GLASILO SZDL Velenje, 30. junija 1978 Številka 26 (436) Cena 4 din Jubilej našega dela Enomesečna akcija delavcev tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje za povečanje proizvodnje, boljšo kvaliteto ter za zmanjšanje izmeta in zastojev ter bolniškega staleža 19. junija, dan pred začetkom 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, so začeli v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju s svojstveno akcijo za boljše delo in gospodarjenje, z akcijo ,.Gorenje -srebrni jubilej zvestobe — jubilej našega dela". Letošnji proizvodni in izvozni dosežki velenjske tovarne Gorenje so zadovoljivi in spodbudni, vendar pa balo potrebni napori prav vseh zaposlenih, da izpolnijo letošnje planske naloge. In ker so se že na začetku leta odločili, da bodo 25-letni-co obeležili predvsem z delom, so osnovne organizacije zveze komunistov predlagale akcijo, Id predstavlja novo priložnost ca preizkus sposobnosti vseh ielavcev Gorenja. REZERVNE VOJAŠKE STAREŠINE IZ SPLITA V VELENJU V Dobrepolju v Suhi krajini )0 julija srečanje starešin iz 'seh krajev Jugoslavije. Udele-:enci letošnjega osmega sreča-ija bodo prišli v Slovenijo že 2. lilija. Posamezne skupine bodo pst posameznih občinskih irganizacij ZRVS, 4. julija pa se lodo vsi zbrali na proslavi, ki io v Dobrepolju v Suhi krajini. Občinska organizacija zveze ezervnih starešin naše občine io gostila rezervne vojaške sta-ešine, ki so člani medobčinske-a odbora ZRVS pobratene ibčine Split Velenjčani bodo ričakali svoje goste že v Čate-u in jih nato popeljali v Vele-je. Rezervne vojaške starešine : Splita se bodo med drugim deležih osrednje slovesnosti ob idarskem prazniku, 3. juliju, o končani rudarski slovesnosti a jih bodo gostitelji popeljali a ogled Velenja, doma SLO in luzeja na velenjskem gradu, lame nit osti Šoštanja in Topol-ce. 4. julija bodo skupaj od-otovali v Celje in od tam na-aljevali pot na osrednjo prosla-J v Dobrepolje. POBRATENI TUDI ŠOLI Predstavniki osnovnih šol nton Aškerc ter Bruno Ivano-č iz pobratenih mest Velenje r Split so včeraj v prostorih inovne šole Anton Aškerc v elenju podpisali listino o po-atenju in sprejeli program so-ilovanja med šolama. Slovesnosti ob pobratenju so udeležili tudi predstavniki užbenopolitičmh organizacij >eh občin. katerih je odvisen pravočasen in zadosten dotok materiala in polproizvodov ter prodaja izdelkov. Osnovo za start za tekmovanje predstavlja poprečje petmesečnih dosežkov, uspehe pa ugotavljajo sproti, vsak dan, tudi na posebnih grafikonih. Med tekmovanjem zasledujejo v temeljnih organizacijah združenega dela gibanje proizvodnje, kvaliteto, izmet, zastoje in bolniški stalež. Akcija, tekmovanje, bo trajala približno mesec dni, do odhoda delavcev tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje na kolektivni dopust, ko bodo pregledali dosežke. Prepričani smo, da bo tudi akcija „Gorenje - srebrni jubilej zvestobe — jubilej našega dela" uspela tako, kot so uspele vse dosedanje akcije, namenjene boljšemu proizvodnemu delu in gospodarjenju. Posebej tudi zato, ker so jo začeli na čast 11. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Akcija bo tako prvi konkretni korak delavcev TGO Gorenje Velenje pri uresničevanju nalog, na katere je prav tako opozoril zadnji delovni dogovor jugoslovanskih komunistov. Rudarji, srečno za vaš praznik Tekmovanje ne poteka samo ag ned proizvodnimi temeljnimi § >rganizacijami združenega dela, p >ač pa tudi znotraj posameznih f emeljnih organizacij. V akcijo i a so se vključili tudi vsi drugi aposleni v TGO Gorenje ter f lelavci delovne organizacije iorenje, Promet - Servis, od ( Prireditve za dan rudarjev • PETEK, 30. JULIJA Obiskovanje in obdaritev bolnih delavcev v bolnicah in po domovih • SOBOTA, 1. JULIJA ob 16. uri v Rdeči dvorani Rokometni turnir (Sodelujejo ekipe Haladaš - Keistelyja (Madžarska), labinskega in trboveljskega Rudarja ter rokometnega kluba Šoštanj.) I ob 18. uri v Delavskem klubu | Sprejem delavcev „REK", ki so se upokojili po 3. juliju 1977 • NEDELJA, 2. JULIJA ob 18. uri v domu kulture v Velenju | Svečana seja delavskega sveta kombinata. Podelitev odlikovanj zaslužnim delavcem ter priznanj letošnjim delovnim jubilantom za 20-letno delo in za večletno aktivnost v reševalni četi „RLV" ob 19. uri na Titovem trgu v Velenju 1 Promenadni koncert Rudarske godbe Velenje in delavske godbe 5 „ZA RJA" iz Šoštanja, nastop moškega pevskega zbora „KAJUH" in folklorne skupine ob 20.30 v Velenju §| Ognjemet, kanonda in kresovanje • PONEDELJEK, 3. JULIJA ob 5. uri Budnica ob 8.30 Titov trg Pričetek parade do kotalkališča ob 9. uri na kotalkališču Osrednja prireditev s „skokom čez kožo" | ob 11. uri na velenjskem gradu Začetek tradicionalnega piknika s prosto zabavo in plesom ob 16. uri v Rdeči dvorani Košarkarski turnir | Sekire^) ^^ °UnaV ~ VarOŠa (Madžarska)- Celja in šoštanjske ŠlIlIHMimmii' MUUi»«liEie!£fMIIIIIIIHt»tlilf(iI!llllII|lf|I||llilH||liiH|Hinflfl*IlltmillII(lffllll*HIIMI SVEČANA SEJA OB 20. LETNICI RŠC VELENJE V prostorih skupščine občine Velenje bo danes svečana razširjena seja delavskega sveta Rudarskega šolskega centra Velenje namenjena 20. letnici delovanja tega kolektiva. Ob tej priložnosti bodo podelili zlate značke posameznikom in 20-letno zvestobo kolektivu, in ki so s svojo dejavnostjo pripomogli k samoupravni, družbenopolitični in pedagoški dejavnosti rudarskega šolskega centra. Posebna priznanja bodo podelili tudi delovnim organizacijam, posameznikom, skupnostim ter vsem, ki so prispevali k dvajsetletnemu razvoju centra. Svečana razšiijena seja se bo začela ob 9. uri. 4. julij - dan borca Ob koncu tedna bo sončno in toplejše vreme. Vsako leto se na dan borca znova in znova zamislimo v čas naše največje preizkušnje, ki se je začela z okupacijo naše domovine, leta 1941. Se nikoli poprej v zgodovini našega naroda ni bila potrebna tako modra, utemeljena in pogumna odločitev kot tedaj. Z okupacijo domovine smo bili postavljeni pred dejstvo: ali si izberemo smrt aH življenje? Pot v smrt je vodila v hlapčevstvo, ukrivljenih hrbtenic in duha, pot v življenje pa čez golgoto žrtev in trpljenje. Upreti se tujim zavojevalcem, rabljem na naši domači zemlji je pomenilo — boj. V srcih je rezala bolečina, v očeh pa je žarelo vprašanje: ali bomo prestali? Tako je nastopil odločilen dan, 4. julij 1941. Generalni sekretar KPJ tovariš Tito je sklical sestanek poiitbiroja CK KPJ. Po sestanku je bil odposlan poziv vsem jugoslovanskim narodom, da začno oborožen boj proti tujim zavojevalcem. S tem pozivom smo si začeli utirati pot boja, bitk in skupnih junaških dejanj za rešitev lastnega življenja in domovine. Vstopali smo v partizanske čete z zavestjo, da gremo v odločilni boj. Veliko nas je bilo, ki smo se v borbi vzgajali in čez noč dorasli iz otrok v zrele može in žene. Naša mladost je bila pogumna, uporna, zagnana. Šli smo v surov, toda nadvse plemenit boj za življenje in svobodo vseh ljudi. V partizanih smo si bili med seboj tovariši in prijatelji. Vsi smosi bili enaki: delavec, kmet, intelektualec, mlajši ali starejši. Vsi smo bili svobodni, srečni. Vsi smo enako sprejemali najtežje naloge, pa naj je bil juriš na bunkerje ali česarkoli. Komunisti, ki so bili vedno v prvih vrstah, nas niso učili samo partizanskega bojevanja. Razlagali so nam svoj pogled na svet in kako lahko tak svet zgradimo. Naša revolucija je imela od vsega začetka svoj program osvoboditve in preobrazbe dežele. Tega smo se borci dobro zavedali, zato smo se tako srdito borili do končne osvoboditve domovine. Nismo se borili samo proti okupatorju, pač pa tudi proti oboroženim domačim izdajalcem. Njihovo vojaško in politično delovanje skupaj s fašisti je hotelo preprečiti in urpčiti narodnoosvobodilni boj. OF in NOV pa je potegnila odločno črto med narodnim izdajstvom na eni strani in veliko večino ljudstva strnjenega v OF in NOV na drugi strani. Bojevali smo se v najtežjih razmerah. Tisoči in stotisoči so darovali življenje v partizanih na bojnem polju, trpeli in umirali po ječah ter padali kot talci. Nič jih ni zlomilo na poti, ki jo je začrtala in vodila komunistična partija. Zmagali smo in v tem je naš ponos, naša prihodnost, zakaj znano nam je veliko trpljenje za svobodo, ki je zrasla iz krvi in žrtev. Ob dnevu borca smo v mislih pri mrtvih in herojih, ki so žrtvovali svoje najdražje — življenje. Pred vojno je bila naša domovina nerazvita in zaostala. Med vojno uničena in porušena. Po vojni smo morali krepko poprijeti, stisniti pesti in zategovati pasove, da smo obnovili porušeno domovino. Pri obnovi smo bili zopet borci tisti, ki smo pod vodstvom KP stali v prvih vrstah dela in naporov pri izgradnji domovine. Sedaj smo vsi skupaj srečni in veseli, ker je naš trud rodil rezultate, saj vsi skupaj uživamo mirno, svobodno, urejeno in srečno življenje. Danes smo borci ostareli, bolehni, izčrpani in izmučeni, a vendar smo še vedno pripravljeni v okviru svoje organizacije Združenja zveze borcev narodnoosvobodilne vojske, po svojih sposobnostih aktivno sodelovati pri izgradnji naše socialistične družbe. Tovariš Kardelj je v knjigi „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja", med drugim napisal sledeče: „Zveza združenj borcev NOV opravlja v naši družbi specifično politično vlogo kot borbena organizacija, ki (Nadaljevanje na 3. strani) Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL so člani med drugim sprejeli tudi naslednji sklep: ..Predsedstvo občinske konference SZDL Mozirje izreka zahvalo in priznanje Informativnemu centru Velenje za temeljito in kvalitetno obveščanje ob pripravah na referendumu in o progra mu referenduma za samoprispevek v občini Mozirie v letu 1978." Predsednik OK SZDL Mozirie JOŽE KUMER V Lokovici je bila v torek dopoldne priložnostna slovesnost, s katero smo v občini Velenje obeležili začetek gradnje nove ceste - Šaleške magistrale. Po slovesnosti pri zadružnem domu, na kateri je o pomenu začetka te delovne akcije za občino Velenje spregovori! predsednik objfciske konference SZDL Velenje Jože Veber, so se vsi navzoči zbrali pred Zapuškovo domačijo, kjer so buldožetji začeli utirati traso za novo cesto. Več o tem pišemo na 3. strani. Izvoljen nov občinski svet Zveze sindikatov Predsednik ponovno Marcel Medved — Sprejete smernice za nadaljnje delovanje — Več pozornosti uresničevanju samoupravnega družbenega planiranja republike :d 9. ki Po raci občinah naše potekajo v teh dneh pred 9. kongresom Zieae sindikatov Slovenije m 8. kongresom Zveze sindikatov Jugodngc Skupščine občinskih organizacij Zveze sindikatov. V sredo jnepn teden, je bila tako tudi skupščina občinske organizacije Zven .sindikatov Slovenije Velenje. Člani občinskega sveta so obravnavali bogat dnevni red. Med drugim so potrdili poročilo o delu občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje in njegovih organov med 8. in 9. kongresom Zveze sindikatov Slovenije. Sprejeli so delovno usmeritev za pnžjodoje obdobje, izvolili nov občinski snet Zveze sindikatov ter delegate za 9. kongres Zveze sindikatov Velenje in & kongresov Zveze sindikatov Jugoslavije. Sprejeli jo tudi začasni statutarni sklep o obcin- delovanju ske oganizacije Zveze sindikatov. Predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Marcel Medved je v referata, ki ga je imel v uvodnem dela seje skupščine ocenil dosedanje delo te občinske organizacije ter nakazal nada^ne naloge. Tovariš Medved je opozoril na povprečne rezultate gospodarjenja v naši občini v lanskem leta, predvsem pa na tiste faktorje, ki najbolj negativno delujejo na razvoj gospodarstva. Tu je mišljeno predvsem zaposlovanje, ki že nekaj let narašča mimo vseh planov ter delitev sredstev za osebne dohodke. Ne razveseljiv je tudi podatek, da je bilo v gospodarstvu občine Velenje ustvarjeno 121.6UO.- dinarjev izgube, kar je enkrat več kot v enakem obdobju lanskega leta. Izguba je nastala zaradi nedoseženega dohodka v 17 tozdih pri čemer znaša delež REK -tozd RLV in tozd TEŠ kar 78 odstotkov celotne izgube. In kakšna je nadaljnja usmeritev Zveze sindikatov v naši občini? Kljub temu, da bodo smernice, ki so bile sprejete na seji skupščine še dopolnjene v razpravi in z zaključki 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in 8. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, pa vendar dovolj natančno nakazujejo nadaljne naloge osnovnih organizacij v naši občini Sindkat bo moral v prihodnjem obdobju nameniti največ pozornosti uresničevanju samoupravnega družbenega planiranja. Vse samoupravne organizacije in skupnosti morajo sprejeti plane v katerih bodo pogoji pridobivanja in kriteriji razporejanja dohodka temeljna osnova vsebine. Sindikati morajo s svojim političnim delovanjem zagotoviti vpliv delavcev pri oblikovanju in sprejemanju vsebine planov, v planin pa morajo biti vključeni interesi in potrebe delavcev in ne samo interesi proizvodnje ter razvoja. Na področju družbeno ekonomskih odnosov bo potrebno stalno krepiti zavest in odgovornost slehernega delavca za upravljanje družbenih sredstev, za vestno deio in gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter za doseganje rezultatov dela, ki se odražajo v dohodku tozd. Sindikati morajo biti odločni v boju proti pojavom uravnilovke, nagrajevanja po delovnem mestu neodvisno od rezultatov dela, nediscipline in lažne solidarnosti, neodgovornemu odnosu do dela in izmikanju delovnim obveznostim. V delovnih kolektivih je potrebno ustvariti vzdušje zdravega medsebojnega tekmovanja za doseganje kar najboljših rezultatov dela. Sindikati se morajo zavzemati, da bodo delavci redno obveščeni o celovitih rezultatih gospodarjenja svoje temeljne organizacije. K takemu obveščanju pa sodi tudi predhodna razprava med delavci ob periodičnih in zaključnih računih, kakšna naj bo ob dose že ni h rezultatih gospodarjenja in prispevku delavcev k tem rezultatom, predlagana delitev dohodka in čistega dohodka. Razumljivo je, da v sredinah kjer družbeno ekonomski odnosi niso dorečeni, kjer je neizdelan sistem prisvajanja osebnih dohodkov, Iger so neurejene delovne razmere in formalno odločanje o bistvenih vprašanjih materialnega položaja delavcev, lahko pričakujemo, da se delavci ne počutijo samoupravljala in gospodarji in zaradi tega ob izjemnih primerih celo prekinjajo delo. V smernicah za nadaljno aktivnost sindikatov v naši občini so opredeljene tudi naloge na področju vzgoje, izobraževanja in kulture. Tako si bodo sindikati še nadalje prizadevali za oblikovanje takšnih centrov usmerjenega izobraževanja, ki bodo temeljili na potrebah združenega dela ter vztrajali, da se vzporedno z oblikovanjem centra za usmerjeno izobraževanje temu primerno organizira tudi združeno delo 0 preobrazbi pravosodja Pred dnevi je sekretariat medobčinskega sveta ZKS Celje, na razširjeni seji, obravnaval politično oceno dosedanjih naporov za preobrazbo pravosodja na širšem celjskem območju. V razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstavniki drugih medobčinskih vodstev družbeno političnih organizacij in vodilni delavci pravosodja, so pozitivno ovrednotili dosežene rezultate preobrazbe. Pri tem je bilo še posebej poudaijeno, da je v bodoče nujno še bolj kot doslej upoštevati predvsem vsebinske vidike preobrazbe, njihovo idejnopoli-tično bistvo in tiste razsežnosti, ki proces podružbljanja pravosodja povezujejo z združenim delom in z razvojem socialističnih samoupravnih odnosov. Brez upoštevanja tega bi lahko preobrazba izvenela zgolj kot splet organizacijskih vprašanj, katerim pomena ni zanikati, vendar pa jih je razumeti le v funkciji vsebine. Na seji so tudi poudarili, da je socialistična zveza nosilec vseh kadrovskih postopkov povezanih s preobrazbo, medtem ko je svet občin neposredno odgovoren za koordinacijo pri urejanju vseh materialnih in drugih vprašanj. Sekretariat je podprl tudi predloge za vodilne funkcije bodočega višjega in temeljnega sodišča v Celju in sprejel več drugih stališč, ki opredeljujejo nadaljnjo aktivnost komunistov pri preobrazbi pravosodja. luiimiiiiiMMimiiiimimiiiiiMMiiiiii Nova uveljavitev Gorenja v ZR Nemčiji V tovarni Gorenje - Koerting v Grassauu bo Gorenje razvijalo predvsem profesionalno elektroniko I s Velenjsko Gorenje seje odločilo za odkup tovarne Koerting Radiowerke GmbH iz Grassaua v Zvezni republiki Nemčiji Osnovno vodilo pri tej odločitvi je bilo hotenje, da bi na zahod-nonemškem tržišču uveljavili novo blagovno znamk Gorenje - Koerting, tako za zabavno elektroniko kot za vse izdelke bele tehnike in druge programe Gorenja, s čimer želijo ustvariti pogoje za nadaljnjo razširitev tržišča. V tovarr.i Koerting, ustanovljena je bila 192.': . leta, so izdelovali v zadnjih letih predvsem barvne teie zijc xe sprejemnike in hifi nap. 've in sicer v glavnem za vcijke 'nhodnonemške trgovske hiše, ' - :;h prodaje le z lastno blago— .:mko. Ta in še nekatere drug" bi bilo =llllltinilllIllllHHMilUlif'-iMMmHl!i.i*lltilUiniIIIIIIIilllllllllll!IIIIIIIIIItlllilllllllllllll1IIUIllllllllllllll^ Krajevne skupnosti predstavljajo eno od tistih osnovnih oblik samoupravne organiziranosti delovnih ljudi in občanov, kjer je potrebno sistem samoupravne demokracije kot tudi oblike demokratičnega odločanja okrepiti To je potrebno že zaradi tega, ker krajevna skupnost predstavlja enega od temeljev našega samoupravnega družbenopolitičnega sistema. V tem sistemu ima krajevna skupnost dvojno vlogo: - je teritorialna samoupravna skupnost in kot takšna sestavni del temeljev družbenopolitičnega sistema, in - je družbenoekonomski odnos, (sestavni del združenega dela), v katerem delavci iz združenega dela uveljavljajo svoje interese in jih preko demokratičnih oblik samoupravljanja usklajujejo z ostalimi občani Samoupravno organiziranje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih je podlaga za njihovo vključevanje v odločanje o družbenih zadevah in pri izvrševanju funkcij oblasti v celotni družbi Z vidika uresničevanja funkcij teritorialne samoupravne skupnosti je pomembno, da krajevna skupnost pokriva takšno območje, da bo delovnim ljudem in občanom omogočeno neposredno odločati o njihovih skupnih interesih in potrebah. Slaba stran nekaterih naših krajevnih skupnosti (zlasti mestnih) je, da so glede na število prebivalcev pevelike in je odločanje o skupnih interesih in potrebah pecej oddaljeno od delovnih ljudi in občanov. Takšne krajevne skupi os ti nimajo perspektive za resnični razvoj samoupravne demokracije, v njih zaostaja povezovanje krajevnih skupnosti s TOZD in SIS pri pripravljanju družbenih načrtov. Heteroge-nost interesov je tako po vsebini in obsegu preširoka, da bi jih lahko v takšni krajevni skupnosti samoupravno in politično powzovali in usklajevali Torej se takšna krajevna skupnost težko samoupravno in politično organizira. Mestna krajevna skupnost naj bi zajemala takšno območje, da bo omogočila prebivalcem čim bližje medsebojno sodelovanje, s čimer bi se potrdila kot humano okolje s čvrsto samoupravno in politično povezanostjo. V vaših krajevnih skupnostih pa je potrebno izhajati in načela: ena (največ dve) vasi - ena krajevna skupnost Pri uresničevanju funkcij krajevne skupnosti kot družbenoekonomskega odnosa moramo zasledovati predvsem to, da bomo uresničili neposredno povezovanje oiganizacij združenega dela na območju krajevne skupnosti s krajevno skupnostjo in tako povezani ustvarili trdnejšo povezavo s SIS. Pri tem je zlasti pomemb no organiziranje čimveč ljudi in občanov kot potrošnikov storitev in združevanje dela in sredstev ter skupno razvijanje sistema samo upravnega planiranja, kar omogoča hitrejši razvoj krajevne skupnosti To pomeni daje potreb- no razvojne plane krajevnih skupnosti uskladiti z organizacijami združenega dela, v katerih so občani posamezne KS zaposleni Materialna podlaga samoupravljanja v krajevni skupnosti mora temeljiti na združevanju dela in sredstev med delovnimi ljudmi in občani in organizacijami združenega dela ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi Osnova za takšno združevanje sredstev je usklajeni razvojni plan krajevne skupnosti in samoupravni sporazum med krajevno skupnostjo in organizacijami združenega dela. Merila za združevanje sredstev organizacij združenega dela za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih moramo v občini opredeliti z družbenim dogovorom, da bi tako ustvarili pogoje za enakomernejši razvoj vseh krajevnih skupnosti. To pomeni da mora krajevna skupnost kot družbenoekonomski odnos uresničevati dve načeli: načelo solidarnosti in načelo povezovanja delavcev, ki delajo in živijo na območju krajevne skupnosti resnično demokratičnega odločanja, niti ne zagotavlja v zadostni meri, da bi se delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti preko njih vključevali v izvajanje funkcij oblasti, zato je potrebno tudi na tej ravni dosledno uveljaviti že v ustavi nakazane rešitve. Ž največjo mero interesnih skupnosti oz. enot SIS za eno ali več krajevnih skupnosti se bo izboljšala tudi kvaliteta dela SIS na ravni občine, saj bomo s tem sistem samoupravnega sporaz» mevanja in družbenega dogovarjanji utrdili predvsem na temeljni ravni samoupravna krajevne skup- Teritorialna in reorganizacija nosti Iz gornjih izhodišč izhaja spoznanje, da bo potrebno zlasti nekatere mestne krajevne skupnosti v naši občini s teritorialnega vidika organizirati nekoliko drugače. Mišljene so zlasti krajevne skupnosti Velenje Desni breg, VElenje Levi breg, Salek - Gorica in larajevna skupnost Šoštanj. O vprašanjih nove organiziranosti se morajo krajani opredeliti na referendumu. Na osnovi sedanjih spoznanj sta možni dve varianti: 1.) da se sedanje po številu prevelike krajevne skupnosti delijo v dve ali več novih krajevnih skupnosti ali 2.) da se deli sedanjih - prevelikih krajevnih skupnosti priključijo k manjšim krajevnim skupnostim, zlasti tam, kjer je sedanje območje krajevne skupnosti že zaključena urbanistična celota in se ne bo več širila ali, kjer bi takšna priključitev omogočala teritorialno urbano zaokroženost novo izoblikovane krajevne skupnosti Pri odločanju tako za pvo kot za drugo varianto bi morali poleg že prej navedenega upoštevati še naslednje: a) da bodo nanovo zaokrožene krajevne skupnosti istočasno predstavljale tudi določen šolski vzgojni, stanovanjsko - komunalni, pre-skrbovalni okoliš itd. b) da so v okviru ene ali več tako oblikovanih sosednjih krajevnih skupnosti dani pogoji za ustanovitev temeljne samoupravne interesne skupnosti (npr. za osnovno šolstvo, otroško varstvo, ali za oblikovanje zbora stanovalcev in zbora potrošnikov itd.). Sedanja organiziranost samou pravnih — delegatskih organov v krajevnih skupnostih ne omogoča vornosti moramo pristopiti k oblikovanju skupščin, kot osrednjega delegatsko sestavljenega organa v krajevni skupiosti V skupščino krajevne skupnosti bodo volni svoje delegate: a) delovni ljudje in občani po soseskah, (naseljih) in stanovanjskih blokih b) delavci (delavski svet) temeljnih in drugih organizacijah združenega dela c) na območju krejavne skupnosti in drugih OZD, v katerih delajo krajani posamezne KS d) delovni ljudje in občani organizirani v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah v krajevni skupnosti Skupščina voli svet krajevne skupnosti in druga samoupravna in delovna telesa v krajevni skupnosti (odbori in komisije). Osnovni smoter izvolitve poravnalnega sveta je samoupravno razreševanje sporov in nasprotij, nastalih v medčloveških odnosih v krajevni skupnosti Poleg delegatov skupščine krajevne skupnosti izvolijo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti tudi delegatsko oblikovan organ samoupavne kontrole; na zboru potrošnikov pa tudi svet potrošnikov v krajevni skupnosti Sodelovanje in povezovanje krajevnih skupnosti na različnih ravneh Za reševanje vprašanj, ki so skup nega pomena za vse ali več krajevnih skupnosti kot npr.: skupni razvojni programi krajevnih skupnosti, razvoj drobnega gospodarstva, oblikovanje skupnih strokovnih služb, združevanje sredstev krajevnih skupnosti ali skupne akcije, se krajevne skup nosti povezujejo in v ta namen oblikujejo skupni organ (svet). Da bi presegli sedanjo razdvojenost in prešibko nevezanost interesov delavcev v OZD na območju ene ali več krajevnih skupiosti in občanov na tem območju ustanovijo delavci v OZD in občani ene ali več krajevnih skupnosti temeljno samoupravno interesno skupnost ali enoto samoupravne interesne skupnosti za osnovno izobraževanje, socialno varstvo, stanovanjsko problematiko itd. To bo omogočilo bolj kvalitetno uklajevanje interesov in potreb ter zmožnosti že na temeljni ravni istočasno pa vodijo k bolj demokratičnemu dogovarjanju pri oblikovanju in sprejemanju celovitejših programov SIS, na nivoju občine. Predvsem pa bo to poglobilo zainteresiranost in večjo odgovornost delovnih ljudi in občanov pri družbenem nadzoru nad izvajanjem programov SIS. Z. oblikovanjem temeljnih samoupravnih' o- Delegati bodo i na seje skup-ščin SIS v občini bolj pripravljeni ( že dodelanimi in na temeljni ravni usklajenimi pedlogi, ker bo pri usklajevanju interesov in potreb sodeloval širši krog ljudi kot sedaj t posebni ali združeni delegaciji organizacij združenega dela in krajevne skupnosti Materialna osnova samoupravljanja v krajevni skupnosti V naši občini smo že zastavili pni korak k ustavno opredeljeni krepitvi materialne osnove krajevne skupnosti oz. novemu načinu financiranja krajevnih skupnosti kjer je povdarek predvsem na povezovanj« interesov združenega dela z interei občanov kot potrošnikov. Osnovni vir sredstev krajevni skupnosti iz OZD, ki združujejo sredstva za uresničitev programov vsakodnevnih potreb in interesov* krajevnih skupiostih, v katerih njihovi delavci žive. Poleg tega se bodo krajevne skup nosti financirale tudi s sredstvi ki jih na osnovi družbenega plana ter programov in planov SIS namenji' za zadovoljevanje skupnih poti delovnih ljudi in občanov posamezne samoupravne interesne skupnosti. Tretji vir sredstev za izvajanje posameznih nalog v krajevni skupnosti pa predstavlja občinski račun (pokrivanje funkcion izdatkov in stroškov delovanja d* legatskega sistema). V cilju čimhitrejšega razvoja krajevni skupnosti in dviga družbenega standarda pa bomo delovni ljudje n občani krepili materialno osnovo krajevni skupnosti tudi v bodoče i samoprispevki Opravljanje strokovnih nalog r krajevni skupnosti Čeprav se moramo boriti proti temu, da bi se posamezne funkcije v krajevni skupnosti profesionalizinll in preprečevati razraščanje profesionalno administrativnih opravil, bo potrebno posvetiti posebno poza-nost strokovnim službam, ki opnf ljajo neobhodne strokovne in administrativno tehnične zadeve za krajevno skupnost Za tiste naloge, ki so neobhodno vezane na delovanje v krajevni skupnosti bo potrebno formirati ustrezne strokovne službe za več krajevni skupnosti skupaj po tzv. ohmočnen pincipu, vse ostale naloge kotn knjigovodsko-računovodska opravila pa naj bi opravljale skupne strokovne službe v okviru občine. Za opravljanje raznih strokovnih on vil v krajevni skupnosti bo potreb zagotoviti tudi pomoč strokovni organov in služb samoupravnih interesnih skupnosti in OZD. 2 Št 26 (436) - 30. junija 1978 4. julij - dan borca (Nadaljevanje s 1. strani) je zrasla iz narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije in ki je tudi danes nosilka vseh revolucionarnih tradicij. Pri nas, celo v zvezi komunistov, podcenjujejo družbeno vlogo te organizacije. Zveza združenj borcev uresničuje danes svojo družbenopolitično aktivnost na zelo važnih in širokih področjih. Kot del zavestnih socialističnih sil se je angažirala skoraj pri vseh bistvenih vprašanjih razvoja socialističnega samo-\ravljanja." Tovariš Tito pa je v referatu na enajstem kongresu ZKJ, poudaril tudi tole: družbenopolitična vloga borčev NO V se ne omejuje samo na negovanje revolucionarnih tradicij, temveč se prav tako bojuje za uveljavitev novih družbenoekonomskih in političnih odnosov ter za poglabljanje socialističnega samoupravljanja. Zato je nujno, da se njihov vpliv posebej izrazi tudi v delegatskem sistemu in Socialistični zvezi. Vlogo svoje organizacije borci uresničujejo s tvojo vztrajnostjo, požrtvovalnostjo in revolucionarnimi izkušnjami kot dosledni privrženci politike zveze komunistov." Če je tako, in to tudi je, potem bo dolžnost naše skupnosti, da spremeni odnos do te organizacije. Borci smo med vojno in po njej nosili glavno breme borbe, dela in naporov, zato smo upravičeni, da se omogoči naši organizaciji drugačno eksistenco. Dolžnost borčevske organizacije je, da vzdržuje in obnavlja spomenike in spominska obeležja ter zgradi nove, ki bi bili v spomin in opomin bodočim rodovom. Mladina mora vztrajno delati na tem, da bi se nikoli več ne ponovilo to, kar je doživela in pretrpela starejša generacija. Na Graški gori — Gori jurišev je potrebno postaviti primeren spomenik s spominskim parkom „Štirinajsti diviziji". Prav tako je potrebno urediti v Topolšici spominsko sobo, kjer je bila pred štabom IV. operativne cone podpisana brezpogojna kapitulacija oboroženih sil za jugovzhodno Evropo, pod poveljstvom generala von Loeh-ra. Potrebno je tudi, da se v Velenju zgradi dom borcev. Zgoraj navedene naloge si je občinski odbor združenja zveze borcev NOV Velenje zadal v svojem štiriletnem programu, saj so našteti objekti zelo pomembni in nujno potrebni. Seveda, za realizacijo tega pa bodo potrebna finančna sredstva. V naši družbeni ureditvi imamo za razne dejavnosti podpisane samoupravne sporazume. Nujno je, da se tudi z borčevsko organizacijo podpiše samoupravni sporazum, da bo na tak način prišla do potrebnih sredstev. Upajmo, da bomo s pravilnim razumevanjem lokalnih oblastvenih in družbenopolitičnih dejavnikov ter temeljnih organizacij združenega dela to tudi dosegli. K prazniku dneva borca iskreno čestitam v imenu občinskega odbora združenja zveze borcev NOV Velenje, vsem borcem in borkam, vojnim invalidom in internirancem. Prav tako čestitam vsem mladim, vsem občanom in delovnim ljudem naše občine. Za občinski odbor ZZB NOV Velenje JOŽE TEKA VEC Plebiscitarno sprejeta odločitev za gradnjo Šaleške magistrale Govor predsednika občinske konference SZDL Velenje, Jožeta Vebra na slovesnosti v Lokovici ob začetku gradnje Šaleške magistrale 27. junija Tovarišice in tovariši! „0b lanskoletnem prazniku samoupravljalcev 27. juniju, smo v občini Velenje v letu Titovih jubilejev z veličastno prireditvijo odkrili spomenik maršalu Titu z obljubo, da nam bo njegov lik stalna spodbuda za naša skupna prizadevanja k še hitrejši izgradnji naše družbenopolitične skupnosti Jože Veber Ob letošnjem prazniku samoupravljalcev stojimo danes za velenjsko občino, njene občane in združeno delo pred pomembno delovno akcijo, ko formalno pričenjamo z izgradnjo Šaleške magistrale. Z današnjim dnem bodo doživeli poraz vsi tisti nergači, ki so med nas ob politični akciji vpisovanja posojila za ceste, vnašali zmedo in dvome za realnost realizacije projekta izgradnje Šaleške magistrale. To je ponovni dokaz, da na poti napredka ne smemo omahovati in se pustiti zapeljevati raznim posameznikom, ki s mini ISKRENO ČESTITAMO VSEM VELENJSKIM RUDARJEM IN DELAVCEM RUDARSKO ELEKTRO ENERGETSKEGA KOMBINATA VELENJE za 3. julij-dan rudarje* in praznik kombinata VSEM BORCEM IN AKTIVISTOM NARODNOOSVOBODILNE VOJNE za4.julij-dan borca Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinski odbor ZRVS Velenje Čestitkam velenjskim rudarjem in delavcem Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje ter borcem in aktivistom NOV se pridružuje tudi Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje z uredništvi Našega časa in Radia Velenje ............................................................................................................................................................................... Izvozni uspeh gip »Vegrad" Velenje ' Brnici pri Beljaku v sosednji Avstriji bodo za celovško podjetje ELA gradili roizvodno dvorano iz armirano-betonskih montažnih konstrukcij „Vemont" — V ugoslaviji so doslej z elementi „Vemont" zgradili že nad 200.000 m2 raznih objektov Pri uveljavljanju na zunanjih ižiščih je te dni gradbeno indu-itrijsko podjetje Vegrad Velenje lošeglo nov uspeh Podpisali so »godbo za postavitev proizvodne dvorane iz armiranobe-onskih montažnih konstrukcij .Vemont", velikosti 2.880 m2, r sosednji Avstriji, in sicer za »odjetje Elan iz Celovca. Pro-zvodno dvorano bodo gradili v Irnici pri Beljaku, potrebne „Vemont" elemente pa bodo do tja prepeljah po železnici Dela morajo opraviti v 45 dneh. V gradbenem industrijskem podjetju Vegrad Velenje pa so nam še povedali, da računajo tudi na postavitev proizvodne dvorane s 3.000 m2 površine v Velikovcu, prav tako v Avstriji Ponudbo za to so že poslali. Doslej so Velenjčani opravljali v inozemstvu zgolj gradbe- na dela, zato pomeni prodaja prvega objekta iz armiranobetonskih montažnih konstrukcij „Vemont" resnično velik uspen in uveljavitev velenjskih gradbincev. Z armiranobetonskimi montažnimi konstrukcijami „Ve-mont", tovrstno proizvodnjo so vpeljali leta 1974, so doslej zgradili po Jugoslaviji že več kot 200.000 m2 raznih objektov. svojim negativnim delovanjem želijo preprečevati naša skupna stremljenja in akcije. Na zadnji seji iniciativnega odbora za oblikovanje predlaganega družbenega sveta za Šaleško magistralo je ponovno prišla do izraza pomembnost tega projekta. Ob razpravi, kako naj deluje takšen družbeni svet, smo izoblikovali predlog, da področje tega sveta razširimo in smo predlagah občinski skupščini, da imenuje družbeni svet za komunikacije. Če naj bo družbeni svet mesto za oblikovanje in usklajevanje predlogov in stališč pred sprejemanjem pomembnih družbenih odločitev v našem delegatskem in skupščinskem sistemu potem je predlagani svet nujno potreben, saj smo samo na področju komunikacij v občini Velenje v kritični situaciji in bo na tem področju resnično potrebno najširše družbeno usklajevanje in reševanje te problematike. Samo za odločitev o gradnji Šaleške magistrale danes ne potrebujemo nobenega družbenega sveta več, saj je ta odločitev bila sprejeta plebiscitarno med vsemi delovnimi ljudmi in občani naše občine že pred dvemi leti, ob vpisu posojila za ceste. Da je gradnja šaleške magistrale življenjska in ekonomska nujnost za vse nas, smo dokazali s tem, da smo pri vpisu posojila s preko 2,5 milijarde din prekoračili planirano vsoto za našo občino, ob predhodnem dogovoru in odločitvi, da na osnovi kriterijev republiške skupnosti za ceste, ta sredstva uporabimo za izgradnjo Šaleške magistrale. Tovarišice in tovariši, ko danes pričenjamo z izgradnjo nove trase, se vsi zavedamo nujnosti in pomembnosti te akcije, veijetno pa se ne zavedamo pozitivnih pridobitev in posledic, ki jih bo imela ta cesta za naš nadaljnji razvoj. V prvi vrsti bomo s to cesto tesneje povezali vse važnejše centre naše občine (Velenje - Šoštanj -Šmartno ob Paki), v katerih tudi v bodočnosti planiramo naš glavni gospodarski razvoj. Zapora ceste, zaradi rekonstrukcije, proti Vinski gori, nam je ponovno potrdila, da je Velenje s celotno razvito industrijo zaprto in odrezano od ostalega slovenskega prostora, saj bi težko ocenili škodo, ki smo jo pretrpeli zaradi zapore te ceste v preteklih mesecih. Drug pomen pa bo imela nova cesta ne le za občino Velenje ampak za širši slovenski prostor, saj bomo s to novo cesto odprli celo koroško regijo z vsem mednarodnim prometom, ki danes poteka po našem območju, S priključkom na hitro cesto Šentilj - Gorica, pa bo ta del veliko pripomogel k razbremenitvi tudi ostalih prometnih vozhšč, promet v tem delu Slovenije bo mnogo hitrejši, varnejši in ekonomičnejšl O samem gospodarskem pomenu Šaleške magistrale ne bi posebej govoril. Že današnja stopnja razvoja industrije in pa planska predvidevanja nadaljnjega razvoja potrjujejo nujnost in ekonomsko upravičenost te gradnje. S tem, ko bo cesta speljana preko področja krajevne skupnosti Lokovica pa se nam odpirajo čudovite možnosti nadaljnje urbanizacije tega področja, o čemer se boste pri ogledu trase tudi sami prepričali Predvsem mislim, da je možno v prihodnjem času na tem mestu locirati individualno gradnjo z razvojem turizrfia kakor tudi gradnjo manjših industrijskih objektov, saj imamo v neposredni bližini skoraj vse možnosti priključkov tako na vodovod, toplovod, energetske vire itd. Na koncu naj poudarim, da je z današnjim dnem uresničena velika želja delovnih ljudi in občanov naše občine, da glede na to, da smo bih pri vpisu posojila med najboljšimi tudi med prvimi začnemo uresničevati program izgradnje cest, ki se bo financiral iz viška vpisanih in zbranih sredstev za ceste. Za to razumevanje se zahvaljujem tako predstavnikom republiške skupnosti za ceste, kakor tudi vsem strokovnjakom, predvsem zavodu za urbanizem Velenje, ki so pravočasno izdelali in pridobili vso potrebno dokumentacijo za ta objekt Sama akcija gradnje ne bo le ekonomskega, ampak tudi velikega političnega pomena, saj nas bo delo na trasi ponovno povezalo v udarniških akcijah tako v udeležbi mladinskih delovnih brigad, kakor v udeležbi ostalih delovnih ljudi in občanov. Prepričan sem, ko bomo dela zaključili do prihodnjega občinskega praznika prihodnje leto, da bomo ob otvoritvi ugotavljali, da smo ne le pridobili pomemben objekt ampak, da smo tudi politično enotnejši in še bolj pripravljeni za nadaljevanje izgradnje Šaleške magistrale do priključka na hitro cesto." Šaleška magistrate do oktobra 1979 V Lokovici smo v torek dopoldne začeli graditi Šaleško magistralo - Gradnja odseka od Pesja do vasi Gorenje bo veljala 85. milijonov dinarjev - Narejena mora biti do občinskega praznika 8. oktobra prihodnje leto S priložnostno slovesnostjo, la je bila v torek dopoldne pred zadruž-Lokovici in nato Se v nim domom v_________________ bližini Zapuškove domačije prav tako v krajevni skupnosti Lokovica, smo v velenjski občini obeležili začetek gradnje Šaleške magistrale. Slovesnosti ob začetku gradbenih del na novi cesti, ki bo med drugim omogočila, kot je bilo tudi zapisano na enem izmed transparentov varnejšo vožnjo, zbližalo kraje in omogočila še hitrejši napredek gospodam stva občine Velenje, so se udeležili številni predstavniki družbeno političnega in gospodarskega življenja Šaleške doline ter republiške skupnosti za ceste. O pomenu začetka objekta je najprej spregovorif JOŽE VEBER, predsednik občinske konference SZDL Velenje, direktor zavoda za urbanizem Velenje, RUDI HUDOVERNIK pa je navzoče seznanil z organizacijskimi pripravami na gradnjo magistiale. Na pobudo sveta so za izgradnjo komunikacij imenovali gradbeni odbor, ki ga sestavljajo: IVAN GABER (predsednik), FRANC SLATINŠEK, IVAN KOLAR, ANTON VENEK, JOSIP KRMPOHC, IVAN ŠTAJNER, JOŽE DANJKO IN KRISTINA DEBELAK. Investitor objekta je samoupravna interesna komunalna skupnost Velenje, za izvajalca del so izbrali Komuialni centev Velenje ter Nivo Celie, podjetje za urejanje voda - tozd Nizke gradnje, ki sta prvič v naši občini združila zmogljivosti in organizacijo, kar ie tudi porok, da bo cesta v predvidenem roku zgrajena. Inženiring je prevzel zavod za urbanizem, odgovorni projektant je Mitja Led ine k, nadzorni organ pa Vlado Planteu. Gradnja Šaleške magistrale od križišča v Pesju do vasi Gorenje (izliv potoka Lokovica v Pako) v dolžini 4,8 km bo predvidoma stala 85. milijonov dinarjev. Ta denar bo zbran iz naslednjih virov: osnovni vir je višek cestnega posojila v višini 25 milijonov dinaijev, za katerega smo se v občini odločili pred dvema letoma ob vpisu. V teku je tudi akcija, da bi delovne organizacije Šaleške doline odstopile obveznice za ceste v vrednosti 10 mi- posojila lijonov liionov dinaijev, temeljna vodna skupnost Velenje naj bi sodelovala pri regulaciji potokov (predračunska vrednost teh del znaša 7,1 milijona dinaijev), samoupravna interesna komunalna skupnost občine Velenje pa bo najela za 9,5 milijonov dinarjev kredita. Republiška skupnost za ceste bo prispevala v okviru plana za rekonstrukcijo ceste skozi Penk 6 milijonov dinaijev, na dodatno zbrana sredstva v občini pa republiška skupnost spet prispeva po znanem ključu 26 milijonov dinarjev. Šaleško magistralo, odsek od Pesja do vasi Gorenje, moramo zgraditi do občinskega praznika oktobra 1979. JAPONSKA SINDIKALNA DELEGACIJA NA OBISKU V VELENJU Med obiskom v Sloveniji je bila v sredo v Velenju delegacija japonske federacije sindikata delavcev rudnikov kovin. Dopoldne so se najprej sešh na pogovore s predstavniki Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, kjer so se seznanili z organiziranostjo te sestavljene organizacije združenega dela, delom sindikata REK ter s perspektivami naših rudnikov. Gostje iz Japonske so si nato ogledali še Termoelektrarno Šoštanj, popoldne pa so jih na občinskem sindikalnem svetu seznanili z organiziranostjo sindikatov ter z družbenopolitičnim in gospodarskim razvojem velenjske občine. Otvoritvena slovesnost pred zadružnim domom Vsem velenjskim rudarjem in delavcem REK Velenje ter borcem in aktivistom NOV prisrčno čestitamo za rudarski praznik — 3. julij ter dan borca — 4. julij! Delavke in delavci Tovarne gospodinjske opreme GORENJE Velenje Pred dvajsetimi leti se je iz spoznanja in potreb novorazvijajoče industrije v dolini izoblikovala zamisel o ustanovitvi rudarske industrijske šole, ki je pozneje v Rudarski šolski center. V dvajsetih letih polnih dela, naporov, zmag in prizadevanja vseh so iz idej in načrtov rastle učilnice, laboratoriji, dijaški tovarne, rudnik in stanovanja za delavce šolskega centra. Iz leta v leto so se noVe šole in uvajale nove oblike izobraževanja in vzgoje. V šolskem letu 1977 število učencev, dijakov in študentov preraslo število 2.000. Ob dvajsetem jubile Centra smo se pogovarjali z direktorjem RŠC Velenja IVOM JAMNIKARJEM. Kako gledate danes na začetek, pogoje in potrebe, v katerih se je začel hiter razvoj Rudarskega šolskega centra Velenje. Ivo Jamnikar „Takqj po vojni se je pokazala velika potreba po kadrih v naši dolini. Proizvodnja v velenjskem premogovniku je hitro naraščala, zato je bila takrat osnovna naloga naše industrijske šole vzgojiti potrebne kvalificirane delavce za Rudnik lignita Velenje. Začetki so bih zelo skromni. Zgradili smo šolo ob Paki in dom za dijake, ki je imel 180 ležišč. Praktični pouk so imeli učenci v leseni baraki na Glinškovem jašku, elektrikaiji in kovinarji pa so opravljali praktični pouk v nemogočih razmerah na starem jašku. Sistem izobraževanja je predvideval, da se mora šola vzdrževati sama. Od vsega začetka sta bili teorija in praksa neposredno povezani in rudarska poklicna šola oziroma pozneje Rudarski šolski center se je vse do leta 1969 vzdrževal sam. Šele po tem letu smo dobili prva sredstva od republiških izobraževalnih skupnosti. Toda ta denar še zdaleč ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov, ki jih imamo v šolskem centru, saj dobimo od republiške izobraževalne skupnosti le približno 10 odstotkov sredstev za osebne dohodke, ostalo pa morajo ustvariti naši delavci sami." V dveh desetletjih je Rudarski šolski center doživel velik razvoj podobno kot gospodarstvo občine, ki je narekovalo njegov razvoj. Od 102 učenca v letu 1958 je število vpisanih v šolskem letu 1977 - 78 naraslo na 2.250. »Začetki so bih zelo skromni. Toda učitelje in delavce na rudarski poklicni šoli je preveval optimizem pripravljenosti za delo. Potrebe po kadrih so v naši občini in tudi v širši regiji rasle vsako leto. V njihovo odpravljanje se je vključeval tudi Rudarski šolski center. Razvijale so se poklicne šole, sredice šole, zadnja leta pa tudi dialocirani oddelki višjih šol ljubljanske in mariborske univerze. Vzporedno z rastjo števila učencev so rasli tudi objekti. Zgradili smo dve šoli, telovadnici, novi tovarni, odpdo se je delovišče v jami Škale, gradimo dijaški dom z zmogljivostjo 720 ležišč; tako so danes krepko postavljene osnove za nadaljni razvoj. Od prvih 25 delavcev v letu 1958 je število zaposlenih naraslo danes na 1.100 delavcev. Prav tako lahko rečemo, da sodi danes naš center med največje tovrstne centre v Jugoslaviji. V teh dveh desetlejih nam je uspelo čimbolj povezati teorijo z neposredno prakso oziroma proizvodnjo ah narobe. . Slušatelji, ki obiskujejo našo šolo tako neposredno na praksi preverjajo svojo teoretično znanje." Šole Rudarskega šolskega centra ne obiskujejo le učenci naše občine niti sosednih občin, ampak tudi učenci vse države. Zato upravičeno lahko trdimo, da je šolski center Jugoslavija v malem!? V letu 1958 in še leto, dve za tem so se v naše šole vpisovali v glavnem slušatelji iz naše občine in širše regije. Potreba po kadrih tako za REK Velenje, tovarno gospodinjske opreme Gorenje in za celotno slovensko rudarstvo pa je bila vedno večja. Zato so naše šole začeli obiskovati tudi učenci iz drugih republik. Glede na to, da obiskujejo danes rudarski šolski center slušatelji kar iz 100 občin iz vseh republik, resnično lahko rečemo, da je šolski center Jugoslavija v malem. Tudi v prihodnje bo tako. Vpisujemo učence od kjerkoli, želimo dobiti dobre strokovnjake, v redu samoupravljalce. Rudarski šolski center dobiva danes vse pomembnejšo vlogo v usmerjenem izobraževanju. Usmerjeno izobraževanje praktično ne predstavlja za naš center nobene novosti. Koncept usmerjenega izobraževanja, ki se pripravlja, se bo razmeroma lahko uresničil na našem centru. V dosedanjih dvajsetih letih so bih vseskozi prisotni našem izobraževanju elemenl usmeijenega izobraževanja; I je neposredna povezava teori in prakse na eni strani ter vzgi ja ljudi za potrebe združenej deia ua drugi strani. Absolventi ki končajo šole Rudarskega šol skega centra (še vedno jih j premalo), rJmajo težav z a poslitvijo. Torej ne vzgajam slušateljev le za neke imaginai ne potrebe, ampak za potreb združenega dela občine cziro ma regije, za rudarstvo vse Slo venije pa tudi že za rudarsta Jugoslavije. Menim, da šolski leto 1979/80, ko naj bi se zaftg lo usmerjeno izobraževanje ■ Sloveniji kot celoti, za nas ni bo predstavljalo nobenegJ problema. Ob tem moramo poudariti ir eno prednost Rudarskega šoA skega centra. Gre zato, da ifl naše šole tam, kjer je mladilfl kjer je neposredna proizvodna Torej so učenci v času šolanfl doma pri starših, s čimer lil manjši stroški šolanja. Če upoj| števamo samo ta vidik oi dejstvu, da je v zadnjih d vaj« tih letih blizu pet tisoč ljudi do bilo pri nas strokovno izobni bo, v naslednjih dvajsetih letil pa se bo ta številka gotovo vs za enkrat še povečala, potemj to najbolj zgovoren doka kakšen pomen ima danes šolil center." Kako boste obeležili 201eti jubilej Rudarskega šolskep centra? Letošnje leto je za niti pomembno, ker je jubilejno ill prav v tem jubileju imamotudi|| največ maturantov. Več kotil štiristo. Bilo je že več proslafJI krona vsega pa bo ob začetkuli novega šolskega le ta. Takrat bol i mo odprli ploščad pred rudarJI skim šolskim centrom, ki jo bal I krasila Batičeva skulptura „0bl| knjigi" ter izročili namenu nov 11 dijaški dom s 720 ležišči. Ciljev, ki si jih zastavljamoJI še nismo dosegli, vendar je v teki I dvajsetih letih zraslo veliko in 11 veliko je bilo tistih, ki so nam ri l teh letih z bodrilno besedo, 11 dejanji in nasveti pomagali pre-II magovati težave, da je bilo najeli delo uspešno. Vsem njim se obli našem jubileju iskreno zahvaljuj I jem. Želim, da bi Rudarski šol-tl ski center tudi v bodoče izpol-IJ nil vse, kar od njega pričakuje-ll mo, da bi ohranil prizadevanje! in zagnanost, odprtega duha in I svežino misli, ki so ga vodile teh I dvajset let." STANEV0VKI 20 let Rudarskega šolskega centra Velenj TOZD Štedilniki TOZD Kuhalni aparati TOZD Pralna tehnika TOZD Hladilna tehnika TOZD Pohištvo TOZD Zamrzovalniki TOZD Elektronika TOZD Gradbeni elementi TOZD Mali gospodinjski aparati Nazarje TOZD Kondenzatorji Rogatec TOZD Galvana TOZD Plastika TOZD Orodjarna TOZD Vzdrževanje TOZD Embalažnica TOZD Avtopark TOZD GOST INSKA ENOTA DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB V šolskem letu 1977/78 je obiskovalo rudarski šolski center kar 2250 slušatelje?, pred dvajsetimi pa le 102 učenca. Solidarnostna akcija rudarjev v KS Škale-Hrastovec slHHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlIIUIIIlllHIIUUIIIUfiHUlIUHUUimH« Rudarji uspesni v prvem polletju | Pred praznikom rudarjev, 3. julijem je | kolegijskega poslovodnega organa DO Rudnika | lignita Velenje Slavko Janežrč takole ocenit | poslovanje v prvih šestih mesecih i Pred praznikom rudarjev, | 3. julijem je prav, da pogte- | >4 mm | Slavko Janežič damo, kaj smo v preteklih šestih mesecih dosegli. Proizvodnja prvega polletja je bila v skladu z delovnim načrtom, saj smo nakopati 2 milijona 290 tisoč ton premoga, kar je za 99 tisoč ton več kot je predvideval načrt. Prav tako nam je uskladiti našo organiziranost z zakonom o združenem delu, saj bomo od 1. jukja dalje poslovali kot delovna organizacija Rudnik lignita Velenje z enajstimi temeljnimi organizacijami združenega dela. • To pa ne pomeni, da tudi v drugem polletju ne bomo enako aktivni Do konca leta nas čaka še krepko delo, tako za izpolnitev letnega delovnega načrta, do katerega nam še manjka 2 milijona 210 tisoč ton premoga ali povprečno 16 tisoč 600 ton na dan, kakor tudi, da utrdimo novo organizacijo in delo v njej. Z željo, da bi bito tudi drugo polletje vsaj tako uspešno kot je bio prvo, čestitam vsem rudarjem in vsem delavcem sestavljene organizacije združenega dela REK Velenje k dnevu rudarjev, prazniku REK, da bi ga kar najlepše preživeli v bogu svojih. SREČKO! metrov. Iz njega bo dobivalo vodo dvajset družin, kasneje pa še petindvajset. Toliko parcel je še predvidenih za gradnjo v vzhodnih Skalah. Stroški gradnje vodovoda bodo predvidoma znašali 300 tisoč dinaijev. Del sredstev bodo dobili od krajevne skupnosti, ostalo pa bodo prispevali sami potrošniki vode. Poleg udarniškega dela bo vsako gospodinjstvo prispevalo še šest tisoč dinaijev. Predvidevajo, da bo voda po novem vodovodu stekla že čez kakšna dva ah tri tedne. Za to se lahko zahvalijo tudi rudarjem, ki so v soboto s prostovoljno akcijo pod geslom ,.ENOTNOST, TRDNOST, SOLIDARNOST" precej skrajšali čas gradnje vodovoda. »Spomin na to delovno akcijo bo še dolgo živel med nami," je dejal ob koncu Iran Jelen. „To pa zato, ker so tudi krajani izredno izkazali z delom, dobro organizacijo pa tudi z lepim sprejemom. Od nas rudarjev ni nihče pričakoval takšnega sprejema. Napis Dobrodošli rudarji bo še dolgo živei v naših srcih. Upam, da so zadovoljni z našim delom. Skopani metri jarka za vodovod so dokazali, da rudarji zmorejo mnogo, da ^h ničesar ne more pregnati, če se za nekaj odločijo. Že tolikokrat izkazana solidarnost rudarjev je dobila v Skalah novo potrditev. Zgled vreden posnemanja tudi v drugih kolektivih. S. VOVK Klasično odkopavanje počasi izginja V tozd Jama Preloge RLV bodo letos nakopali 1.664.000 ton premoga — Prodor mehanizacije v rudniške rove — Tvorno vključevanje rudarjev v samoupravne in __politične tokove Dve izmed treh rudarskih jam, ki danes kot temeljne organizacije Rudnika lignita Velenje skrbijo za pridobivanje šaleškega črnega zlata, smo v prejšnjih številkah Našega časa že predstavili. Najstarejšo jamo Škale in najmlajšo jamo Pesje. Ostane nam še tretja po starosti torej srednja: jama Preloge. , Jama Preloge ima svoje začetke v vzhodnem delu odkopnega polja Rudnika lignita Velenje", je začel pripovedovati ing. Franc Avberšek, vodja tozd Jama Preloge. „Tu so začeli z odkopavanjem premoga v letu 1955 in kmalu prvič dosegli rekordno letno proizvodnjo preko milijon ton. Od takrat dalje je proizvodnja v jami Preloge neprestano naraščala in nedolgo za tem so iz rovov odstranili vozičke za izvoz premoga. Danes se lahko pohvalimo, da je bila Jama Preloge prva v Jugoslaviji, ki je dobila nepretrgan izvoz vseh količin premoga direktno iz odkopov, od koder so ga transportirali s pomočjo lp|iii|plll|i m JJj ■ill i - Franc Avberšek Keepove naprave ter gumijastih in jeklenih transporterjev. Vzporedno s tem pa se je spreminjala oziroma razvijala tudi odkopna metoda v naši jami. S prehodom na širokočelno odkopavanje smo dosegli večje učinke dela, temu pa je seveda sledila neprestana rast proizvodnje. Pomemben korak pri razvijanju odkopne metode in prizadevanjih za dvig storilnosti je bil stoijen z uvajanjem mehaniziranega hidravličnega podpoija v naše rudniške rove. Najprej smo poskušali s samohodnim hidravličnim ščitnim podpoijem znamke OMKT in poznge smo z različnimi poskusi še nadaljevali. Tako uporabljamo danes OKP, Hemscheidt, Dovvti in KTU podpoija, ki jih bomo montirali še ta mesec. Z njihovo pomočjo odkopavamo premog v etažnih višinah od tri do deset metrov." Glavna značilnost Jame Preloge je silna razvejanost njenih rovov, saj obsega vzhodni del ter severno in južno krilo jame Rudnika lignita Velenje. Sicer pa so to jamo kot temeljno organizacijo ustanovili pred letom dni z združitvijo jam Vzhod in Zahod. O značilnostih, ki jih danes nosi jama Preloge, je Franc Avberšek nadaljeval: „V naši jami imamo trenutno izpeljanih 35.000 metrov jamskih prog. Od tega smo jih obzidali 13.500 metrov, ostanek pa smo podgradili z jekleno pod-gradnjo. Naš proizvodni načrt predvideva, da bomo letos nakopali 1.664.000 ton premoga in sicer v 42— urpem delovnem tednu. Statistika pove, da bomo za izpolnitev tega načrta potrebovali 710 rudaijev na dan in poprečno 570 metrov odkopne fronte. Dnevna proizvodnja, ki smo si jo zadah v načrtu znaša 6280 ton, produktivnost zaposlenega delavca pa 8,82 ton. Vsak rudar na čelu odkopne fronte bi moral zato v eni izmeni doseči učinek dvaindvajsetih ton premoga. Ker pa jih na čelu dela približno polovica, bi v celotni izmeni na vsakega rudaija moralo priti nekako enajst ton premoga. Sicer pa v jami Preloge pridobivamo premog na dva načina: s horizontalno koncentracijo, pri čemer uporabljamo Dovvti in OKP podpoije ter z vertikalno koncentracijo, kjer se poslužujemo Hemscheid, KTU in klasičnega podpoija. Ta dva načina bomo obdržali tudi v letošnjem letu, predvidevamo pa, da se bo letos močno zvišala stopnja mehaniziranega odkopa. Tako naj bi letos nakopali na klasičen način le še 25 do 30 odstotkov celotne proizvodnje premoga. Seveda pa bomo skladno s tem poskušali mehanizirati tudi draga dela v jami, kot na primer transport in vse ostalo. Trenutno je pri nas zaposlenih 684 rudarjev, ki odkopavajo na več čelih s skupno dolžino približno 530 metrov. V vzhodnem delu jame pa pripravljamo še dve čeli z devetdesetimi metri odkopne fronte. Značilnost jame Preloge v tem trenutku je, da njen vzhodni del počasi' zaključuje s proizvodnjo, da pa je v preostalem delu še dovolj zalog premoga seveda pa tudi nekaterih nerešenih problemov, mishm predvsem na vodo, ki jih bo potrebno rešiti še pred začetkom odkopavanja. Precejšen problem za našo jamo predstavlja tudi graditev nadomestnih objektov na jašku Preloge. S povečanjem celotne proizvodnje velenjskega rudnika na 4.700.000 ton se namreč naglo razvija tudi jama Pesje, kar povzroča predčasno odkopavanje varnostnega stebra jaška Preloge. Temu bomo v bodoče morah posvetiti največ skrbi, prav tako pa seveda tudi omejevanju števila nezgod. Kljub skrbnim varnostnim ukrepom se jih še vedno pripeti kar precej, saj vsi dobro vemo, kako naporno in nevarno je delo rudaijev. Prav zaradi tega pa imamo težave tudi pri iskanju novih delovnih moči. Mladi ljudje se namreč mnogo raje odločajo za lažje poklice kot je rudarski. Sicer pa moram povedati še to, da se naši delavci tvorno vključujejo tudi v samoupravne in politične procese. Smo namreč v fazi oblikovanja oziroma povezovanja v nove temeljne organizacije Rudnika lignita Velenje in SOZD REK Velenje, zato je dela dovolj. Menirr da smo v zadnjem času :udi na tem področju uspeli narediti precejšnje korake naprej, vendar pa nas čaka še mnogo dela, za doseganje še večjih uspehov," je ob koncu dejal Franc Avberšek, vodja tozd Jama Preloge. J. KRAJNC >aaaaaaaaa« !aposleni v temeljni organizaciji združenega dela jama—Škale pomagali v Skalah graditi vodovod — S tem obeležili 11. kongres ZKJ — Akcija vredna posnemanja tV počastitev 11. kongresa [veze komunistov Jugoslavije D zaposleni v Rudniku lignita telenje - temeljna organizacija druženega dela Jama-Škale ireteklo soboto organizirali v lajevni skupnosti Škale — Irastovec prostovoljno udarni-ko akcijo. Okrog 100 rudaijev tozda je zjutraj ob 7. uri o v vzhodni del Skal, kjer D pomagali tamkajšnjim doma-inom pri kopanju jarka za novi odovod. Domačini so jih nad-se toplo sprejeh, s harmoniko j napisom „Dobrodošli rudar-|M, ki je visel nad cesto. ,JNa današnjo udarniško akci-) smo se rudaiji nadvse skrbno pripravili," je dejal IVAN JELEN, sekretar osnovne organizacije ZK tega tozda, ko smo se za trenutek ustavili pri njemu. „Pobuda za akcijo je bila iznešena na enem izmed sestankov naše osnovne organizacije zveze komunistov, takoj so jo podprle tudi osnovna organizacija sindikata kot mladina našega tozda. Seveda mi ni treba posebej poudarjati, da je naletela na velik odmev tudi med rudarji." „Ljudje iz našega tozda so pretežno mladi," je nadaljeval Ivan Jelen. „Mnogi izmed njih Rudarjem je šlo delo dobro od rok so iz drugih republik, morda danes celo prvič v Škalah. Toda ne glede na to, so radi prišli na akcijo, pred vsemi pa je bil skupen cilj: izkopati čimveč metrov jarka za novi vodovod." Sobotno dopoldne rudaijem ni bilo najbolj naklonjeno, saj jih je nekajkrat zmočil dež. Ustavili smo se tudi pri IVANU ARISTOVNIKU, predsedniku gradbenega odbora. „Izredno smo hvaležni zaposlenim v tozdu Jama Škale," je dejal. „Nisem pričakoval niti takšne udeležbe kot tudi ne takšnega uspeha. Z današnjim prostovoljnim delom so nam zelo olajšali delo, saj sami ne bi mogli narediti toliko v tako kratkem času. Akcija rudaijev je resnično lep primer dobrega sodelovanja med temeljno organizacijo združenega dela in krajevno skupnostjo ter potrditev, da delavcem jame Škale, čeprav večina izmed njih živi v mestu, ni vseeno, kakšno je življenje na vasi." Ivan Jelen Toda to ni oviralo njihovega dela, saj so tudi v jami delovni pogoji zelo težki. Precej rudaijev je prišlo v Škale kar iz nočnega dela. Kljub temu, na njihovih obrazih ni bilo opaziti utrujenosti in niso prav nič zaostajali v primeijavi s tistimi, ki so bili „spočiti".' Tudi KAREL ŽNI-DAR, vodja čela je imel prejšnji teden nočno službo. Nobeden izmed njih ni rekel; češ po nočnem delu pa še udarniško. Nasprotno! Veseli smo, da lahko pomagamo tukajšnjim ljudem pri gradnji vodovoda." K temu naj dodamo še to, da je Karel Žnidar sicer Velenjčan, vendar sedaj živi v Slovenj Gradcu. Kljub temu pa je v soboto - kot je dejal - rad prišel pomagat krajanom vzhodnega dela Škal graditi vodovod. Karel Žnidar Ivan Aristovnik je še povedal, da bo novi vodovod dolg 800 „Vsi iz moje skupine so prišli na udarniško delo v Škale. „Enako kot drugi, hočem skopati jarek v dolžini 6 metrov in meter deset globoko." je dejal ob koncu. Ivan Aristivnik rudarsko elektroenergetski kombinat velenje Vsem delavcem Kombinata iskrene čestitke za praznik, dan rudarjev, 3. julij rudnik lignita velenje termoelektrarna šoštanj eiektro strojna oprema velenje plastika velenje elektrofiltrski elementi šoštanj avtopark velenje tiskarna velenje 11'i ''m i i jifi SREČNO! 6 NAŠ ČAS Št. 26 (436) - 30. junija 1 »Gorenje-srebrni jubilej zvestobe" Geslo »Gorenje - srebrni jubilej zvestobe" obeležuje slavje 18.000 delavcev Gorenja ob njegovi 25-letnici - Osrednje slovesnosti bodo v dneh, ko bomo po vsej naši domovini slavili 35-letnico ustanovitve nove, socialistične Jugoslavije -Manifestacije na čast srebrnemu jubileju zvestobe, ki imajo resnično delovno in ustvarjalno obeležje pa se bodo vrstile skozi vse leto 1 K V 11 delovnih organizacijah Gorenja oziroma v vseh 42 temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih skupnih služb so že izoblikovali programe slavja, katerih poglavitni namen je ostvariti pogoje za nove dosežke pri utrjevanju in poglabljanju samoupravljanja in samoupravnih odnosov, uveljavljanju novih dohodkovnih odnosov, izboljšanju obveščenosti, pa na področju racionalizatorstva in inovatorstva itd. „V vseh tovarnah, v sleherni temeljni organizaciji združenega dela moramo ustvariti vzdušje, ki gre Gorenju za njegovo 25-letnico, vzdušje za še hitrejše uveljavljanje ekonomskih rešitev zakona o združenem delu, vzdušje za uveljavljanje slehernega delavca kot subjekta Gorenja, na čemer gradimo perspektivo in kar je pogojilo našo dosedanjo uveljavitev* na jugoslovanskem in svetovnih tržiščih kot giganta, ki je sposoben razvojno, tehnološko in tržno združiti in povezati dislocirano proizvodnjo in na osnovi znanja omogočiti razvoj tudi drugim", poudarja generalni direktor sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, Ivan Atelšek, eden od tistih 11 delavcev, ki so začeh pred četrt stolelja ustvarjati Gorenje, znano danes doma in po svetu. Vsem enake pogoje za delo ter enak družbeni in osebni standard V letu, ko slavi Gorenje 25-letnico, želijo zagotoviti delavci Gorenju tudi za naprej tak razvoj, kakršnega so dosegali doslej. Akcija je usmerjena tako v nadalnje utrjevanje samoupravljanja in samoupravnih odnosoiv kot v povečanje produktivnosti dela, zmanjšanje stroškov itd. Za te naloge so se po široki javni razpravi odločali delavci v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. Tudi na ta način naj bi pripomogli k uresničitvi enega od glavnih ciljev jubilejnega leta - zagotoviti zaposlenim v vseh temeljnih organizacijah združenega dela Gorenje širom po Jugoslaviji enake pogoje za delo ter enak osebni in družbeni standard. Ta prizadevanja spremlja akcija za večjo povezanost temeljnih organizacij združenega dela, za medsebojna vlaganja, za utijeva-nje medsebojnih vezi ter tudi za vzpostavitev skupne odgovornosti za poslovanje in razvoj. Takšna usmeritev je prav gotovo potrebna tudi za izpolnitev načrtov prihodnjega razvoja, saj ocenjujejo, da bi leta 1985 sestavljena organizacija združenega dela Gorenje že dosegla celotni prihodek najmanj 31 milijard 345 milijonov dinarjev. To pa je nedvomno odvisno oziroma pogojeno tudi z nadaljnjim napredkom v razvoju programov izdelkov in tehnologije ter z optimizacijo in razvojem marketinga itd. Najzahtevnejše naloge vseh — zagotoviti načrtovano povečanje proizvodnje, ob omejitvi zaposlovanja nove delovne sile, ter izvoza Ko so nedavno tega predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij ter poslovodnih organov temeljnih organizacij združenega de-a, delovnih organizacij in se-itavljene organizacije združene-ja dela Gorenje skupno ocenje-rali dosežke leta 1977 in prvih nesecev letošnjega leta, so bih ned drugim ugotovili, da so >oglavitne razvojne naloge Št. 26 (436) - 30. junija 1978 uresničene, dosežene, čeprav so istočasno tudi opozorili, da bodo potrebni resnično veliki napori in prizadevanja vseh, da dosežejo za letos določene cilje dela in gospodaijenja. Vrednost proizvodnje naj bi občutno porasla zlasti še v drugem polletju, ko napovedujejo začetek obratovanja več novih proizvodnih zmogljivosti, prav tako pa tudi nadaljnje povečanje prodaje na tuje. Sicer naj bi sestavljena organizacija združenega dela Gorenje prihodnje leto, to je leta 1979, z izvozom ustvarila blizu četrtine celotne realizacije, produktivnost bi morala porasti za najmanj 17,5 %, in to ob porastu števila zaposlenih za samo 3,5 %. Najzahtevnejša naloga zaposlenih v temeljnih organizacijah združenega dela Gorenje v prihodnjem letu bo torej zagotoviti načrtovano povečanje produktivnosti, ob omejitvi zaposlovanja nove delovne sile na samo 3,5 %, ter prodaje na tuje. Od leta 1970 naprej so se v veliko družino Gorenje vključili kolektivi tovarn Sever Subotica, Muta, Fecro Slovenj Gradec, Elrad Gomja Radgona, Metal-plast Ruše, Varstroj Lendava, Peter Drapšin Kikinda, FTU Sombor in Mural Mursko Središče. Ustanovljena pa je tudi delovna organizacija Gorenje, Promet - Servis. Od 82.000 dinarjev, kolikor je znašal leta 1952, seje celotni prihodek v četrt stoletja povečal na skoraj 10 milijard dinarjev lani oziroma na predvidenih 13 milijard 472 milijonov dinarjev letos. Število zaposlenih pa se je od 11 iz leta 1953 povečalo na 16.344 lani oziroma na 18.270, kolikor jih načrtujejo za letošnje leto. V mednarodno blagovno menjavo se je Gorenje prvikrat vključilo leta 1964, ko je izvozilo za 957.000 dinarjev izdelkov. Lani so ustvarili s prodajo na tuje že 1 milijardo 253 milijonov dinarjev, letos pa je predviden izvoz *v vrednosti skoraj 2 milijard dinarjev. V letu 1978, ko slavi srebrni jubilej, seveda pa že več let pred tem, Gorenje ni znano samo po doseženem celotnem prihodku, pač pa kot množični proizvajalec izdelkov za široko porabo, elektromotorjev itd. Prvi proizvodni program Gorenja so bila obrtna in kovaška dela ter pridobivanje tufa, zelene gline in bentoni-tov Nadpoprečna ustvarjalna zavest delavcev, jasna razvojna usmeritev Znano je, da je začelo Gorenje, ki se danes ponaša s svetovno razsežnostjo množičnega proizvajalca izdelkov za široko potrošnjo, razvojno pot leta 1953 v vasici Gorenje v občini Velenje. Tam je zdaj tovarna keramičnih ploščic, temeljna organizacija združenega dela tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Prvi proizvodni program Gorenja, obrtne delavnice, so bila leta 1953 obrtna in kovaška dela ter pridobivanje tufa, zelene gline in bentonitov. Pet let pozneje, leta 1958, se je s pričetkom proizvodnje štedilnikov na trda goriva začela jasneje oblikovati fiziognomi-ja Gorenja kot proizvajalca gospodinjske opreme. Presehtev v Velenje (leta 1960) ter postavitev prvih novih lastnih tovarniških prostorov (leta 1964) pa pomenita nova, pomembna mejnika v razvoju Gorenja. Osvajanje proizvodnje novih izdelkov ter gradnja novih tovarniških prostorov za proizvodnjo pralnih strojev in hladilnikov v Velenju pa je ustvarilo potrebno gospodarsko osnovo in trdnost Gorenja, ki je začelo leta 1970 procese sodelovanja s številnimi delovnimi organizacijami izven občinskih in republiških meja. Tako je začelo dobivati Gorenje nove, jugoslovanske razsežnosti in razvojne možnosti. Letos, ko slavijo 25-letnico, pa že lahko delavci s ponosom ugotavljajo spet nove, tokrat svetovne razsežnosti Gorenja. V veliko družino Gorenje so se vključili številni kolektivi Seveda pa na tej svojstveni razvojni poti ni manjkalo tudi težav. Te so bile tako organizacijske kot tehnološke narave, opravka pa so imeli tudi z odpori spričo hitrega tempa razvoja ter uveljavljanja tehnoloških novosti itd. Potrebne so bile številne reorganizacije, da bi lahko kar najb olj učinkovito izpeljali razvojna hotenja, potrebna pa so bila tudi nenehna prilagajanja, združena z reorganizacijami, tako jugoslovanskemu kot svetovnemu tržišču ob isto-* časnem zagotavljanju optimal-nosti serij. Zahvaljujoč nadpoprečni ustvaijalni zavesti večine delavcev in z jasno razvojno usmeritvijo, da morajo delati in gospodariti tako, da bodo omogočiti delo vsem zaposlenim in možnost zaposlitve tudi novim generacijam, vsi take usmeritve niso sprejeh oziroma uresničili, so uspeh premagati vse ovire, ki so se pojavljale na razvojni poti prvega četrtlelja. Izboljšanje in posodabljanje proizvodnje je bilo od vsega začetka v središču pozornosti. Ti in še drugi ukrepi oziroma akcije so bile potrebne tudi zato, da bi dosegli optimalnost proizvodnje, optimalnost posameznih serij ob upoštevanju tehnoloških rešitev in skupnega nastopa na tržišču. Prizadevno delo je bilo v vseh petindvajsetih letih vodilo razvoja Gorenja. govori predstavniki Gorenja še posebej opozorili na pomembno vlogo te sestavljene organizacije združenega dela pri pospeševanju razvoja ma nj razvitih območij. Nobenega dvoma ni, da so tovarne Gorenje na Muti v ra-deljski občini, pa v Gornji Radgoni in Lendavi pomembno vplivale na to, da občine zapuščajo krog nerazvitih. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje zgradila v Nazarjah v sosednji mozirski občini tovarno malih gospodinjskih aparatov, v Rogatcu v občini Smaije pri Jelšah tovarno kondenzatorjev, v Črnomlju pa so nedavno tega začeli graditi novo tovarno kompresorjev za hladilne agregate. Tovrstnih načrtov pa je še več. Med akcije za pospeševanje razvoja manj razvitih območij je mogoče uvrstiti tudi prizadevanja, da bi imelo Gorenje v vsaki republiki oziroma pokrajini tovarno, ki bi se vključevala v proizvodni program Gorenja. Tako, med drugim, načrtujejo gradnjo tovarne elektromotorjev za kompresorje -v Djakovici itd. Ob tem pa ne gre prezreti niti dejstva, da se bo v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje, kot so povedali Ve- lenjčani, že kmalu vključilo elektrostrojno podjetje Tiki iz Ljubljane. Pri tem računajo tako s tehnološkim, tržnim in programskim vključevanjem v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje, sicer pa želi Gorenje s proizvodnjo bojlerjev dopolniti ponudbo izdelkov za dom. Med drugim načrtujejo postavitev nove tovarne, v kateri naj bi na leto izdelati milijon bojleijev, dobršen del tudi za prodajo na tuja tržišča. gosteje ugotavljajo, da kooperantska industrija ne sledi razvoju Gorenja oziroma nasploh premalo skrbi za lasten razvoj. V ilustracijo naslednji podatek: na drugem vzorčnem sejmu, oktobra lani, v velenjski Rdeči dvorani, ko je Gorenje razstavilo številne nove izdelke, ki so znova izpričali evropsko raven proizvodnje Gorenja, so prvikrat predstavili tudi izdelke novega programa „zdravo rjavo." Vendar pa so prišli ti novi izdelki v trgovine šele pred tedni, iz enostavnega razloga, kot zatrjujejo Velenjčani, ker so kooperantje z dokajšnjo zamudo osvojili proizvodnjo potrebnih sestavnih delov za novo proizvodnjo. Leta 1985 najmanj 15 lastnih podjetij v tujini Leta 1985 v razvoju najmanj 400 inženirjev in drugih strokovnjakov Pomembna vloga pri pospeševanju razvoja manj razvitih območij Med nedavnim obiskom člana predsedstev Socialistične federativne republike Jugoslavije in Zveze komunistov Jugoslavije, tovariša Edvarda Kardelja v sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje so med po- Dejstvo je, da je Gorenje v obdobju 1970- 1978 povezalo številne delovne kolektive v Jugoslaviji, pomembno je vplivalo na hitrejši razvoj manj razvitih območij, z ustanavljanjem predstavništev, mešanih družb in lastnih podjetij na tujem pa želijo ustvariti nove možnosti za še večje vključevanje v mednarodno blagovno menjavo in v razvoj svetovne tehnologije. Eno od razvojnih vodil Gorenja je, da naj bi sleherna temeljna organizacija združenega dela v poprečju prodala na tuje 30 do 40 % vse proizvodnje. Sicer pa naj bi leta 1985 imeli, kot so povedah predstavniki sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, najmanj 15 lastnih podjetij v tujini, tako v razvitih kot v nerazvitih deželah. Uresničitev te naloge pa je prav gotovo pogojena z okrepljenimi prizadevanji, tako za razvoj znanstveno raziskovalne dejavnosti kot za programiranje razvoja. Za to, da bi ostvariti nove možnosti za še večjo uveljavitev na tujih tržiščih ter da bi dosegli predvideni razvoj — leta 1985 naj bi nekaj nad 27.000 delavcev že doseglo najmanj 31,5 milijard dinaijev izdelkov — se pripravljajo v sestavljeni organizaciji združenega dela na ustanovitev posebne delovne organizacije za razvoj in znanstveno raziskovalno delo. Le-ta naj bi spodbujala, med drugim, tudi nadaljnji razvoj kooperantske industrije, ki sodeluje z Gorenjem, saj vse po- Leta 1985 naj bi, kot je te dni povedal generalni direktor sestavljene organizacije združenega dela Ivan Atelšek, zaposlovalo Gorenje v razvoju najmanj 400 inženirjev in drugih strokovnjakov — raziskovalcev, ki bi opravljali potrebne funda-men talne in aplikativne raziskave, spremljali razvoj tehnologije doma in v svetu, koncepirali celovitost proizvodnje posameznih izdelkov oziroma programov ter tudi nadzorovali kvaliteto proizvodov, ki prihajajo iz tovarn. Istočasno bodo ti strokovnjaki skrbeli tudi za nastop na tržišču, za plasiranje lastnih tehnologij in lastnih spoznanj v svetu itd. Vlogo sestavljene organizacije združenega dela Gorenje želijo še bolj utrditi Za dosego optimalnih dosežkov na vseh področjih želijo v prihodnje še bolj utrditi vlogo sestavljene organizacije združenega dela Gorenje kot elementa skupnih interesov za združevanje na področju razvoja, racionalizacije tehnoloških procesov, trženja in tržnih raziskav ter združevanja sredstev za uresničitev razvojnih hotenj. Tako bodo ostvaijene nove možnosti za optimalno dosego razvojnih načrtov oziroma nalog sleherne temeljne organiza- cije združenega dela in delovne organizacije v okviru sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, sistema Gorenje. To pa je še tohko pomembnejše, ker so določeni nosilci razvoja posameznih programov Gorenja (gospodinjske opreme, elektronike, zelene tehnike, toplotne in klima tehnike, pogonskih strojev in agregatov, gradbeništva, zaščite okolja, materialov in polproizvodov za industrijo ter servisne in montažne dejavnosti); nosilci razvoja so delovne organizacije. Ob upoštevanju že omenjenih skupnih interesov, to je razvoja, trženja, financ in skupnih investicij, bodo docentrahzirah proizvodnjo in jo specializirali. Optimalnost dosežkov nastopa na trgu pa mora zagotoviti nova delovna organizacija Gorenje, Promet — Servis, ki združuje funkcije na področju tržnih raziskav, prodaje, uvoza in servisiranja. Hkrati s tem pa bodo utrjevali in poglabljali sodelovanje in dogovarjanje s kooperantsko industrijo, trgovino in bankami, ki zavzema zlasti še v zadnjih letih vse pomembnejše mesto in vlogo. Dosedanji razvoj in dosežki ter položaj in vloga Gorenja — v resnični ponos Velenju V rojstnem kraju Gorenja, v kraju istega imena, je zdaj tovarna keramičnih ploščic, katere zmogljivosti bodo povečali od l mihjona na 1,3 milijona kvadratnih metrov letno. Ime rojstnega kraja sistema, ki se ob 25-letmci ponaša s svetovno razsežnostjo množičnega proizvajalca izdelkov za široko potrošnjo, je že vrsto let znano po vsej Jugoslaviji. V sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje je zdaj vključeno 11 delovnih organizacij, servisi Gorenje so v 62 občinah po vsej Jugoslaviji, v njih pa dela 1.250 serviserjev (leta 1985 naj bi jih že najmanj 2.000), v 25 mestih, se pravi v vseh večjih središčih, pa so s saloni Gorenje predstavljene proizvodne novosti in dosežki. Velenju pa so v ponos dosedanji razvoj in dosežki ter položaj in vloga Gorenja. MARIJAN LIPOVŠEK SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTE RESNA SKUPNOST OBČINE VELENJE Številka: 1/S-0/78 Datum: 2a 6. 1978 Na podlagi 9. in 13. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Velenje in 7. ter 10. člena statutarnega sklepa samoupravne interesne skupnosti občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 3/75) sklicujem 10. zbor delegatov — uporabnikov komunalnih storitev in zbor delegatov izvajalcev komunalnih storitev, ki bo v sredo, dne 6. 7.1978 ob 16.00 uri v sejni dvorani skupščine občine Velenje. Predlagam, da zbora zasedata skupaj in obravnavata naslednji dnevni red: 1. Določitev dnevnega reda. 2. Izvolitev organov skupščine (verifikacijske komisije in overova-teljev). 3. Obravnava poročila o izvršitvi sklepov in skrajšanega zapisnika zadnje seje obeh zborov skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti. 4. Obravnava predloga sklepa o spremembah statutarnega sklepa kominalne skupnosti Velenje. 5. Obravnava predloga samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med komunalno skupnostjo in delovno skupnostjo. & Predlog programa dela samoupravne komunalne interesne skupnosti Velenje za leto 197a 7. Obravnava osnutka rebalansa srednjeročnega načrta komunalno stanovanjske izgradnje. 8. Obravnava osnutka samoupravnega ^orazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne porabe na območju občine Velenje. 9. Dopolnitev letnega in srednjeročnega načrta ter rebalans plana začasnega načrta financiranja za leto 1978: a) Šaleška magistrata b) Rebalans letnega načrta in nadomestila za uporabo mestnega zemljišča c) Investicijski načrt vodovoda in kanalizacije. 10. Obravnava predloga za odprtje žiro računa za dejavnost urejanja stavbnih zemljišč. 11. Obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o izločanju dela sredstev stanovanjskega prispevka za financiranje primarnih in sekundarnih komunalnih objektov in naprav, ki so vezana na usmerjeno stanovanjsko gradnjo v občini Velenje. IZ Obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med interesnimi skupnostmi gospodarskih dejavnosti in delovno skupnostjo strokovne službe. 13. Sklepi o najetju kredita. 14. Spremembe cen toplovoda, vodarine in kanalščice, pogrebnih storitev ter odvoz komunalnih odpadkov in smeti. 15. Vprašanja delegatov. 16. Razno. ^ Predsednik skupščine Drago TRATNIK, s. r. I DELEGATSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI Na skupni seji vseh 3 zborov Skupščine občine Velenje, 6. junija 1978, so delegacije zastavile več vprašanj. Izvršni svet skupščine občine Velenje nam je v zvezi z delegatskimi vprašanji na zadnji seji občinske skupščine in odgovori nanje poslal v objavo naslednje gradivo: ZAKAJ KASNI UREJANJE TELEFONSKEGA OMREŽJA NA OBMOČJU ŠALEK -GORICA? Delegacijo krajevne skupnosti Šalek — Gorica je zanimalo, zakaj kasni priključitev telefonskega omrežja v njihovi krajevni skupnosti. Odgovor je posredovalo Podjetje za PTT promet Celje: „Izgradnja telefonskega omrežja na področju Šalek -Gorica je bila razdeljena na dve fazi, in sicer na izgradnjo sekundarnega telefonskega omrežja ter na izgradnjo primarnega telefonskega omrežja. Izgradnja sekundarnega telefonskega omrežja je bila preko zavoda za urbanizem Velenje oddana izvajalcu del REK Velenje. Kakšna je bila finančna struktura, oziroma kakšne so bile pogodbene obveznosti za to omrežje, ni znano PTT podjelju Celje, ker pri tem ni sodelovalo. Ko je bilo omenjeno omrežje zgrajeno, je bil na pobudo REK Velenje razpisan tehnični pregled. Pri tem pa so bile ugotovljene določene pomanjkljivosti, katere je REK deloma že odpravil. Eden od pogojev je bil tudi, da se omrežje dokončo prevzame, ko bodo podane končne meritve, ki pa delegatski naš čas Zbor občanov KS Velenje - Stara vas V zadnjem letu dni več pomembnih pridobitev za krajane Stare vasi — Odločitev zbora: prepoved prometa s tovornjaki po Koroški cesti — Za objekte, ki so pomembni za mesto oz. za naloge skupnega pomena naj bi mestne krajevne skupnosti solidarnostno združevale del sredstev Na zadnjem zboru so občani krajevne skupnosti Velenje — Stara vas ocenili dosedanje delo krajevne skupnosti, ob tem pa spregovorili tudi o mestu in vlogi krajevne skupnosti v našem samoupravnem sistemu. Ugotovljeno je bilo, daje bilo delo in življenje v tej krajevni skupnosti v zadnjem obdobju dokaj razgibano. V zadnjem letu dni je dobila Stara vas novo vzgojnovarstveno ustanovo „Rožle", ob njej je bilo urejeno otroško igrišče, kinodvora-na je dobila novo zunanjo podobo, pomembna pridobitev pa je tudi samopostrežna trgovina, ki jo jt uredila veleblagovnica Nama. Rešeni so bili še nekateri komunalni problemi; akcija toplifikacije in napeljave telefona uspešno poteka in ostaja slejkoprej le nekaj stanovanjskih hiš, ki še niso priključene na vročevod-no omrežje. Splošna ugotovitev zbora občanov je bila, da je bilo opravljeno precej več nalog, kot pa so jih krajani Stare vasi zapisali leta 1975 v program drugega referenduma. Preostale naloge, gre le še za ureditev javne razsvetljave ob Cesti pod parkom ter za ureditev pločnika na začetku Koroške ceste, od križišča s Celjsko cesto do križišča s Kidričevo cesto, pa bo tudi treba čimprej opraviti. Ob ocenjevanju dosedanjega dela krajevne skupnosti Velenje - Stara vas so razpravljala menili, da marsikje še vedno preradi pozabljajo, da krajevna skupnost ni „občina v malem", pač pa temeljna samoupravna celica. Zato bo treba storiti vse, da dobijo krajevne skupnosti v naši občinski skupnosti tisto mesto in vlogo, ki jim gre. Krajevna konferenca SZDL Velenje - Stara vas naj bi zato podrobno preučila gradivo „Smeri nadaljnje graditve političnega sistema samoupravne demokracije v občini Velenje", ki je v javni razpravi V gradivu mora biti, kot so poudarjali razpravljala, podrobno opredeljen tudi položaj oz. vloga in mesto krajevne skupnsoti, kar zdaj ni slučaj. Pereča krajevna problematika Ko so govorili o pereči krajevni problematiki so občani krajevne skupnosti Velenje — Stara vas obsodili potezo celjskega Izletnika, ki je, ne da bi o tem obvestil kogarkoli v krajevni skupnosti, ukinil avtobusno progo do Rudarskega doma, bojda za to, ker na križišču pri Rudarskem domu ni mogoče obračati avtobusov. Če bi Izletnik na ta problem opozoril krajevno skupnost, bi zagotovo našli rešitev takoj in ne bi bilo treba ukinjati te avtobusne proge, saj so krajani predlagali na zboru več variant, da avtobuse ne bi bilo treba obračati na križišču pred Rudarskim domom. Zahtevali pa so, da mora celjski Izletnik ponovno vzpostaviti avtobusno progo s Staro ijo. ug problem, ki pa je po svojem obsegu in posledicah zagotovo še večji, pa je promet po Koroški cesti. V industrijski coni v Stari vasi so zgrajeni novi objekti (skladišče ERA, objekt Interevrope itd.), ves promet s težkimi tovornjaki s prikolicami pa se odvija po ozki cesti skozi Staro vas. Cesta, ki so jo modernizirali tudi s prispevki krajanov, je iz tedna v teden bolj uničena. Lastniki hiš, ki so ob cesti, pa že opozarjajo tudi na škod o, ki nastaja na objektih. S to problematiko so že nekajkrat seznanili pristojne službe in delovne organizacije, vendar je doslej ostalo vse po starem. Prepoved prometa s tovornimi vozili po Koroški cesti Zato je zbor občanov sklenil, da se takoj prepove ves promet s tovornimi vozili po Koroški cesti, izjemoma do 31. julija pa se dovoli prevoz tovornjakom, ki prevažajo blago za ERO in Interevropo. Do takrat pa je treba urediti povezavo ceste iz industrijske cone v Stari vasi z nadomestno cesto Pesje - Stari jašek, po kateri naj bi potekal v prihodnje ves vajanje Gradbe tovorni promet do industrijske cone. Ugotoviti pa bo tieba tudi škodo, ki jo je povzročila prekomerna obremenitev cestišča s tovornjaki s prikolicami Zbor občanov je tudi sklenil, da se ob Koroški cesti prepove parkiranje motornih vozil ter zaradi ozke ceste, brez pločnikov, prepove tudi vožnja vozilom z oznako „L" (avto-šola). predlog: združevanje dela sredstev KS za skupne mestne potrebe Na zboru občanov so obravnavali še nekatera droga vpraša nja v zvezi z urbanizacijo in prostorskim načrtovanjem in pri tem, kot že nekajkrat doslej, ugotovili, da nekateri organi oz. strokovne službe pri pripravi posameznih predlogov oziroma sprejemu odločitev na krajevno skupnost, kot vse kaže, enostavno pozabijo. Takšna praksa pa ni več vzdržna! Krajani Stare vasi so na zadnjem zboru zahtevali, da gostinsko podjetje „Paka" dokončno sporoči, ali in kdaj ima v načrtu ureditev bifeja „Rudar". Znova je bila izražena tudi zahteva, daje treba pogosteje kot doslej nadzorovati izvajanje odloka o javnem redu in miru ter promet na območju krajevne skupnosti Stara vas ter da bi morala komunalna straža bedeti tudi nad parkom. Ker pa je na območju krajevne skupnosti Velenje — Stara vas več objektov, ki so pomembni za vse mesto (park, športna igrišča, kino-dvorana itd.) krajevna skupnost Stara vas pa vseh nalog v zvezi z njihovim vzdrževanjem oz. urejanjem ne zmore, je bil izoblikovan tudi predlog, da bi krajevne skupnosti na mestnem območju solidarnostno združevale del sredstev za financiranje skupnih mestnih nalog. Čimprej je torej treba spremeniti prakso, da so izključno krajevne skupnosti, na območju katerih so objekti splošnega pomena, dolžne skrbeti za njihovo urejanje oz. vzdrževanje. se lahko izvedejo samo, ko bo zgrajeno celotno omrežje - tudi primarno. Te meritve pa bo opravil izvajalec primarnega omrežja. Izgradnja primarnega telefonskega omrežja pa je prevzelo PTT podjetje Celje, tako finančno kot tudi operativno. PTT podjetje Celje pa je za izje del sklenilo pogodbo z beno montažnim podjetjem TEGRAD Ljubljana, s katero je bilo dogovorjeno, da bodo dela opravljena do 1. 7. 1978. PTT Celje pa z naročniki ni sklenilo nobene pogodbe glede izgradnje telefonskih priključkov, ker za izgradnjo telefonskih priključkov ni dobilo nobenih sredstev. Kasnitve vključevanja telefonskih naročnikov pa so in bodo zaradi naslednjih vzrokov: 1. Ker so dosedanje meritve sekundarnega telefonskega omrežja pokazale odstopanje merilnih rezultatov od predpisanih vrednosti, bo veijetno potrebno popraviti omenjeno telefonsko omrežje. 2. Na področju Šalek-Gori-ca je bila spremenjena blokovna izgradnja. Ker PTT podjetje Celje ni bilo pravočasno obveščeno o tem, da bi izdelalo spremembo projekta, je bilo potrebno prekiniti dela. Sedaj je že v izdelavi sprememba projekta glede na de jansko stanje. 3. V samem naselju je Vegrad kot izvajalec del na toplovodnem omrežju večkrat poškodoval komaj zgrajeno telefonsko kabelsko kanalizacijo. Glede na zgoraj omenjene probleme bomo lahko, v kolikor bodo dokončne meritve pokazale ugodne rezultate, začeli vključevati telefonske naročnike v individualni izgradnji v mesecu avgustu. Pri blokovni izgradnji pa bomo začeli z nadaljnjimi deli, kakor hitro bo izdelana sprememba projekta, oziroma kakor hitro bo potem lahko izvajalec del TEGRAD pričel z deli." KAJ JE Z MAGISTRALNIM VROČEVODOM ZA NASELJE ŠALEK-GORICA? Delegacijo občinske uprave in štaba teritorialne obrambe je zanimalo, kaj se dogaja s toplovodom v soseski Šalek — Gorica in kdo je odgovoren za nestrokovno izvedbo del. Podjetje za distribucijo toplote „Toplovod" Velenje je poslalo naslednji odgovor: Delovna organizacija TOPLOVOD Velenje je leta 1973 pričela skladno s srednjeročnim planom investicij v toplovodne komunalne naprave graditi magistralni vročevod za naselje Šalek-Gorica. V dveh fazah izgradnje je bil vročevod do toplotnih postaj na omenjenem področju dokončan do leta 1975, veljal pa je cca 10,500.000 dinarjev. Pri izgradnji vročevoda je bila uporabljena nova tehnologija izolacije, ki je imela tedaj že odlične reference na zahodno--evropskem in tudi jugoslovanskem trgu, predvsem v objektih, zgrajenih za JLA. Omenjeni sistem polaganja in izolacije cevovodov se razlikuje od klasičnega v tem, da ni potrebna gradbena kineta, ampak se po sistemu KELIT izolirane cevi prosto položijo v pripravljen izkop. S tem sistemom se zmanjšajo stroški za gradbena dela približno za tretjino, potreben čas za polaganje cevovodov pa skoraj za polovico. Izvajalec omenjene izolacije cevovodov v sistem KELIT je bil po naročilu investitorja GRADLES Maribor, ki je dela izvršil v predvidenem roku in zanje dal vse potrebne izjave o kvaliteti del in vgrajenih materialov. Izvajalec predmetne izlacije je na podlagi garancije inozemskega proizvajalca izolacijske mase KE Kunststroffwerk Linz garantiral tudi dopustne temperaturne obremenitve do 160 C — trajne in do 180°C občasne izpostavljenosti. Hkrati se je izvajalec v pogodbi zavezal za 5-letno garancijo na izvršena dela pri izolaciji vročevoda. Približno 6 mesecev po dokončanju del in pričetku poiz-kusnega obratovanja vročevoda so bile opažene in ugotovljene prve pomanjkljivosti, ki jih je izvajalec izolacije GRADLES Maribor na zahtevo takoj odpravil. Ker so se v jeseni 1976 in spomladi 1977 pomanjkljivosti in okvare po vsakem deževnem obdobju ponavljale in ugotavljale na različnih mestih na vroče-vodu je DO Toplovod Velenje zahtevala od izvajalca, da preskrbi strokovno ekspertizo o kvaliteti in ustreznosti uporabljene izolacijske mase. Raziskavo in analizo predmetnega izolacijskega materiala je opravil Zavod za raziskavo materialov in konstrukcij Ljubljana ter izdal poročilo iz katerega je razvidno: — da uporabljena poliuretanska izolacijska masa, s katero je izvajalec izoliral vročevod za naselje Šalek-Gorica, ni primerna za temperature nad 130° C ter - da je pomanjkljiva izvedba stikov s strani izvajalca izolacije omogočila dostop talne vode in pospešila razpad izolacijske mase. Na podlagi ugotovitve Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij Ljubljana in dejstva, da vročevod ni obratoval gri višjih temperaturah kot 150 C — trajno oziroma 160°C občasno, je Do Toplovod Velenje takoj vložila tožbo na okrožnem gospodarskem sodišču Maribor, v kateri zahteva od izvajalca, da v okviru izdane garancije v celoti sanira vročevod in ne samo popravlja okvarjeno izolacijo. Medtem je izvajalec izolacije GRADLES Maribor - sedaj TOZD GIP v DO GRADBENI FINALIST Maribor še pred iztekom tožbe pristal na fazno saniranje vročevoda po predlaganem sistemu. Razumljivo je, da so se bodoči občani in odjemalci toplotne energije vpraševali za razloge gradbeno-sanacijskih del, ki jih bodo opazili na vročevodu, zato želimo poudariti, da je naročnik in plačnik vseh sanacijskih del GRADBENI FINALIST TOZD GIP Maribor, medtem ko DO Toplovod Velenje samo koordinira in nadzira izvedba Hkrati želimo podpreti konstruktivno kritiko delegacije TGO Gorenje v zvezi s komunalnih urejanjem stavbnih zemljišč, ki zajema tudi toplovodne naprave. Že pri načrtovanju komunalnega opremljanja zemljišča za naselje Salek-Gorica smo predlagali, da naj se za potrebe komunalnih naprav zgradi enoten kolektor, v katerem bi potekale vse komunalne instalacije. Prednosti predlagane rešitve ni potrebno posebej poudarjati, saj je očitno, da kolektor potrebuje mnogo manj prostora, možnosti za poškodbe instalacij zaradi zunanjih del so odpravljene, zemljišče nad ko-lektorjem je vedno kopno in lahko služi za pohodno pot, vzdrževanje komunalnih naprav je bistveno cenejše, vsako poseganje v naprave se lahko opravi brez zemeljskih del in nenazadnje je investicija v celoti gotovo manjša. V primeru komunalnega opremljanja naselja Šalek-Gorica ne samo, da predlagana rešitev ni bila uporabljena, ampak so se komunalne instalacije vsaka zase obravnavale in gradile. Enaka napaka se pri opremljanju stavbnega zemljišča ponavlja tudi za naselje Šalek IL tako da so kritike občanov popolnoma upravičene. Menimo, da bi se pri komunalnem opremljanju tako pomembnega stavbnega zemljišča morah obnašati mnogo bolj odgovorno, predvsem v smislu pregovora: NISMO TAKO BOGATI, DA BI LAHKO GRADILI POCENI; saj nas bodo take napake kasneje pri vzdrževanju komunalnih naprav predrago stale." ZAKAJ SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOS T NE IZPOLNJUJ! OBVEZNOSTI DO KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠOŠTANJ? Delegacija krajevne skupnosti Šoštanj navaja v delegatskem vprašanju, da samoupravni komunalna interesna skupnost Velenje ne izpolnjuje svojih obveznosti do krajevne skupnosti Šoštanj, s čimer je ovirano izpolnjevanje programa deb krajevne skupnosti. Delegacijo je tudi zanimalo, kje je vzrok n neizpolnjevanje obveznosti? Strokovna služba samoupravne komunalne interesne skupnosti Velenje je posredovala naslednji odgovor: Za Krajevno skupnost Šoštanj je bil v letu 1977 sprejet program v višini 1,700.000 (fin, od tega je bilo krejevni skupnosti nakazano 800.000 din in je ostal dolg v letu 1978 k 900.000 din. Ta dolg pa izhaja iz dejstva; da je bilo v mestu Velenju potrebno izvršiti nekatera neodložljiva dela, ki niso bila zajeta v letnem planu in zato je bil potreben rebalans plana: — izgradnja mostu na Celjski cesti, — asfaltiranje prevleke m ulicah v mestu Velenju, ki so bile dotrajane in so le-te bile nujno potrebne obnove, zlasti ob priliki odkritja skulpture Maršala Tita, — predor Šalek. Za ostali dolg, katerega mon krajevna skupnost Šoštanj dobiti v skladu s prihodom sredstev v letu 1978, to je 800.000 din, bo le-ta sredstva krajevna skupnost po rebalansu plana, katerega bo sprejela skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti 6. 7. 1978, tudi po dinamiki prihodkov prejela. Obveze iz letošnjega prog ma pa krajevna skupnost štanj prejema v okviru prihodkov in sorazmerja izdatkov iz prispevkov za uporabo mestnega zemljišča." KAKO JE Z DOBAVO ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA DEL VASI RAVNE? Delegacija krajevne skupnoiti Ravne pa je vprašala, kako je i redno dobavo električne enogt je za del vasi Ravne, kar je ae-dvomno življenjskega pomeni za tamkajšnje občane. Žal za Podjetje za distribucijo električne energije TOZD Elektro Slovenj Gradec še ni odgovorilo. Storjeni bodo vsi potrebni ukrepi, da dobe prebivalci Raven pri Šoštanju odgovor na vprašanje oziroma, da se reši problem dobave električne energije za del zaselka Ravne. Razstava delavcev-likovnikov Gorenja V Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje so pred dnevi odprli razstavo likovnih del delavcev Gorenja, ki sodi v sklop prireditev proslavljanja letošnjega srebrnega jubileja. Izredno zanimive stvaritve razstavlja petnajst delavcev-likovnikov: Zmago Herman, Boris Kralj, Anton Repnik, Erik Vodeb in Simon Rupnik iz tovarne Gorenje-Muta ter Vio-leta Gobec, Lojze Jerčič, Edo Kralj, Roman Kralj, Milan Matko, Peter Matko, Mirko Modrijan, Ivan Mrak, Stanko Oder in Danilo Torej iz Tovarne gospodinjske opreme. Štiri iz- siej sem razstavljal na Muti, v Šoštanju, Kranju, Kostanjevici, vfj _ 1 Peter Matko med njih smo zaprosili, da nam o svojem likovnem ustvarjanju zaupajo nekatere zanimivosti. LOJZE JERČIČ (iz Velenja, zaposlen v galvaniki): „Z likovno umetnostjo se ukvarjam že deset let Moja glavna strast so kipi iz varjenega železa, obliku- ?' m pa tudi glino in rezbarim. ema vseh mojih izdelkov je človek in njegovo življenje in taka so tudi dela, ki jih razstavljam v Gorenju. Približno dvanajst jih je, vsa pa so starejšega datuma. V zadnjem času sem namreč zelo zaposlen z izdelavo večje skulpture pohorskega heroja Šarha, ki jo bomo skupaj z učenci postavili pred posebno osnovno šolo v Velenju. Študijo tega kipa prikazujem tudi na tej razstavi poleg tega pa so še dela z naslovi Apokalipsa, Študija glave, Lik ženske in druga. Do- Lojze Jerčič Trebnjem, Hagenu, Heiligen-hausu in sodeloval na III. srečanju slovenskih likovnih samo-rastnikov." EDO KRALJ (iz Velenja, zaposlen kot umeijevalec v tozd Elektronika): „Slikam že približno devet let in sicer vse od portretov do pokrajinskih in abstraktnih slik. Poslužujem se posebne tehnike, ki je ne uporablja nihče drug v naši dolini pa tudi sam je še vedno raziskujem, ker še nisem popolnoma zadovoljen z njo. Doslej sem naslikal približno 1500 del, samostojno pa sem razstavljal v Gorenju. Menim, da bi se morali slikarji samouki naše doline več povezovati med sabo in iz- Mirko Modrijan menjavati pridobljene izkušnje. Na razstavi, ki jo namenjamo srebrnemu jubileju zvestobe, visita dve moji sliki: Človeške strasti in Delirij." PETER MATKO (iz Šmartnega ob Paki, zaposlen kot ošte- Burna pot prekomorcev Druga vojna se je nepredvidljivo poigrala z usodami — Zani Kranjc je prepotoval pol Evrope, da se je lahko priključil narodnoosvobodilnemu boju Usode druge svetovne vojne so bile različne. V prepletanju slučajnih, takšnih ah drugačnih, okoliščin je vojna vsakega doletela drugače, ga zavrtela v svoj neizbeže:. in nesmiselen vrtinec. Mnoge mlade fante so Nemci mobilizirali in jih poslali na širna evropska bojišča in zopet je bilo vse odvisno od slučajnosti in sreče. Tako se je pričela tudi pot ŽANIJA KRANJCA „Skupaj z mnogimi slovenskimi fanti so me Nemci mobilizirali in po vseh pripetljajih smo se znašli v Franciji Kmalu in povsem slučajno smo se seznanili z Gorenjci, ki so bili naše usode deležni že prej in so bih ob našem prihodu že francoski partizani Z njimi smo navezah stike in ob bombardiranju Gre-nobla nas je 26 Slovencev pobegnilo na določeno mesto, postali smo francoski borci za svobodo. Borih smo se z ramo ob rami s Francozi, opravljali sabotaže in podobno. Ob osvoboditvi Francije smo se znašli v Mar-seillesu in od tam smo z ladjo ter po številnih dogodivščinah pripotovali v Split, kot 5. prekomorska brigada. Sam sem bil tam dodeljen v avto—enoto in s svojim vodom sem prevažal zavezniški material iz pristanišča na celino. Kasneje sem vozil v sklopu slovenskega Glavnega štaba. (O tam zgovorno priča takratna izkaznica, ki jo s ponosom pokaže in na kateri lepo piše, da je bil v „odseku za motorizacijo". Tudi pečat Glavnega štaba je še povsem razločen) Tako sem sodeloval tudi pri osvobajanju Trsta in od tam pri-romal na mariborsko področje. Tam sem bil namestnik komandanta avto—bataljona, konec le- vilčevalec osnovnih sredstev): „Začetki mojega udejstvovanja na slikarskem področju segajo še v osnovno šolo. Tako sem že kot osmošolec imel prvo samostojno razstavo, pozneje pa sem razstavljal še v Celju, Mozirju, Šmartnem ob Paki, Zagorju, Velenju ter sodeloval v prvi slikarski koloniji Izlake-Zagorje, v koloniji Bratstva in Enotnosti Dudovice ter dvakrat na republiškem bienalu amaterjev. Največ rišem z oljem na platno, nekoliko manj pa izdelujem paste-lov in risb. Najpogostejši m otivi mojih del so portreti in krajine. V Gorenju razstavljam troje ,. Ip. fEjj • ■ S posvetovanja o širjenju alkoholizma med mladimi m m Edo Kralj starejših del z naslovi Portret i., Portert II. in Tihožitje." MIRKO MODRIJAN (doma iz Šmartnega ob Paki, zaposlen kot prodajni referent): „Pred petnajstimi leti sem se spoprijel s slikarstvom kot samouk. Ze takrat so bih moji vzorniki impresionisti in zato so tudi moje slike Se najbližje tej smeri. Najraje upodabljam doživetja iz okolja v katerem živim, tista, ki me v nekem trenutku najbolj pritegnejo. Naslikam jih tako, kot jih pač takrat doživljam. Rišem z oljem na platno, še najraje pa na juto, ki se mi zdi bolj pristna, preprosta in zato bliža človeku. Doslej so moja dela visela na razstavah v Šmartnem ob Paki, Šoštanju, Velenju, Mariboru in Ljubljani V Gorenju pa razstavljam pet del. J. KRAJNC Vse več alkohola v mladi krvi V Velenju so zaradi zaskrbljujočega širjenja alkoholizma med mladimi pripravili posvet na to temo — S konkretnim akcijskim programom odpraviti ta pojav Svet za delo s starši pri Občinski zvezi prijateljev mladine Velenje je pred tednom dni pripravil posvetovanje o širjenju alkoholizma med osnovnošolsko, srednješolsko in delavsko mladino, ki je temu pojavu najbolj izpostavljena. Povod za sklic tega posveta so bili nadvse zaskrbljujoči razultati nekaterih raziskav, ki kažejo, da je alkoholizem med mladoletniki vse bolj razširjen in pa dejstvo, da na področju naše občine ni gostinskega lokala, kjer mlademu človeku ne bi bili pripravljeni postreči z alkoholom. Zato je bil namen omenjenega posveta, da vodje posameznih gostinskih enot (na sestanek jih je žal prišlo bolj malo), zdravniki, psihologi ter družbeno politični in pedagoški delavci v skupni poglobljeni razpravi pristopijo k razreševanju tega vse bolj raz-raščajočega se problema in da ta 1945 pa sem bil zaradi bolezni odpuščen iz vojske." Veselih in nevarnih dogodkov v spominu verjetno ne manjka? „Nikakor ne. Poleg dneva osvoboditve in prej vrnitve v domovino, se najraje spominjam pristanišča v MarseUle-su in vkrcanja na ladjo, ki nas je pozneje popeljala proti domovini Kako veselo in nepričakovano je bilo srečanje s številnimi rojaki, celo nekaterimi znanci in prijatelji, ki so se s to ladjo pripeljali že iz Anglije in so bih kot mi namenjeni v domovino. Kljub vsej propagandi izdajalske jugoslovanske vlade, ki je bila zlasti močna v Angliji, se nas je velika wčina vračala domov trdno odločena boriti se za svobodo. Najbolj mi je šlo za nohte, če se ustavim še pri spominu na nevaren dogodek, ko so našo kolono avtomobilov na Plitvi-cah nenadoma napadli belo maskirani nemški vojaki na smučeh. Po hudem začetnem pres< nečenju smo se le nekako zbrali in smo končno Nemce pregnali V tistih trenutkih negotovosti mi nikakor ni šlo v račun, da bi po tako dolgi in burni poti, ki je bila potrebna, da sem se vrnil v domovino, za vedno ostal na pragu Slovenije. Pa se je le vse srečno končalo." In danes? „Danes? Uživam pokoj, še vedno se srečujemo prekomor-ci, obujamo spomine na vesele in žalostne prigode naše burne vojne poti in skupaj z mladimi ohranjamo revolucionarne tradicije." In res. Prav v času pogovora se je pogovarjal s tovariši in so-borci iz 5. prekomorske za pot v Suho krajino na osrednjo proslavo Dneva borca. J. P. Spomini ukradenega otroka Franc Štiglic iz Ljubnega je eden tistih, ki je v svojem ranem otroštvu občutil vse strahote divjanja vihre druge vojne — Boleči in neizbrisni spomini so še živi Druga svetovna vojna, najstrašnejša od vseh v človeški zgodovini, je v vseh svojih grozotnih razsežnostih porodila nova orožja, nove načine bojevanja, nove načine mučenja in Ubijanja ljudi Prizanešeno ni bilo nikomur, fašistični zavojevalci niso poznali razlik, njihovih strahot so bili deležni borci, ženske, ostareli ljudje in najmlajši, ki so bili rojeni tik pred divjo vojno vihro in med njo. Nacifašisticne horde so v svojem nepojmljivem divjanju oživile in po svoje prikrojile tudi barbarstvo nekdanjih turških osvajalcev, po svoje so oblikovale janičarstvo in tako med vsemi žrtvami svetovne morije poznamo tudi ukradene otroke. Enako je bilo njihovo trpljenje in po svoje različne so bile njihove usode, ena bolj tragična od druge. Življenje se je kruto poigralo z njihovim otroštvom. FRANC ŠTIGUC, iz Ljubnega in po rodu iz Bočne je eden izmed njih. „Že kmalu po začetku vojne je oče odšel v partizane, skupaj s številnimi so-vaščanl Nemci so po naključju odkrili bunker v katerem so ti borci počivali, zajeli so jih in kasneje večino ustrelili v celjskem Starem piskru. Oče je bil med njimi. Divjanja okupatorjev s tem še ni bilo konec. Izselili so vse svojce zajetih partizanov in jih poslali v taborišča. Tako sem skupaj z obema bratoma občutil vse strahote različnih taborišč v NemčijL V njih sem preživel dolgo obdobje od 15. avgusta 1942. do 27. julija 1945." Kljub ranemu otroštvu je verjetno spomin na te dogodke še danes živ? „Res je. Star sem bil le tri leta in pol, pa vendar so se mi ti dogodki in romanje po Nemčiji neizbrisno vtisnili v spomin. Kako bi mogel pozabiti razbijanje in divjanje Nemcev, ki so nekega zgodnjega jutra vdrli v našo hišo, nam ukazali, da se oblečemo in nemudoma odpravimo na pot, mama, dva brata in jaz. Strpali so nas v zloglasno „marico" in nas odpeljali v Celje, Iger smo prenočili v takratni »okoliški šoli". Naslednjega dne so nas ločili od mater. Kako naj to pozabim. Našo mamo smo videli takrat zadnjič. Za vedno je ostala v Auschvvit-zu. Nas otroke so prav tako odpeljali v nemška taborišča, kjer so nas vzgajali kot janičarje. Hodili smo v šolo, se učili nemščine in drugih njim lastnih predmetov, vmes pa smo bili izpostavljeni divjanju „lagerfuehrer-jev", ki kakšnega posebnega usmiljenja do nas niso čutili. Mlajši smo hodili v šolo, starejši pa sp garali po tamkajšnjih kmetijah. Na ta način smo v tem času spoznali „življenje" sedmih ali osmih taborišč. Ob kapitulaciji nacistične Nemčije so nas prevzeli zavezniki in s posredovanjem naše vlade smo se lahko vrnili domov. Da, vrnili smo se na domove. Toda kakor je bila vrnitev prijetna, tako se je usoda še enkrat na najbolj krut način poigrala z nami. Dom je bil prazen, brez očeta in matere. Po vsem kar smo doživeli in preživeli smo ostali sami Za nas tri je poskrbela teta in tako v tistih težkih trenutkih in pozneje le nismo bili čisto sami." J. P. na podlagi konkretnih zaključkov oziroma stališč sprejmejo akcijski program. Ta naj bi potekal kontinuirano in zajemal vse vzgojne ter varstvene ustanove od vrtca dalje, kot tudi vse ostale dejavnike, Id v socializa-cijskem procesu vplivajo na oblikovanje osebnosti mladega človeka. Pri tem bodo posebno skrb morah nameniti seveda vzgoji v družini, delovni sredini in seveda tudi v krajevni skupnosti. Doslej se je namreč dogajalo, kot so ugotovili na posvetu, da smo skrbeh le za zdravljenje alkoholikov, preveč pa smo zanemaijali preventivo na tem področju. To je imelo v končni fazi velike negativne posledice tako pri rezultatih na delovnem mestu kot tudi v družinskih in drugih razmerah. Vsem, ki so se zbrali na posvetu, sta o alkoholizmu in posledicah, ki jih le-ta povzroča, spregovorila dr. Rajko Fenc in dr. Bergant. V ilustracijo sta nanizala nekaj zares zaskrbljujočih podatkov: v nevinorodnih področjih Slovenije uživa alkohol 40 odstotkov osnovnošolskih otrok v vinorodnih pa kar 86 odstotkov. V porabi koncentriranega alkohola prepričljivo vodimo na svetovni lestvici, prav tako smo na prvem mestu tudi po številu samomorov, kar nedvomno lahko povezujem z zelo razširjenim alkoholizmom Raziskave so na primer pokazale tudi to, da pri osebah, ki redno uživajo alkohol, izpade zara- di tega kar deset let delovne dobe. Vsa ta in še nekatera dejstva pa pogojujejo tudi številne druge negativne posledice, ki naravnost silijo v to, da se jih čimprej vsaj omeji če že ne odpravi Zato so na posvetu oblikovali nekaj konkretnih stališč, iz katerih bodo izhajala nadaljnja prizadevanja za odpravo alkoholizma med mladimi. Predvsem bodo poskrbeli, da občinska skupščina čimprej sprejme odlok o prepovedi točenja alkohola mladoletnikom in da bo tO vidno označeno tudi v lokalih._ Nadalje naj bi vse vzgojno varstvene ustanove v svoj program vnašale še več vzgoje v smislu boja proti alkoholizmu, prav tako pa tudi krajevne skupnosti, delovne organizacije in družine. Prizadevali si bodo tudi, da bi mladi v Velenju dobili svoj prostor, kjer naj bi bolj racionalno izkoriščali prosti čas in pa mlečno restavracijo, v kateri bi točili le brezalkoholne prijače. Če bo mogoče, bodo med drugim skušali vplivati še na to, da bi se znižale cene brezalkoholnih pijač, ki so v primerjavi z alkoholnimi resnično previsoke. Vsa ta in še nekatera druga stališča so zapisali v akcijski program, ki naj bi ga s svojim sodelovanjem podprli tudi mnogi drugi in tako poskušali zajeziti Siljenje alkoholizma med mladimi, kije dobilo take razsežnosti, da se nad njimi resnično moramo zamisliti J. KRAJNC i Akcija - v a i lostr ■ II pas Slabo vidne oertne obeležbe — premajhna skrb za varnost prometa — Kdaj v Velenju še dve semaforizirani križišči Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Velenje je tako kot v predhodnem obdobju, tudi letos precej aktiven. V preteklih mesecih je naredil veliko na področju preventive in prevzgoje občanov v cestnem prometu ter posredovanja znanja vzgojno varstvenim delavcem. Organiziral je občinsko tekmovanje na temo Kaj veš o prometu z teoretični n in praktičnim preizkusom znanja za mladino višjih razrvdov osnovnih šol in za mladino srednjih Sol Najboljši s tega tekmovanja st, sodelovali na republiškem tekmovanju v Novem mestu in dosegli dobre rezultate. V sredo so člani sveta izvedli akcijo — Varnostni pas. Na bencinskih črpalkah v Velenju in Šoštanju so pregledovali, če so vozniki in njihovi sopotniki na prvih sedežih pripeti z "arno-stnim pasom. Vozniki so izpolnili tudi krajšo anketo. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravlja letos še več drugih akcij. V kratkem bodo končali analizo pomanjkljivosti prometne signalizacije v naši občini Svet je doslej že ugotovil pomanjkljivo delo komunalno obrtnega centra, ki je zadolžen za ureja-talnih obeležb na cestiščih, eprav so me Cei zimski meseci zdavnaj za nami, je bilo pri obnovitvi obeležb bore malo storjenega. Nujno pa čakajo nove obeležbe prehodi za pešce na Foitovi, Šaleški in Kidričevi cesti v Velenju, na cesti proti Šoštanju, v Šoštanju in še v nekaterih drugih predelih naše občine. Svet bo tudi proučil možnost za postavitev semafoijev na križišču pred predorom in na križišču Šaleške in Kidričeve ceste (pri Nami). Na zadnji seji je svet obravnaval tudi cestno prometno signalizacijo pri prehodih čez železnico v Šoštanju in Pesju in zavzel stališče, da je potrebno ta nevarna prehoda čimprej urediti Ker je ugotavljanje nepravilnosti v prometnem režimu le ena od nalog, bo svet še v prihodnje skrbel za vzgojo mladine in drugih občanov, organiziral bo pre davanja iz prometne vzgoje ter anonimna preverjanja znanja, tekmovanja -ter druge oblike preventive in vzgoje. B. Z. že Vsi na kolo za zdravo telo Preteklo nedeljo so v Velenju pripravili kolesarsko trim akcijo — Med 157 udeleženci najstarejši 87 letni Kristjan Peteržinek Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov Slovenije Velenje je preteklo nedeljo pripravila trim akcijo kolesarjenja po ulicah Velenja. Na startu pred Rdečo dvorano v Velenju se je pojavilo skupaj 157 kolesarjev, med njimi 132 moških in 25 žensk. Proga je najprej vodila po cesti proti Celju do gostišča Obirc od tu pa proti Lazam, Kavčam, Staremu Velenju, Stari vasi, Rudarskemu domu, jezeru in na Konovo, od koder so pripeljali nazaj pred Rdečo dvorano v Velenju. Kot zanimivost naj omenimo, da so bifi najstarejši kolesarji, ki so prevozili to progo 87-letni Kristjan Peteržinek, 55-letni Hanzi Vidovič in 51-letni Ivan Pre-stovšek. Žal jih na startu nismo vspeli dobiti, zato pa smo ustavili nekaj mlajših udeležencev trima, ki so nam povedali: VLADIMIR KUKAVICA iz Velenja: „Trim akcij, ki jih pripravljajo v Velenju se večkrat udeležujem. Tako sem bil že na tieh kolesarskih akcijah in dvakrat na trim hoji Mislim da so takšne prireditve izredno koristne za ljudi vseh starosti in po mojem mnenju bi takšno progo, kot so jo pripravili danes, moral prevoziti vsak, ki ima Vladimir Kukavica kolo. Sam večkrat kolesarim, organizirane kolesarske akcije pa so mi zato še toliko bolj dobrodošle. Menim daje v Velenju kar dovolj poskrbljeno za trim, lahko pa bi pripravili še kakšne druge akcije, kot na primer plavanje. Enkrat smo sicer že plavali, upam pa, da bomo lahko še večkrat." MARGITA JANIC iz Velenja: „Danes sem prvič prišla na trim akcijo in že na startu mi je všeč. Zanjo me je navdušila prijateljica in tako sem tukaj. Na startu so naju seznanili s progo, dobili sva tudi kartončke in upam da se bova znašli na tej progi ter jo uspešno prevozili Odslej bom kolikor bo mogoče redno obiskovala trim akcije, kr se mi zdijia nadvse k oristne in po- Nogometni praznik v Šmartnem V Šmartnem ob Paki so v nedeljo svečano proslavili 50—letnico nogometa-Številni gostje na slavnostni seji-V prijateljskem srečanju selekcija Šmartnega premagala velenjskega Rudarja z rezultatom 7:4_ Dober nastop Smajloviča Karate klub Velenje je prej-šno soboto organiziral v Rdeči dvorani 3. turnir slovenskih m ojstrov karateja za pokal Velenja. Turnirja se je udeležilo 16 karateistov iz desetih slovenskih klubov. Prvo mesto jeosvojil ljubo Javoršek iz Maribora pred Zare-tom Popovičem iz Ljubljane, tretjo in četrto mesto pa si delita Safet Smajlovič karate klub Velenje in Vlado Kukič iz Ljubljane. Zmagovalec je prejel lep pokal Velenja, poleg tega pa so najboljši štirje dobili še diplome in medalje, vsi udeleženci tekmovanja pa so prejeli tudi priznanja in spominsko darilo od Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, ki letos slavi 25. letnico obstoja. Domači karate klub zasluži vso pohvalo za dobro organizacijo tekmovanja, s katerim so velenjski karateisti obeležili tudi 10. letnico obstoja kluba, o čemer je na začetku tekmovanja spregovoril predsednik kluba Velenje dr. Peter Dovšak. j OBVESTILO S POTROŠNIKOM TOPLE VODE ■ 5 Delovna organizacija Toplovod Velenje ■ ■ obvešča potrošnike toplev vode na področju toplovodnega omrežja mesta Velenje in Šoštanja, da zaradi rednega letnega remonta na toplovodnem S omrežju ■ ne bo tople vode v času od sobote, 1. 7. do ■ vključno torka, 4. 7. 1978. Prosijo za razumevanje! Mijo Jesen tako, da plavam, hodim in kolesarim. Zame, ki imam bolj naporno delo je teh akcij kar dovolj, vsekakor pa so nadvse koristne. Današnja kolesarska proga se mi ne zdi pretežka in mislim, da jo bomo, vsi, ki smo prišli na start lahko prevozili." J. KRAJNC Margita Janič MAR t A OBR0VNIK iz Velenja: „Tudi jaz sem danes prvič na trim akciji, lahko pa rečem, da ne zadnjič, ker se mi zdi, da bi se jih vsi morali redno udeleževati Proga se mi zdi kar Marta Obrovnik težka vendar upam, da jo bom uspešno prevozila in si prislužila trim značko. Odslej bom redno spremljala, kje pripravljajo podobne akcije in če bom le utegnila, bom prišla preverit svojo telesno vzdržljivost' MIJO JESEN rudar iz Velenja: „Vsako leto sem reden gost na skoraj vseh trim akcijah, ki jih pripravljajo v Velenju. KOTALKARJE Kotalkarsko drsalni klub Rudar Velenje je organiziral v soboto dopoldne ob zaključku dva in pol mesečnega tečaja tekmovanje vseh kotalkarjev začetmkov. Mladi kotalkarji, od katerih večina še ni pogledali i šolske klopi, so na tekmovanju pokazali, da so se v te m njihovem prvem tečaju pre cej naučili in da bodo ob rednih vajah po nekaj letih mnogi izmed njih postali dobri tekmovalci V skupini A je prvo mesto osvojila Simona Goličnik, 2. Petra Mojerič, 3. Blažka Bračič, 4. Dragica Urtelj, 5. Katja Lipovšek, itd. V skupini B je zmagala Mateja Melanšek, 2. Sajidi Pilinger, 3. Karmen Džuroževič, 4. Fabjan Grobelnik. Skupina C je prvo mesto osvojila Maja Vivod,2.Saii Tajnik, 3. Mateja Žnidaršič, 4. Mojca Zazula, 5. Brigita Dvorjak, skupina D 1. Mirian Pocajt, 2. Barbara Krenker,3. Andreja Pinter, 4. Polonca Pirnat, 5. Vesna Šikman. mec, Napotnik Karel, Prašnikar Stane, Založnik Jože, Reberšek Avgust, Podgoršek Franc, Podgoršek Vera, Berdnik Franc, Goričnik Janko, Bencik Feri in Hribernik Ivan. Popoldne so se najprej začeli zbirati bivši igralci nogometnega kluba Šmartno. Prihajali so predstavniki najrazličnejših generacij od tiste izpred petdesetih let pa vse do najmlajše. Prisrčno so se pozdravljali m se v zanimivem klepetu spomnili marsikaterega dogodka, ki so ga skupaj doživeli na nogometnem igrišča Organizator je vsem poleg rdečega nageljna podaril tudi značko in brošuro o zgodovini šmarškega nogometa, ki so jo izdali Avgust Reberšek. Vsi skupaj so se po končanem slavnostnem delu preselili na nogometno igrišče, kjer so skupaj z mnogimi drugimi gledalci spremljali prijateljsko srečanje domače nogometne selekcije in drugoligaša Rudarja iz Velenja. Lepšega športnega dogodka si za tako pomemben praznik prav gotovo ni mogoče zaželeti Nogometaši obeh ekip so prikazali zelo lepo in zanimi vo igro poln duhovitih akcij, ki jih je približno petsto gledalcev nagrajevalo s spontanim aplavzom. Zlasti dobro so zaigrali domači nogometaši in nepri čakovano zmagali z rezultatom 7:4. Zadetke so dosegli Hren in Zeleznik po dva ter A. Omladič, Golob is Prašnikar za Šmartno, za Rudar pi Kolonič dva, Rusmir in Mujič. Ekipi sta nastopili v naslednjih postavali: ŠMARTNO: P. Podgoršek (L Podgoršek), Podvratnik (Nežmah), K Podgoršek, Klanfer, G. Omladič, Žalig, A. Omladič (Islamovič), Hren, Prašnikar, Železnik. Golob (Kodre). RUDAR: Blagus, Sarac (D, Frangeš). Durič, Rusmir, Raukovič, Stevanovič, Kolonič, Mujič, Ku» tudič, Kikič, R. Hudarin (Bešvir). Praznično srečanje v Šmartnem se je zaključilo z zabavo, ki jo je popestrila tudi Tovarna gospodinj ske opreme Gorenje iz Velenja. Z dvema barvnima televizorjema je namreč omogočila obiskovalcem prireditve, da so si mimogrede ogledali tudi finalno srečanje svetovnega prvenstva v Argentini. No gometaši Športni delavci, številni navijači iz bližnje in daljnje okolice ter mnogi gostje pa so svoj praznik sklenili v poznih večernih urah. J. KRAJNC Trim pohod v počastitev rudarskega praznika Komisija za šport in rekreacijo pri Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje bo v soboto 1. julija organizirali trim pohod na Graško gora Start pohoda, ki ga pripravljajo v počastitev dneva rudarjev, bo med 8. in 10. uro pred direkcijo Rudarsko elektroenergetskega kombinata. Vsak udeleženec te akcije bo dobil TRIM značko, družine, ki bodo odšle na Graško goro pa posebna družinski priznanja. Slavnostne seje so se udeležili tudi mnogi gostje: Franjo Korun, Tone Bole, Ivan Atelšek, Janez Miklavčič, Franjo Kljun in Edo Centrih (od leve proti desni) NOGOMETAŠI Srečanje velenjskega drugoligaša in domače sekcije je bilo izredno zanimivo. Na posnetku so igralci obeh ekip pred začetkom tekme. V Šmartnem ob Paki so preteklo ■■■■■■■■■■■■aHHHflHH nedeljo nadvse svečano proslavili petdesetletnico razvoja nogometa v tem kraju, igre, ki je v življenju in delu tukajšnjih prebivalcev vedno igrala pomembno vlogo, kar se je izkazalo tudi ob tej priložnosti Praznovanje se je pričelo že pred tem s tednom nogometa, ko so na prijateljskih turnirjih nastopili najprej mlajši pionirji nato pa še starejši pionirji, kadeti in mladinci Med mlajšimi pionirji je bila najboljša ekipa Elkroja iz Mozirja, med pionirji, in kadeti Rudar iz Velenja, med mladinci pa Rudar iz Trbovelj. V soboto popoldne so se po prvenstveni tekmi pionirjev Šmartnega in Šoštanja najprej srečali nogometaši rekreacijskih ekip prav tako Šmartnega in Usnjarja iz Šoštanja. Zmagali so gostje z rezultatom 3:4. Najbolj zanimivo pa je bilo tretje sobotno srečanje, v katerem so veterani Šmartnega in Šoštanja pokazali da še niso pozabili, kako se igra nogomet Domačini so bili boljši nasprotnik in srečanje dobili z rezultatom 4:1. Uvod v praznično nogometno nedeljo je bil trim pohod na Goro Oljko, ki ga je pripravil domači taborniški odred Hudi potok udeležilo pa se ga je preko sedemdeset krajanov Šmartnega in okolice. Praznovanje zlatega jubileja se je prevesilo v najsvečanejši del z dopoldansko slavnostno sejo, ki so se je poleg številnih bivših nogometašev, med katerimi so bili tudi nekateri pionirji nogometa v Šmartnem, udeležili še član predsedstva SRS Tone Bole, predsednik skupščine občine Velenje Franjo Kljun, generalni direktor SOZD Gorenje Ivan Atelšek, predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Franjo Kljun, sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje Janez Miklavčič, predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOŽD REK Mirko Bizjak ter številni drugi drugi predstavniki družbeno političnih in delovnih organizacij naše občine, krajevne skupnosti Šmartno ob Paki, sosednjih nogometnih klubov in športnih društev, občinske telesno kulturne skupnosti Velenje, Nogometne zveze Šlovenije in mnogi drugi gostje. Udeležence slavnostne seje je najprej pozdravil predsednik skupščine društva Partizan iz Šmartnega ob Paki Stane Prašnikar, nato pa je spregovoril predsednik nogometnega kluba Šmartno Avgust Reberšak. V svojem slavnostnem nagovoru je orisal petdesetletno pot nogometa v Šmartnem ob Paki in se iskreno zahvalim vsem, ki so kakorkoli prispevali k njegovemu razvoju. Pred zaključkom seje, ki so jo popestrili s prisrčnim kulturnim programom pa so šestnajstim posameznikom in dvema organizacijama združenega dela podelili zlate plakete za prispevek pri razvoju nogometne igre v Šmartnem. Piakete so dobili: Tovarna gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja, Trgovsko in proizvodno podjetje Vino Šmartno ob Paki Ivan Atelšek, Franc Klanč-nik, Franc Meklav, Viktor Steblov-nik, Tine Steblovnik, Danilo Hra- Popoldne so se v avli osnovne šole zbrali bivši in sedanji nogometaši Šmartnega vas obveščevalec Petek, 30. junij - Emilija Sobota, 1. julij — Bogoaav Nedelja, 2. julij - Marija Ponedeljek, 3. julij - Praznik rudarjev Torek, 4. julij - Dan borcev Sreda, 5. julij — Ciril — Metod Četrtek, 6. julij - Bogomila MLADA ZAKONCA iščeta sobo po možnosti s kuhinjo v Velenju ah njegovi bližji okolici. Plačilo po dogovoru. Branko Miklič, Šerceijeva 3, Velenje, telefon 851-760. ZAROČENCA, Slovenca, nujno iščeta sobo v Velenju ah bližnji okolici. Po dogovoru plačava naprej. Iv an Špoljar, Pirešica 3 Velenje. POCENI PRODAM foto aparat Fujica 701 (vgrajen CdS svetlo-mer), 28 mm širokokotni in 135 mm teleobjektiv, torbico, obročke za marko fotografijo, filtre in stojalo. Informacije — telefon 850-087 ah 850-971. kino REDNI KINO VELENJE 30. 6. - petek ob 17.30 in 19.30 MOŽ SREČNE ROKE -angleška komedija 1. 7. - sobota ob 17.30 in 19.30 VIOLETA IN FRAN-SOIS — francoski film. Režija: Jacques Ruffio. Igrajo: Isabelle Adjani, Jacques Dutronc Z 7. - nedelja ob 17.30 in 19.30 VIOLETTA IN FRAN-COIS - francoski film 3. 7. — ponedeljek ob 17.30 in 19.30 KARATE V SLUŽBI INTERPOLA - hong - konški. Režija: Law Ki. Igrajo: Ko Keung, Hung Kam Po 4. 7. - torek ob 17.30 in 19.30 IZGANJALEC - jugo-slav. srhljivka. Režija: Krsto Pa-pič. Igrajo: Ivica Vidovič, Miija-na Najurec 5. 7. - sreda ob 17.30 in 19.30 IZGANJALEC - jugoslovanska srhljivka 6. 7. - četrtek ob 17.30 in 19.30 HITLER IZ NAŠE ULICE - domača drama. Režija: Vladimir Tadej. Igrajo: Nikola Simič, Ružica Sokič 7.7. petek ob 17.30 in 19.30 HITLER IZ NAŠE ULICE -domača drama KINO DOM KULTURE VELENJE 3. 7. - ponedeljek ob 20 uri NAJDALJŠA POT jugoslov. vcgni. Režija: Branko Zgapo. Igrajo: Risto Šiškov, Darko Damerski KINO ŠOŠTANJ 1. 7. - sobota ob 19.30 NAJDALJŠA POT - jugoslovanski vojni Režija: Branko Gapo. Igrajo: Risto Šiškov, Darko Damerski 2. 7. - nedelja ob 17.30 in 19.30 KARATE V SLUŽBI INTERPOLA - hong-konški avanturistični Režija: Law KI Igrajo: Ko Keung, Hung Kam Po 3. 7. - ponedeljek ob 19.30 VIOLETTA IN FRANSOIS -francoski Režija: Jacques Ruffio. Igrajo: Isabelle Adjani, Ja-cques Dutrons 5. 7. - sreda ob 19.30 HITLER IZ NAŠE ULICE -domači film. Režija: Vladimir Tadej. Igrajo: Nikola Simič, Ružica Sokič 6. 7. - četrtek ob 19.30 IZGNANJALEC - jugoslovanska srhljivka. Režija: Krsto Pa-pič. Igrajo: Ivica Vidovič, Mirja-na Majurec KINO TOPOLŠICA OD 1. 7.-31. 8. FILMOV ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta JOŽETA HERLAHA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, izrazili sožalje in nam stali ob strani. Hvala kolektivu ERA Velenje, dr. Pučniku in medicinskemu osebju iz bolnišnice Topolšica, gasilskemu društvu iz Velenja, sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti Hvala govorniku Stanetu Hu-dalesu in kaplanu za opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: žena Maijeta, sin Milan in sorodniki. prebivalstva V TOPOLŠICI PREDVAJALI NE BOMO KINO ŠMARTNO OB PAKI 4. 7. - torek ob 20 uri VIOLETTA IN FRANSOIS - francoski film. Režija: Jacques Ruffio. Igrajo: Isabelle Adjani, Jac-ques Dutronc POROKE: Mirko STANČIN, roj. 1951, rudar iz Ludbrega in Pavla RAZDEVŠEK, roj. 1952, delavka iz Velenja; Anton TRATNIK, roj. 1954, teh. risar iz Velenja in Ana SANSA, roj. 1952, delavka iz Velenja; Dušan SOPOLŠEK, roj. 1955, prodajalec iz Velenja in Jana POD-PEČAN, roj. 1959, prodajalka iz Konovega; Anton FILAČ, roj. 1957, delavec iz Velenja in Silvestra KRIVEC, roj. 1961, delavka iz Velenja; Slavko VDOVČ, roj. 1954, električar iz Kopra in Zdenka Jančič, roj. 1956, vzgojiteljica iz Kopra. SMRTI: Frančiška POVH, upokojenka iz Paškega Kozjaka št. 1, stara 71 let ŠOŠTANJ POROKE: Poročili so se: Ivan Polenik, roj. 1942, priučen tesar, Šoštanj, Kajuhova c. št. 11, Vida Ročnik, roj. 1955, či-stilka, Zavodnje št. 31; Edvard Kajba, rojen 1954, pomoč. kotL stroj., Šoštanj, Tig Svobode 3 in Marija Podvratnik, roj. 1959, frizerka, Šoštanj Koroška c. št 3; Stanko Konovšek, rojen 1948, šofer, Lokovica št 62 in Milena Kurnik, rojena 1953, delavka v kuhinji, Skorno pri Šoštanju 39. UMRLI: Jožef Herlah, upokojenec, Velenje, Celjska c. št 81, star 55 let; Rudolf Pro-senjak, delavec, Plešivec št. 37, star 50 let; Jože Menhart, upokojenec, Topolšica št 54, star 79 let Spet smrtna nesrefia na cesti Šoštanj-Pesje V soboto zvečer se je na cesti drugega reda med Šoštanjem in Velenjem v naselju Preloge zgodila huda prometna nesreča, v kateri je bilo šest oseb huje poškodovanih Voznica osebnega avtomobila 126 p Milena Sevč-nikar (23) iz Topolščice je vozila proti Velenju. V blagem desnem ovinku ji je nasproti pri- peljal Avgust Vižintin (60) iz Velenja z osebnim avtomobilom Zastava 101. Zaradi neprimerne vožnje na mokrem cestišču ga je zaneslo v levo in vozili sta čelno trčili Voznika Avgusta Vižintina so hudo ranjenega in v kritičnem stanju prepeljali v celjsko bolnišnico, Mileno Sevčnikar in Jožico Hudournik {22) iz Kaven prav tako v kritičnem stanju v sl-ovenjgraško bolnišnico, kjer se zaradi hudih poškodb zdravijo tudi sopotniki v Vižintinovem avtomobilu Jože Kožuh (58), Katarina Pritežnik (63) in Neža Jamnikar (52), vsi iz Velenja. Voznik Zastave 101 Avgust Vižintin in sopotnica Jožica Hudournik sta zaradi posledic nesreče umrla v bolnišnici. Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Kletarstvo „Slov. Gorice Ptuj n.sub.o. DE Tržnica Velenje OBJAVLJA prosto učno mesto za poklic PRODAJALEC - KA Kandidate vabimo na razgovor na upravo tržnice v Cankarjevi ulici. Pri zahvali za Rafaela Škorca, objavljeni v 25. številki Našega časa, je pomotoma izpadla zahvala tudi lovcem. Takole sta izgledali vozili po trčenju (foto: S. Vovk) Praznik iz Topolščice. V Pesju, pred križiščem ceste z železniško progo mu je nasproti pripeljal z avtobusom Franc Deberšek. Avtobus je zavijal v levo v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal Praznik. Ta se je skušal umakniti v desno, vendar mu ni uspelo. Avtobus ga je zbil po cesti pri čemer se je Praznik Težje poškodoval in se zdravi v slovenjgraški bolnišnici. HUDO POŠKODOVALA MILIČNIKA V soboto popoldne je prišlo do pivske gneče v gostilni Sla-vice Kotnik v Šoštanju. Na pomoč sta prišla delavca postaje milice Šoštanj Mi:jana Klinac in Franc Vuk. Tcda razgrajajoča Ivanjko Barlek in Ramiz Umihanič se nista umirila tudi ob njunem prihodu. Pograbila sta stole ter z njimi hudo poškodovala miličnika Franca Vuka, nato pa sta se lotila še mi ličnice Miijane Klinac. Šele ob prihodu drugih miličnikov sta zbežala. Vendar so ju kmalu prijeli - in preiskovalni sodnik je odredU zanju pripor. Oba miličnika so prepeljali v celjsko bolnišnico. OBVESTILO! Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje obvešča, da bo RAZPRODAJA ŽIVIH KOKOŠI od 1. do 5. julija 1978 pri kooperantih: 1. LIHTENEGER Sonja, Ljubno 19 p. Ljubno ob Savinji 2. ZAGOŽEN Karel, Ter 9, Ljubno ob Savinji a PRESEČNIK Martin, Lenart 34 p. Gornji grad Kokoši so srednje težke pasme (rjava), primerne za zakol ali za nadaljno rejo! Razprodaja je ves dan v navedenem roku. CENA: 38.- din/kom Informacije na tel. (063) 830-045,830-010 Savinjsko — šaleški ZDRAVSTVENI DOM VELENJE razpisuje za šolsko leto 1978/79 naslednje kadrovske štipendije: — 3 štipendije za študij na medicinski fakulteti (splošna smer) — 1 štipendija za študij na stomatološki fakulteti, — 1 štipendija za študij na višji šoli za fizioterapevtke, — 1 štipendija za srednjo zobotehnično šolo, — 1 štipendija za srednji šoli za medicinske laborante, — 2 štipendiji na srednji šoli za medicinske sestre splošne smeri, — 2 štipendiji na srednji šoli za zobne asistentke, — 1 štipendijo na srednji administrativni šoli. Prijave na predpisanih obrazcih sprejema kadrovska služba zdravstvenega doma Velenje do 10. 7. 1978. VOZNIKA IN SOPOTNIK HUDO RANJENI Iz Velenja proti Šoštanju se je z motornim ko lesom peljal Miro Starčevič iz Šentvida pri Šoštanju. Starčevič je vozil brez voznišlcega dovoljena. Pri odcepu za železniško postajo je s te ceste iz zaprte smeri pripeljal voznik kolesa z motorjem Šah-bas Husid. Starčevič se je umikal na sredino cestišča, vendar trčenja ni mogel preprečiti V nesreči so se težje telesno poškodovali oba voznika in sopotnik na motornem kolesu Drago Tadič. AVTOBUS ZBIL KOLESARJA Iz Velenja proti Šoštanju se je 19. 6. popoldne peljal s kolesom Oto DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLU2B KOMUNALNE SKUPŠČINE OBČINE VELENJE objavlja ,ia podlagi sklepa delovne skupnosti strokovnih služb, na zboru dne 27. 6.1978 naslednje proste naloge in opravila: 1. Vodenje in organiziranje delovne skupnosti strokovnih služb komunalne skupnosti Velenje Pogoj: visoka strokovna izobrazba tehnične ali ekonomske smeri ter 3 leta delovnih izkušenj na tem področju ali višja strokovna izobrazba tehnične ali ekonomske smeri ter 5 let delovnih izkušenj na tem področju; kandidat mora biti mo-ralno-politično neoporečen. 2. Vodenje in organiziranje finančno knjigovodskih del Pogoj: višja izobrazba ekonomske smeri in najmanj 2 leti delovnih izkuše nj na tem področju, moralno-politična neoporečnost ali srednja izobrazba ekonomske smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj na tem področju ter moralno-politična neoporečnost. 3. Opravljanje knjigovodskih del SlS-a Pogoj: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na tem področju 4. Opravljanje knjigovodskih del delovne skupnosti Pogoj: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na tem področju 5. Opravljanje zahtevnih plansko-analitskih del Pogoj: Visoka izobrazba ekonomske smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj ali višja strokovna izobrazba in najmanj 3 leta delovnih izkušenj, ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na tem področju 6. Opravljanje odgovornih samoupravnih in pravnih opravil Pogoj: visoka strokovna izobrazba pravne smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj, moralno-politična neoporečnost ali višja strokovna izobrazba pravne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj ter moralno politična neoporečnost Delovno razmerje za postavke pod točko 1., 2., 3., 5. in 6. se sklene za nedoločen čas. Za razpisano opravilo pod točko 3. sprejmemo dva delavca. Za razpisano delovno opravilo pod točko 4. se sklene delovno razmerje zi določen čas. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev je treba poslati v 10. dneh na delovno skupnost strokovnih služb Komunalne skupnosti Velenje, Tomšičeva 16. Kmalu po napadu »sovražnikovih" letal so Hav-kejevo hišo zajeli ognjeni zublji Izvidniške radiološko-biokemične enote so sporočile, da sredstvi sovražnik" ni napadel s kemičnimi Iz poškodovanih zgradb so reševali stanovalce pomočjo drsalnih prtov VELENJE TOZD MALOPRODAJA VAM PREDSTAVLJA SVOJE SPECIALIZIRANE POSLOVNE ENOTE IN VAS SEZNANJA S SORTIMENOM V TEH ENOTAH Danes vas želimo seznaniti z našo blagovnico STANDARD na Šaleški cesti 2 v Velenju, kjer vam v specializiranih oddelkih nudimo razno tehnično blago, širok sortiment kozmetike, kjer vršimo občasne demonstracije le te, res bogato zalogo stekla, porcelana in posode vseh bolj znanih jugoslovanskih proizvajalcev tega potrošnega blaga. Tudi oddelek zlatnine in fo-tomateriala je skoraj vedno bogato založen z zlatnino, urami in fotomaterialom domače proizvodnje in skoraj v rednih intervalih tudi iz uvoza. Oddelek akustike in glasbil se ponaša z vedno pestro izbiro glasbil, radiofonije in gramofonskih plošč. V oddelku gospodinjskih strojev nudimo najpestrejšo izbiro gospodinjskih strojev Gorenje, instalacijskega materiala, strojev za obrt in hobi. Avto oddelek vam nudi osebne avtomobile znamke Opel, mopede, kolesa, motorje, prikolice, čolne in najnujnejši material za opremo navedenih vozil. Posebno vas bi tu radi opozorili na oddelek keramike, kjer smo z reorganizacijo razširili sortiment od talnih in stenskih keramičnih ploščic, sanitarnih ter kopaliških garnitur, do talnih oblog širokega sortimenta. Te talne obloge bomo na tem oddelku rezali po vaših željah in jih tudi robili. Z zgoraj omenjeno reorganizacijo blagovnice smo uvedli tudi prodajo tekstila po nižjih cenah, kjer vam bodo na razpolago nekateri tekstilni izdelki po nižjih cenah, kot v rednih prodajah. Vabimo vas k nakupu v našo blagovnico Standard, k izbiri blaga in če bo pri takem vašem nakupu sortiment za vas nezadosten, prosimo, da iščete pomoč pri poslovodji blagovnice, Emilu Povaleju, ki bo poskušal skupaj z nabavno službo ERA TOZD Maloprodaja organizirati nabavo tako, da boste čimprej postreženi z vsem blagom iz sortimenta blagovnice, ki ga nudijo jugoslovanski proizvajalci. Priporoča se blagovnica ERA STANDARD, ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Emil Povalej Na | področju CZ visoka stop nja usp osobl jenosti V naši državi smo letos prvič proslavili 20. junij kot dan civilne zaščite v spomin na ta dan leta 1955, ko so v skupščini SFRJ sprejeli zakon, s katerim je bila tedanja organizacija protiletalske zaščite preimenovana v civilno zaščito, področje dejavnosti civilne zaščite pa z zaščite in reševanja ljudi ter imetja v vojni razširjeno na tovrstne naloge ob naravnih in drugih nesrečah velikega obsega. V,počastitev tega dne se je tudi v velenjski občini zvrstilo več aktivnosti. Tako so predstavniki občinskega štaba civilne zaščite pripravili med drugim v izložbenem oknu prodajalne Center v Velenju razstavo opreme enot in štabov civilne zaščite in natisnili kartončke z najpomembnejšimi telefonskimi številkami in alarmnimi znaki. V nedeljo pa je bila v Šoštanju vaja , Šoštanj 78", ki sta jo organizirala občinski štab civilne zaščite občine Velenje ter štab civilne zaščite krajevne skupnosti Šoštanj. Točno ob 8. uri in trideset minut so sirene opozorile na nevarnost zračnega napada. Predstavniki štaba civilne zaščite so začeh opozarjati krajane naj strogo upoštevajo navodila za ravnanje ob zračni nevarnosti. Krajani so se ob napovedani nevarnosti zračnega napada umaknili v zaklonišča. Medtem so se začeh na severnem območju obronkov Šoštanja boji pripadnikov enot teritorialne obrambe občine z »napadalci". V zraku so se pojavila ,,sovražnikova" letala in nekajkrat preletela Šoštanj ter vmes ,,bombardirala" mesto. Pri tem je bila poškodovana Havkejeva hiša, ki so jo zajeli plameni Bombe so poškodovale tudi nekaj zgradb v središču Šoštanja. Pripadnikom enot teritorialne obrambe in protiletalske zaščite je uspelo pregnati sovražnika, v akcijo pa so takoj stopile izvidniške ra-diološkobiokemične enote, da bi ugotovile m orebitno zastrupljenost in radiaktivnost napadenega območja. Po sporočilu, da na napadeno območje ni bil izveden napad s kemičnimi sredstvi, so v akcijo krenile reševalne enote, ki so gasile požar, reševale ranjence, odstranjevale ruševine, tehnično reševalna enota pa je postavila zasilni most čez Pako, ker so »sovražnikove" bombe porušile oziroma poškodovale oba mostova čez Pako v središču mesta. Ekipam gasilcev je uspelo zadušiti plamene, v katerih se je znašla Havkejeva hiša v središču mesta, reševalci pa so iz poškodovanih zgradb s pomočjo drsalnih prtov reševali ogrožene krajane. Obenem je bila v akciji tudi kontrola za osebno dozi-metrijo. V akciji so bile tudi ekipe prve pomoči, ki so prenesle ranjene krajane prek mostu v zasilno bolnišnico, ki so jo takoj po napadu postavile ekipe prve medicinske pomočL Hitra akcija vseh sodelujočih v nedeljski vaji je onemogočila navideznega sovražnika pri njegovi napadalni akciji. Vse enote, ki so sodelovale v obrambi Šoštanja so dokazale, da so obrambne priprave tudi na področju civilne zaščite dosegle visoko stopnjo strokovne in idejnopolitične usposobljenosti. Po končani združeni vaji vseh udeležencev vaje »Šoštanj 78" je bil svečan mimohod na Glavnem trgu. Udeležence je najprej pozdravil ter pohvalil za njihovo veliko obrambno uspo-dobljenost predsednik občinskega štaba civilne zaščite Peter Krapež, spregovoril pa je tudi predsednik krajevne skupnosti Šoštanj Miloš Volk in med drugim dejal, da združena vaja pripadnikov občinskega štaba civilne zaščite, enot teritorialne obrambe, štabov civilne zaščite krajevnih skupnosti Šoštanj, Lokovica, Gaberke-Družmiije, Plešivec, Cirkovc, Bevč, Šentilja, krajevne skupnosti Vele-nje-Šmartno, specializirane občinske enote Vegrada Velenje, postaje splošne medicinske pomoči zdravstvenega doma Velenje, članov aerokluba Velenje ter tabornikov Pustega gradu iz Šoštanja in Jezerskega zmaja iz Velenja ter vseh ostalih potrjuje, da sta postali splošna ljudska obramba in družbena samozaščita sestavni del samoupravnih pravic, odgovornosti in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, naših delovnih in družbenopolitičnih skupnosti ter organizacij. Nato je Miloš Volk nadaljeval: „Za uspešno izvajanje nalog splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, vseh pridobitev NOB, sociahstičnega samoupravnega sistema in graditve naše domo- vine ter družbenih odnosov, je nujno, da sm o trdno povezani v enotnih akcijah, za katere moramo biti strokovno usposobljeni, za katere se moramo nenehno izpopolnjevati, da bi obvladali vse veščine in napore, ki Zahtevajo od slehernega človeka veliko požrtvovalnost, znanja in discipline, nesebičnosti in ljubezni do svoje domovine, do svojega naroda." Ob koncu se je Miloš Vi zahvalil vsem udeležencei združene vaje »Šoštanj 78" i njihovo požrtvovalnost, predi nost, nesebičnost in pripra? ljenost nudenja pomoči za za ščito življenj in dobrin v mini ob elementarnih in drugih nesrečah ali vojni nevarnosti. S. VOVK B. ZAKOŠEK Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (za inozemstvo 300 dinaijev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava ČZP »Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna »Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.