BUENOS AIRES. 12. DECEMBRA (diciembre) 1957 Ano (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 49. Pred pariško konferenco EKSPLOZIJA VANCUARDA Zaradi naraščajoče komunistične ne¬ varnosti za zapadno Evropo in s tem za USA se je med svobodnimi evropskimi državami, ki imajo kakršno koli zvezo z obalami severnega Atlantika in USA, ustanovila Severnoatlantska obrambna organizacija NATO (North Atlantic Treaty Organization), ki obstoja iz pet¬ najstih držav: Anglije, Belgije, Danske, Francije, Grčije, Islanda, Italije, Kana¬ de, Luksemburga, Nizozemske, Norve¬ ške, Portugalske, Turčije, USA in Za¬ hodne Nemčije. Glavni namen te organizacije je bil prvotno vojaška obramba proti sovjetski ekspanziji. Dostop je Sovjetski zvezi na severne atlantske obale onemogočen, ker je organizacija povezala vse evropske države od severne polarnice do afriške obale. Norveška je severna straža NATO, Portugal južna, v Sredozemlju pa so na straži Italija, Grčija in Turči¬ ja. Angleški otok je bil zamišljen kot velika letalonosilka za zračne sile NATO, skrajna suhozemska obrambna črta pa je bila potegnjena ob vzhodni meji Za¬ hodne Nemčije. Na ameriški celini je bi¬ la obrambna črta proti sovjetskim grož¬ njam preko severnega tečaja potegnjena vzdolž severne Kanade, zapadno obalo Atlantika pa naj varuje pomorska in le¬ talska sila USA do karibskega področja. Glavno vojaško in finančno težo te or¬ ganizacije nosi USA. Zavezniške sile or¬ ganizacije so delno USA delno pa posa¬ mezne države-članice oborožile z najmo¬ dernejšim orožjem. USA je zgradila po vseh državah-članicah velika letalska in pomorska oporišča, od koder so noč in dan na straži ameriški velebombniki z atomskimi in hidrogenskimi bombami. NATO je bil v najlepšem vojaškem raz¬ voju, ko se je uredilo vprašanje včlanje- nja Zahodne Nemčije z njenim vojaškim in materialnim potencialom. Zapadni za¬ vezniki so pod težo razmer pristali tudi na prisotnost nemških generalov v vod¬ stvu NATO. Toda od ustanovitve NATO pa do da¬ nes se je zgodilo več stvari, ki so škod¬ ljivo vplivale na strnjenost in soglasje med članicami NATO. Francija se je znašla v težki borbi z uporniki v Alžiru, Anglija je doživela poraz na Bližnjem vzhodu, Nizozemska pravkar izgublja svoja pporišča v Indoneziji. Sovjeti so iz Moskve neprestano s propagando in z gospodarskimi in političnimi sredstvi izpodkopavali povezanost organizacije. Soglasje med zavezniki se je rahljalo zaradi samostojnih političnih in vojaš¬ kih nastopov, ki so bili sicer razumlji¬ vi z narodnostnega stališča prizadetih držav, na organizacijo, ki je morala vzdrževati ravnotežje sil med članicami in katere glavni namen je trdnost o- brambe proti sovjetski nevarnosti, pa so ti samostojni nastopi vplivali poraz¬ no, ji zmanjševali vojaško pripravlje¬ nost in jo zavajali na področja na kate¬ rih prav za prav nima nič iskati. Vo¬ jaške potrebe nekaterih držav-članic so postajale za te države važnejše, kakor so cilji organizacije. Nujno je prihajalo do vse večjih sporov in se je pričelo pozabljati na namen organizacije: obrambe proti sovjetskemu komunizmu. Zapadni demokratski svet se je polago¬ ma uspaval v svojih težavah in se mor¬ da še ne bi zdramil, če ga ne bi zbudil bip-bip sovjetskega sputnika, ki se je iznenada pojavil na nebu. Spaak, glavni tajnik NATO, je najbolje označil stanje organizacije in zapadnih demokratskih sil, ko je dejal: “Demokracija jo mora od časa do časa dobiti po glavi, da se zdrami in se znova požene naprej.” Tak skok naprej, upajo, naj bi pome¬ nila konferenca vseh držav-članic NA¬ TO, ki je za 16. december t. 1. sklicana v Parizu. Važnost te konference in res¬ nost, s katero se NATO namerava po¬ svetiti rešitvi svojih notranjih proble¬ mov in utrditvi obrambne sile organi¬ zacije navzven, dokazuje dejstvo, da se bodo konference udeležili predsedniki držav NATO. Ameriško delegacijo bo vodil, če mu bo zdravje dopuščalo, Eisen- hoAver, sicer ga bo nadomeščal podpred¬ sednik Nixon. Zahodno Nemčijo bo predstavljal Adenauer, Anglijo Mac- millan:-- Na konferenci bosta združila svoje si¬ le vojaški in civilni del organizacije. Vo¬ jaški pod podstvom vrhovnega povelj- Na jasnem nebu Floride v USA je eksplodirala raketa Vanguard, ki naj bi ponesla v vsemirje na pot okoli Zem¬ lje prvi ameriški umetni satelit. S pad¬ cem rakete je padlo na zemljo tudi u- panje Severnoamerikancev, da bi še le¬ tos konkurirali sovjetskima sputniko- koma. Po načrtih bi morali v USA po¬ gnati prvi umetni satelit marca leta 1958, sredi geofizikalnega leta. Zaradi sovjetskih uspehov so hoteli pohiteti: Prenagljenost ni nikdar dobra. Ko so se 1. 1955 odločili za ustanovi¬ tev geofizikalnega leta, ki se je začelo 1. junija t. 1. in bo trajalo do 31. decem¬ bra 1958, so sklenili, da bodo sredi tega znanstvenega razdobja pognali v vse¬ mirje tudi prvi umetni satelit. Ameri- kanci so zadevo vzeli povsem znanstve¬ no in zato niso imeli namena tekmova¬ ti za prednost pred drugimi državami, ki se udeležujejo pri znanstvenem delo¬ vanju v okvira IGY (International Geo- physical Year). Svoje znanstvene sile je v okvir IGY vpregla tudi ZSSR, toda kakor vedno, še s političnimi, gospodar¬ skimi in vojaškimi nameni. Zato je ZSSR v popolni tajnosti izvajala satelit¬ ske poskuse ter je objavila — bogve po kolikih začetnih neuspehih — izstrelitev Sputnika šele, ko je njegovo kroženje okoli Zemlje že bilo zagotovljeno. Da je bilo v Moskvi tudi na propagandnem področju vse pripravljeno za slučaj, če jim poskus uspe, smo bili priča vsi. Ka¬ kor naučeni so sovjetski znanstveniki e- den za dragim dajali izjave o znanstve¬ nih izsledkih v ZSSR, tako da so po¬ plavili svetovno časopisje z grandioz¬ nimi načrti o sovjetskem osvajanju vsemirja. Potek te propagande je bil v Kremlju preračunan na dober mesec dni do jjroslav 40. letnice sovjetske revo¬ lucije in je dosegel višek v izstrelitvi Sputnika II. Po končanih proslavah je kakor na povelje utihnila Tass in z njo tudi sovjetski znanstveniki. Moskva je smatrala, da je njen propagandni za¬ let dosegel cilje, ki si jih je zastavila. Za Kremelj izstrelitev Sputnikov ni bi¬ la važna znanstveno, pač pa politično. Ker je ZSSR Amerikance prehitela, sicer na znanstvenem področju, toda v stvari, kateri je dala preračunano še večji politični pomen, kakor bi ga izstre¬ litev prvega umetnega satelita na kate¬ ri koli strani, to ali onstran železne za¬ vese, sicer sama po sebi imela, so v USA napeli vse sile in skušali prehiteti, čas. Da ne bi zaostajali za sovjeti, so hoteli prvi poskus izstrelitve umetnega satelita izkoristiti tudi propagandno, t. j. politično. Ker je bil njihov satelit sa¬ mo “žoga” v primeri s prvim sovjet¬ skim sputnikom, so storili vse, da bi ga napravili “večjega” z natančnim objav¬ ljanjem vseh priprav in poteka posku¬ sa. Določali so datum in uro izstrelitve, poročali natančno o vzrokih prestavitve poskusa na poznejši čas in končno obja¬ vili, da bo satelit pognan v vsemirje v petek, 6. m. ob 11.45 uri po newyorškem času. Natančno poročanje o poteku pri¬ prav je bilo za znanstvenike širom sve¬ ta — in za Moskvo, ki je prišla do toč¬ nih podatkov o raketnih razmerah na Cap Canaveral brez posebnih težav. Sa¬ mo poročila je bilo treba izrezati iz časopisov — izreden užitek. Toda Was- hington se je dal zapeljati in je tvegal propagandni učinek za stvar, ki še ni bila gotova. Zato je eksplozija Vanguar- da pomenila tudi eksplozijo prestiža se¬ danje ameriške vlade z Eisenhowerjem na čelu. Politični prestiž si je USA zlasti zgradila med drugo svetovno vojno, ko je z velikimi finančnimi in materialni¬ mi žrtvami zalagala protinacistični in protifašistični svet z orožjem in dragi¬ mi vojaškimi sredstvi. Politični prestiž v svobodnem svetu si je USA potem še povečala s prevzemom vodstva' svobo¬ doljubnih narodov v njihovi borbi proti komunizmu, tako v organizaciji ZN ka¬ kor na bojnih poljih na Koreji. Ta pre¬ stiž je vzdrževala s prvenstvom v izu¬ mih novih veleorožij moderpega časa, ki so se začela z atomsko bombo, nadalje¬ vala s hidrogensko in končno z raketni¬ mi izstrelki, v katerih je izgledalo, da je nenadkriljiva. Oba sovjetskega sput¬ nika sta ta prestiž spravila na nevarno nizko stopnjo, eksplozija Vanguarda pa je prestiž skoro spremenila v poraz. Vera zapadnega sveta v vodstvo USA proti komunističnemu vzhodu je močno padla. Že itak razmajani temelji evrop¬ ske in ameriške obrambne zveze proti komunizmu, NATO, so se še bolj zama¬ jali. Med tkzv. nevtralnimi državami je zavrelo, češ, da bodo le držale sovjet¬ ske napovedi, da se ameriški sistem na¬ haja pred zatonom. Da bo mogla USA dohiteti sovjete na satelitskem področju, bo Washington nujno naložil nove stotine milijonov do¬ larjev v nadaljne poskuse. Te dolarje bo pobral od ameriških davkoplačevalcev in iz zalog, določenih za pomoč zuna¬ njim državam. Tekma na satelitskem polju bo nujno povzročila zmanjšanje proračuna finančne in gospodarske po¬ moči nevtralnim državam, ki se še do danes niso odločile, na katero stran naj se nagnejo. Tako bo trpela tekma za osvajanje omahljivih narodov. Sovjet¬ ske obljube so vedno visoke, čeprav jih na dolgo roko Moskva ne izpolni. Za¬ padni svet visokih obljub ne more da¬ jati, ker ve, da jih izpolniti ne more. Propagandni aparat v Kremlju se ob eksploziji Vanguarda ni zganil. Prese¬ netilo je to dejstvo zapadni svet, ki je pričakoval smešenja iz Moskve, kakor se je to zgodilo že neštetokrat in ko je šlo za manj važne zadeve. Nasprotno je moskovska radijska postaja objavila po¬ ročilo o eksploziji Vanguarda brez ko¬ mentarja, v naslednji oddaji pa je do¬ dala, da bodo Amerikanci slej ko prej pognali umetni satelit v vsemirje, ker je jasno, da to ni bil zadnji tak poskus. Največjo kritiko je washingtonska vlada doživela od demokratov, M eo glasno povedali, da je bila propaganda o pripravah za izstrelitev popolnoma zgrešena. Stevenson se je izjave vzdr¬ žal. V Londonu in Parizu je eksplozija povzročila veliko razočaranje, v Bonnu pa izjave, da je treba stvari vzeti take, kot so: da so ti poskusi prvenstveno znanstvenega značaja, tako sovjetski ka¬ kor ameriški, in da obramba zapadnega sveta še vedno sloni in bo še dolgo slo¬ nela na hidrogenskem orožju in na le¬ talstvu ter na dobro opremljenih in izvežbanih armadah. Da bodo Amerikanci storili vse da sovjete dohite in jih morda celo preko¬ sijo, dokazuje izjava Von Brauna, ene¬ ga glavnih raketnih strokovnjakov v ZDA, ki jo je dal vpričo časnikarjev svojim staršem, ko jih je letos avgusta meseca obiskal v Nemčiji: “Sedaj vas pridem obiskat še enkrat, predno od¬ letim na Mars”. SE CONMEMORO LA DECLARA- CION DE LOS DERECHOS HUMANOS El martes pasado en tcdo el mundo se celebro el IX aniversario de la De- claracion Universal de los Derechos Hu- manos, que este ano por sugerencia de la UNESCO tenia como tema central la conmemoracion de los Derechos del nino. Con tal motivo el Departamento Tec- nico UNESCO del Ministerio de Educa- cion y Justicia ha promovido diversos actos que censistieron en reparto de go- losinas y funciones cinematograficas y espectaculos cinematograficos e infanti- les en los hospitales Muniz, de Ninos, Časa Cuna e Instituto de Rehabilitacion del Invalido. Asimismo la comision organizadora ha preparado una reunion de mesa re- donda, que se realizo en la Facultad de Filosofia y Letras. La Municipalidad de Buenos Aires in- stalo en la Plaza del Congreso un arco alusivo y a lo largo de la Calle Florida se colocaron carteles ilustrativos. TRIJE UPORI nika ameriškega generala Nordstadta pripravlja- načrte za hitrejšo in popol¬ nejšo oborožitev članic z najmodernej¬ šim orožjem in za tesnejšo in poeno¬ stavljeno povezanost posameznih vojaš¬ kih dedov med seboj. Civilni del orga¬ nizacije je pod vodstvom Spaaka in zu¬ nanjih ministrov držav-članic skušal pripraviti načrte za finančno, gospodar¬ sko in politično povezanost svojih sil, ta¬ ko da bi povsem odpravili vrzeli in raz¬ poke, ki so tekom časa nastale. Konfe¬ renca bo zato morala napraviti važne in dalekosežne sklepe za ves svobodni de¬ mokratski svet. Glavni namen konfe¬ rence v Parizu je ojačanje organizacije NATO, da bo kos nevarnosti, ki grozi svobodnemu demokratskemu svetu od komunizma. Za južnoameriško celino pa je v tej zvezi zanimivo in pomenljivo še dejstvo, da da so v predhodnih razgovorih za to konferenco razpravljali tudi o včlanje- nju Brazilije v organizacijo, ker je to južnoameriška država, katere atlantska obala se najbolj približuje zahodni afri¬ ški obali. Evropa pa brez Afrike in pre¬ ko nje brez Srednjega vzhoda v današnji gospodarski, politični in vojaški konste¬ laciji ne more ostati svobodna. Tri kolonije, v katerih je sovjetski ko¬ munizem zanetil ogenj, osvetljujejo bo¬ dočnost še obstoječih kolonialnih držav: špansko oporišče Ifni v afriškem Ma¬ roku, francosko “državno ozemlje” Al- žir in bivše nizozemske kolonialno otočje Indonezije. Francija že nad dve leti bije težko vo¬ jaško bitko z uporniki v Alžiru. Javno jih podpirajo Nasserjev Egipt in arabski svet, ki se je po drugi svetovni vojni prebudil. Tej bitki Francija ne vidi kon¬ ca, prav tako ne njeni zavezniki. Za Alžirjem stoji vprašanje petrolejskih le¬ žišč v francoski Sahari. V španskem oporišču Ifni na ozemlju Maroka, ki je nedolgo tega dobil v Ma¬ dridu dokument o neodvisnosti, so se iznenada pojavili maroški uporniki, ki z orožjem v roki zahtevajo priključitev tudi tega koščka ozemlja k Maroku. Madrid je na upor reagiral odločno in poslal tja vojsko in mornarico. Bitka še traja. Izid ni gotov za Madrid, ki do¬ bro ve, kakšne politične spretnosti je treba za uspehe pri postopanju z orien¬ talskimi Arabci. Indonezija se je po razmeroma dolgi dobi miru iznenada prebudila in si za¬ želela priključitve tudi otoka Nove Gvi¬ neje k svoji državi. Ta otok so Nizo¬ zemci še bili zadržali v svoji oblasti. Naseljen je z nekaj tisoči domačinov, ki žive že življenje kamenodobskega člove¬ ka. Predsednik Indonezije Sukamo je v ZN poskušal dobiti zaslombo za indone¬ zijske zahteve po otoku Novi Gvineji. Skupščina ZN se je postavila na stran Nizozemske. Sukamo je zagrozil z ukre¬ pi, “ki ne bodo prijetni za Nizozemsko.” Te ukrepe je tudi izvedel: prekinil je diplomatske stike z Nizozemsko, ukazal izselitev 50.000 Nizozemcev iz Indone¬ zije, prepovedal plovbo vsem nizozem¬ skim ladjam med indonezijskimi otoki, zasegel vsa nizozemska gospodarska in finančna podjetja in objavil, da bo In¬ donezija razpravljala z Nizozemsko o odškodnini za zaseženo nizozemsko imet¬ je v Indoneziji šele tedaj, ko se bo ure¬ dilo vprašanje priključitve Nove Gvine¬ je. Pri zasedanju nizozemskih podjetij so nastopali različni delavski odbori in or¬ ganizacije, vse komunistično pobarva¬ ne ali direktno pod komunističnim vod¬ stvom. Razmere v Indoneziji pa so zelo zamotane in se država zaradi teh ukre¬ pov nahaja v čudnem položaju, tako da grozi razpad države na posamezne oto¬ ške republike, veliko od njih komuni¬ stičnih. Od vseh treh pizadetih držav, Špani¬ je, Francije in Nizozemske, je samo Španija z odločilnega mesta javno po¬ vedala, da stoji v ozadju teh uporov Moskva. PROSLAVA DEKLARACIJE O ČLOVEŠKIH PRAVICAH Pretekli torek so povsod po svetu pro¬ slavljali deveto obletnico, odkar je bila proglašena svetovna deklaracija o člo¬ veški pravicah. Letošnje proslave so imele po navodilu organizacije UNESCO za osnovo proslavo pravic otroka. Za proslavo gornje obletnice je Teh¬ nični oddelek organizacije UNESCO v ministrstvu za vzgojo in pravosodje pri¬ pravil vrsto proslav, ki so obstojale v razdeljevanju slaščic in peciva ter pri¬ rejanju kinematografskih predstav za o- troke v bolnišnicah v Munizu, v otroški bolnišnici, v zdravstvenem zavodu Časa Cuna in v Zavodu za rehabilitacijo inva¬ lidov. Pripravljalni odbor za proslavo je or¬ ganiziral tudi slavnostno sejo in konfe¬ renco na fakulteti za filozofijo in knji¬ ževnost. Mestna občina v Buenos Aire¬ su je pa na Kongresnem trgu postavila velik slavolok, vsa ulica Florida je pa bila okrašena z zastavami in primerni¬ mi napisi. IZ TEDNA V TEDEN Po zadnem neuspelem poskusu odmo¬ ta severnoameriškega umetnega sateli¬ ta je bjl podpredsednik Rihard Nixon na kongresu ameriških industrialcev. Na njem je tudi govoril. Naglasil je, da so Severnoameriške Združene Drža¬ ve- dejansko s Sovjetsko zvezo v pravi vojni na političnem, gospodarskem, znanstvenem ter psihološkem področju. To je dejansko stanje, pa naj Nikita Hruščev sedanji položaj v svetu ozna¬ čuje kakor hoče. Čilska Vlada je prekinila diplomatske stike s sedanjo venezuelsko vlado gen. Pereza Jimeneza. Je to poleg Argenti¬ ne, Uruguaya in Costa Rice že četrta južnoam. država, ki z Venezuelo nima sedaj dipl. stikov. Odlok čilske vlade o prekinitvi odnosov z Venezuelo so odo¬ brile vse čilske polit, stranke. V Londonu sta se sestala brit. zun. minister Selwyn L.loyd in njego zahod- nonemški kolega von Brentano. V raz- gogovorih sta potrdila angl. nemško pri¬ jateljstvo, potrebo po združitvi Nemči¬ je in enotnem nastopanju svobodnih na¬ rodov. Glede vprašanja višine stroškov, ki jih mora p’ačati Nemčija za vzdrže¬ vanje angleške vojske v Nemčiji nista prišla do sporazumu. O tem vprašanju bo zato razpravljala evropska obram¬ bna skupnost na prihodnjem zasedanju v Parizu. Zahodnonemški kancler dr. Adenauer je sprejel povabilo čilske vlade, da bi prihodnjo pomlad obiskal to južnoame¬ riško državo. Francoski ministrski predsednik Gai- llard ima nove težave s svojo vlado. Iz nje so namreč izstopili socialistični ministri. Glavni tajnik OZN Hammarskjold je obiskal več držav na Bližnjem Vzhodu. Pri vladah teh držav je pomirjevalno vplival glede odnosov med sprtimi so¬ sedi. V Vatikanski državi je umrl stari kar¬ dinal Piazza. V Angliji sta blizu Londonu trčila skupaj dva vlaka. Nesreča je zahtevala 93 mrtvih in 177 ranjenih. Biv. angleški kralj vojvoda Windsor- ski, ki se je zaradi poroke z Wally Simpson odpovedal angl. prestolu, se je mudil sedaj v Angliji ter se prvikrat po 21 letih javno pokazal. Bil je na obisku tudi pri sed. angl. kraljici. Sodijo, da se je pobotal z dvorom. Tito je tesno bolan. Tako glase zad¬ nja poročila. Pravijo, da poleg hudega revmatizma boluje tudi še na jetrih. V zadnjem času je pa kljub temu imel Ti¬ to več sestankov na Brionih. Pri sebi je imel ameriškega veleposlanika Rid- dlebergerja. Obvestil ga je o stališču svoje vlade, da Jugoslavija ne bo več prejemala ameriške vojaške pomoči. Druga . Titova izjava se pa nanaša na zadnjo skupno konferenco komunistič¬ nih prvakov v Moskvi. Kot znano sta bila v Moskvi na proslavi 40 letnice sov¬ jetske komunistične revolucije Kardelj in Rankovič ter omenjene izjave nista podpisala. Vodstvo jug. komunistov se¬ daj pojasnjuje, da tega nista storila za¬ radi tega, ker omenjena izjava vsebuje gotove trditve, ki da niso v skladu s sta¬ liščem Zveze komunistov Jugoslavije. Ti¬ to sam je pa v govoru na sestanku vod¬ stva svoje kom. stranke zavračal očitke, da bi bil on s svojimi komunisti revizio¬ nist, Pravi, da nobena komunistična stranka nima monopola do revolucije. Predstavnik madžarske komunistične vlade je izjavil, da bo ostala sovjetska vojska na Madžarskem tako dolgo, ka¬ kor dolgo bo Ameriška vojska v Evropi. Podpredsednik sovjetske vlade Miko- jan je bil na obisku pri bivšem madžar¬ skem predsedniku Imreju Nagyju v Ro¬ muniji. Nagovarjal ga je naj bi sodelo¬ val s sedanjim madžarskim komunistič¬ nim krvnikom Kadarjem. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Bs, Aires, 12. X3L 1957 - No. 49 ANTON GRDINA — STAROSTA AMERIŠKIH SLOVENCEV, UMRL Iz Clevelanda v Severni Ameriki je prišlo žalostno sporočilo o smrti prva¬ ka ameriških Slovencev Antona Grdine. Umrl je 2. decembra 1957, do¬ ber mesec dni po smrti svoje že¬ ne Antonije, katero so pokopali 9. novembra. Pokojni Anton Grdina je spadal med najvidnejše slovenske oseb¬ nosti v Clevelandu. Njegovo delo je bi¬ lo vsestransko. Ni je slovenske organi¬ zacije, ne prosvetne, ne socialne, ne verske, ne gospodarske, pri kateri ne bi bil sodeloval. Njegovo delo pa je bilo posvečeno tudi novi domovini ter ima velike zasluge za ureditev celih mest¬ nih delov v Clevelandu. Imel je zlato srce. Njegovo toplino in ljubezen so ču¬ tili v najtežjih dneh begunstva tudi slo¬ venski protikomunistični emigranti, za katere se je povsod zavzemal, jim ved¬ no rad pomagal ter povsod zanje za¬ stavljal svojo vplivno besedo. Zato se ga bodo’ vedno spominjali z globoko hvaležnostjo. AIIcmOVA RAZSTAVA Pok. Anton Grdina v uniformi viteza i sv. Gregorija Velikega. Smrt Antona Grdine je po smrti pok. lastnika Ameriške Domovine Jake Debevca/ pesnika in komponista Ivana Zormana, predstavlja za slovenski ži¬ velj v Severni Ameriki težek daree in nenadomestljivo izgubo. Pok. Anton Grdina se je rodil 27. IV. 1874 v Preserjah pri Ljubljani. Bil je najmlajši otrok Luke Grdine s Prevalj in Marije, roj. Jerebic in Žirov. V Se¬ verno Ameriko je prišel 1. 1897. V za¬ četku je delal nekaj časa v tovarni za izdelovanje cevi, nato pa v klobučarni. L. 1903 je odprl trgovino z železnino na St. Clair Ave, kateri je pozneje pri¬ ključil še trgovino s pohištvom. L. 1908 V galeriji Huemul, na avenidi Santa Fe 2236, razstavlja kipar France Ahčin 26 kipov -— če sem prav štel. V tej gale¬ riji je to že četrta slovenska razstava, prej je tam pokazala svojo umetnost Ba¬ ra Remec, za njo Ahčin, potem Volov- šek; le — tega nisem mogel na tem mestu kot stalni umetnostni referent Svobodne Slovenije oceniti, ker sem bil tiste čase zaradi poklicnih poslov odso¬ ten. Ahčin razstavlja tam v razdobju do¬ brega leta že drugič. V meddobju je razstavljal še drugod po Argentini in je v argentinski umetnostni javnosti da¬ nes najbolj poznan slovenski umetnik. S tem ga ne stavim pred Remčevo in Vo¬ lovska, kajti vsi trije so izrazite umet¬ niške osebnosti, ki imajo marsikaj skup¬ nega, pa tudi dosti različnega. Vsi trije tudi požrtvovalno podučujejo slovenski umetniški naraščaj, med katerim se iz¬ oblikujejo nove umetniške individual¬ nosti, ne v ljubosumnost, ampak v ve¬ selje učiteljev. (To bo pokazala razstava umetniške šole prihodnjo soboto.) y Na lanski razstavi je kipar včasih u- hajal iz bloka; v nekaterih skulpturah že nekoliko ekspresivno. To ni bila kak¬ šna slabost, ampak pač izraz trenutnih razpoloženj. Umetnik mora biti vedno v nekem notranjem gibanju, ni pravi umetnik tisti, ki venomer hlasta po no¬ vih izraznih možnostih in ji spet opusti pri prvih srečanjih z novimi formami. To je znak mladih iščočih talentov, do¬ stikrat mnogo obetajoči znak; Ahčin že dolgo ne spada več med tiste vrste mla¬ dino, ki še ni prišla do svojega stila. Ah¬ čin je dograjen umetnik. Če so letošnji kipi drugačni od lanskih, to ni kakšna kaprica, ampak naravni razvoj, ki bi bil lahko tudi nekoliko drugačen, pa je slučajno takšen, kakršen je. Če ima lastnik galerije kakšen pro¬ dajni seznam umetnin z zaznamki cen, je to samo pomagalo. Katalog, oziroma vabilo, je brez nazivov, imen umetnin. Ahčin ni pripovedni umetnik. Svojim skulpturam bi dal lahko samo abstrak¬ tne nazive: zamah, udar, počitek, lega, stoja, dojenje, zamišljenost in podobno. Še najbolj konkreten je kosec v več va¬ riantah, ki so samo izpopolnitve že lan¬ skega kosca, pač kiparsko, pa še bolj slikovito zanimivega telesnega giba, ki mu je letos pridružil delavca v nekako čepečem stanju, morda kamenarja. Bistvo Ahčinove skulpture je človeško telo, kar je skoraj vedno bistvo kipar¬ stva. Toda dostikrat in največkrat v zgodovini kiparstva se je to bistvo iz ražalo v detaljnem obravnavanju posa¬ meznih členov telesa, pa v sestavljanju teh členov v mikavne kompozicije. Ah¬ čin kot mojster anatomije, ki jo preda¬ va tudi na naši umetnostni šoli, bi bil gotovo sposoben za tovrstno oblikova¬ nje in na lanski razstavi smo tudi ne¬ kaj takega občudovali. Letos pa njegove figure ne odlikuje mikavnost te ali one mišice — ki so kot božja stvarnost go¬ tovo vse lepe — ampak neka bistve¬ nost uda, večkrat skupnost več udov v različnih položajih: v stoji, počitku in različnih razgibanjih. Pri gibih: funk¬ cija giba, ne funkcije posameznih gib¬ ljivih mišic. Saj ^največkrat niti ne mo¬ reš reči, ali je upodobljeni lik nagec ali oblečen človek. Torej: pojava forme, ne forma sama. Pojava ima svojo zakonito formo, pa je vendar kljub že tolikokrat povdarjeni Ahčinovi (pa tudi Barini in Volovškovi) zaključeni kompoziciji sli¬ kovita, skoraj impresionistična. Nekje že sam napisal primero z Groharjem, ne brez asocijacije sejalec-kosec. Najbrž je ta Ahčinova faza najbolj bistveno slo¬ venska, čeprav dvomim v njeno popu¬ larnost. Izraža pa poleg drugega iskre¬ no solidarnost in skrajno disciplinamost, morda celo na škodo fantazije in iznaj¬ dljivosti. Nekatere stvari spominjajo že skoraj na Jakopiča v njegovi zadnji “kompozicijski” fazi. Prihaja v kompo¬ zicijo večkrat z večjimi ploskvami, pa ne na način sestave posameznih ploskev. Izglajenost je podredil slikoviti pasto- znosti, ki je vendar visoko nad pastoz- no skico, kot jo je tudi prej rad ustvar¬ jal za osnovo poznejšim izvršitvam (po¬ dobno kot brata Šubica). Za konec in povzetek: Ahčin se raz- KDO BO DELEŽEN VELIKEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA OB DESETI OBLETNICI SVOBODNE SLOVENIJE? 1.) Vsi dosedanji naročniki Svobodne PONOS Slovenskih izseljencev je JUBI¬ LEJNI ZBORNIK KOLEDAR SVO¬ BODNE SLOVENIJE za leto 1958. Da je tako bogat po vsebini, je zasluga številnih najodličnejših sodelavcev iz Evrope, Canade, Seve'rne Amerike, Južne Amerike in Japonske. — Slikovitost mu daje nad sto ilustracij na lepem papirju. -— Naslovno stran Zbor- niku-Koledarju in ilustracije na¬ slovnim stranem posameznih de¬ lov je napravil naj večji živeči slovenski likovni umetnik GORŠE. Vsak Slovenec bo bral z zani¬ manjem, veseljem in izrednim u- žitkom to knjigo trajne vrednosti. Veliki jubilejni Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije stane v pro¬ daji samo 84 pesov. vija neprisiljeno in nešolanemu radoved¬ nežu ra razstavi morda ni zanimiv. To¬ da z vso resnostjo rešuje formalne in ču¬ stvene probleme. če je bilo lani v lirič- nosti njegove skulpture nekaj sentimen¬ talnosti, liričnosti sicer letos ni zavrgel, pač pa je to zdaj liričnost garanja in socialnih zakonov, vtelešenih v človeš¬ ko telo. To so ugotovitve umetnostne znanosti, ne pohvala ali graja tako ali drugače razpoloženega kritika. Obiščite razstavo in presodite, če je to opazovanje pravilno! Razstava je od¬ prta do 15. dec. M. M. BRALI SMO... KRIVICO Slovenije v Argentini, ki bodo imeli je odprl tudi pogrebni zavod. L. 1920 | pravočasno urejeno naročnino za vsa le¬ je bil med ustanovitelji North Ameri- ta, odkar so začeli prejemati list, pa do can banke, katero je od leta 1930 vodTl tudi kot njen predsednik. Poleg vodstva svojih gospodarskih u- stanov ter banke je bil pok. Grdina še predsednik Jugoslovanskega kulturnega vrta in blagajnik The Cleveland Cultu- ral Garden Federation, v letih od' 1919 do 1927 je bil na čelu Kranjski Sloven¬ ski Kat. Jednoti, od leta 1948 dalje je bil njen častni predsednik. Bil je dalje i direktor Catholic Charities Association. Ko je bila zaradi eksplozije v cleveland¬ ski plinarni skoro docela porušena na, selbina na področju St. Clair in Nor- wood, je pok. Grdina vodil akcijo za ob¬ novo teh naselij. Pokojni Grdina je bil član, odnosno predsednik, cele vrste slovenskih in a- meriških verskih organizacij in usta¬ nov. Njegovo delo v teh organizacijah, zlasti na socialnem področju, so visoke cerkvene oblasti zelo cenile. Tako je pok. Grdina leta 1954 prejel od seda¬ njega papeža visoko odlikovanje viteza sv. Gregorija Velikega. Za slovensko stvar je ves živel vsa leta in je bil del¬ ničar vseh slovenskih domov v Cleve¬ landu. Pri vsem tem ogromnem delu je na¬ šel vedno oddih in zabavo v fotografi¬ ranju. Kot navdušen fotograf amater je zbral na tisoče in tisoče slik in filmov o dogodkih in pokrajinah v Ameriki, Evropi, zlasti pa iz Slovenije. Julija meseca letos je Grdina zadela kap. Od tedaj naprej je ležal v sana¬ toriju. O smrti žene Antonije — o ka¬ teri poročamo na drugem mestu — po kojnega Grdine niso obvestili. Truplo pokojnega Grdine so položili na mrtvaški oder v veliki dvorani Slo¬ venskega narodnega doma na St. Clair Ave., kamor so ga hodili kropit rojaki 1.) V Kanadi izhaja list — meseč¬ nik — ki se imenuje Slovenska država. V številki od prvega oktobra 1957 je ta list objavil na četrti strani članek pod naslovom “Usodna pozabljivost”. Pisec razpravlja v uvodu najprej o pozablji¬ vosti in o ljudah “kratke pameti”. Med drugim ugotavlja: “Na žalost imamo med Slovenci politike in odgovorne lju¬ di, ki v svoji politični modrosti ne zna¬ jo zgodovinsko dovolj oceniti razvoja dogodkov v takozvani Jugoslaviji od le¬ ta 1918 do danes. Enostavno gledajo na preteklost, sedanjost in bodočnost zgolj iz gledišča strankarske koristi, morda celo osebne koristi...” Ob naštevanju konkretnih primerov uvrsti pisec članka med te “pozabljiv¬ ce” in “ljudi kratke pameti” med od¬ govornimi ljudmi samega zlatomašnika škofa dr. Gregorija Rožmana. Pisec članka je Mirko Geratič, ki je smatral za potrebno, da je dal ob tej priložno¬ sti škofu dr. Rožmanu tudi poseben teološki pouk iz poglavja o božji volji. Odgovorni urednik lista, ki je to pi¬ sanje objavil, je Rudolf Čuješ, doktor DELAJO političnih ved. List sam pa je hrbtenica organizacije, ki si je nadela ime “Slo¬ vensko državno gibanje”. Glavni funk¬ cionarji te organizacije so po poročilu istega lista v isti številki gospodje dr. Ciril žebot, dr. Mate Besman, Jože Špindler, dr. Ludvik Leskovar in dr. 2.) Po stopinjah kanadske Slovenske države hodi v Argentini Slovenska pot. Kaj rada ugotavlja, kako je pri drugih narodih vse lepo in prav, pri Slovencih pa vse slabo v pogledu programa, avto¬ ritet in odgovornih osebnosti. Tako tu¬ di v številki 4 letos na strani 59 neka¬ ko v istem času kot je izšel članek o ljudeh kratke pameti, piše o kardinalu Stepincu, da je za Hrvate vodilna zvez¬ da. Za Slovence pa pravi: “Na našepi slovenskem nebu še ni vodilnih zvezd...” Za list Slovenska pot sta predvsem odgovorna, gg. prof. Verbič in Slavko Skoberne. Večina oseb, ki so navedene v zvezi z omenjenima listoma, je v domovini pripadala skupini, ki se je sama nazi- vala v svojih študentovskih letih: Vodil¬ na plast slovenskega naroda. konca leta 1957. — Od teh bodo tisti, ki so naročniki vsaj pet ali več koledar¬ skih let dobili 5 številk za žrebanje, ti¬ sti, ki so naročniki štiri leta, bodo pre¬ jeli 3 številke; naročniki dveh let 2 številki in kdor je naročnik samo zad¬ nje koledarsko leto to je leto 1957 — in to vse leto — bo dobil 1 številko za žrebanje. 2. ) Vsi novi naročniki, to je tisti, ki so se ali se bodo priglasili kot naročni¬ ki lista v letošnjem letu in so ali bodo plačali odgovarjajoči del naročnine za tekoče leto in celoletno naročnino za le¬ to 1958; vsak teh bo dobil 1 številko za žrebanje. 3. ) Vsi, ki bodo plačali za tiskovni sklad Svobodne Slovenije vsaj 100 pe¬ sov. Prejeli bodo toliko številk za žre¬ banje, kolikokrat sto pesov bodo plačali za tiskovni sklad. To pa so lahko stari naročniki ali novi, ali pa taki, ki niso bili in niso naročniki. 4. ) Vsi dosedanji naročniki, ki bodo plačali na račun naročnine za leto 19t8 v znesku 140 pesov. KOKOŠKA Septembra meseca je bil na Koroškem novi avstrijski državni predsednik dr. Adolf Schaerf. Razen v Celovcu se je mudil nekaj časa tudi v Velikovcu in Beljaku. Na pozdrave je drž. predsednik vse¬ povsod tudi več ali manj odgovarjal. Pri tem se je ponovno dotaknil tudi narod¬ nostnega vprašanja v deželi. Med dru¬ gim je v tej zvezi izražal željo, naj bi nacionalni napetosti sledilo lepo sožitje obeh narodov. K pomiritvi naj bi po nje¬ govih besedah pripomogel tudi novi šol¬ ski zakon, ki ga je zvezna vlada predlo¬ žila parlamentu. Upravičene želje narod¬ ne manjšine morajo biti izpolnjene; vsa¬ ko nasilje pa mora izginiti. — Povedal je tudi, da se bodo v kratkem začela avstrijsko-jugoslovanska pogajanja v zadevi avstrijske imovine v Jugoslaviji. V Dobrli vesi je bila skupna spravno- zadostilna slovesnost v čast fatimski Mariji za dekanije Tinje, Velikovec, Pli¬ berk in Dobrla ves. Pred milostnim ki¬ pom fatimske Matere božje je kot ško¬ fov zastopnik opravil sv. mašo prelat dr. Rudolf Blueml. Po maši je bila naj¬ prej posvetitev fatimske Gospe, nato pa se je razvila procesija s kipom fatimske Marije iz župne cerkve v cerkev Devi¬ ce Marije na Gori. Tu so bile slovesne pete litanije in slovesen blagoslov. — Pri glavni službi božji je bilo ljudsko petje, spremljano z godbo, pod vodstvom dr. Fr. Cigana. ARGENTINA Predsednik republike general Araift- bu se je pred dnevi mudil v Cordobi. Bil je na slavnosti v letalski vojaški akade¬ miji, kjer je osebno prisostvoval pode¬ litvi diplom in vojaških znakov novim argentinskim vojaškim letalskim častni¬ kom. Imel je tudi sestanek s časnikarji, ki so mu stavili razna vprašanja o se¬ danjem položaju v Argentini. Predsed¬ nik je naglašal, da je položaj v republi¬ ki absolutno normalen. Za volitve je vse pripravljeno. Vlada ima sedaj samo na¬ logo, da poskrbi, da bodo volitve res svobodne in da bodo pravi izraz ljudske volje. Vlada ni razpravljala o tem, da bi povrnila že sedaj politične svobošči¬ ne glavnim nosilcem prejšnjega režima. Prav tako ne o preosnovi ministrstev v smislu določil sedaj veljavne ustave, ki predvideva 8 ministrstev za zvezno vla¬ do. General Aramburu je dejal, da bo to nalogo rešila prihodnja vlada, ki si jo bo izvolilo ljudstvo dne 23. februarja. Mesto Mad^riaga v provinci Bs. Aires je te dni slavilo 50. letnico svoje usta¬ novitve. Pri slavnosti je bil navzoč pod¬ predsednik republike kontraadmiral Ro- jas. V svojem govoru je dejal, da argen¬ tinsko ljudstvo spoznava, da bo samo z delom doseglo blagostanje, ki ga zaslu¬ ži. Dva milijona) pesov bi rada spravila skupaj za volilni sklad argentinska krščanskodemokratska stranka. To je objavila v nedeljski številki kat. dnev¬ nika “El Pueblo”. V oglasu prosi jav¬ nost za prispevke. Prvak socialistične stranke in njen predsedniški kandidat dr. Palacios se je zadnje dni mudil v Montevideu, kjer mu je tamošnja univerza podelila diplomo o častnem doktoratu. V politični izjavi, ki jo je dal za uruguayske liste je dr. Palacios izrazil svojo vero v demokrat¬ ski način življenja, ki si ga je z zadnjo revolucijo izbrala Arg-entina. Obsodil je pa volilni sistem za februarske volitve. Vodstvo arg. krščansko-demokratske stranke je poslalo predsedniku pismo, v katerem ga naproša naj v imenu ar¬ gentinske vlade zahteva sklicanje se¬ stanka Organizacije ameriških držav. Na sestanku naj bo na dnevnem redu vprašanje zatiranje svobode v Venezueli in preganjanje demokratskih elementov. Francoski vojni ladji “Jeanne d’Arc” “La Grandiere” sta pripluli na obisk v Buenos Aires. V Argentini se je v nedeljo zgodila velika letalska nesreča. Veliko štirimo- torno potniško letalo DC-4 se je med Slovenske župnije iz Roža in Zilje pa I poletom iz Buenos Airesa v Bariloche so se na ta dan zbrale v Podgorju, ka-! vnelo ter je v bližini mesta Bolivar v mor so popoldne pripeljali Marijin fa¬ timski kip, ki je sicer na Sedlcah v sel- ski fari. Marijo so ob 2. uri slovesno Končno je tudi še izjavil, da se bo za- | sprejeli, nakar je bila slovesna sv. maša in meščani v velikem številu. Tu so se od njega poslavljali tudi slovenski pev¬ ski zbori z žalostinkami. Pred pogrebom v četrtek dne 5 de¬ cembra t. 1. so krsto prepeljali v Grdi- nov pogrebni zavod, odkoder je bil po¬ greb. Pogrebno mašo je imel v cerkvi sv. Vida, sam clevelandski nadškof Edward Hoban, nakar so starosto ameriških Slo¬ vencev prepeljali na pokopališče Kalva¬ rija in tam njegovo truplo položili k zadnjemu počitku. Naj počiva v miru. Plemenitega in za slovenstvo zaslužnega moža bomo ohra¬ nili v trajnem spominu. vzel, da bodo tudi doslej zapostavljeni deli koroške dežele (Slovenski del) mo¬ gli napredovati. K sprejemu, ki ga je priredila drž. predsedniku koroška dežel¬ na vlada v celovškem deželnem dvorcu, so bili povabljeni tudi predstavniki obeh osrednjih sloven. organizacij v deželi. Štajerska deželna vlada je dovolila 10 milijonov šilingov za zidavo vojašnic v Lipnici, Feldbachu in v Borinju (Feh- ring) na Rabi, nedaleč od slovenske prekmurske meje. Po več letih trudapolnega dela je za¬ pustil Šmihel nad Pliberkom kaplan g. Anton Nemec. Od njega se je prisrčno poslovila vsa fara, zlasti pa mladina in pevci. Njegovo novo mesto je v Škocja¬ nu v Podjuni. Slovenska Koroška je lepo proslavila 40-letnico Marijinega prikazanja v Fa¬ timi na Portugalskem. provinci Buenos Aires treščilo na tla. Pod razvalinami letala je našlo smrt 55 potnikov ter 7 članov posadke. in pridiga. Oboje je opravil stolni kano¬ nik Aleš Zechner. Kapucinski pater Jakob Vučina je imel v Kolpingovem domu v Celovcu skioptič- no predavanje z barvastimi slikami o Korziki in morskih obrežjih. Pater se je v zadnjih počitnicah tri mesece mudil na jugu in si je nabral sila veliko zanimi¬ vega gradiva za predavanja. Vsak drugi petek v mesecu je v ce¬ lovški radiooddajni postaji posebna od¬ daja za slovensko šolsko mladino. Mladi¬ na si z urednikom te oddaje tudi lahko dopisuje in se tako vadi v materinem jeziku. Prva te vrste oddaja je bila 11. oktobra t. 1. ob 2. uri pop. Celovški in beljaški volilci so si izvo¬ lili nove mestne občinske svete. Volilna propaganda je bila v zadnjih dneh zelo glasna. Stranka bivših nacistov in njiho¬ vih novih pristašev (FPOe) je spravila vanjo celo zadevo slovenske gimnazije v Celovcu. — V Celovcu so imeli doslej socialisti polovico mandatov, v novem mestnem svetu pa imajo od 36 zastopni¬ kov le še 17, ker so enega izgubili v ko¬ rist OeVP, ki ima v novem mestnem svetu 13 zastopnikov. Novi mestni ob¬ činski svet glavnega koroškega mesta sestavlja torej 17 socialistov, 13 OeVP, 5 FPOe in KPOe. V Beljaku pa so socialisti pridobili en mandat, ki so ga izgubili komunisti. V beljaškem mestnem občinskem svetu je 18 socialistov, 9 VPOe, 4 FPOe in 1 ko¬ munist. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo Buenos Aires, 12. XII. 1957 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. iz &Coi>eiii£e^ V Moderni galeriji v Ljubljani je ne¬ davno razstavljal 'Werner Berg iz Ru¬ tarjevega pri Galiciji na Koroškem. Sli¬ kar je po rodu Nemec iz Porenja, živi pa že 20 let na Koroškem, kjer kmetuje in slika. Razstava njegovih del v Ljubljani je dosegla lep uspeh. Pri Državni založbi Slovenije je izšel Slovenski zdravstveni besednjak. Obsega 700 strani in objavlja slovenske izraze za latinske medicinske pojme. Ta knjiga je življensko delo pok. dr. Mirka Černi¬ ča, znanega kirurga in primarija v Ma¬ riboru, ki • je lani v 70 letu starosti umrl. Po vzoru drugih mest bo prihodnje leto tudi Ljubljana dobila prvo moder¬ no javno garažo. V. Št. Vidu na Koroškem so imeli av¬ strijski književniki in glasbeniki svoj festival. Med častnimi gosti je bil tudi dr. Bratko Kreft iz Ljubljane, ki je pre¬ daval o pomenu kulturne izmenjave ter o prevodih avstrijske književnosti v slo¬ venščino in srbohrvaščino. Umrli so: V Ljubljani: Uršula Go- Ijevšček, dr. Andrej Kuhar, odvetnik r p. (umrl star 95 let), Jože Humer, praap- ni in komercialni referent gradbenega podjetja OBNOVA, Jožica Dremelj, Iva¬ na Krapež, roj. Kuselj, upok. in Jože Vrbič, šolski upravitelj v p. v Stični, Ja¬ nez Selan, žel. upok. v Notranjih gori¬ cah, Anton Hofbauer, trgovec v Pregra¬ di, Jože Lončikar, upok. v Stožicah, Ana Juh v Litiji, Štefan Plaz v Celju, Leo¬ pold Lenarčič, avtoprevoznik v Kranju in Berta Lergetporer na Bledu. Kmet Ivan Prinčič na otoku Čresu je pred kratkim dožival veliko razočaranje v svojem življenju, ko je ugotovil, da je prišel ob vse svoje prihranke. Mož je vse svoje življenje skrbno varčeval, svo¬ je prihranke pa spravljal v leseno mizo. Tako je zbral že lepo vsoto 700.000 di¬ narjev. Pred nekaj časa je znova hotel pregledati svoje prihranke. Ko je pa odprl miznico, je obstrmel. Od šopa bankovcev je ostalo samo še nekaj koščkov, vse drugo so požrle podgane. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Božična številka Svobodne Slovenije bo izšla v povečanem obsegu v soboto 21. decembra. Zanjo sprejemamo ogla¬ se in voščila do 17. t. m. zvečer. V Radio Excelsior bo v nedeljo dne 15. decembra 1957 ob 9. uri 45 minut slovenska oddaja. Miklavž v Slovenski hiši Sv. Miklavž je letos prvič prišel tudi v Slovensko hišo na Ramon Falconu v Gapitalu. Napovedan je bil za pol osmo uro zvečer v nedeljo, 8. t. m. Pričako¬ vanje mladih in starih je bilo veliko, saj so si vsi želeli čim prej videti ne¬ beškega dobrotnika s košom daril za vsakega. V senci drevja so se rojaki posedli okoli miz in ob hladni pijači in prigrizku iz kuhinje Slovenske hiše ča¬ kali začetka Kunčičeve igrice “Miklav¬ ževa delavnica”. Prizor se je odigraval na lepo pri¬ pravljenem odru na prostem ob dvora¬ ni. Otroci, ki jih je za igro naučila ga. Marjana Batageljeva, so se vživeli v svoje vloge. Ves večer se je razvijal v najlepšem vzdušju, ob radovednih pogle¬ dih otrok, ki so pri mamicah v naročju s strahom in v željnem pričakovanju stezali glavice čez ramena odraslih proti odru. Sredi razgibanega dejanja pa se je nebo iznenada pooblačilo, potegnil ie močan veter, ki se je v nekaj trenutkih spremenil v pravi vihar, ki je začel lo¬ miti veje na drevju in dvigati vrtince Električni pralni stroj — lava- rropa — bo glcvni dobitek na jubilejnem nagradnem žrebanju Svobodne Slovenije dne 4. ja¬ nuarja 1958. Pohitite s plačilom zaostanka naročnine i ne bežite pred srečo, ki Vas čaka. prahu. Mrzlo je zavelo po dvorišču, igra je bila prekinjena in vsa publika se je morala v naglici preseliti v dvorano, si¬ cer bi bila delgžna silnega naliva, ki se je nekaj trenutkov potem že vsul iz ob¬ lakov. V dvorani je bilo komaj dovolj pro¬ stora za vse. Sv. Miklavž je med gro¬ mom in treskom po največjem dežju slavnostno prikorakal v nabito polno dvorano. Peklenščki so se zapodili med občinstvo, da so se otroci privili k ma¬ micam in očkom, da ne bi katerega zlo¬ dej oplazil z dolgim repom ali ga na¬ mazal s črno dlanjo. Angelci so se raz¬ vrstili ob Miklavžu na levo in desno in nastopil je odločilni trenutek večera: Miklavž je začel deliti darila pridnim otrokom. Ni postavljal mnogo vprašanj, le blagohotne nasvete je dajal, da je mogel čim hitreje razdeliti že dolgo pri¬ pravljene darove. Zaradi neurja zunaj in tesnega prostora v dvorani se je tu¬ di Miklavžu mudilo čim prej zadovoljiti proseče poglede malčkov in zaskrbljene starše, kako bodo prišli domov še pred novimi nalivi, ki so grozili. Neurje ,se je pomirilo po deseti uri zvečer. Vsem je bilo žal, da večer, ki ga moremo doživeti le samo enkrat na leto, zaradi nevihte ni potekel tako, kakor bi sicer po napovedanem progra¬ mu. Prvo odhajilo slov. otrok je bilo v nedeljo dne 8. decembra t. 1. v zavodu sester dominikank v Ramos Mejia. Mašo in pridigo je imel g. dr. Alojzij Starc, med mašo je pa pel mla¬ dinski pevski zbor Gallusa, ki se je to¬ krat drugič pokazal pred slovenskimi rojaki. Vemo, da zborova voditeljica gdč. Nuša Kristanova nima lahkega de¬ la, zato smo s petjem zbora toliko bolj zadovoljni in samo želimo, da bi mladi pevčki pogumno vztrajali naprej in nas še kdaj prijetno presenetili. Med mašo je prejelo prvo sv. obhaji¬ lo 62 slovenskih otrok. Prvoobhajanci so bili po maši lepo pogoščeni. Pri pri¬ reditvah za prvo obhajilo slovenskih otrok in za njihovo pogostitev je sode¬ loval ves slovenski učiteljski zbor. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Remigi- ja Terčiča in njegove žene gh. Jorgeline, roj. Romano se je rodil sinček Andrej- Daniel. Družino g. Franca Lobnika in njegove žene ge. Marije, roj. Homovc je razveselila hčerka Helena-Eva in v dru¬ žini g. Frančka Gosnika in njegove že¬ ne ge. Marzije, roj. Bracalante so dobili hčerko Irmo. Srečnim družinam naše če¬ stitke. LANUS V Slovenski vasi je bilo v nedeljo po¬ poldne lepo slovensko miklavževanje. Poročilo o njem do zaključka lista še nismo prejeli. FLORIDA V kapeli kolegija Santa Teresita je imel v nedeljo dopoldne novo mašo le¬ tošnji slovenski novomašnik g. Franček Prijatelj. Ob enajsti uri dopoldne se je novomašnik podal v sprevodu proti za¬ vodski kapeli. Pred vstopom vanjo mu je izročila najmlajša sestrica Terezka šopek cvetja, sestra Alenka pa novo- ,mašni križ. V tem trenutku mu je s kora zavodske cerkve zadonela v po¬ zdrav slovenska novomašna pesem No¬ vomašnik bod’ pozdravljen. Po klicanju sv. Duha je novomašnik podelil vsem svoj blagoslov; novomašni cerkveni go¬ vor je imel duhovni svetnik g. Alojzij Košmerlj in sicer najprej v kasteljan- ščini, nato pa v slovenščini. Novomašni- ku so pri njegovi prvi daritvi Bogu a- sistirali gg. direktor Anton Orehar in profesor Franc Levstik iz Cordobe ter bogoslovci iz Adrogue-ja. Med mašo je prepeval Slovenski pevski zbor Gallus pod vodstvom dirigenta g. dr. Julija Savellija Mavovo latinsko mašo v čast sv. Vincencija. Pri harmoniju se je to¬ krat izkazala kot vzorna spremljevalka zbora gdč. Anka Savellijeva. Solistične dele maše sta peli gdč. Nuša Kristano¬ va in gdč. Roza Golobova. Med delitvi¬ jo sv. obhajila je navzoče vernike pri¬ jetno ganilo lepo petje otroških grl, ki so se oglasili s kora in zapeli dve lepi Marijini pesmi. Po maši je bilo poljubovanje križa in darovanje, nakar so se vsi povabljeni novomašni gostje odpeljali v župno cer¬ kev v Floridi. Tu sta stopila pred oltar novomašnikova sestra gdč. Kristina Pri- jatljeva in g. Franček Breznikar. Po¬ ročil ju je novomašnik g. Franček Pri¬ jatelj. Mlademu paru sta pa bila za pri¬ či: Nevesti g. Stanko Škrabec, ženinu pa g. Leopold Sparhakl. S kora se je svojima članoma oglasil pevski zbor Gallus, ki je novoporočen- cema zapel pri vhodu v cerkev in po končani poroki, med obredom samim pa so otroci Mladinskega pevskega zbo¬ ra Gallus lepo zapeli Schubertovo “Zdra¬ va Marija”. Novomašno kosilo je bilo za povab¬ ljene goste v župnijski dvorani. Med ko¬ silom je imel prvi slavnostni govor no- vomašnikov pridigar , g. duh. svetnik A- lojzij Košmerlj, za njim so pa govorili gg. direktor Anton Orehar, vseuč. pro¬ fesor dr. Ivan Ahčin v imenu bogoslov¬ ja v Adrogue-ju, dr. Julij Savelli pa v imenu Slov. pevskega zbora Gallus, na¬ kar se je novomašnik vsem lepo zahva¬ lil za udeležbo pri njegovi novi maši ter za vse dobro, kar so mu storili. Po nje¬ govem govoru je novomašno kosilo po¬ tekalo v pristno slovenskem novomaš- nem vzdušju. Novomašnik g. Franček Prijatelj je te dni dobil že tudi dekret o namestitvi za kaplana v svoji domači fari v Flori¬ di. Na tem mestu je pred leti deloval g. Albin Avguštin. MAR DEL PLATA Zaključna letošnja prireditev slovenske skupnosti Bila je v nedeljo, dne 1. dec., v pro¬ strani dvorani hotela DISO, last roja¬ kinje gospe Emilije Kjuder-Zanicelli. Obisk je bil velik. V večjem številu so prireditvi prisostvovali tudi povabljeni bratje Hrvati in Srbi, in kakor vedno doslej, močna skupina Slovencev iz Mi- ramara. V imenu prirediteljev je otvoril prosvetni del sporeda Janko Jazbec s toplo dobrodošlico udeležencem. V po¬ zdravnem nagovoru je naglašal, da smo se znova zbrali, da se daleč v tujini še tesneje povežemo v slovensko skupnost, ki naj goji predvsem neusahljivo ljube¬ zen do domovine in neprestane stike z našimi doma. V naših prireditvah je vse jasno in nimamo skritih misli. Gotovo je, da vsi želimo, da bi se domovina čim- prej dvignila iz svojih dnevnih težav in prebrodila vse ovire, ki so ji na poti. Na navzoče brate Hrvate in Srbe je pa na¬ slovil v njihovem jeziku poziv, naj bi v bodoče ne bilo nobene prireditve katere koli jugoslovanske skupnosti, pri kate¬ ri ne bi sodelovali vsi bratje. To nare¬ kuje duh časa, tu in doma. Tudi potem, ko bo urejena nova Evropa, bodo zaje¬ mali iz skled najprej veliki in močni, za njimi pa manjši, najmanjši pa le, če bo kaj ostalo. Močne Jugoslavije nih.če ne bo mogel odriniti iz vrste prvih. Teži¬ mo, da bi bili enotni na zunaj, doma pa dobri gospodarji. Vsak na svojem, pošte¬ no in bratsko. Po tem nagovoru je sledil tercet na¬ ših gospa Milke, Vide in Zore z domo¬ ljubno “Bodi zdrava, domovina”, nato pa še z narodno “Fantje se zbirajo”. Izved¬ bo pesmi so vsi navzoči navdušeno po- dravili. Mala Marta Štrukljeva je v lepi slovenščini, četudi rojena v Argentini, deklamirala živahen pozdrav vsem jugo¬ slovanskim bratom, nato pa zapela nekaj argentinskih narodnih in umetnih pesmi. S kitaro, odnosno z violino, jo je sprem¬ ljal dr. A. Kalin. Obilen aplavz je bila nagrada obema za ves njun trud. Z nič manjšim uspehom nas je presenetila de¬ klica v slovenski narodni noši. Bila je to Sonja Gorkič, dih in odsev naše sonnče Gorice. Vse njene deklamacije so bile dobre, a najboljša je bila “Kje dom je moj”. Komaj se je polegel val navdu- Vsak teden ena OGLAR JE ZAVBER FANT Oglar je zavber fant, ima ves črn gvant. Oglar, oglar mora biti moj. Hlače ima strgane, z ogljem zamazane. Oglar. . . Konjiča ima suhega, skoraj že gluhega. Oglar. . . Oglar ma devet otrok, moke pa le za en sok. Oglar. . . Oglar gre na goro, , punce za njim teka. Oglar. . . šenja, že so zadonele prelepe narodne melodije, ki nam jih je podal s svojo koncertno harmoniko Mario Radonič. Žel je obilo odobravanja. Na koncu pro¬ svetnega programa nas je presenetila gospa Danica s prelepo recitacijo pesni¬ tve “Velika je Slavija”, izvirno delo dra K. za to prireditev. Vsi navzoči so oba navdušeno pozdravili. Sledila je dobro organizirana zabava pri polnih mizah, za kar so poskrbele na¬ še zavedne žene. Na sporedu je bil ples, srečolov, ki je vzbudil veliko zanimanje, in pa petje narodnih slovenskih, hrvat- skih in srbskih pesmi. Da je prireditev res tako vsestransko dobro uspela, gre hvala požrtvovalni hišni gospodinji in njenemu ljubeznive¬ mu soprogu ter prireditvenemu odboru na čelu z gospo Anito dr. Kisovčevo ter članicam gospem Milji, Danici, Vidi in Zori ter članom Kresniku, Teršinarju In Rustji. Pogovori med Slovenci “Fabrika mi dobro teče. Vsak mesec dam nekaj tisočakov na kup. Naložim jih pa nikamor, saj ni vredno, že aprila bom namreč imel toliko skupaj, da si kupim kami- jon ...” “Čakam, da mi Banka odobri kredit za hišo. Za marec imam ob¬ ljubljenega. Potem priložim tiso¬ čake, ki jih hranim doma, pa zač¬ nem z bajto. .. ” “Šest let že spravljam bankovce pod zglavje. Lep zavojček se jih je nabral. Kvečjemu še pol leta, pa začnem na svoje s trgovinico ...” Dal Bog, da bi kmalu stekel po bue- nosaireških ulicah nov kamijon s sloven¬ skim imenom; Bog dal, da bi Banco Hi- potecario dal kredite že marca; Bog dal, da bi iz trgovinice kmalu nastala trgo¬ vina, ponos vseh Slovencev v tujini.. . ...to da... In teh nekaj mesecev ? Ali ni škoda kapitala, čeprav je mrtev samo tri mesece? Posebno še, ko DAYDAM (Viamonte 448) sprejema I vloge na visoke obresti tudi na krajšo I dobo in ko moreš sam že vnaprej do¬ ločiti, kdaj hočeš imeti denar povrnjen. PROSLAVA IZSELJENSKE NEDELJE V MENDOZI Izseljensko nedeljo smo letos v Men- dozi prvikrat praznovali bolj slovesno in v večjem obsegu. Pobudo so dali tuk. slovenski izseljenci, ker se je misel po¬ rodila v njihovem pevskem zboru. Za iz¬ vedbo proslave je bil ustanovljen tudi prireditveni odbor, ki ga je vodil škofij¬ ski direktor Katoliške komisije za emi¬ gracijo g. Muellner, v njem so pa sode¬ lovali poleg Slovencev še predstavniki hrvaške, madžarske, slovaške in ukra¬ jinske izseljenske skupine. Na izseljensko nedeljo je tuk. dnev¬ nik “El Tiempo de Cuyo” objavil lep u- vodnik, posvečen “Izseljencu”. List je javnosti prireditev toplo priporočal ter jo dva dni napovedoval. I V nedeljo 1. dec. ob petih pop. je bi- \ la v kapeli pri br. maristih skupna iz- j seljenska maša. Namesto zadržanega ^ škofa msgra. Butelerja jo je imel gen. j vikar msgr. Jurij J. Jakob. Med mašo je imel tudi govor o pomenu begunske¬ ga izseljenstva. Slovenski pevski zbor je med mašo prepeval najlepše slovenske cerkvene pesmi, ki so na domačine na¬ pravile najlepši vtis. Ob oltarju so med sv. daritvijo stali zastavonoše z na¬ rodnimi zastavami sodelujočih narod¬ nosti. Slavnostna prireditev je bila v dvo¬ rani takoj po maši. Bila je kulturno pa- triotičnega značaja, ki naj bi v svojem zasnutku da’a za bodočnost pobudo te¬ snejšemu sodelovanju vseh izseljenskih skupin. Zato so bile nekatere izseljen¬ ske skupine, ki notranje organizatorič- no še niso povezane, slovenskemu pev¬ skemu zboru hvaležne, da jim je poma¬ gal z izvajanjem njihovih lastnih pesmi, ko se sami s svojim sporedom še niso mogli predstaviti. Posamezne točke je napovedovalec navzočim tolmačil v ka- steljanščlni. Prireditev je začel slov. pevski zbor pod vodstvom g. ravnatelja Marka Ba¬ juka s Premrlovo himno Kristus Kralj. Prvo kitico so peli v slovenskem, dru¬ go pa v kasteljanskem jeziku. Sledila je pozdravna beseda škofijskega direk¬ torja Katoliške komisije za izseljence č. g. Muellnerja, hkrati zastopnika madžarske skupine. Nadalnji spored je bil zasnovan tako, da je posamezno na¬ rodno skupino predstavil najprej njen zastopnik z originalno deklamacijo ali recitacijo, nato pa so sledile narodne pesmi iste narodnosti, ki jih je pel slo¬ venski pevski zbor tudi v originalnem besedilu. Ker so izvajane pesmi predstavljale razne slovanske narodnosti, je zbor za¬ pel Premr ovo “Slovansko pesem”. V hrvaškem delu je bila najprej podana izvirna deklamacija o lepotah in zna¬ menitostih Dalmacije. Recitiral jo je av¬ tor sam. V zboru sta sledili dve Žgan- čevi medjimurski živahno razgibani pes¬ mi “Cin can curgud” in “Dil dii duda”. Med bisere sporeda je spadala hrvat- ška Devojka je ružu brala z baritonskim solom. Tej je sledila še vse bolj juž- | njaško razigrana črnogorska “Teško S travi” z zvonkim sopransk ; m solom. O- ! be, v Bajukovi priredbi. Ukrajinski narod je predstavila mla- denska v narodni noši z izvirno domo¬ rodno deklamacijo “Nepremagljiva Ukrajina”. Sledili sta dve ukrajinski narodni pesmi za ženski zbor: “Žajček” in “Mi pa polje orjemo”. V naslednjih dveh Bajukovih priredbah pa je moški zbor predstavil ukrajinske kozake. Slovaki so se predstavili z deklamaci¬ jo “Upanje”. J. Pokornyja “Pasol Jan¬ ko tri voli” pa je bil drugi biser v spo¬ redu tega dne. Ob spremljavi moškega zbora se je razvijal dialog s sopransko, tenorsko in baritonsko solistično vlogo, j Za uvod v drugi del prireditve so ma¬ džarski izseljenci pripravili živo alego¬ rično sliko, ki je prikazala, kako ma¬ džarski rarod tudi pod sed. najtežjimi | preizkus'ami moli svojo vero v Boga in v Domovino. Molitev je bila v madžar- škem jeziku. Sledil je slovenski del sporeda, v ka¬ terem smo najprej poslušali globoko ob- 1 čutene besede Ivana Cankarja iz njego¬ ve Nedelje: Gruda molči. Nato pa so prišle na vrsto prelepe slovenske pesmi. Zazvenela nam je v Premrlovi prired¬ bi vipavska Po jezeru, nato preprosto otožna Kimovčeva prekmurska Teče mi vodica. V naslednjih priredbah ravnate¬ lja M. Bajuka pa se je navdušenje stop¬ njevalo od pesmi do pesmi. Saj smo se ob Slomškovi Zdravici Slovencev spet navdušili za naše sončne gorice na šta¬ jerskem. Ob koroški Tam, kjer teče bi¬ stra Žila smo se z mehko otožnostjo zamislili v rodne kraje, po katerih nam tako neutešeno hrepeni srce. > Tretji biser sporeda je bila belokranj¬ ska za ženski zbor Srce je žalostno. Je to eden izmed najpreprostejših pa naj- prisrčneje doživetih narodnih religioznih motivov tako po vsebini kot po melodi¬ ji. Kot posebna folkloristična zanimivost naj bo za zgodovinsko ugotovitev na tem mestu povedano, kako je bila pe¬ smica rešena pozabe. Ko je pevovodja zbora ravn. Marko Bajuk kot srednje¬ šolec pred 60 leti — ob nabiranju naših ljudskih pesmi v svoji rojstni vasi pro¬ sil dekleta, naj bi mu pesem zapele, je bilo vse moledovanje zaman. Treba je bilo tedaj potrpljenja in ukane. Ko so v pozni večerni uri dekleta prepevale na preji v hiši pri sosedu, se je po do¬ govoru z lastno sestro pritihotapil pod okno in ob luninem svitu med njihovim petjem zapisal ter “ukradel” dragoceni biser za spomin kasnim rodovom. Ob tej razlagi pesmi na prireditvi sami je vsa dvorana z navdušenim odobravanjem pozdravila pevovodjo, ki je tudi sicer za uspešno izvajanje s svojim zborom žel toplo in hvaležno priznanje vseh navzo¬ čih, zlasti pa še predstavnikov drugih izseljenskih narodnosti, ki se niso mogli dovolj načuditi, kako je mogoče tako o- riginalno izvajati pesmi v tolikih raz¬ ličnih jezikih. V sledeči živahni gorenjski Jaz pa vr¬ tec bom kopala smo ob šaljivem dvogo¬ voru med moškim in zvonkim sopran¬ skim solom zaživeli vso prešerno in brezskrbno šegavost razgibanega mlade¬ ga sveta v našem -gorenjskem kotu. Pravtako poskočna in živahno doživeta je bila Moj očka imajo konjča dva s so- sopranskim in tenorskim solom. Razpo¬ sajena Čukova ženitev je pa dokaj zahtevna, pa ji je bil zbor vsestransko kos in je — vžgala. Za sklep je sledil Flajšmanov Triglav. Ko je med izvajanjem zboru na sklepni refren pesmi “Vse je vihar razdjal,'na¬ rod pa zmiraj stal, gledal nad Trigla¬ vom neba obok”, zunaj dvorane odjekal odpev kvarteta kot resnični, pravcati odmev od triglavskih sten, smo prav zares “brez sape” prisluhnili pozdravu iz domovine in navdušenju ni bilo kon¬ ca, dokler ni zbor pesmi ponovil. Pesem je bila nadvse mogočno in vsem v srca segajoče potrdilo sklepni razlagi prireditve, ki nam je bila vsem begunskim izseljencem klic izseljenske nedelje: “Himna našemu gorskemu velikanu Triglavu sega danes v srca nas vseh, sinov zatiranih narodov onkraj železne zavese. Življenje naših narodov tamkaj je dolg križev pot. Toda vkljub vsem tragičnim usodnim udarcem naša Do¬ movina ne bo umrla, naši narodi ne bo¬ do iztrebljeni. Ob pogledu na nepre¬ magljive vrhove naših gora upamo, da bo tudi tem narodom napočil srečni dan, ko bodo raztrgane spone rdečega su¬ ženjstva in bo proti nebu, s katerega bodo izginili krvavi madeži srpa in kla¬ diva, zadonel sveti in zmagoslavni klic Svobode!” Pesem sega od srca do srca. In prav pese mje bila, ki nas je ob tej proslavi našega izseljenskega praznika zastopni¬ ke različnih narodnosti povezala v slož¬ no skupnost, za kar moramo biti in smo našemu zboru in njega pevovodji iz sr¬ ca hvaležni. Bb. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 12. XDL 1957 BERAZATEGUI Miklavževanje pri Slovencih Tudi to leto nas je obiskal dobri svet¬ nik. Malo in veliko, vse je komaj čaka¬ lo napovedanega večera. Mnogo pred mrakom smo se že začeli zbirati na pro¬ stranem vrtu pri Lovšetovih, kjer je bil pripravljen oder s prestolom v prijet¬ nem hladu cipres in evkaliptov. Veselo pričakovanje nam je podvojila lepa slovenska narodna pesem s plošč. In kakor pozdrav domovini so hitele na¬ še misli v noč, tja daleč preko kalne La Plate in Oceana v pozdrav našim najmlajšim doma, ki jim skušajo zabri¬ sati ta praznik dobrote ter ga nadome¬ stiti s P9ganskim mitom narave. Lahno, boječe pa zopet udarno in od¬ ločno je hitela pesem, ki je bila kaor odgovor domovine: Tudi v sužnosti hra¬ nimo naše svete običaje. V to pričakovanje so se ugasnile lu¬ či, le rdeča svetloba je lila skozi tišino in tam na “blejskem otoku” je žarel ogenj. Ostri žvižgi so pretrgali pričakovanje in pred oder so se prikobalili parkeljni. Strah otrok in vrišč se je zlil v piska¬ nje, da je celo večjim grešnikom zago- mazelo po hrbtu. Luč je udarila v mračne sence cipres in od nekje daleč se je začulo zvone- nje; med drevjem je prihajal sv. Mi¬ klavž. Spremljali so ga angeli. Otroške oči so zažarele. Pozabljen je bil strah, tudi starejšim je odleglo. Po kratkem in lepem pozdravu roja¬ kom in domačim gostom je začel dobri DRUŽABNA PRIREDITEV SLOVENSKE BESEDE bo v soboto 25. januarja v Santos Lugares • VELIK SRECOLOV Igra orkester MOULIIj ROUGE JAVNI NOTAR Francisco ftaul (ascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires svetnik z obdarovanjem najbolj pridnih. Redki so bili, ki jih je izpustil. Tudi na goste-domačine ni pozabil. Pozno v noč se je zavleklo obdarova¬ nje, pa se je vsem zdelo, da je prehitro minilo. Ko so prejeli, kar je kdo zaslužil, je sv. Miklavž pohvalil pridne in dobre, poredne pa posvaril k poboljašnju z ob¬ ljubo, da jih drago leto ne bo pozabil. Med zvonenjem skozi sence dreves, je dobri svetnik zopet odšel s svojim spremtvom, da obišče še druge. Z veli¬ kimi očmi, odprtimi usti in tesno priže¬ timi paketi so otroci zrli v temo, kjer je utonil sprevod. Vesel je bil razhod rojakov. Domači¬ ni so občudovali naš lepi običaj, zlasti pa jim je ugajala naša narodna pesem, ki jih je spremljala v noč. RC SAN FERNANDO V nedeljo 1. dec. je slovenske otroke v slovenskem tečaju obiskal sv. Miklavž. Prišel je z enourno zamudo, ker trije naprošeni sodelavci niso prišli. Mučen položaj je rešil g. Krivec iz San Isidra. Obdarovanih je bilo 20 otrok ter 7 od¬ raslih. Največjo zaslugo za uspelo pri¬ reditev ima učitelj g. Kovač. V preteklih 14 dnevih smo obiskali skoro vse slo¬ venske družine in jih vabili naj pripe¬ ljejo svoje malčke na miklavževanje. Ve¬ čina tistih, ki svojim otrokom ne privo¬ šči slovenskega pouka, ni prišla. Pone¬ kod je bilo treba najprej vzgojiti neka- katere starše, potem šele otroke. Neka¬ teri so bili resno Zadržani, ne pa vsi. Šolski pouk v slovenskem tečaju se bo med počitnicami nadaljeval. Kaplan g. Jože Dejak je moral nepri¬ čakovano nujno na operacijo. Vsi mu že¬ limo skorajšnjo popolno ozdravitev. Izlet Sl°vencev na otok Hiawatha bo 15. decembra. Ob 10. bodo lahko udele- SLOV. PEVSKI ZBOR GALLUS • NEDELJA 29. DECEMBRA ob 20. uri KONC E R T božičnih pesmi Farna cerkev — Ciudadela "EUROPAK” CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega sklcdišta v Trsiu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske družbe po uradnih cenah. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljajte na: EUROPAK — CANGALLO 439, ol. 119, 1-er. piso - Buenos Aires ženci pri maši v San Fernando. Na obe strani bo vozil poseben čoln. V družini g. Alojza Modrijančiča in njegove žene ge Mile, roj. Hrast v Ca- rupa se je preteklo sredo rodila hčerka, čestitamo. SLOVENCI PO SVETU USA Vse naročnike Svobodne Slovenije v USA naprošamo naj takoj poravnajo zaostalo naročnino, ki znaša letno za pošiljanje z navadilo pošto dol. 6.—, z letalsko pa dol. 9.—. Noročnino lahko pošljete Ligi na njen naslov League of C.S.A., 238 E. 19th Str., New York 3, N. Y., ali pa v Cleveland na naslov Fa- milia 6016 Glass Ave, Cleveland 3, Ohio. V Clevelandu je umrla v 80. letu sta¬ rosti ga Antonija Grdina, žena Antona Grdine, staroste Slovencev v Clevelan¬ du, ki ga je, kot znano, junija me¬ seca zadela kap in je sedaj tudi umrl. Pok. Antonija Grdina je bila doma iz Češnic pri Moravčah. V Severno Ameri¬ ko je prišla leta 1898. V Clevelandu za¬ pušča poleg moža še 4 sinove, dve hčeri, 16 vnukov in vnukinj ter 5 pravnukov. Slovenska šola pri sv. Vidu v Cleve¬ landu je priredila 1. decembra za svoje učence in za ostalo slovensko mladino Miklavžev večer. Pred Miklavževim pri¬ hodom so slovenski otroci nastopili s pe- SLOVENCI, POZOR! Nova hiša s spalnico, kuhinjo, jedilnico, straniščem in tremi zemljišči ugodno naprodaj. Hiša stoji eno kvadro od glavne ceste v La Plato. Km 28 — križišče Ranelagh. Naslov u upravi Svobodne Slovenije DARILNE PAKETE ZA BOŽIČNE PRAZNIKE pošilja najceneje, najbolje in najvarneje po novi carinski uredbi Milan S v rtič CHARCAS 476 — T. E. 32 - 0248 Buenos Aires ZA TE POŠILJKE ZNIŽANE CENE Proslava Rrezmadežne ki jo pripravljata SFZ in SDO, bo v nedeljo, 15. decembra, v za¬ vodu Santa Rosa, Bme. Mitre 1665, Capital. Začetek ob petih popoldne. Vsi, zlasti se fantje in dekleta, lepo vabljeni. tjem, rajanjem in spevoigro “Babica pri¬ poveduje”. DRUŠTVENI OGLASNIK Prošnja vsem slovenskim fotografom Društvo Slovencev je sk'enilo zbra¬ ti fotografije iz slovenskega društvene¬ ga življenja v Argentini in napraviti ve- ; lik album, ki bo našim potomcem in zgodovinarjem ponazoril življenje Slo¬ vencev v teh letih. Zato se Društvo Slovencev vljudno obrača na vse posameznike, predvsem pa na vse slovenske poklice fotografe, s prošnjo, da mu bre zn 1 a no dostav jo po en izvod fotografskih posnetkov vseh važnejših s'ovenskih prireditev, i Prosimo, da vsakdo, ki bi nam daroval j kako fotografijo, na obratno stran sli¬ ke napiše svoje ime in pa, kaj predstav¬ lja slika. Vsem darovalcem slik se odbor Dru¬ štva Slovencev vnaprej lepo zahvaljuje. OBVESTILA Občni Zbor slov. kat. akad. starešin¬ stva bo v soboto dne 14. decembra ob 18. uri na Ramon Falcon 4158. Zadnja prireditev SKA v letošnjem le¬ tu in obenem zaključek redne sezone bo v soboto 21. t. m. v Iliri j 5 na Alvaradu 350, Ramos Mejia. Prireditev ima dva dela. Oh sedmih popoldne bo v stavbi umetniške šole začetek razstave sluša¬ teljev te šole. Za spremembo od lanske razstave bo letošnja v učnem prostora samem, ki njegovega značaa ne bodo pokrivale kakšne zavese. Razstavljene bodo študije in risbe, slike v olju in šte¬ vilne grafike, zlasti iz cikla Križevega pota, ki je bil letos posebna naloga v ESLOVENIA LIBRE Ediior responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccidn y Administracičn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina i šoli prof. Bare Remec. Razstava bo o- j sta’a odprta do nedelje 29. t. m. vsak ! dan od devetih dopoldne do sedmih zve- I čer. — Drugi del se bo vršil takoj na- I to na pripravnem prostoru v sklopu ppn- j ziona Ilirije, kakršne bodo pač vremen- | ske razmere (na prostem ali v salonu). I Na sporedu sta 1.) razglasitev izida le¬ tošnjega literarnega natečaja in 2.) bra¬ nje iz poslanih in zlasti ev. nagraje¬ nih prispevkov za ta natečaj. Letošnji prispevki izvirajo menda vsi izven Ar¬ gentine. Prijatelji Tiger! Za prav malo denar¬ ja Vam je mogoče kupiti zemljišče za¬ sajeno s sadnim drevjem v sredini lepe¬ ga otoka “Las Zarzamoras”, samo pol ' ure od postaje Tigre. Že več Slovencev : je tu kupilo svoje zemljišče in si posta- , vilo svoje hišice. Informacije pri g. Zajcu — T. E. 658-4026. Strojnika išče tovarna "TAMIPACK’% Laprida 5280, Villa Martelli Strojnik naj bo nadziral avtomat pri delu; ni potrebno, da bi bil izu¬ čen strugar ali podobno, prav pa, če se na strojništvo nakaj razume. Vestnemu obeta služba lepo bodočnost. Dochod iz Puente Saavedra s col. 19, iz Belgrano pa tudi s col. 267. Pred obiskom vprašajte po T. E. 740-1804 v Tovarno. Podrobnejše informacije na uredništvu Sv. Slovenije. / Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je v do¬ movini dne 11. novembra 1957 odšel po večno plačilo igOMpad t*INTABt TOMAŽ , posestnik na Studencu pri Blokah. Bog mu bodi obilen plačnik. Za njim žalujejo: Žena Ivana, sinova Ivan in France, hčerki Marija in Ivanka ter ostalo sorodstvo. Lanus, Studenec, Zadar, Ljubljana. Med nebeške angelce se je dne 3. novembra 1957 preselila naša tri mesece stara hčerkica Cvetka. Žalujoči: Oče Stanko Oberžan in mati Francka, bratec Marijan in sestrica Mojca. FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (64) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Ni vedela zakaj, toda izbrala si ni krajše gozdne poti, temveč pot, po ka¬ teri je šla enajstega februarja z Jean- ne Abadie. Ob potoku Savy, čez Nico- iauovo brv, čez otok Chalet do travnika Riberes na pomolu. Na nasprotnem bre¬ gu pred Massabiello sta postopala Ca- llet in orožnik Pays. Ko sta zapazila Bernardko in njeno spremstvo, sta takoj pokazala sovražno razpoloženje. Orož¬ nik je del puško k nogam. Bernardka pa ni pokazala, da misli potok preko¬ račiti, temveč je pokleknila na prav isto mesto kakor takrat. S prosečo kretnjo je pokazala, naj se ljudje umaknejo na¬ zaj, da bi ji bili kar moč daleč. Množi¬ ca, ki je neprenehoma rasla, mati, sestra, tete, Nicolauova, vsi so napravili spoštljiv polkrog. Marsikatere žene so prižgale sveče. Toda kako bi bilo mogoče videti plamene sveč v mogočnem zatonu son¬ ca, ki je preplavil sedaj vso dolino Ga- ve? Votlinasta gora in gozdič Saillet gorita. Gava je kakor goreča lava. Pur- purni vrhovi na obzorju se tope' kakor vosek. Tudi notranjščina votline, ki je zdaj spet do polovice zagrajena s plotom, gori v sončnem zatonu. Ali pa je morda to drug ogenj, v katerem žari? Kleče¬ ča Bernardka vidi samo gornji del skal¬ ne vdolbine, črto ostrega loka. (Orož¬ niki so že poskrbeli, da nova “prikazo¬ vanja” ne bo moč videti niti iz dalja¬ ve). Toda ravno pod lokom vdolbine se gnete zlat žar. In ta premikajoča se belina? AH ni to Gospejin pajčolan? Da, brez dvoma, Gospa stoji v skalovju, čeprav je Bernardka ne vidi. O, kako malo sanjska in resnična je Gospa, da jo more nekaj desak napraviti ne¬ vidno kakor vsako drugo telo. Bernard¬ ka se ozira po pomoči. Kaj naj naredi, da najde prostor, s katerega bi mogla videti Gospo ? Pri iskanju se ji ustavi pogled za trenutek na obrežju Gave, na kraju, ki je le nekaj korakov oddaljen od mesta, kjer se potok izliva v reko. Umakne pogled, spet pogleda in zameži. Ne mogoče je. Kakor takrat si mane oči. Nato pobledi kakor mrlič, koža na obra¬ zu se ji napne, zenice ji rastejo. “Tam stoji,” zakliče Bernardka, “Da, tam...” Žene združeno- ponove klic. “Tam stoji... da, tam stoji...” Gospa stoji pred votlino, blizu rečne¬ ga obrežja. Stražnika ne opazita niče¬ sar, čeprav Bernardko takoj zgrabi strah, da bi se ji znala Callet ali Pays približati. Na srečo pa sta se moža umaknila na drugo stran votline, da bi mogla bolje paziti na nevarne ženske, da ne bi morda katera pila iz studen¬ ca. Gospa stoji prvič s čistimi, vošče¬ nimi nogami na ravnih tleh. Roži na nogah žarita. Gospa je drugačna, kakor je bila enajstega februarja, bolj mla¬ dostna nežno dekliška. V štirinajstih dneh, ko je Bernardka vsak dan pri¬ hajala k votlini, je bila Gospa polna načrtov in skritih namer. Naročila je Bernardki, naj gre k župniku, zahte¬ vala je kapelo in procesije, zahtevala, da izkoplje izvirek. Danes je drugače. Gospa nima nobenih ciljev, ki bi kradli hipe ljubezni. Danes šele se vsa ljube¬ zen preliva iz osrečujoče na osrečeno. Še nikoli se ni pajčolan tako živahno poigraval z vetrom. Še nikoli niso rja¬ vi kodri tako prosto uhajali spod paj- čoianovega roba. Še nikoli ji niso bile oči tako kristalnomodre, še nikoli napol odprta usta tako lepa. Še nikoli nista bila obleka in modri pas tako očarlji¬ va kakor danes, ko sta bila pobarva¬ na z večerno zarjo. Smehljaj Gospe ni milostljiv, temveč igriv... Bernardka počasi razpne roke in se počasi sklanja. Ne da bi premaknila o- či, tiplje za rožnim vencem v vrečici. Gospa komaj vidno strese z glavo. Ho¬ tela je reči, da bo rožni venec lahko še tisočkrat molila, Danes bi bila celo mo¬ litev zapravljanje časa. Prišel je čas, ko je treba, gledati, samo gledati. Bernardka hoče v “svojem srcu” ne¬ kaj izjecljati. Gospa premišljeno polo¬ ži prst na usta, kar naj bi pomenilo: Molčite. Kaj bi mi mogla povedati, da ne bi še vede^? In tudi jaz ji nimam več kaj povedati. Vendar Bernardka ne more zamolčati strašnega vprašanja, ki ji kljub vsemu zdrsne nemo prek li¬ stnic. “Ali je zadnjič, Gospa, ali je res zad¬ njič?” Gospa, ki je vprašanje dobro razume¬ la, ne odgovori, niti z molkom ne. Sa¬ mo nasmeh ji je prostejši, bolj vesel, bolj opogumljajoč in bolj prijateljski. In v resnici njen nasmeh pomeni: “Po¬ slednjič je nekaj ,kar pri nas ni. Res bo danes' slovo, ki bo nekaj daljše, go¬ tovo, toda jaz ostanem na svetu in vi ostanete na svetu...” Gospa napravi sedaj tretjo kretnjo. Počasi spolzi z bledimi prsti ob telesu, od prsi do pasa. To bi moglo pomeniti: še sem tu. Tedaj moreče vprašanje v Bernardki odneha in se potopi v gleda¬ nje, kakor se še ni doslej. Gleda kakor brez zavesti,- z neizrekljivo napetimi živci, kakor bi morala s pogledom na¬ polniti vse shrambice svoje duše, kakor bi morala vtisniti Gospejino sliko v vsak kotiček in jo ohraniti za suhe ča¬ se, prav do smrtne ure. Zakaj Bernard¬ ka ve; To je slovo. Toda tudi Gospa se razdaja. Ponuja se, daje se vsa, v po¬ novnih valovih se približuje Bernardki prav do meje možnosti. Že dolgo je, kar se je pričelo mrači- ti. Noč prihaja. Od vsepovsod se zgri¬ njajo na nebo goste julijske zvezde. Ved¬ no močnejši soj gorečih sveč za hrbtom klečeče potaplja svet v temo. Gospa se še ni umaknila. V srčni nežnosti si je izbrala prav to uro, ko se slovo luči u- jema z njenim slovesom. Noče zapustiti Bernardke kakor po navadi. Tudi noče poglobiti dekličine zamaknjenosti, da bi se potem umaknila. Hoče oditi kakor zrak, brez teže in pustiti za seboj kar moč malo žalosti. Ko Bernardka komaj še kaj vidi in je Gospejina postava sa¬ mo še kot nedoločna lučka, prične Go¬ spa zginjati. Zelo počasi, ne da si se obr¬ ni'a od deklice. Videti je, kakor da je dvignila roko in maha ljubljenki, kakor si mahajo ljudje, ki se poslavljajo. Tudi Bernardka enkrat dvigne roko, to¬ da nima moči, da bi zamahnila. Strmi v noč. Ali je svetloba ob rečnem obrež¬ ju še Gospa? Ali n i več? Zvezde ra¬ stejo. Videti je, da so zažarele od ve¬ selja, ker bodo sprejele svojo Kraljico. Naj Bernardka strmi k zvezdam? še vedno strmi v temo, tja, kjer se je utr¬ nila zadnja bela luč. Bernardka kleči še nekaj minut, pre¬ den se kakor pijana ne dvigne in ne obme proti gosti gruči s svečami. Kak¬ šna dolga pot je to! Hodi in hodi in drugi ji prihajajo nasproti in vendar se ne dosežejo. Zdaj končno stoji pred ljud¬ mi in vidi obsijane obraze. Obraz ma¬ tere, ki ji natika kapulet, zakaj po¬ stalo je hladno. Vidi strogi obraz tete Bernarde, ki pričenja z vprašanji. Tu je dobri obraz Antona, ki ji preiskujoče gleda v oči. Vse te obraze še spozna. Spozna tudi vse dobro poznane glasove, ki jo nagovarjajo in žele zvedeti vse novo o Gospej. Ponovi Gaspejine kret- bje in počasi prinese kazalec na usta. Potlej pa se, popolnoma nepričakova¬ no zgrudi. Zruši se, ne kakor nekaj, kar samo pade, temveč kakor nekaj, kar nekdo spusti. (Nadaljevanje)