Stalna oblika delovanja OK ZKS
Na 8. seji OK ZKS Ljubljana Mosle-Polje konec lan-skega decembra so navzoči med drugim obravnavali tudi oceno aktivnosti v zvezi z uresničevanjem zakona o združe-nem delu.
Nedavna akcija obiskov v OZD je imela velik odmev io bila ugodno occnjena s slrani leh organizacijzdruženega dela predvsem /alo, ker so bili na pogovorih dani poudarki uresničevanju kongre-snih sklepov in še posebej sklepov 3. seje CK ZKJ o aktualnih idej-nopoliličnih problemih družbenoekonontskih gibanj in o i/vajanju gospodarske stabilizacije.
Nadaljevanje na 6. slrani
(Nadaljevanje s 1. strani)
Poleg nosilcev akcije — članov občinske konference — so pri pogovorih sodelovali člani komi-sije za spremljanje Lzvajanja za-kona o združenem delu, komisi je za pregled samoupravnih sploš-nih aktov pri občinski skupščini. člani občinskega sindikalnega sveta, predsedstva in izvršnega sveta občinske skupščine ter drugih družbenopoKtičnih orga-nizacij. Pogovori so bili prav v času, ko se je iztekel rok za prila-gajanje in uskladitev samou-pra vnih sporazumov po zakonu o združenem delu. Sindikat kot nosilec pobud je imel določene pristojnosti in odgovoraosti. Zato sta obe organizaciji teme-Ijito obravnavali vsa omenjena področja ter sprejeli sklepe in stališča, obvezujoče za vse komu-niste in odgovome družbenopo-litične in samoupravne subjekte.
Delovni pogovori, ki so bili opravljeni v izbranih OZD, so pokazali, da so bili storjeni veliki premiki in doseženi pomembni rezultati na področju samou-pravnih in družbenoekonomskih odnosov. Ugotovljene pa so bile tudi pomanjkljivosti, ki jih je treba opravijati v nadaljnji ak-tivnosti.
Glede gospodarjenja in stabi-lizacije gospodarjenja se mora ZK zavzemati za večje angažira-nje in vključevanje v stabilizacij-ski program vsakega posamez-nika na vsakem delovnem mestu. Produktivnost dela vse prepočasi narašča in vse prepočasi se kre-pijo kvalitativni dejavniki go-spodarjenja. Zato roora biti ZK pobudnik za sprejemanje teko-čih stabilizacijskih ukrepov v OZD in pobudnik pri preverja-nju njihovega izvajanja.
ZK se mora skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizaci-jami bolj angažirati pri odprav-
ljanju subjektivnjh slabosti in pomanjkljivosti, ki v veliki meri vplivajo na uspešnost poslovanja (delovna disciplina, delovna za-vest, odsotnost z dela itd.).
Na področju dohodkovnih odnosov so storjeni prvi koraki, ki pa so bolj formalni kot vsebin-ski. Večji rezultati so doseženi pri odnosih med TOZD znotraj de-lovnih organizacij, manjši pri sporazumevanju navzven. ZK mora zagotavljati, da se bodo stvari na tem področju začele odvijati hitreje. Odgovornost morajo prevzeti vsi člani ŽK in vse osnovne organizacije ZK.
Pri planiranju, zlasti srednje-ročnem, že dalj časa ugotavljamo pomanjkljivosti. Še vedno je vrsta OZD, ki nimajo srednje-ročnih planov za obdobje 1976— 1980, čeprav se je treba priprav-ljati že na naslednje srednje-ročno obdobje. Enako velja tudi za področje družbenih dejavno-sti.
Komunisti smo bili s tem v zvezi premalo aktivni in smo soodgovorni za obstoječe stanje.
Na področju osebnih dohod-kov se mora akcija uvajanja novih in boljših meril za nagraje-vanje po rezuUatih dela nadalje-vati, še posebno v strokovnih službah, kjer niso bili doseženi zadovoljivi rezultati.
Samoupravna organiziranost, pogojena z zakonom o združe-nem delu, še ni v celoti, oziroma ni v vseh sredinah ocenjena in uveljavljena. Zato tudi ne mo-rejo delavci v celod enakopravno uresničevati svojih družbenoe-konomskih samoupravnih  pra-
vic. Nalcga vseh koraunistov v takih sredinah je, da analizirajo možnosti ter dajo idejna izho-dišča in pobude za akcije samou-pravnega organiziranja in tvorno sodelujejo pri samoupravnem dogovarjanju in odločanju.
Samoupravna delavska kon-trola kot neposredna kontrola delavce v, katera vloga je oprede-ljena v samoupravnih splošnih aktih prav vsake delovne organi-zaci je ali TOZD, mora vsvoji vse-bini postati pomembnejši organ v sistemu samoupravljanja. Zato se moramo komunisti v teh orga-nizacijah in v osnovnih organiza-cijah ZK zavzemati za njegovo vsebinsko preobrazbo, da po-stane dejansko organ notranje kontrole.
V delovnih organizacijah in TOZD, kjer se ugotavlja, da družbenopolitične organizacije ne delujejo dovolj in je tudi sama uspešnost poslovanja odraz de-Iovanja teh organizacij, morajo vsi komunisti svoje delo usmeriti v odpravljanje vseh slabosti v drugih družbenopolitičnih orga-nizacijah ter v jačanju njegovega vpliva.
Skupaj z jačanjem vpliva družbenopolitičnih organizacij bo tudi sistem informiranja v de-lovnih sredinah postal bistve-nejši element samoupravnega odločanja.
Ljudska obramba in družbena samozaščita, ki sta sicer v sa-moupravnih aktih' opredeljeni, morata postati oblika stalnega dela, ker smo komunisti prevzeli neposredno odgovornost za var-tvo pridobitev naše revolucije in za nadaljnji razvoj družbe na sa-moupravnih osnovah (stališča in sklepi so bili sprejeti na 5. seji OK ZKS Ljubljana Moste-Polje).
•
Delovni pogovori, ki so bili opravl jeni v delovnih organizaci-jah in TOZD, morajo postati stalna oblika dela občinske kon-ference in njenih organov. Zago-toviti moramo boljšo povezanost in soodgovomost s stndikatom in drugimi političnimi in samou-pravnimi subjekti v občini.