----- 12 ------ Pregled slovenskega slovstva v letu 1864. Prišla so v preteklem letu sledeča slovenska dela na svitlo: d) Novinarstvo: 1. Novice; 22. tečaj, vrednik dr. Janez Bleiweis v Ljubljani. 2. Zgodnja Danica; 17. tečaj, vrednik Luka Jeran v Ljubljani. 3. Slovenski prijatelj 13. tečaj, vrednik Andrej Einšpieler v Celovcu. 4. Slovenski Glasnik; 7. tečaj, vrednik Anton Ja-nežiČ v Celovcu. 5. Učiteljski Tovarš; 4. tečaj, vrednik Andrej Pra-protnik v Ljubljani. 6. Umni Gospodar; 2. tečaj, vrednik Andrej Ma-rušič v Gorici. 7. Torbica jugosl. mladosti; vrednika Nikom. Ravnikar in Lj. Tomšič v Zagrebu. b) Cvetje iz domačih in tujih logov; izdaja Anton Janežič v Celovcu. Rodilo nam je v 6 zvezkih 3. šestke sledečega sadii: 8. Prvenci; poezije Janeza Bilca. 9. Družina Alvaredova; povest iz kmečkega življenja. Iz španjskega poslovenil Janez Parapat. 10. Izmail-Bej; vzhodna povest. Po Lermontovem prevel iz ruskega Janez Vesnin. 11. Agapija; obraz iz jugosl. zgodovine. V češčini spisal Pr. Chocholoušek. č) Društvo sv. Mohor a v Celovcu. Šteje že 2005 letnih in 168 dosmrtnih udov. Glavnica društvena je narastla do 4050 gold.; spravilo je na svitlo : 12. Jezus Kr. devicam, svojim nevestam, na src© govori; spisal Anton Lesar. 13. Hudo brezno ali gojzdnarjev rejenec; spisal Fr. Erjavec. 14. Juri Kozjak, slovenski janičar; spisal J. Jurčič. 15. Slovenske večernice za poduk in kratek čas, 9. zvezek. 16. Koledarček za leto 1865. d) Državni zakonik 17. v si ovenski jezik prestavljan po Matevža Cigale-tu na Dunaji in posebej tiskan v Gradcu, Ljubljani in Trstu. e) Muzikalno slovstvo: Najrodovitija gredica na polji slovenske literature in umetnosti, s ktero se zares že več let ponašati smemo, je letos zopet obilnega sadu pripravila za srce in uho slovenskega rodoljuba. Prišle so na dan sledeče skladbe: 18. Slovenske pesmi, 2. zvezek; složila in posvetila Davorinu Terstenjaku brata doktorja Benjamin in Gustav Ipavca. 19. Riharjeve cerkvene pesmi. 20. Popotnica „Južnega Sokola" zložil za glasovir Miroslav Vilhar. 21—23. Slovenska Grlica; pomnožena nova izdaja. Trije zvezki; vredil Juri Fleišman. Grlice imamo do-zdaj sedem zvezkov. 24—26. Slovanska beseda; pesmi za veselice. Trije zvezki; zložil Juri Fleišman. 27. Slovenske pesmi za moški čveterospev; 1. zvezek. Nabral in na svitlo dal Gr. Tribnik. 28. Slovenska maša; zložil Gr. Tribnik. 29. Pesmi z napevi za cerkev in šolo; izdal Andrej Vavken. 30. Kdo je mar? slovenski zbor od dr. Benjamina Ipavca; v kamnotisku izdalo društvo „Kolo" v Zagrebu. 31. Več muzikalnih prilog od Fr. Adamiča je prinesel ^Učiteljski Tovarš." 32. Tičnik; spevoigra po besedah Kotzebu-ovih, zložil dr. Benj. Ipavec. f) Različna dela: 33. Pridige; govoril dr. Janez Pogačar. 34. Fr. Metelkove ustanove za sirote; s kratkim životopisom; poslovenil A. Lesar, izdal Mih. Ambrož. 35. Dušna hrana za katoliške družine; poslovenil Andrej Zamejc. 36. Polvglott-Onomasticum v sedmih jezikih; spisal Jož. Vuk. 37. Popotni spominki. Romanje k sv. Krvi v zgornjem Koroškem; popisal Jož. Levičnik. 38. Lahkoverni; igrokaz, spisal Bernard Tomšič. 39. Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo; 3. popravljeni natis, spisal Anton Janežič. 40. Živalstvo; prirodopis za niže gimnazije in realke, po A. Pokornu, poslovenil Fr. Erjavec. 41. Vaje v številjenji; za ljudske šole sestavil Fr. Grkman. 42. Pesmice Franceta Kosmača; na svitlo dal Mat Trnovec. 43. Županova Micika; kratkočasna igra s petjem v 2 aktih. Po Linhartu predelal dr. Jan. Bleiweis. 44. Rastlinstvo; prirodopis za niže gimnazije in realke, po A. Pokornu poslovenil Iv. Tušek. 45. Lada; almanah za leto 1864. Vredil J. V. Zadravski. 46. Program ljubljanske gimnazije je prinesel: Vzajemnost slovenskega z drugimi sorodnimi jeziki; na znanje dal prof. Jož. Marn iz Metelkove zapuščine. 47. Program ljubljanske realke: Ribniška dolina ------ 13 ------ na Kranjskem; popisal Anton Le*sar. Pridjan je zemljo-vid ribniške doline. (Ta spis je tudi posebej natisnjen.) 48. Sporočilo postojnske šole. 49. Letopis normalke v Brežcah: Cerkveno in domače petje. 50. Letopis normalke v Crnomlji: Zgodovina šole. 51. Sporočilo ipavske šole: Besedica starišem po dokončanem šolskem letu; spisal L. Hiti. 52. Velika pratika za leto 1865; vredil dr. Janez Bleiweis. 53. Uzajemna slovnica ali mluvnica slavjanska; 2. in 3. oddelek, spisal Matija Majar. 54. Staroslovenski slovnik; 5. zvezek od Fr. Miklošiča. 55. Čas je zlato! Podučna povest za mladost, poslovenjena po Hofmanu. 56. Kozlerjev zemljovid slovenske dežele; drugi popravljeni natis. Priložene ste mu knjižici „Narodopis" in „Imenik krajev." 57. Darek pridni mladosti; 3. zvezek, spisal Andr. Praprotnik. 58. Hermanova slika; na svitlo dala mariborska čitavnica. 59. Valenštajnov ostrog; po Fr. Schillerji poslovenil Fr. Cegnar. 60. Izbrane narodne srbske pesmi; priredil Janko Pajk. 61. Pesmi; zložil Simon Jenko, založil J. Giontini. 62. Domači prepir; kratkočasna igra, poslovenil Jak. Zabukovec. 63. Strup; vesela igra, poslov. Luiza Pesjakova. 64. Slomšekove Drobtinice za leto 1864. XVIII. tečaj; izdalo vodstvo lavantinskega seminišča v Mariboru. 65. Sveta brata Ciril i Metod, slavjanska apostola; tisučletni spomin na leto 1863; spisal Matija Majar Ziljski. 66. Jezičnik ali pomenki o slovenskem pisanji; spisal Jož. Marn. 2. leto. 67. Koledar slovenski za leto 1865; tečaj X., sestavil Peter Hicinger, izdala »Matica slovenska." 68. Liturgika ali sv. obredi pri vnanji božji službi, za gimnazijaino, realno in sploh odrastlo mladost, II. del, spisal A. L6sar. 69. Prestave deželnih zakonskih listov. 70. Molitvene in bukve pobožnega obsežka. f) V drugih jezikih in slav. narečjih se je spisalo o slovenskih zadevah: 71. Vedodstvi Korutany a Krajina u geograficko-statistickem i historickem pfehledu; spisal J. Erben. 72. Paul Jos. Safafik's Geschichte der siidslavischen Literatur. I. Slovenisches und glagolitisches Schriftthum. Herausgegeben von Jos. Jeriček in Prag. 73. Die slovenische Literatur. Eine historische Skizze von Prof. Dr. Klun, 1. und 2. Heft. 74. Slovenisches Sprach- und Uebungsbuch, von Anton Janežič. Viditi je iz nazočega pregleda, da nismo zaostali za lanskim letom, ki je bilo posebno rodovitno za naše slovstvo.*) Ako se ozremo na živahno gibanje na narodnem polji v zadnjem času, smemo za prihodnje leto še obilnejšega sadu pričakovati. K temu nas opravičuje rast „Matice slovenske", ki že hrani čez 8000 gold. premoženja, in pa razcvet slovenskih čitavnic, kterih že imamo štirinajst, med tem, ko jih je bilo lani o sedanjem času samo osem. Delovala bodo domača dru- *) Čudno, pa žalibog preresnično je, da izmed vseh teh slovstvenih del „Laibacherci" z njenimi „Blatter aus Krain" ni noben o v roko prišlo, Čeravno v eno mer trdi, da ji je za deželne interese mar! štva vsako v svojem področji tako ? da bo vzajemna podpora rodila mnogo veselega sadii. Božja pomoč! V Zagrebu na starega leta dan. Anton Kos.