUXE PRODAM. Branoslavci 22, p. Ljutomer. IN-19417
MOPED 14 TLS, registriran, 13 SM, prodam. (069) 81-879. IN-19419
ZASTAVO 101, letnik 1976, ali FIAT 126 P, letnik 1980, zelo ugodno prodam. Modlic, Stročja vas 33 a, p. Ljutomer. IN-19403 FIAT P, 26, letnik 1981, prodam. Murski Črnci 45 a, telefon: 76-566. IN-6122
KRAVO S TELETOM PRODAM. Gradišče 62. M-6123 DVOOSNO PRIKOLICO, 4 t, s prekucnikom, prodam. Bakovci, Mladinska 47. M-6124
TELICO, brejo devet mesecev, prodam. Tišina 52. M-6125 RENAULT 4, letnik 1979, dobro vzdrževan, prodam. Telefon: 21-604. M-6128
ZAHVALA
30. novembra nas je nenadoma zapustila draga mama
Julijana Lenarčič
roj. Horvat iz G. Slaveč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa dobrim sosedom in vaščanom, ki so nam bili v pomoč, ter vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje na njen grob, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala Zdravstvenemu domu pri Gradu ter medicinskemu osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice.
Hvala obema župnikoma, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku tov. Krpiču za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: sin Alojz ter hčerke Gizela, Angela, Juliška, Marija in Anica z družinami ter drugo sorodstvo
Pomlad bo na tvoj vrt prišla, in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je v 22. letu starosti tragično zapustil dragi sin, brat, stric in nečak
MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 11. M-6127
BARVNI TELEVIZOR GRUNDIG prodam. Černeka, Murska Sobota, Kajuhova 14, telefon: 21 908. M-6129
ZASTAVO 750, starejši letnik, v dobrem stanju, registrirano do julija 1987, ugodno prodam. Milan Žalig, G. Bistrica 21. M-6131 DROBEN KROMPIR PRODAM. Lipovci 113. M-6132 CISTERNO CREINA, 2200 1, prodam. Babinci 23, p. Ljutomer. M-6133
PUJSKE PRODAM. Rankov-ci 11, p. Tišina. M-6135
STEYR 18 s plugom prodam. Barbarič, Ropoča 61. M-6136 VOLKSWAGEN PASSAT, letnik 1975, prodam. Telefon: 26 186. M-6137
KADET 1200, zelo dobro ohranjen, prodam. Gederovci 10. M-6138
NJIVO Z OHIŠNICO, 1,2 ha, v Okoslavcih pri Vidmu ob Ščavnici ugodno prodam. Frančiška Zorman, Terbegovci 30. M-6139 AVTO ZASTAVO 101, dobro ohranjen, prodam. Murska Sobota, Trstenjakova 31. M-6145 OSEBNI AVTOMOBIL ZASTAVA 126 P, v dobrem stanju, ohranjen, prodam. Informacije: Marko Lazar, Mele 2, p. Radenci. M-6146
DVOOSNO PRIKOLICO, starejšo, nizkotlačno balirko za seno s kardanom prodam, Gornji Petrovci 70. M-5147 ZVOČNIKE 2 x 30 W prodam. Štefan Levačič, Spodnji Kamenš-čak 31 c, p. Ljutomer. IN-19402 SAMONAKLADALNIK PIONIR, 17 M3, prodam. Jože Šoštarič, Lukavci 11, p. Križevci pri Ljutomeru. IM-19399 TRAKTOR IMT 533 de luxe, star 9 let, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Ivan Kociper, Stanovno 6, p. Ivanjkovci. IN-19398 MOTOKULTIVATOR REX COMBI GORENJE IN OBRAČALNIK GORENJE prodam. Cimerman, Grabe 11, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19400 STANOVANJSKO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, staro 10 let, v Orehovskem Vrhu, ob asfaltu, in 6 ha zemlje, gospodarsko poslopje, primerno za razno obrt, prodam. Ogled na Orehovskem Vrhu. Informacije vsak dan po telefonu: 069 76 433. M-6148
126 P, letnik 1984, prodam. Klement, Turnišče 11, telefon: 70 227. M-6149
TRAKTOR IMT 'STI, 4-vrstno oltovo sejalnico, drobilec za ko
ruzo, znamke BLISK, zelo ugodno prodam. Alojz Berden, Filovci 67 a. M-6150
DVE KRAVI, breji, prodam. Dokležovje 127. M-6161
KRAVO S TELETOM, staro pet tednov (dnevno 20 1 mleka), prodam. Naslov v upravi lista. M-6152
ENOREDNI OBIRALEC ZA KORUZO ZMAJ 212 in KOMBAJN LANZ, kosa 2,5 m, prodam. Karel Kreft, Kutinci 6, p. Videm ob Ščavnici. M-6153 VOLKSWAGEN 1200 J, letnik 1974, prenovljen, garažiran, prodam. Močan, Murska Sobota, Štefana Kovača 21. M-6155 LADO 1600 L, letnik 1982, ka-rambolirano, prodam. Tropovci 50, M-6156
TERMOAKOMULACIJSKO PEČ, novo, prodam. Štefan Per-digal, Dokležovje 149, popoldne. M-6158
KROMPIR ZA KRMO (15 din za kg), prodam, Turnišče, Štefana Kovača 50. M-6159
zaposlitve
DEKLE ZA DELO V STREŽBI, PKV ali začetnico, zaposlimo s 1. 1. 1987. Hrana in stanovanje zagotovljena, OD po dogovoru. Naslov v upravi lista. M-6047 BIFE V LJUBLJANI zaposli prijazno dekle za delo v strežbi, telefon: 061 340 772. M-6134
razno
PREKLICUJEM VELJAVNOST SPRIČEVALA, IZDANEGA LETA 1984 NA Kmetijskem šolskem centru v Rakičanu — kmetovalske smeri. Franc Koren, Spodnji Kocjan 8, Radenci. M-61113
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 72009, izdane pri HKS KZ Radgona, TZO Videm. Karel Perša, Selišči 24, p. Videm ob Ščavnici. M-6130
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 17169-4, izdane pri HKS KZ Panonka M. Sobota, Ludvik Temlin, Moščanci 3. M-6141
ZAMRZOVALNIKE POPRAVLJAMO KAKOVOSTNO, ZA IZOLACIJO DAJEMO 3-LET-NO GARANCIJO. IZO-KER M. KRVIŠEK, J. KARDOŠ, Riharjevo naselje 32, telefon: 069 75 584. LE-10445
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefaa Drawee (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorjaun glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušah Lopamik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja): Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. .Celoletna naročnina 4.500,—, polletna 2.250,— din; letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. doL, 38 šv. frankov; letna naročnina za delovne organizacije 6.000,— din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—00112—5049512. Cena posamezne številke je 120,— din. Tiska CGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Andrej Petek
iz Melinec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu od blizu in daleč spremljali na njegovi mnogo prerani zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Najlepša hvala vsem govornikom, sodelavcem podjetja tozd Oblačila, govorniku KS Melinci, govorniku mladine iz Melinec in govorniku predsedniku sind. podružnice tozda Oblačila.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem sosedom, znancem, sorodnikom in prijateljem, ki so ga spremljali na njegovi prerani zadnji poti.
Globoko žalujoči: oče Franc, mama Ana, brat Jože, sestre Elizabeta, Katarina, Olga in Marija z družinami, brat Štefan z družino, teta Katka in stric Ivan z ženo Ano
STRAN 14
VESTNIK, 11. DECEMBRA 1986
Kupim
DVOINPOLSOBNO ALI TRISOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI, centralno ogrevano, kupim. Naslov v upravi lista. M-6094
Razno
VSE VRSTE PROJEKTOV IZDELUJE ZA VAS PROJEKTIVNI BIRO VLADO GOLIB1Č. Telefon:	069/75-670 ali
042/86-165. M-5789
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost obračunskega lista za vpis v hranilno knjižico št. 14180-H, izdano pri HKS KZ Panonka M.. Sobota. Milan Gergorič, Selo 8. M-6015
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 20941, izdano pri HKS KZ Gornja Radgona, TZO Videm ob Ščavnici. Alojz Ko-strevc, Slaptinci 11. M-6031
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 6-29812-5, izdano pri HKS KZ Panonka, M. Sobota. Anton Štotl, Domajinci 12. M-6032
OBVESTILO!
Obveščam javnost, da MARIJA ROGAČ, Jurij 63, p. Rogašovci, ne sme prodajati premičnin ali nepremičnin, ker ni sama lastnica. Morebitne kupce bom sodno preganjala. Romana in Brigita Rogač, Jurij 63. M-6044
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Gimnazije M. Sobota, izdano leta 1982. Metka Hari, Murska Sobota, Daneta Šumenjaka 13. M-6064
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala, izdanega za šolsko leto 1975/1976, na CPŠ Murska Sobota. Drago Ficko, Ropoča 58. M-6088 '
OTROKE VZAMEM V VARSTVO. Sabo, Murska Sobota, Vrtna 8. M-6101
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe dragi mož, oče. sin in brat ni. da bi skupaj še bili.
V SPOMIN
Julija je minilo 24 let, odkar smo se za vedno poslovili od dragega moža in očeta
Stefana Vrečiča
iz Dolenec
7. decembra pa bo minilo tragično leto, odkar nas je zapustil ljubi sin in brat
Štefan Vrešič
iz Dolenec
Vajino življenje je za vedno ugasnilo. Ostala je praznina in spomin na vaju. V naših srcih bosta živela do konca naših dni.
Hvala vsem, ki se ju še spominjate!
ŽALUJOČI: VSI VAJINI
Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani.
Me nami je krsta lesena .. .
in grob je med nami. . . tišina prsti.
le sveča ljubezni visoko gori. A. Škerl
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa, nas je v 80. letu starosti nenadoma zapustil naš dragi oče, stari oče, pradedek in tast
Matija Černjavič
upokojeni cestar iz Hrastje Mote
Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu od blizu in daleč pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju intenzivne nege internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, ki so mu v težkih dnevih njegove bolezni lajšali bolečine, TOZDU Grozd iz Gornje Radgone, posebno kolektivu Biser. Prisrčna hvala družini Potočnik za nesebično pomoč, g. č. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku in GD Hrastje Mota.
Vsem še enkrat—iskrena hvala!
Gornja Radgona, Ljubljana, Veščica
Žalujoči: hčerki Lojzka in Marica ter sin Jože z družinami ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
Antoniji Černjavič -
23. novembra je minilo 11 let, polnih žalosti, odkar je za vedno odšla od nas naša draga mama, stara mama in prababica.
Težko je spoznanje, da te že tako dolgo ni med nami.
Hvala vsem, ki se je še spominjate, obiskujete njen grob in prižigate sveče.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 82. letu za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica
Terezija Černjavič
roj. Kocet iz M. Črnec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in tov. Štefanu Kosednarju za ganljive besede.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedi
Štefan Pivar
krojač v pokoju iz Bratonec
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavkam in sodelavcem Gorenja Elrad, Mure, gasilcem iz Lutverec, ZZB, obrtnikom, RD M. Sobota ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti, duhovniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Ni hujših bolečin, kot na vaju je boleč spomin.
V SPOMIN
13. decembra minevata žalostni leti, odkar sva se za vedno poslovili od drage stare mame
Ane Čahuk
roj. Kranjec iz Križevec v Prekmurju
2. avgusta je minilo 11 let, ko naju je nepričakovano in brez slovesa zapustil dragi oče
Koloman Dervarič
Grenka je resnica, da vaju ni več. Odšla sta tja, kjer ni več trpljenja, ne bolečine, le večni mir.
Hvala vsem, ki obiskujete njun grob.
ŽALUJOČI: VNUKINJI —HČERKI OLGA IN EMILIJA
Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal — pa me tišči teptan — nad mano grob preran.
V SPOMIN
1 L decerhbra minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni mož in ati
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je L decembra po težki bolezni zapustila naša draga žena, mama in stara mama
Viktorija Prem
roj. Gider iz G. Slaveč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Ak'silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, saj zase vem, nikdar, nihče bi ne verjel.
N SPOMIN
2. decembra je minilo leto, odkar nas je zapustila naša dobra mama, mamica in prababica
Marija Mertiik
roj. Slavic iz Beltinec
Smrt rešila te je bolečine, iztrgala od nas te je, v naših srcih zapustila bolečine.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
Ivan Novak
iz Gorice
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje.
ŽALUJOČI: žena Karolina, sinova Jože in Karel z družinama, brata Jože in Franček z družinama ter drugo sorodstvo
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
V SPOMIN
7. decembra je minilo žalostno leto, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi mož in oče
Štefan Šiftar
iz Veščice 5 b
Velika je praznina za teboj in v tej tihi bolečini skrita misel spet k tebi je hotela.
Pogrešamo te, tako zelo te pogrešamo! Ne najdemo pravih besed, da bi izrazili svojo bolečino, zato jo pa grenko občutimo! Hvala vsem, ki za trenutek ustavite korak ob njegovem preranem grobu!
14. marca pa bo minilo 22 let, odkar nas je zapustil dobri oče in dedek
Franc Mertiik
Vajino življenje je ugasnilo. Ostala sta praznina in boleč spomin na vaju, toda v naših srcih še živita in bosta živela do konca naših dni.
Hvala vsem, ki se ju še spominjate!
Štefan Vrešič
iz Dolenec 69
Težko je življenje brez tebe in vsak korak, kamorkoli nas vodi, je en sam spomin nate. Naš dom, ki si ga imel tako rad, za katerega si se tako trudil, je ostal prazen. Nikoli se ne bomo mogli sprijazniti s tem, da smo te morali izgubiti, ko bi te najbolj potrebovali. Čeprav se več ne vrneš k svoji družini, boš v naših srcih še živel.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO VAJU IMELI RADI
ŽALUJOČI: ŽENA SONJA IN HČERKA MAŠA
Neutolažljivi: žena Jožica s sinčkom Pištekom ter hčerkama Sonjo in Dragico
VESTNIK, 11. DECEMBRA 1986
STRAN 15
v besedi in sliki
Smeleje k dejanjem
Predsednica republiške komisije za narodnosti Majda Poljanšek se je v četrtek v Lendavi pogovarjala s predstavniki madžarske narodnostne skupnosti v soboški in lendavski občini o uresničevanju narodnostne politike. V pogovoru, ki sta se ga med drugimi udeležila tudi predsednika obeh občin, je bilo ugotovljeno, da je v obeh občinah še nekaj neuresničenih nalog. Tako še ni povsem uveljavljeno dvojezično poslovanje v nekaterih upravnih in drugih organih, dvojezični napisi prav tako še niso povsod tam, kjer bi morali biti po določilih statutov občin oziroma odlokih ... Še največ vrzeli pa je menda v srednješolskem in višješolskem izobraževanju, kajti znanje madžarskega jezika je pri nekaterih mlajših pedagoških delavcih slabo. Nič boljše potem ne more biti pri tistih, ki zasedajo določena mesta v upravnih organih, kjer je potrebno znanje obeh jezikov, čeprav se marsikdo od teh baha s potrdilom o obiskovanju tečaja madžarščine.
»Od sklepov smeleje k dejanjem!« je pravilno ugotovil Ferenc Hajoš. Da! Za to, da še niso uresničene vse pravice s področja narodnostne politike, so po svoje »krivi« tudi pripadniki narodnostne skupnosti sami, saj v določenih okoljih niso dovolj vztrajni. Primer: v lendavski skupščinski dvorani v zadnjem letu nismo slišali delegata, ki bi govoril madžarsko, izjema je le skupščina, ko je v tem jeziku govorila predstavnica sisa za prosveto in kulturo madžarske narodnosti. Nasproti temu pa občasno spregovore v svojem jeziku v republiški skupščini...
V razpravi so, kot že večkrat, opozorili na zapostavljanje od-
daje Hidak — Mostovi, ki je tudi v programski shemi za prihodnje leto še naprej predvidena na 2. programu, ki pa ga ne morejo spremljati povsod. Ker signal 1. programa, kjer naj bi ta tv oddaja bila, skoraj stoodstotno »pokriva« celotno Slovenijo, bi s tem omogočili širšemu slovenskemu prostoru informacije o življenju in delu madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji. Sicer pa so na pogovoru v Lendavi sprejeli tudi pobudo, da si je treba prizadevati za nastop kulturnih in drugih skupin v Cankarjevem domu v Ljubljani. Gre za program, s katerim so se sicer uspešno predstavili v Szombat-helyu.	Š, S.
180 OTROK V GLASBENI ŠOLI
V naslednjem obdobju bo v glasbeno šolo v Gornji Radgoni, ki ima svoje oddelke po vseh večjih krajih v občini, težko vpisati vse otroke, ki si želijo glasbene izobrazbe. Glavni vzrok je pomanjkanje učiteljev za glasbeni pouk. 190 otrok, ki so vpisani v šolo, poučuje le 8 učiteljev, ki so preobremenjeni. Ce bodo v šoli upoštevali pedagoške normative, bo moralo biti število otrok manjše.
F. KI.
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Manj prometnih nezgod —
Minuli teden je bil na naših cestah dokaj miren, zgodile so se le štiri prometne nezgode, pa še te zaradi neprimerne hitrosti in izsiljevanja prednosti. Teden pa seveda ni bil čisto miren, saj je bilo prijavljenih veliko tatvin.
PREVRNIL SE JE NA NJIVI
L decembra se je zgodila prometna nezgoda pri naselju Hodoš. Zaradi vinjenosti je voznik osebnega avtomobila Andrej Abraham iz Zagreba zapeljal najprej v obcestni jarek, nato pa na njivo, kjer se je prevrnil. Pri nezgodi se je voznik poškodoval, na vozilu pa je škode za 50 tisoč dinarjev.
ZADEL OTROKA
2. decembra se je zgodila prometna nezgoda na Lendavski cesti v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Franc Rajner iz Iva-njec je z neprimerno hitrostjo pripeljal v križišče z Gregorčiče-
vo ulico, ko je cesto na prehodu za pešce prečkal otrok P. S. (sedem let) iz M. Sobote. Rajner je otroka zadel in ga hudo telesno poškodoval.
IZSILIL PREDNOST
2. decembra v popoldanskem času se je zgodila prometna nezgoda pri Noršincih pri Ljutomeru. Voznik kolesa z motorjem Miloš Pušenjak iz Krapja je zapeljal na prednostno cesto v trenutku, ko se je po njej peljal voznik osebnega avtomobila Bojan Čurin iz naselja Lačaves (Ormož). Prišlo je do trčenja, v katerem se je Pušenjak telesno poškodoval.
UKRADEL LOVSKO PUŠKO
V noči z 2. na 3. december je neznanec iz nezaklenjene omare iz stanovanja Franca Jaušovca v Berkovcih ukradel lovsko puško vredno 50>tisoč dinarjev. Za tatom poizvedujejo.
PRVIČ V POMURJU
PARNI VALJAK
Razkrižje — sobota, 13. 12. ob 20. uri Puconci — sobota, 20. 12. 1986;
ob 20. uri
TRIURNA PREKINITEV DELA FIZIOTERAPEVTOV NARAVNEGA ZDRAVILIŠČA RADENCI
Borci med mladinci
NE MARAJO »SAVNE« NA DELOVNEM MESTU
Nekaj čez trideset delavcev fizioterapije v Naravnem zdravilišču v Radencih je že dve leti opozarjalo odgovorne na slabe in zdravju škodljive delovne razmere. Zaradi nepravilnega delovanja klimatskih naprav so delali v vlažnem in vročem zraku, v prostorih pa je bila tudi previsoka koncentracija ogljikovega dvokisa.
Povod, da so za tri ure prekinili z delom v sredo, 3. decembra, pa je bila zavrnitev njihovega predloga na seji delavskega sveta (2. decembra), da bi se zaradi slabih delovnih razmer njihovo delo dodatno vrednotilo. To jim namreč priznajo tudi v strokovnih službah domače delovne organizacije, imajo pa tudi potrdilo Inštituta za varstvo pri delu iz Maribora. Zaradi tega so zahtevali, da se jim v času, ko klimatske naprave ne bodo delale brezhibno, prizna poseben dodatek.
Vzrok, da druge tri enote te-
PO
Trgovsko podjetje Univerza! Lendava je Setos odprlo že tri trgovine. Nekje v začetku leta je uredilo sodobno trgovino s tehničnim blagom v Dobrovniku, pred kratkim so podobno trgovino odprli v Veliki Polani, v soboto pa so predali namenu trgovino Metka v Turnišču, kjer prodajajo tekstilno galanterijo, metersko blago in konfekcijo. Čeprav trgovina ni v novi stavbi, je lepo urejena in bogato založena. Preureditev je stala 5 mili-
več tatvin
TATVINA UMETNIŠKE SLIKE
4. decembra je bila delavcem milice prijavljena tatvina umetniške slike iz prostorov hotela Radin iz Radenec. Umetniška slika je last akademske slikarke Brigite Požegar, bila pa je razstavljena med preostalimi slikami na panoju. Slika, olje na platnu, imenovana Konja na paši, je velika 30 x 25 cm, vredna pa 120 tisoč dinarjev. Tatvina umetniške slike se je zgodila že v novembru, zato se zdi čudno, da je bila prijavljena šele minuli teden.
PROGOVNI DELAVCI OB ORODJE
Od 26. novembra do 2. decembra je doslej neznan storilec iz zaboja, kjer so progovni delavci hranili svoje orodje pri naselju Lokavci, ukradel motorno žago in drugo orodje. Železniško transportno podjetje Ljubljana je oškodovano za 220 tisoč dinarjev.
LOVCI BODO POSKRBELI ZA LABODA
V začetku minulega tedna sta se na akumulacijskem jezeru v Gajševcih pojavila dva bela laboda. Delavci milice so se pozanimali v Mariboru, če morda nista priletela od tam. V Mariboru laboda ne pogrešajo, zato domnevajo, da sta priletela z Madžarske. Lovska družina bo za nenavadna ptiča poskrbela, da bosta na varnem. Podobno se je pred leti zgodilo v Lendavi.
J. D.
Telesnokulturna skupnost Murska Sobota
Občinski svet Zveze sindikatov Murska Sobota Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota prirejajo
v soboto, 20. decembra 1986, ob 17. uri v dvorani kina Park v Murski Soboti tradicionalni
\ TELESNOKULTURNO PRIREDITEV ŠPORT - SOLIDARNOST
Podelili bodo priznanja TKS, razglasili najboljše ekipe in posameznike delavskošportnih iger in športnike Pomurja za leto 1986.
Nastopa folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane.
Izkupiček bo namenjen za dograditev kirurgije v Rakičanu.
Predprodaja vstopnic:
Kino Park,
Dobra knjiga in Blagovnica v Murski Soboti
meljne organizacije njihovega predloga niso podprle, je, da je delovnih mest s težkimi delovnimi razmerami v Naravnem zdravilišču veliko (npr. v pralnici ali kuhinji). Popoldne istega dne, ko so fizioterapevti prekinili z delom, so se skupaj s strokovnim kolegijem in družbenopolitičnimi delavci (navzoča sta bila tudi predsednika OS ZSS Marjan Neuvirt in OK ZKS Živko Tuta občine Gornja Radgona) zbrali na štiriurnem sestanku. Sklenili so, da sindikalne skupine v Naravnem zdravilišču v prihodnjem tednu ocenijo stanje v svojem delovnem okolju ter nato pošljejo ponovni predlog delavskemu svetu. Mogoče bosta še večjo stihijo rešila nova metodologija za ocenitev delovnih mest, ki bo kmalu v javni razpravi, ter dejstvo, da je obnova prostorov fizioterapije načrtovana za prihodnje leto. Bernarda Peček
Preživeli borci 1. prekmurske čete so bili v petek gostje pionirjev in mladincev na nekaterih šolah lendavske občine. Pripovedovali so jim o svojih prispevkih v narodnoosvobodilnem boju oziroma o odporu na našem območju in v tej zvezi o delovanju čete. Na osnovni šoli v Veliki Polani pa je borce, med katerimi je bila tudi prvoborka in častna občanka občine Lendava Ela Ulrih-
Atena, sprejel predsednik skupščine občine Lendava Rudolf Leiner. V krajšem nagovoru je predstavil nekatere pomembnejše gospodarske in druge dosežke v iztekajočem se letu in predstavil načrte v novem. Na sprejemu so sodelovali tudi učenci polanske šole, ki so pripravili krajši kulturni program. Tod so borce tudi pogostili.
Š. S.
Borce, ki so te dni obiskali nekatere osnovne šole v lendavski občini, je sprejel tudi predsednik skupščine občine Rudolf Leiner. Foto: Š. S.
NOVO V TURNIŠČU
OBLEKO K »METKI«
jonov dinarjev. Hkrati s to ureditvijo so posodobili tudi trgovino s tehničnimi predmeti Izbor in s tem nekoliko razbremenili samopostrežno trgovino, kjer zdaj prodajajo predvsem živila. Univerza! bo s posodabljanjem oziroma specializacijo trgovin nadaljeval. Prav te dni so začeli s prvimi zemeljskimi deli pri gradnji 450 kvadratnih metrov velike samopostrežnice in bifeja na Hotizi. Gre za povsem nov objekt, ki ga bodo dogradili v drugi polovici prihodnjega leta.
Š. S.
Že prvi dan se je v novi turni-ški trgovini Metka trlo kupcev, saj je dobro založena. Foto : Š. S.
agrotehnika - gruda
TRGOVINA
KMETOVALCI, POSEBNA UGODNOST!
Do konca decembra prodajamo SILAŽNI KOMBAJN UTAM—KEMPER, enoredni, po ceni 696.400 din, franko tovarna. Cene veljajo do konca decembra 1986. Prodajamo tudi ves proizvodni program tovarne UFAM iz Stare Pazove.

AGROTEHNIKA-GRUDA
Murska Sobota tel.:
21 381, 21 508
Ljutomer tel.:
81 420
Lendava 75 345