VPRA.ANJE NARODNE NO.E NA SLOVENSKEM Njen razvoj od srede 19. stoletja do 2. svetovne vojne Bojan Knific IZVLEEEK V elanku avtor obravnava razvoj narodne no.e na Slovenskem kot kostuma za posebne prilo.nosti in opredeljuje njene pojavne oblike in funkcije. Zaeetke razvoja tega pojava i.ee v sredi 19. stoletja v razvijajoei se slovenski me.eanski dru.bi, .irjenje med kmeeko prebivalstvo pa prepozna v sedemdesetih letih 19. stoletja. Obdobje med vojnama je v pogledu razvoja narodne no.e najintenzivnej.e, saj se z akcijo »na.e deeve« le ta raz.irja med vse plasti prebivalstva. Kljuene besede: etnologija, oblaeilna kultura, oblaeilni videz, narodna no.a, uniforme, kostumi ABSTRACT The article deals with the development of national costumes in Slovenia as costumes for special occasions and defines their different forms and functions. The phenomenon of the .national costume. started in the mid 19th century in the developing Slovene bourgeois society, and it spread to the peasant population in the 1870s. The period between the two World Wars saw the most intensive development of the national costume because the na.a deeva (our costume) campaign spread the national costume to all classes of the population. Key words: ethnology, clothing culture, clothing image, national costume, uniforms, costumes Narodna no.a1 se je kot kostum za posebne prilo.nosti zaeela razvijati sredi 19. stoletja v me.eanski dru.bi, se v sedemdesetih letih 19. stoletja kot posebna oblika manifestiranja Slovenstva uveljavila med kmeekim prebivalstvom in od tedaj naprej kot posebna slavnostna preobleka ostala prisotna v vseh dru.benih slojih. Narodno no.o je obláeilo v preteklosti in tudi .e danes sorazmerno majhno .tevilo ljudi, ima pa zaradi svoje forme in vsebine, ki jo nosi s sabo in jo je pridobila v zgodovinskem razvoju, v dru.bi pomembno vlogo. 1 Razprava je nastala v letu 2002 pod mentorstvom dr. Janeza Bogataja kot Seminarska naloga 1 in 2 na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, na tem mestu pa je objavljena precej skraj.ana in na nekaterih mestih dopolnjena naloga. Za pomoe, napotke, nasvete in spodbudo v zvezi z objavo se iskreno zahvaljujem mag. Janji .agar. Bojan Knific Podoba Kranjca v narodni no.i iz leta 1863 (Zalar 1998: 48). Narodna no.a je izraz za poseben . slavnosten in doloeenemu namenu prilagojen oblaeilni videz, ki se ga ob razlienih prilo.nostih poslu.ujejo ljudje razlienih starosti, dru.benih stanov, .ivljenjskih preprieanj itd. Narodna no.a je »po izvoru kmeeka prazniena obleka, kakr.no je proti koncu 19. stol. zaeel nositi del narodno zavednega slovenskega me.eanskega prebivalstva ob slovesnih prilo.nostih« (Ba. 1993: 305). »Vzroki za nastanek narodne no.e so bile eisto doloeene potrebe in cilji v zadnjih desetletjih 19. stoletja. Torej gre za umetno nastal pojav, ki je vse do danes dobil razliene oblike, razse.nosti in aplikacije in se tudi .e naprej razvija .« (Bogataj 1992: 218). Narodna no.a »je nekak.na, na podlagi kmeeke no.e oblikovana uniforma za izprieevanje slovenske nacionalne zavesti in pripadnosti slovenskemu narodu« (Makarovie 1991: 268) in narodna no.a »ne po obliki ne po funkciji ni istovetna s kmeeko (tudi ljudsko) no.o, kakr.na je bila v navadi na Slovenskem v 19. stoletju« (Makarovie 1972: 54). Zgoraj navedeni citati najzgovorneje govorijo o narodni no.i in med avtorji sta A. Ba. in M. Makarovie tista, ki sta se z njo v zadnjih desetletjih najintenzivneje ukvarjala. M. Makarovie je ob koncu .estdesetih in v zaeetku sedemdesetih let 20. stoletja kategorijo narodne no.e opredelila in opozorila na njeno vlogo v dru.bi od druge polovice 19. stoletja naprej, A. Ba. pa se je ukvarjal z njeno pojavnostjo v 19. stoletju. Poleg njiju je Vpra.anje narodne no.e na Slovenskem v zvezi z aplikacijo narodne no.e v sodobni slovenski dru.bi vredno omeniti J. Bogataja, pojav sam pa je kot obliko scenskega folklorizma opredelila M. Stanonik.2 Sam v prispevku uporabljam besedno zvezo narodna no.a kot izraz za posebni slavnostni oblaeilni videz ljudi, ki so zaradi razlienih vzrokov in z razlienimi nameni oblikovali posebno preobleko (kostum) in v njej poustvarili prvine kmeekega pra.njega oblaeilnega videza prve polovice 19. stoletja. Poleg izraza narodna no.a sta za razumevanje besedila pomembna .e dva izraza, ki se v obravnavanju oblaeenja v preteklosti na Slovenskem pogosto pojavljata. To sta oblaeilna kultura in oblaeilni videz, njuno opredelitev povzemam po Angelosu Ba.u. Oblaeilna kultura je pojem, ki zaobsega oblaeilni videz razlienih plasti prebivalstva v povezavi z gospodarskimi, dru.benimi, politienimi in 437 kulturnimi razmerami. Najbolj vidna prvina oblaeilne kulture je oblaeilni videz, ki v sodobnih raziskavah nadome.ea izraz .no.a.. Izraz no.a se je namree od 2. pol. 19. stol. naprej izenaeil s pojmom kmeekega oblaeilnega videza in se ga zaradi tega danes ne dá prav uporabljati za oblaeilni videz nekmeekega prebivalstva (me.eanov, plemieev, delavcev) (Ba. 1991: 122). Za razumevanje kateregakoli dru.benega pojava je pomembno, da spoznamo njegove zaeetke in ga znamo umestiti v eas in prostor, v katerem je nastal. Tako je tudi z narodno no.o, katere zaeetke so nekateri avtorji videli v zadnjih desetletjih 19. stoletja, viri3 pa ka.ejo prve sledove .e v .tiridesetih letih 19. stoletja. Od takrat naprej se je narodna no.a bolj ali manj intenzivno pojavljala v razlienih dru.benih skupinah in ostala del dru.bene stvarnosti vse do dana.njih dni. Razvoj narodne no.e do 1. svetovne vojne Zaeetek razvoja narodne no.e bi lahko umestili v sredo 19. stoletja, ko se je zaradi politienih interesov zanimanje za slovenskega kmeta v me.eanski dru.bi moeno poveealo. Gibanje za Slovenstvo se je krepilo in »s tem je tudi delovanje na razlienih kulturnih podroejih postalo bolj ali manj izrazito narodnopolitieno obarvano« (Kremen.ek 1978: 22). Kmeeki oblaeilni videz, ki se je v 19. stol. zaradi gospodarskega in dru.benega razvoja vse hitreje spreminjal in postajal vse bli.ji oblaeilnemu videzu me.eanov, se je takratnim narodnim buditeljem zdel primeren za izkazovanje pripadnosti slovenskemu narodu. Kmeeko prebivalstvo je bilo v tistem easu na Slovenskem veeinsko in zaradi tega tudi v oeeh slovenskih izobra.encev tvorilo jedro Slovenstva. .e v 1. pol. 19. stol. so se nekateri posamezniki zaeeli zavedati, da se kmeeka in s tem slovenska kultura sorazmerno hitro spreminja in tako na nek naein izginja. Leta 1838 je bilo v poroeilu okrajne gosposke Ribnica zapisano, da so se zaradi trgovanja v tujih de.elah »izgubile vse nacionalne posebnosti ali izvirnosti v no.i, oblaeilnem blagu in njegovih krojih« (po Ba. 1992: 445). 2 Ba. (1985, 1992, 1993), Bogataj (1992), Makarovie (1972, 1990), Stanonik (1990). 3 Glej: Ba. 1992, str. 445.449. Bojan Knific Cerkveni in eitalni.ki pevski zbor v .t. Vidu nad Ljubljano leta 1898 (Ilustrirani Slovenec 1926: 157). Ob izginjanju lokalnih posebnosti in postopnem poenotenju z me.eanskim oblaeilnim videzom, ki je hkrati peljal v poenotenje z drugimi evropskimi narodi, se ob koncu .tiridesetih let 19. stol. koneno tudi pri nas pojavijo ideje (v Evropi prisotne od Francoske revolucije naprej), ki so spodbujale me.eane, da tudi z oblaeilnim videzom ka.ejo pripadnost doloeeni politieni struji. Pripadnost Slovenstvu in povezanost z drugimi Ju.nimi Slovani so leta 1848 izprieevale surke in rdeee kape, omenja jih Janez Trdina, ki se je tega leta .olal v Ljubljani (Ba. 1985: 5.6). Surko je v easu svojega .olanja v Ljubljani ob posebnih prilo.nostih nosil tudi Fran Sale.ki Fin.gar.4 Poleg surk in rdeeih kap se v revolucionarnem letu 1848 pojavijo pri slovenski izobra.ujoei se mladini po vzgledu od zunaj .e nekatera znamenja, ki so izkazovala pripadnost narodu in politieno usmerjenost. Na Dunaju so privr.enost revoluciji kazale bele kokarde5, narodno zavedni Slovenci so nosili belomodrordeee trakove, politieno usmerjenost pa so kazale tudi brade in razlieno oblikovani klobuki (Ba. 1985: 6.7). Sredi 19. stoletja je bilo torej na Slovenskem .e povsem jasno, da je mo.no z oblaeilnim videzom izkazovati pripadnost doloeeni politieni misli in tako obleka ni bila vee le pokazatelj, ki je zaradi svojega videza .e na zunaj loeeval posamezne sloje prebivalstva, ampak je postajala tudi simbol politiene propagande. .e leta 1846 je v Ljubljanskem gledali.eu potekala predstava, v kateri so bile »slovenske no.e« »pripomoeek za uveljavljanje slovenske narodne zavesti« in podobno se v easopisu leta 1847 omenja, da je pela igralka v »kranjski no.i« in leta 1849 govorila v »slovenskem jeziku in kostumu« (Ba. 1992: 446). Poroeilo o tem, da so bili 4 Ta podatek mi je posredoval Janez Bogataj. 5 SSKJ: Kokarda je znak, navadno z barvami dr.avne zastave ali z grbom. Vpra.anje narodne no.e na Slovenskem nastopajoei v gledali.ki predstavi obleeeni v kostume, ki so ponazarjali kmeeki oblaeilni videz, imamo tudi iz leta 1863, ko v Novicah gospodarskih obrtni.kih in narodnih beremo, da so bili nastopajoei gospodje in gospodiene obleeeni »v na.i domaei kmeti.ki obleki« (Makarovie 1991: 270). Angelos Ba. v elanku Iz prieevanj Janeza Trdina o no.i nasploh ugotavlja, da se je »zahteva po kmeeki ali t. i. narodni no.i najprej uveljavila v gledali.eu« (Ba. 1980: 31). Kostumi gledali.kih igralk in igralcev so se v primeru, da so ponazarjali kmeeki oblaeilni videz, imenovali »slovenska no.a«6, »kranjska no.a«7, »liena narodska obleka«8, »slovenski kostum«9, »narodna obleka«10, »narodska obleka krajnska«11 ipd., skupaj z literarnimi deli in pesmimi pa so nastopajoei spodbujali slovensko narodno gibanje. V slovenskem easopisju prve polovice in srede 19. stoletja se vesti, ki opozarjajo 439 na spreminjanje oblaeilnega videza, dokaj pogosto pojavljajo in tega spreminjanja ne odobravajo, pae pa ga .elijo ustaviti in slovenskega kmeta preprieati, da oblaeila, krojena po me.eanski modi, zanj niso primerna. O spreminjanju oblaeilnega videza pi.ejo tudi takole: »Gorenc! Ne nosi. rudee.ga pasa vee,/ k.ga je imel stareek, uj.c in oee rad,/ ki slovensk.ga srca bil je sklep enkrat?/ Gorenc, obleka tvoja ni . domaea vee!« (Novice 1862: 156) Posebna spodbuda za oblaeenje kmeeke obleke tudi v me.eanskih krogih je pri.la leta 1848, ko »je neki Marx priporoeal in zaklinjal v (ljubljanski) reduti12 na.e gospe in gospodiene, naj strgajo s sebe .die fremden Fetzen. in naj se oblaeijo raje po kmeeki!« (Trdina 1946: 181) Novemu naeinu aplikacije kmeekega oblaeilnega videza v takratno me.eansko okolje sledimo .e istega leta s podatkom, da so v Ljubljani prodajali »s kranjskimi nacionalnimi no.ami« poslikane pipe (Ba. 1992: 447). Leta 1853 se umetni.ko delo s portretom krakovske lepotice Franje Gor.ie ali po domaee Cenetove Fanike v narodni no.i pojavi v izlo.bi ljubljanskega trgovca Jo.efa Pleiweisa (oeeta Janeza Bleiweisa). Ljubljanske Novice so poroeale, da so ljudje v trumah stali pred sliko .liene Kranjice., ki jo je izdelal Mihael Stroj (Zalar 1998: 49). Taka in podobna dela so se v izlo.bah ljubljanskih trgovcev pojavljala tudi kasneje, temeljni cilj tega pa je bil poudarjanje narodne pripadnosti. Kot preobleka za posebne prilo.nosti je narodna no.a slu.ila nekaterim uglednim me.eankam in drugim .enskam .e v .estdesetih letih 19. stoletja. Novice gospodarske, obrtni.ke in narodne 13. septembra leta 1965 v dopisu iz Predoselj pi.ejo: ».e posebno pa sta vsem dopadli gospa baronovka de Treaux (Detro), rojeno Zoisovo in njena mala heerka, obe napravljeni v narodno obleko z belima peeama na glavi« (po Makarovie 1991: 270). 6 L. Legi.a 1959 Romantika. V: Zgodovina slovenskega slovstva II. Ljubljana, str. 151. 7 (Nepodpisano) 1847 Interessante Theater-Anzeige. V: Illyrisches Blatt. Laibach, str. 16. 8 (Nepodpisano) 1851 Iz Celja. V: Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih reei IX. Ljubljana, str. 249. 9 (Nepodpisano) 1849 Laibacher Theater-Notiz. V Illyrisches Blatt. Ljubljana, str. 395. 10 (Nepodpisano) 1952 Iz Ljubljane. V: Novice kmetijskih, obertnijskih in narodskih reei X. Ljubljana, str. 48. 1 (Nepodpisano) 1845 Iz Ljubljane. V: Novice kmetijskih, obertnijskih in narodskih reei XII. Ljubljana, str. 32. 12 Reduta je poslopje, prostor za slavnostne prireditve, ples. Bojan Knific Naslednji korak v razvoju in uveljavljanju narodne no.e so v .estdesetih letih 19. stoletja naredile eitalnice, v katerih so napredno misleei me.eani in tr.ani krojili nadaljnji razvoj ideje Slovenstva. Poleg mo.kih, ki so bili politieno bistveno bolj dejavni od .ensk, pa ne gre spregledati vloge posameznic, ki so s svojim delom spodbujale narod k preporodu. Ena takih je bila Marija Murnik-Horak, rojena leta 1845, ki je imela poleg drugega tudi »veliko ljubezen do umetnosti. Kot dekle je nastopala na odru tr.a.ke in ljubljanske .Eitalnice. z deklamacijami in kot igralka« (Slovenska .ena 1926: 163).13 Sedemdeseta leta 19. stoletja v narodno gibanje prinesejo spremembo, saj se dotlej razmeroma majhnemu .tevilu zavednih Slovencev predvsem iz izobra.enskih 440 krogov pridru.i tudi kmeeko prebivalstvo. Le to se je takrat v vsakdanjem in praznienem oblaeilnem videzu .e moeno poenotilo z me.eani, hkrati pa so izginjale razlike v krojih, barvi, kvaliteti blaga in oblaeilnih sestavinah med primorskim, alpskim in panonskim obmoejem. Kmetje, ki so prihajali na tabore v zaeetku sicer v skromnem .tevilu, kasneje pa vse bolj mno.ieno, so se najveekrat na pobudo organizatorjev oblekli v kostume, ki so bili deloma .e uniformirani in so dajali sreeanjem slovesen pridih. Fran Levstik je leta 1869 zapisal, da je bil »na. taborih. irhasti narod« in s tem mislil na udele.ence taborov, ki so nosili podkolenske irhaste hlaee (Ba. 1982: 9). Poleg irhastih hlae, ki jih omenja Levstik, so kmetje, ki so prihajali na tabore, nosili oblaeila svojih mlaj.ih let, .e pogosteje pa tista, ki so jih podedovali od svojih prednikov. Organizatorji so torej skupaj s takrat napredno misleeimi Slovenci kmete spodbujali, da so se ob udele.bi na taboru kostumirali (oblekli v starej.o no.o ali pa v novo izdelani kostum, ki je starej.o no.o ponazarjal). Oblaeila, ki so izvirala iz srede ali prve polovice 19. stoletja, so tako dobila novo funkcijo, ta pa je povzroeila spreminjanje njihove zunanje podobe. T. i. narodno no.o so kmetje in me.eani zaradi spremenjene funkcije, zaradi drugaenega naeina .ivljenja, zaradi izkazovanja svojega presti.a in v neki meri tudi zaradi nepoznavanja dejanskega oblaeilnega videza dobe, v katero so oblaeila sodila, preoblikovali in prilagodili manifestiranju Slovenstva. Narodna no.a je postala »narodna uniforma, obleka (bolje preobleka) za popolnoma doloeene prilo.nosti« (Bogataj 1992: 218). Zanimanje za kmeeko oblaeilno dedi.eino ni bilo .ivo le pri Slovencih, ampak tudi pri drugih Slovanskih narodih, in prav od tam so .e v .estdesetih letih 19. stoletja prihajale k nam ideje, ki so spodbujale zanimanje za materialno kulturno dedi.eino. V Slovenskem glasniku leta 1866 beremo, da se v Moskvi pripravlja velika »narodopisna razstava«, katere .elja je, da bi obsegala »narodopisne znamenitosti vseh Slovanskih plemen ... Za.elevajo se pa za to razstavo mnogovrstna narodna obleka slovanskih rodov in razni predmetje ...« (Slovenski glasnik 1866: 13 Ona je v sedemdesetih, osemdesetih in v zaeetku devetdesetih let 19. stol. sodelovala na vseh pomembnih prireditvah v narodnem duhu in spodbujala k oblaeenju narodne no.e. »Ona je znala z brezprimerno ljubeznivostjo in energijo pridobiti .e na pol odtujene Slovenke za to, da so sodelovale pri narodnih prireditvah, da so nastopale ob takih prilikah v narodni no.i in kar je glavno, da so vsepovsod govorile slovensko« (.tebi 1926: 164). Vpra.anje narodne no.e na Slovenskem 415). Na to razstavo v Moskvo so bili predmeti iz slovenskega prostora dejansko poslani, .al pa ni ohranjena dokumentacija, iz katere bi bilo razvidno, kaj je bilo tam razstavljeno.14Narodne no.e so dajale slovesen poudarek prireditvam doma na Slovenskem, .e veeje zanimanje pa so dosegale v primerih, da so se pojavljale v tujini. Tako je leta 1896 pevski zbor Glasbene matice gostoval na Dunaju in ob tej priliki so si njegovi elani »nabavili, zbrali in izposodili« narodne no.e.15 Ob ugotavljanju, da je bila narodna no.a namenjena predvsem kostumiranju ljudi na javnih prireditvah, ne gre prezreti dejstva, da so bili nekateri njeni deli soeasno tudi sestavina sicer.njega kmeekega oblaeilnega videza ob nekaterih .ivljenjskih mejnikih. Zlasti svatba in birma sta bila tista mejnika, pri katerih so ljudje ob sicer.njem modnem oblaeenju posamezne oblaeilne sestavine (peea, 441 sklepanec) prena.ali v kasnej.a obdobja. Ob koncu 19. stoletja je imela narodna no.a zlasti v Trstu in njegovi okolici veliko vlogo v boju proti italijanskemu nacionalistienemu pritisku in postala je »neke vrste simbol za zunanje oznaeevanje narodne pripadnosti in zavesti« (Makarovie 1972: 56). V krajih v okolici Trsta je narodna no.a dokazovala, »da je okolica slovenska in dokler ne izgine ta neprecenljiva priea (narodna no.a, op. avt.), dotlej bodemo lahko oeitali na.im nasprotnikom obrekovanje« (Slovanski svet 1893: 173). Na tr.a.kem ozemlju so torej obstoj Slovenstva dokazovali z obstojem narodne no.e in prav zaradi tega se je le ta na tem obmoeju razvijala bolj intenzivno kakor drugje. Zasluge za to imajo elanki v easopisju, ki so spodbujali k no.enju narodne no.e.16 Poseben interes za ponovno vpeljavo oblaeil se je s prispevki tik pred prelomom iz 19. v 20. stoletje odra.al v .enskem easopisu Slovenka, ki je izhajal v Trstu. Objavljal je elanke razlienih avtorjev in tudi prispevke bralcev. V svojem pismu »rodoljub iz Trsta« pi.e, da se ka.e potreba po ustanovitvi »posebnega narodnega dru.tva«, ki bi .ir.e mno.ice spodbujalo k oblaeenju narodne no.e. Slovencem v zgled navaja moravske in slova.ke Slovane, kjer »se je narodna no.nja ohranila in se tudi nadalje ohrani«. Bralca je posebno skrbelo hitro izginjanje narodne no.e in pa uvajanje novosti. »Oblaeijo se sedaj tako, da niso ni to ni ono: vse na njih je brez okusa . mesto lepih ovratnih rut imajo neke eipkaste cunje«. Pohvali pa pevska dru.tva, »ki so vpeljala v me.ane zbore .ensko narodno no.o« (Slovenka 1898: 14 Podatek mi je posredoval Janez Bogataj in ob tem pripomnil, da je Slavko Kremen.ek iskal dokumentacijo v muzeju v Moskvi, pa je ni na.el. Vee o narodopisni razstavi v Moskvi in vlogi M. Majarja Ziljskega ob tem glej v: Iskra V. Eurkina: Matija Majar-Ziljski. Ljubljana 1974, str. 128-132. 15 Prvi koncert na Dunaju so imeli 24. marca in Fran .uklje v svojih spominih pi.e: »Pa v istini, krasno so peli, in .e nekaj . pevke so sijajno izgledale. Lepo je bilo videti na.ih 70 cvetoeih deklet in gospa, vse v narodni no.i z blesteeimi zlatimi avbami ali pa v sne.nobelih peeah z imenitnimi .petelini.. To je bilo eisto nekaj novega za dunajsko gospodo, in je kolikortoliko pripomogla h krasnemu izidu!« (.enski svet 1932: 266) 16 Beremo lahko: ».eleti bi bilo, da bi se okolieanke kazale bolj pogostoma v lepih svojih oblekah in da bi se poprijele bolj prvotne no.e, a ne je opu.eale, kakor, .alibog, delajo. Kdor ima kaj vpliva, naj sku.a pripomoei, da bi se nam ohranila popolnoma krasna slovenska ta no.a. .alostno, pre.alostno bi bilo, da bi se izgubil ali pokvaril ta nemi svedik slovenske bistvenosti in ta dragocena narodna svetinja.« (Slovanski svet 1893: 173) Bojan Knific 448.449). V naslednjem letniku urednica pi.e bralcem Slovenke, naj se zgledujejo pri »kraljici romunski, ki hodi ona in ves njen dvor v lepi narodni no.i«. Tudi ernogorska kneginja Milena naj bi bila vedno obleeena »v slikovito no.o svojega naroda«, ruska carica pa naj bi se ob vseh slovesnih prilikah kazala »v bogati ruski narodni no.i«. Urednica bralke in bralce Slovenke poziva, naj se pogovarjajo o narodni no.i in njeni ponovni mno.ienej.i uveljavitvi in naj ji o tem tudi pi.ejo (Slovenka 1899: 2.4). Ob interesih izra.enih v easopisih, da se narodna no.a ne bi kaj bistveno spreminjala in bi ostajala v kroju, blagu in izdelavi enaka kmeekemu oblaeilnemu videzu prve polovice 19. stoletja, so se pojavljale tudi zahteve po prilagoditvah. Bralka 442 Danica razmi.lja o tem, da mora narodna no.a iti v korak s easom in ustrezati sodobnim higienienim in zdravstvenim zahtevam. Primerni niso stezniki, ki jih »zahteva narodna no.a«, in neprimerna so »spodnja krila, ker ovirajo pri hoji« (Slovenka 1899: 9).17 Prizadevanja Slovenke po oblikovanju .nove., takratnim modnim zahtevam prilagojene narodne no.e, pred prvo svetovno vojno niso obrodila sadov. Narodna no.a je ostala krojena prete.no po vzoru izpred petdesetih let, vseeno pa se je zaradi drugaene funkcije, nepoznavanja oblaeilnega videza prve polovice 19. stoletja in samovoljne interpretacije njenih nosilcev vztrajno spreminjala. Bila je kostum, ki je bil primeren za posebne prilo.nosti. V Narodnem domu v Ljubljani je bil npr. 1. februarja leta 1905 organiziran Planinski ples, na katerega so bili gostje vabljeni »nemaskirano v turistovski, narodni ali promenadni obleki« (Planinski vestnik 1905: 1). Tudi gledali.ea, kjer se je razvoj narodne no.e pravzaprav zaeel, se jim v nadalje niso odpovedala. Ob poroeilu o prvem kabaretu na Slovenskem leta 1907 je zapisano, da je bila dvorana Narodnega doma v Celju nabito polna in »med mizami so .vigale brhke natakarice v narodnih no.ah« (Cvirn 1990: 80). Moeno .eljo po ohranjanju in obnavljanju narodnih no., narodnih vezenin ipd. je bilo v zaeetku 20. stoletja moe zaznati v .enskih dru.tvih. Leta 1912 se je 17 Zaradi teh in .e zaradi nekaterih drugih elementov v obstojeei narodni no.i, ki niso vee ustrezala merilom tedanje dobe, naj bi se le ta reformirala in »dala napraviti tedaj nekako takole: Nedrijec . ne steznik . na kojem bi bile pripete nagubane, .iroke spodnje hlaee, segajoee do pod kolen, ki bi imele nadomestiti tudi spodnje krilo. Na to .o.petelj., razlieen po letnem easu. Po letu iz tenkega platna, s eipkami okinean ali na.it po hrvatskih uzorih, bel ali pisan; po zimi iz flanele, volne, sukna ali bar.una. Ali namesto njega gorenjsko zimsko jopo z nabranimi rokavi (ki pa se mi ne vidi ukusna). Eez o.petelj pride .ivotnik (moderc) s pri.itim krilom. V izrezi in napravi .ivotnika se da zopet stotero varirati, da no.nja ne postane enoliena, .ablonska in dolgoeasna. Prav tako se da tudi krilo napraviti iz najrazlienej.ega blaga v razlienih barvah po osobnem okusu. Sega naj pa krilo do gle.njev; pozneje, ko se privadi oko kraj.im dimenzijam pa do pol meee . Najvee preglavice mi dela pokrivalo. Slovenska avba pae ne zadostuje modernim zahtevam praktiene obleke. Ona in peea bi se mogle pokazati pae samo ob slovesnih prilikah. Veliko bolj primerna se mi vidi pae ernogorska eepica. Hm, kaj pa poletu na solncu? Ali naj se poslu.imo .irokokrajnega slamnika a la Watteau z vihrajoeim trakcem in .opkom cvetlic? Pa ee prav, saj ga nam ni treba naroeati iz Pariza. Ponosne smo lahko tudi na svoje pristno dom.alske slamnike« (Slovenka 1899: 10). Z narodno no.o, kakr.na je obstajala, se ni strinjala niti bralka Ljuba, ki v Slovenki pi.e, da ponovno uvajanje narodne no.e ni smiselno, da je no.a draga in da ».e tisteavbe, katere naj bi nosile pri sveeanostih, stale bi nas vee, nego danes nova moderna obleka«. Po njenem mnenju narodna no.a sicer dopu.ea svobodno izbiro barv in nakita, toda »kroj mora biti stalen, sicer pa ni vee narodna no.a, in me bi v kratkem nastopale kot Poljakinje, Italijanke, .panjolke, Rusinje ali pa bi bila na.a obleka nekak konglomerat vseh teh no.« (Slovenka 1899: 206). Vpra.anje narodne no.e na Slovenskem Splo.no slovensko .ensko dru.tvo zavzemalo, da bi v Ljubljani pripravilo razstavo »Jugoslovanska .ena«, na njej pa naj bi se predstavile slovenske, hrva.ke in srbske .ene. Za predstavitev slovenske dedi.eine na tej razstavi je Splo.no slovensko .ensko dru.tvo .elelo zbrati »pristna slovenska narodna .enska roena dela minule in sedanje dobe, .enske in otro.ke narodne no.e iz vseh slovenskih krajev, pristno narodno pohi.tvo, narodne igraee i.dr.« (Slovenska .ena 1912.13: 280). V zaeetku 20. stoletja je za proueevanje razvoja narodne no.e izredno zanimiv dogodek, ki je leta 1908 zaznamoval celotno avstroogrsko monarhijo. To je bilo praznovanje .estdesetletnice vladanja cesarja Franca Jo.efa z osrednjo prireditvijo na Dunaju, ki se je je poleg drugih udele.ilo tudi sedemsto Kranjcev s .tiridesetimi konjeniki in .estnajstimi vozovi. Udele.ba je bila tako mno.iena kljub temu, da so 443 prisotnosti Slovencev na temu slavju nekatere slovenske politiene organizacije nasprotovale. Komentatorji v easopisju so ocenjevali, da je prireditev uspela in »kranjske no.e so zelo ugajale« (Gorenjec 20. 6. 1908: 7).18 Narodnim no.am je bilo s strani Slovencev v tem sprevodu namenjena posebna pozornost in naloga kar .tirih umetnikov je bila, da ».tudirajo narodne no.e«. Ti .tirje mo.je so bili Rihard Jakopie, Matej Sternen, Ivan Grohar in Peter .mitek. Poleg nabiranja narodnih no. za sprevod na Dunaju so organizatorji od njih prieakovali tudi, »da si gospodje umetniki zabele.ijo sku.nje in znamenitosti, ki jih pridobe pri narodnih no.ah, in da jih pozneje objavijo v kakem ilustrovanem listu« (Slovenec 23. 5. 1908: 4). Narodna no.a med 1. in 2. svetovno vojno Prva svetovna vojna je povzroeila razpad avstroogrske monarhije, Slovenski narod pa je bil uradno priznan v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z uradnim priznanjem slovenskega naroda se je spremenil tudi odnos do narodne no.e, ki po nastanku dr.ave SHS ni imela vee enake funkcije kot pred tem. Funkcija izkazovanja pripadnosti narodu se je zaeela izgubljati in narodna no.a je postala uniforma oziroma preobleka (kostum) za razne cerkvene, turistiene, dru.abne ipd. namene.19 V obdobju po prvi svetovni vojni se torej prizadevanja za obnovo in uveljavitev narodne no.e poveeajo, nosilke te dejavnosti pa postanejo kmeeke, delavske in 18 Celoten sprevod je bil razdeljen v .tevilne skupine, te pa so predstavljale dogodke iz avstrijske zgodovine in posamezne avstrijske kronovine. Kranjski oddelek je bil naertovan takole: »Na eelu sprevoda: jezdec v narodni no.i z zastavo vojvodine Kranjske v spremstvu jezdecev . trobcev. Tem slede grbonosci z grbi vseh kranjskih mest v dotienih narodnih no.ah. Druga skupina zdru.uje v obliki romarskega sprevoda vse najrazlienej.e tipe in kostume cele kranjske de.ele. Udele.enci tega sprevoda so tedaj: Belokranjci, Dolenjci, Gorenjci, Koeevarji, in Vlahi« (Slovenec 8. 5. 1908: 1). 19 Narodna no.a se je ob pridobivanju novih funkcij v takratnem naeinu .ivljenja intenzivno razvijala. Boris Orel pravi, da je »takoj po prvi svetovni vojni in deloma .e prej na raznih narodnih prireditvah bolj ko kdaj pri.la v modo prazniena slovenska ljudska no.a, tako imenovana narodna no.a. Ljubljanske me.eanke so rade oblaeile predvsem gorenjski kroj .enske ljudske no.e z avbo ali zavijaeo. Raznih sestavnih delov gorenjske .enske no.e je .e tedaj moeno primanjkovalo, medtem ko je bila pravilna mo.ka no.a .e velika redkost. V tej stiski so se ljubljanske modistke lotile med drugim izdelovanja avb, zavijae in raznih eelnikov« (Orel 1951: 375). Bojan Knific Kraljica Marija v narodni no.i na naslovni strani Ilustriranega Slovenca (1926: 285). mestne .ene. Oblaeilnih kosov, ki bi izvirali neposredno iz easa, ko so bila ta del obieajnega praznienega kmeekega oblaeilnega videza, je bilo vse manj in zato se je poveeala potreba po izdelovanju novih. V zvezi s tem pa sta potekali dve smeri. Prva si je .elela narodno no.o s eim manj.imi spremembami in v podobi, kakr.na se je oblikovala v 19. stoletju, prenesti v svoj eas, druga pa je pod nazivom »slovenska deeva« elemente iz oblaeilnega videza 19. stoletja .elela zdru.iti s tedanjo modno obleko. Uporabniki mnogokrat niso povsem loeili obeh struj, posledice pa so bile opazne v kasnej.ih obdobjih. Vpra.anje narodne no.e na Slovenskem V .enskih organizacijah je bila zelo dejavna Franja Tavear (na sliki), ki se je kot »narodna dama« oblaeila v narodno no.o (Ilustrirani Slovenec 1926: 426). Med prvimi, ki si je po prvi svetovni vojni (sicer ljubiteljsko, pa vendarle) prizadeval, da se narodna no.a ne bi malieila in v preveliki meri spreminjala, je bil Albert Si. t Sie, ueitelj risanja, ki je med letoma 1918 in 1928 izdal vee del na »etnografskem podroeju« (Orel 1951: 368). Leta 1919 je v Slovenskem narodu zaeel objavljati opise oblaeilnega videza na Slovenskem pod naslovom Nekoliko o na.i narodni no.i, .e istega leta pa je te opise nekoliko raz.iril in izdal v knjigi Slovenske narodne no.e. V predgovoru k prvi izdaji je zapisal: »Na pro.njo sem opisal za listek .Slovenskega Naroda. nekaj tipov na.ih narodnih no., da se prepreeijo nadaljnje samovoljne kompozicije in samolastni izumi« (Sie 1927: 5).20 Elanke o narodnih no.ah je Sie objavljal v razlienih easopisih. V Tedenski prilogi Jutra . .ivljenje in svet . tarna nad tem, da »narodna ali kmeeka no.a« 20 V uvodu druge izdaje knjige Slovenske narodne no.e Sie opozarja na to, da se »narodne obleke« me.ajo in da se ljudje premalo spoznajo na to, kaj je na.e in kaj ni. Opi.e nam dekle, ki ima na sebi »bel o.petelj s kratkimi rokavci, ern bar.unast modrc s pozlaeenimi gumbi in po.it s pozlaeenimi vrvicami, kratko temno krilce z majhnimi ro.icami raznih barv, .e kraj.i zelen predpasnik, lepe bele nogavice in krasni .oleneki« in ob tem opozarja, da vsaka »narodna obleka« .e ni »na.a narodna obleka« in da je zgoraj opisana obleka nem.ka. V nadaljevanju pravi: »Easopisi prina.ajo notico, da se vr.i v tej in tej dvorani koncert v proslavo imenitnih mo., ki so pri.li, da nas re.ijo tujega robstva. ..eleti je,. pravi notica, .da se udele.i na.e .enstvo tega koncerta v narodnih no.ah.«. Ob tem Sie opa.a, da .enske sestavljajo narodno no.o po svoje in dodajajo elemente, ki v njo ne sodijo. »Dosti oblek je pravilnih, pristnih, .al pa je mnogo takih, da bi elovek najraje zami.al, ko jih zagleda«. Najbolj problematiena se mu zdijo prekratka krila, raznovrstni predpasniki in pa avbe. »Kos ernega bar.una z na.itimi pozlaeenimi .kifeleki., vmes ble.eeei .flintrci., je eelo, vrh pa, kakor se pae posreei. To je avba! .e huj.e je pokrivalo druge krasotice. Iz modre svilene krpe je napravljen nekak lonec, spredaj v zveri.enih vijugah po.it s pozlaeenimi ali posrebrenimi ble.eicami. Stra.en pogled!« (Sie 1927: 7) Bojan Knific Osnovni tipi .enskih narodnih no., kakr.ne so se izoblikovale na podlagi kmeekega praznienega oblaeilnega videza 19. stoletja na Alpskem obmoeju (Ilustrirani Slovenec 1926: 229). izginja, zato ker so jo .enske predelale v moderna oblaeila ali pa so jo prodale. »Le imovitej.i kmetje in me.eani so si narodno obleko ohranili kot dragocen spomin na svoje prednike.« Zaveda se tega, da ni mogoee prieakovati, »da bi se narodna no.a zopet obnovila kot prazniena ali celo vsakdanja no.a«, saj je »moderna no.a v marsieem praktienej.a . Vendar pa se bo ohranila, dokler bo v na.ih prsih utripalo slovensko srce . Narodna no.a je torej zrcalo, iz katerega odseva na.a narodna zavest. To je treba poudarjati vedno in pri vsaki priliki ter vplivati tudi na mladino, da bo vedela ceniti pomen narodne no.e« (.ivljenje in svet 1927: 690). Vpra.anje narodne no.e na Slovenskem »Na.e slovenske narodne no.e: Gorenjca in Gorenjki iz Podkorena« (Ilustrirani Slovenec 5. 2. 1928: 41). Elanek o avbah je Sie objavil z namenom, da bi se .enske, ki se same lotevajo izdelave avbe, lahko nataneneje poueile o mo.nih vzorcih in tehniki .ivanja. Opazil je, da zato »ker primanjkuje starih, pristnih avb, si pomaga na.e .enstvo s tem, da si samo veze eelo, in to veeinoma tako neokusno in zagre.eno, da taka vezenina na.o, sicer velieastno in krasno narodno no.o le osme.i« (.enski svet 1927: 87). Priloge .enskega sveta so v letih 1927 in 1928 prinesle 27 vzorcev razlienih avbnih eel, ki so dopolnjevali Sieev elanek (Orel 1951: 371). Bojan Knific S svojim delom je sku.al Sie .ene, dekleta in tudi mo.e spodbuditi, da bi spoznali »pristno narodno no.o« in se vanjo tudi oblaeili (Sie 1927: 7.8). Zbral je gradivo, na podlagi katerega naj bi ljudje izdelovali nova oblaeila, le ta pa naj bi predstavljala kmeeki oblaeilni videz iz razlienih obdobij pred koncem 19. stoletja. Po eni strani je vztrajal na tem, da naj izdelovalci narodnih no. toeno posnemajo kroje, materiale in naein izdelave starih primerkov, po drugi strani pa je pristajal tudi na spremembe. Sam namree pravi, da je izdal zbirko z vzorci eelnikov avb zato, da »si lahko vezilje vzorce ali posnamejo, ali pa si na njih podlagi napravijo nove kompozicije« (.enski svet 1927: 88). Sie je grajal ljudi, ki do narodne no.e niso imeli spo.tovanja, in zapisal: 448 ».alostno je gledati, ko se .e dandanes po predmestjih in po kmetih na pustni torek vlaeijo po ulicah pijane drhali, obleeene v narodno no.o. Tako so na.o narodno no.o zasmehovali in oneea.eali nem.ki plemiei, ki so sovra.ili na.ega kmeta. O tem nam pripoveduje Viktor Steska v Izvestju Muzejskega dru.tva za Kranjsko 1901 (str. 87), v spisu Dolniearjeva ljubljanska kronika, da so se na pustno nedeljo dne 1. marca 1700 vozili vi.ji plemiei v Ljubljani s sanmi, na.emljeni, predstavljajoe kmeeko poroko« (.ivljenje in svet 1927: 690.691). Sie je s svojim delom pri ljudeh spodbujal zanimanje za narodno no.o, obenem pa ni bil sposoben posredovati ustreznih znanj, na podlagi katerih bi se narodna no.a kvalitetnej.e razvijala. .lo je le za prenos oblike brez vsebine, kar predstavlja osnovo folklorizma, ki smo mu priea .e danes. Med avtorji, ki so se med vojnama v publicistiki ukvarjali z narodno no.o in njeno vlogo v takratni dru.bi, je bil vsaj po objavah sodee Sie najodmevnej.i. France Kotnik, ki je .tudiral slavistiko pri K. .treklju in M. Murku na univerzi v Gradcu, je v letih 1926 in 1927 objavil nekaj prispevkov v Na.em domu in v njih predvsem opisal oblaeilni videz nekaterih predelov .tajerske.21 Urednik je v predgovoru k njegovemu elanku Narodne no.e ptujske okolice zapisal, da so »elanki, ki jih prina.a .Na. dom. o na.ih narodnih no.ah neprecenljive vrednosti«. Po besedah urednika so bili namenjeni predvsem .olanim bralcem . duhovnikom in ueiteljem, ki naj bi s pomoejo njih la.je izvajali »narodni program«, in pa ostalim bralcem, »ki bodo spoznali, da se je na.a narodna du.a prav v no.i moeno pooeitila« (Na. dom 1927: 65). Kotnik je v uvodu v elanek Narodne no.e ptujske okolice ugotavljal, da »Slovencev in Slovenk v stari no.i ni vee videti«, da pa na Ptuj v stari no.i obeasno .e prihajajo Hrvatice. Podobno kot Sie se tudi on zgra.a nad oblaeenjem narodne no.e na pustnih ma.keradah in pravi: »Ee oblaeimo za pustne veselice narodno no.o, jo oneeastimo. Narodna no.a naj bi se pojavljala samo ob narodnih in cerkvenih praznikih, ob raznih sveeanostih in slienih prilikah« (Na. dom 1927: 65). Leto pred izidom Sieevega prispevka o avbah, katerega namen je bil spodbuditi .enske k bolj pristnim rekonstrukcijam teh .enskih pokrival, je bila v 21 Leta 1926 je v Na.em domu objavil dva prispevka z naslovom Narodna no.a v Savinjski dolini in prispevek Narodna no.a v Konjicah in Slovenski Bistrici, v letu 1927 pa dva prispevka z naslovom Narodne no.e ptujske okolice. Vpra.anje narodne no.e na Slovenskem prvem letniku Etnologa na to temo objavljena razprava umetnostnega zgodovinarja Stanka Vurnika z naslovom Doneski k studiju slovenske avbe. Vurnik se je dela lotil precej bolj znanstveno kot Sie in ugotavljal predvsem zgodovinski razvoj in razliene razvojne oblike obravnavanega .enskega pokrivala. Njegov namen ni bil, da bi z raziskavo omogoeil vraeanje narodnih no. v takratno dru.bo, ampak se mu je zdelo, da avba »zaslu.i pozornost etnografa ali onega, ki se hoee popeeati z na.o ljudsko umetnostjo, saj je lep ko.eek na.ega narodnega blaga ba. v bogastvu avb in njih zlato ornamentiranih formov«. Zaveda se pomena, »ki ga .narodne no.e. ponekod u.ivajo .e danes«, pa tudi tega, da zaradi spremenjenega okusa ljudi in modnih sprememb »avba nima vee prihodnosti« (Vurnik 1926: 43). Na podoben naein kot avbe se je Vurnik leto kasneje lotil .tudije slovenske peee in jo 449 objavil v Etnologu. Do sedaj obravnavani avtorji so v obdobju med obema vojnama opisovali oblaeilni videz ljudi v preteklih stoletjih in se opredeljevali do pomena narodne no.e v takratni dru.bi. K svojim besednim opisom so zaradi bolj.e nazornosti, dokumentarnosti in ilustrativnosti dodajali kopije starej.ih bakrorezov, akvarelov, ilustracij ipd., eesar pa ni bilo v izobilju. To vrzel so sku.ale nadomestiti .umetni.ke. reprodukcije razlienih avtorjev. Z lastno interpretacijo starej.ega gradiva je leta 1920 slikar in ilustrator Maksim Gaspari objavil prvi opus z motivi narodnih no., v njem pa je bilo trinajst razglednic, pri katerih je za osnovo uporabil Goldensteinove akvarele, ki so bili izdelani v tridesetih in .tiridesetih letih 19. stoletja. Te akvarele, ki so kazali oblaeilni Eipki izdelani na podlagi osnutka Maksima Gasparija (Ilustrirani Slovenec 1929: 180.181). Bojan Knific videz kmeekega prebivalstva na Slovenskem v easu, ko so nastali, je Gaspari z umetni.ko svobodo, ki mu je dovoljevala likovno zanimive prvine vkomponirati v novo celoto, po svoje interpretiral. »V tem smislu je bil neke vrste ustvarjalec oz. projektant novo nastajajoee narodne no.e, torej univerzalne in enotne vsenarodne preobleke za slavnostne in druge posebne prilo.nosti« (Bogataj 2000: 70).22 Gasparijeva dela so v obdobju med obema vojnama in tudi .e kasneje, ko so na plano prihajali ponatisi njegovih del, ustvarjala na podroeju razumevanja oblaeilnega videza .tevilne stereotipe, ki se jih do danes nismo znebili. Zmedo v razumevanju oblaeilne kulture na Slovenskem so povzroeale tudi kombinacije dokaj natanenih besednih opisov oblaeilnega videza z zelo moeno 450 interpretiranimi slikami Gasparija. Tak primer je npr. druga Sieeva izdaja, ki ob neprirejenih besednih opisih oblaeilnega videza kmeekega prebivalstva prina.a umetni.ko interpretirane Gasparijeve slike. Na njegovih upodobitvah so sicer vidne poteze, ki imajo podlago v kmeekem oblaeilnem videzu 19. stoletja, ka.ejo pa neko idilieno podobo, ki je s kasnej.imi reprodukcijami in stalnim ponavljanjem enih in istih figur med ljudmi ustvarila stereotipno podobo o .tipieni in edino pravilni. narodni no.i. Zlasti je to evidentno pri narodni no.i, kakr.na se je izoblikovala na alpskem oblaeilnem obmoeju, ki ga je Gaspari najpogosteje upodabljal. Kot ugotavlja Bogataj mu je bil najbolj blizu svet Gorenjske in Koro.ke. »Iz teh dveh virov je zajemal motiviko, ki je z leti postajala vedno bolj tipizirana, z bolj ali manj stalnimi spremljajoeimi atributi, kot so okenska mre.a, nagelj, praznieni vinski vre ali .majolika., de.nik« (Bogataj 2000: 76). Na podroeju upodabljanja t. i. narodnih no. je med vojnama deloval tudi slikar, grafik in ilustrator Saša Šantel el, ki je bil ob Gaspariju pobudnik za ustanovitev umetni.kega dru.tva Vesna. Njegovo delo se od Gasparijevega po mnenju Marjete Miku. moeno razlikuje, saj na njegovih akvarelih »ne najdemo nobenega zanimivega detajla ali dodanega spremnega motiva s simbolienim pomenom«. Z dobro lastno dokumentacijo, s fotografiranjem motivov in s tehniko akvarela se je po njenem mnenju »izognil nevarnosti .nacionalnega kostumiranja.« (Miku. 1998: 18). Sam se s temi ugotovitvami Marjete Miku., ki je opisala .ivljenje in delo Sa.e .antla v knjigi Ciklus ljudskih no., ne bi mogel povsem strinjati, kajti z njegovih upodobitev je vsaj v nekaterih primerih jasno, da je .lo prav za .nacionalno kostumiranje. oziroma za portretiranje ljudi, ki so bili obleeeni v narodno no.o . torej preobleko ali uniformo za posebne prilo.nosti. Kot navaja Miku.eva, je .antel veeino upodobljenih no. izdelal v desetletju pred drugo svetovno vojno, to pa je eas, ko je bil praznieni ali vsakdanji oblaeilni videz povsem drugaeen, kot ga ka.ejo njegova dela. Njegove upodobitve torej ne ka.ejo kmeekega oblaeilnega videza 22 Nekaj Gasparijevih upodobitev narodnih no. je leta 1927 v drugo izdajo knjige Slovenske narodne no.e vkljueil A. Sie in z njimi .elel podkrepiti besedne opise oblaeilnega videza razlienih obmoeij Slovenije. Objavljene so bile slike gorenjske, belokranjske, ljubljanske, ziljske, .tajerske in prekmurske no.e, slika gorenjske zimske no.e ter slika no.e Slovencev v Trstu in okolici (Sie 1927: upodobitve I-VIII). Vpra.anje narodne no.e na Slovenskem .antlova upodobitev .enske no.e v Reziji (Miku. 1998: priloga). Bojan Knific obdobja med obema vojnama in niti ne tistega pred prvo svetovno vojno ali .e prej, pae pa ka.ejo narodno no.o, torej kostum za posebne prilo.nosti.23 Izraz narodna no.a ali le no.a so med obema vojnama uporabljali tako avtorji, ki so se z vpra.anji oblaeilne kulture ukvarjali strokovno, kot tudi tisti, ki so na ta segment ljudske kulture gledali ljubiteljsko. V leta 1931 izdani knjigi Gorenjska: letovi.ka, industrijska, trgovska obrtna, najdemo tri pisce, ki so o narodni no.i razpravljali na povsem razlieen naein. Najbolj romantieno-nostalgieno o narodni no.i govori Josip Lapajne: »Narodna no.a, ki je Gorenjcem v vsi svoji slikovitosti tako lepo pristojala in ki je v harmonienem skladu s prirodo svedoeila toliko zdravega, bujnega .ivljenja, se je 452 umaknila modernemu, nenavadnemu li.panju in eaka po skrinjah, ki so se z njo vred umaknile neokusnim navadnim omaram, da jo razgolje zob easa . Znaeilni krivci so se umaknili polugosposkim klobukom, mehki dolgi .kornji modernim nizkim eeveljekom« (Lapajne 1931: 25). Nekoliko manj romantieno pa vendarle .e prav nie znanstveno o oblaeilnem videzu pi.e .e obravnavani A. Sie in ponovno ugotavlja, da je Gorenjec »zamenjal svojo prvotno (narodno) no.o s praktienej.o moderno« (Sie 1931: 41). Pravi sicer, da je »mo.ka in .enska narodna no.a v navadi .e danes, toda obleeejo si jo le ob posebnih slavnostnih prilikah, zlasti, ee je treba poudariti slovensko narodnost« (Sie 1931: 43). Glavna pomanjkljivost pri njegovem opisovanju oblaeilnega videza na Slovenskem v obravnavanem delu je ta, da pravzaprav ves eas opisuje narodno no.o, kakr.na se je oblikovala v zaeetku 20. stoletja pi.e pa, da je to »prvotna« no.a. Da ne opisuje dejanskega kmeekega oblaeilnega videza prve polovice 19. stoletja, je razvidno na mestih, kjer opisuje elemente, ki v kmeekem oblaeilnem videzu niso bili poznani (npr. mo.ke bele spodnje hlaee, nagelj, krivci idr.). Nepoznavanje oblaeilnega videza je avtorja pripeljalo do tega, da je nekatere stvari napaeno razlagal in s tem pripomogel k ustvarjanju stereotipov. Napaeno trdi, da si je Gorenjec .kornje v poletnem easu »zavihal pod kolena, da je bilo videti bele spodnje hlaee, krojene iz domaeega platna« (Sie 1931: 41), ker gradivo o oblaeilnem videzu prve polovice 19. stoletja dejansko ka.e, da kmeeko prebivalstvo spodnjih hlae takrat sploh ni poznalo. Edini, ki je v knjigi Gorenjska: letovi.ka, industrijska, trgovska, obrtna dejansko opisal kmeeki oblaeilni videz na Gorenjskem v preteklih stoletjih, je bil Stanko Vurnik. Za oblaeilni videz uporablja namesto izraza narodna no.a le izraz no.a, opi.e pa razvoj od Valvasorja naprej. Kljub dokaj natanenim in nepristranskim podatkom pa na nekaterih mestih tudi on zaide v romantieno poudarjanje vsega lepega. Pravi namree, da se je v 18. stoletju .enska gorenjska no.a ».e bolj polep.ala« in da so .ene in neveste dobile na glave »krasne avbe«, katerih vrh je obdajal glavo »kakor svetni.ki sij« (Vurnik 1931: 30.32). 23 To tezo potrjuje .antlova fotografija Eieev, na podlagi katere je kasneje izdelal akvarel, saj je na sliki poleg treh v narodno no.o obleeenih Eieev mo.no videti tudi mo.kega, eigar oblaeilni videz sodi v eas nastanka fotografije. (Primerjaj fotografijo in akvarele v knjigi .antel, Sa.a Ciklus ljudskih no.: Akvareli Sa.e .antla iz leta 1998 na strani 18.19, poleg tega pa tudi akvarele na strani 100.102.) Vpra.anje narodne no.e na Slovenskem Narodno no.o v easnikih med vojnama omenja kar nekaj razlienih avtorjev in v veeini tarnajo nad izginjanjem tega .narodnega bogastva. in nad neustreznim spreminjanjem narodne no.e. Da bi se stanje na tem podroeju izbolj.alo in bi narodna no.a postala .pravilnej.a., so na raznih prireditvah uvedli ocenjevanje narodnih no.. O tem nam poroea Gaspari, ko pravi: »Ob sveeanih prilikah, kongresih in raznih prireditvah je Sie s svojim strokovno poljudnim znanjem ocenjeval in razvr.eal nastop narodnih no.« (po Orel 1951: 375). V Ljubljani je bil leta 1927 na pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni« dne 18. 9. poseben dan, ki je bil namenjen prazniku narodnih no.. Zapisano je bilo: »Razsodi.ee, ki je imelo nalogo izbrati najpravilnej.e obleke, je bilo v te.kem polo.aju, ker .e dandanes ne vemo povsem doloeno, kak.na no.a je pravzaprav 453 pravilna« (.ivljenje in svet 1927: 850). Zaradi okoli.ein, v katerih se je narodna no.a oblikovala in se razvojno stalno spreminjala, je o ustreznosti narodne no.e mogoeih veliko razlienih razlag, vendar pa nobena ni enostavna in dokonena. Leta 1927 so o pravilnosti narodne no.e razmi.ljali takole: »Splo.no prevladuje mnenje, da so pravilni vsi deli obleke, ki so stari, recimo, vsej sedemdeset let, torej iz easov, ko so .ene splo.no nosile .e avbe in peee ter srebrn pas sklepanek. Le ta se ne prilega pasu, temvee visi na levo stegno . « (.ivljenje in svet 1927: 850)24 Ob stalnem opa.anju, da se oblaeilni videz ljudi spreminja in da je ponekod no.a ».al, skoro popolnoma izginila«, se zavest o pomenu hranjenja narodne no.e stalno poveeuje. Pojavljajo se nasprotovanja pokopavanju pokojnih obleeenih v narodno no.o, saj na ta naein le ta za vedno izgine. Antonija G., avtorica elanka Na.i obieaji in no.e v spodnji tr.a.ki okolici, pi.e, da ima mo.ko no.o le .e malokdo, ».enske pa si jo z neko posebno samoljubnostjo hranijo za grob! Na ta naein je izginilo v spodnji okolici lepo .tevilo .enskih narodnih no., in tako so .e one narodne obleke, ki so ostale, doloeene, da pojdejo v erno zemljo« (.enski svet 1925: 48). Naloga .ensk tedanje generacije je torej bila preprieati starej.e, naj se ne dajo pokopati v narodnih no.ah, da bi se ohranilo vsaj tisto, kar je .e ostalo. Avtorica pravi: »Preprieajte, ve mlaj.e, svoje babice, kaka .koda je, da se taka dragocenost staro.itja ne ohrani!« (.enski svet 1925: 83) Poleg ohranjanja vsega starega, .e zlasti starih narodnih no. in drugih tekstilij, pa je bilo izrednega pomena tudi izdelovanje novih izdelkov, v katerih se je eutila prisotnost neeesa starega . narodnega. Ustanavljala so se .enska dru.tva in organizacije, katerih naloga je bila ».irjenje prosvete med na.im .enstvom potom predavanj, uenih teeajev, poduenih knjig in spisov i.t.d.«. Posebno podroeje v teh 24 Avtor elanka v nadaljevanju poudarja, da se je no.a skozi eas spreminjala zaradi vplivov plemi.ke in me.eanske no.e in zaradi modnih tokov. »Na.e narodne peee poslednje dobe, ki so vezene veeinoma z bidermajerskimi ornamenti na tulu, so prihajale k nam z Dunaja, mi pa posnemamo z njih .pristne. narodne ornamente, ki so tiskani v modnih bazarjih tiste dobe. Vendar pa je tudi taka peea pravilna, ker je bila pri nas obieajna. Pravilna pa je le tedaj, ee je tudi ostala obleka iz iste dobe, torej spenzer in .iroko krilo. Ljudje pa ne poznajo razvoja na.e no.e, zato so pri nas vse prireditve z narodnimi no.ami za strokovnjaka silno zabavne, sme.ne in obenem .alostne maskarade . Naeelo, da je vse pravilno, kar je staro in podedovano, torej ne dr.i. Vsi deli obleke morajo biti sodobni (iz istega easa, op. avt.)« (.ivljenje in svet 1927: 850). Bojan Knific .enskih organizacijah so zavzemala roena dela, kjer naj bi dosegale posebno lepe rezultate. Zdi se, in prav je tako, »da se .enstvo zopet vraea k starim .egam; .e pred leti so se zaeeli v vseh naprednih de.elah ustanavljati odbori za povzdigo .enske domaee obrti. Mestne gospe so zaeele brskati po skrinjah kmetskih .enic, izposojale so si od njih razne starodavne, napol pozabljene vzorce, da si z njimi krase domove in obleke. Pri.le so v modo .ruske. in .bolgarske. bluze.« (.enski svet 1923: 36)25 Soeasno s teeaji, ki so pospe.evali vezenje in druga .enska roena dela, so v ta namen slu.ile tudi razne objave v easopisih, ki so ob tehnienih navodilih, kako izdelovati narodne vezenine, prina.ali tudi druge napotke. .enski svet leta 1923 je npr. prinesel dva predloga, kako na podlagi vezenine iz oblaeil, ki so sodila v 454 narodno no.o, izdelati prtieek.26 Slovenska .ena je bila kot aktivna udele.enka v gibanje za narodni preporod vkljueena .e od vsega zaeetka, njeno delo pa je bilo predvsem, »da sodeluje pri narodnih prireditvah, sveeanostih, gledali.kih predstavah i.t.d.« (.tebi 1926: 161). V zaeetku so bile aktivne le posamezne .enske, ki so javno nastopale (pogosto v narodnih no.ah) in se borile za skupne slovenske interese, v osemdesetih letih 19. stoletja pa so se pojavila razliena .enska dru.tva in organizacije, katerih namen je bil spodbujati .enske k aktivnemu udejstvovanju na javnem podroeju in dvigniti vlogo .enske v dru.bi. Elanice teh dru.tev in organizacij so se lahko .e posebej dobro izkazale na podroeju .enskih roenih del, zato je tudi eden njihovih ciljev bil »prirejanje teeajev za .ivanje, vezenje in razna .enska roena dela« (.tebi 1926: 181). Pri tem so se zgledovale po vezeninah narodnih no.; na dr.avni ravni pa je obstajala celo .enska obrtna .ola, v kateri so se ueenke ueile .ivanja perila, izdelovanja oblek in vezenja. Po koneani .oli so lahko odprle »obrt zlatega, srebrnega in bisernega vezenja« (Slovenska .ena 1926: 239) in svoje znanje uporabile tudi pri kra.enju avb, ki so bile v takratnem easu .e skoraj obvezna sestavina .enske narodne no.e. Njihovo .olanje je z ueitelji na eelu prav gotovo vplivalo tako na tehniko izdelave zlate vezenine na avbah kot na motiviko eelnikov, zato ni eudno, da se vezenina na avbah izdelanih v obdobju med vojnama razlikuje od tistih, ki so bile izdelane v 19. stoletju. 25 V narodnih no.ah naj bi se .enske zgledovale in iskale nove ideje za roena dela, ki bi jih lahko vkljueile v takratni naein .ivljenja. Iskale naj bi narodne vzorce, jih posnemale in prena.ale na takratno modno obleko, na stanovanjsko opremo ali pa na kaj podobnega. »V slovenskih narodnih vezeninah le.e celi zakladi. Ee pogledamo le peee na.ih narodnih no.! Po mnenju strokovnjakov so na.e primorske peee po motivih in po barvi izmed najstarej.ih slovanskih narodnih vezenin. Prvotna slovanska narodna no.a je bila namree le bela z belo vezenino. .ele poznej.a doba je prinesla veejo pestrost v narodne no.e.« Naloga .enskih dru.tev, ki so bila v prvih letih prete.no ustanovljena v mestih, je torej bila, da narodnim vezeninam in narodnim no.am dajo ponovno veljavo. Elanice teh organizacij so se zavedale, da bodo te.ave zlasti na pode.elju, saj »na kmetih bo te.ko o.iveti .ensko narodno umetnost in jo povzdigniti na prej.njo stopinjo, ker je narodna no.a skoro popolnoma izginila iz na.ih krajev« (.enski svet 1923: 37). 26 »Vzorec za oba (prtieka; op. avt.) je posnet po vezenini na peeah, ki tvorita del okolieanske narodne no.e in sta bili narejeni v Barkovljah pri Trstu«. Pri posnemanju vezenine s pee na prtieke, ki bi jih lahko uporabljali za krasitev stanovanja, pa ni .lo za dosledno kopiranje, temvee je zaradi sprememb v naeinu razmi.ljanja prihajalo tudi do prilagoditev. »Originalna risba je seveda te.e sestavljena in gostej.a. Bilo bi silno zamudno in utrudljivo delo, ee bi hotele starinske vezenine posnemati toeno v prvotni obliki.« (.enski svet 1923: 46.47) Vpra.anje narodne no.e na Slovenskem Fotografija udele.enk teeaja za izdelavo avb, ki je potekal v Podnartu na Gorenjskem v .tiridesetih letih 20. stoletja (fotografija je iz arhiva avtorja). Kot sem .e nekajkrat omenil, so .enske posebno pozornost posveeale naglavnemu okrasju, pri eemer mislim zlasti razliena .enska pokrivala, ki so bila del narodne no.e. Le ta so bila najveekrat razumljena kot vi.ek »narodne umetnosti«, saj so bila ravno roena dela podroeje, kjer se je .ena lahko najbolje izkazala. V elanku Slovenska .ena in narodna umetnost Bo.o Raeie pi.e, da je od nekdaj »posveeala slovenska .ena glavnemu pokrivalu posebne pozornosti, zlasti za praznike in sveeanosti. Peee so bile do nedavnega easa ponos slovenskih .en in to po pravici, ker je bila tehnika, pa tudi kompozicija ornamentike na vi.ku.« V nadaljevanju omenja tudi avbe in pravi: »S kako skrbnostjo so euvale na.e prednice svoje zlate avbe, east gorenjskih premo.nih .ena« (Raeie 1926: 152). Aktivnost slovenskih .ensk je bila v 19. stoletju .e zlasti pomembna na kulturnih in umetni.kih prireditvah, kjer so imele nalogo »nastopati v narodnih no.ah, pozdravljati goste s .opki in jih zabavati« (Justin 1926: 193). Oblaeenje v narodno no.o je bilo pomembno v prvih dru.tvih, ki so zdru.evala .enske razlienih slovanskih de.el; eno takih so ustanovile Eehinje leta 1929 ter ga poimenovale »Jedinstvo slovanskih .en«. Prvo vidno delo tega dru.tva je bil organiziran »vseslovanski ples v narodnih no.ah«, kamor niso bile vabljene le Eehinje, ampak tudi druge Slovanke (.enski svet 1933: 243).27 27 Fotografijo iz »3. vseslovanske besede v Pragi« je objavil easnik .ena in dom, na njej pa je moe videti zastopnice Jugoslavije, Rusije, Ee.koslova.ke, Poljske, Lu.i.kih Srbov in Bolgarske v narodni no.i. Ob tem je objavljena tudi fotografija eastne predsednice Jedinstva slovanskih .en B. Smolaoove-Eapkove, v poljski narodni no.i. Elanek med drugim prina.a tudi vest, da se je .e pred prvim kongresom vr.il sprevod »v narodnih no.ah in z edinstvenim predvajanjem slovanskih plesov« (.ena in dom 1932: 282.283). Dru.tvo je vsako drugo leto organiziralo kongres, na katerem so udele.enke razpravljale o razlienih .enskih vpra.anjih in si zadajalo nove cilje. Glavna naloga te organizacije je bila zdru.evanje slovanskih .ensk iz razlienih de.el, v programu pa je bilo tudi ».irjenje narodnih pesmi« in »prirejanje zabav v narodnih krojih« (.enski svet 1933: 246). Bojan Knific »Slovenska deeva« Prve ideje o prenovljeni in po sodobnih merilih krojeni narodni no.i so se pojavile ob koncu 19. stoletja, prinesle pa niso kaj vee kot razpravljanje o tem, ali je narodna no.a izdelana na sodoben naein, potrebna ali ne in v kolik.ni meri jo je sploh mo.no spremeniti, da bo .e ostala »narodna«. Obse.nej.a prizadevanja za obnovo narodne no.e, ki so prinesla tudi rezultate, so se pojavila kmalu po prvi svetovni vojni z delovanjem narodno-obrambnega in narodno-propagandnega dru.tva Na.a skrinja. »Prizadevanje .Na.e skrinje. pa oznaeuje pri veeini sodelujoeih precej.nje nepoznanje na.ih kmeekih no. in diletantizem, ki je dosegel in celo presegel vse dopustne meje, kot nam nazorno izprieujejo skice in spremno besedilo, namenjeno obnovljenim no.am« (Makarovie Mici Jane.ie iz Doline nad Tr.ieem v »deevi« v zaeetku dvajsetih let 20. stoletja (fotografija je iz arhiva avtorja). Ob reklamnem oglasu, ki je spodbujal naroeanje krojev, so bile tudi skice »deeev« (.enski svet 1929: 28). Vpra.anje narodne no.e na Slovenskem 1972 : 58). Publikacijo z naslovom .Na.e no.e in deeve, na.i .portniki. je leta 1927 pripravila in uredila Marija .arc in v njej podala skice in navodila za »deeve« v razlieno pokrajinsko obarvanih oblaeilih. Oblaeilni videz, ki pomeni neko predhodno obliko »deeve«, se je pri nas zaeel oblikovati v zaeetku 20. stoletja. Leta 1906 so se Bohinjke ob otvoritvi .elezni.ke postaje v Bohinjski Bistrici oblekle v narodno no.o, ki ni temeljila na kmeekem oblaeilnem videzu prve polovice 19. stoleta, ampak je predstavljala uniformiran kostum, ki ga je sestavljalo dolgo krilo z modrcem iz potiskanega blaga, bel predpasnik, ovratna ruta, beli rokavci in na petelineka zavezana peea (Makarovie 1978: 82)28. Podoben oblaeilni videz ka.e fotografija plan.aric na planini Zajamniki nad Bohinjem iz leta 1914. Plan.arice imajo obleeena dolgo krojena krila z modrcem iz potiskanega 457 blaga, bele predpasnike in bluze z dolgimi rokavi. Na glavi imajo rute svetle barve, zavezane na tilniku (Makarovie 1978: 80)29. Tudi v Rateeah na Gorenjskem se je pred prvo svetovno vojno uveljavilo po starej.i modi krojeno krilo z modrcem, izdelano iz vzoreastega bomba.nega blaga, ki so ga imenovali rate.ka kiklca (Makarovie 1988: 60). K temu krilu z modrcem, ki so ga dekleta nosila ob nedeljah, so si pripasale bel predpasnik in na glavo zavezale svetlo ruto. Opisani oblaeilni videz, ki je bil pogost v obdobju pred prvo svetovno vojno ob nedeljskih popoldnevih, je, kot ka.ejo slikovni viri, predstavljal idejno osnovo za oblikovanje tako imenovane »slovenske deeve«, ki se je uveljavila po prvi svetovni vojni.30 Prizadevanja za poustvarjanje kmeekega oblaeilnega videza v tem easu niso bila zaznavna le pri nas, ampak tudi v sosednjih de.elah, zlasti na Avstrijskem, od koder se je interes za sodobno modno oblikovanje z elementi kmeekega oblaeilnega videza .iril k nam in v druge sosednje de.ele. Na Ee.kem so se v tem easu razvnele razprave, iz katerih »se je rodil nasvet, naj se ustvari za letno no.o primerna lahka obleka, ki bi bila istotako praktiena, kakor .dirndl., ki pa bi imela kljub temu nekaj ee.kega narodnega na sebi« (Jutro 5. 7. 1921).31 28 Glej fotografijo v omenjenem delu. 29 Glej fotografijo v omenjenem delu. 30 Nepodpisan elanek »Slovenska deeva« v Jutru leta 1921 je sporoeal: »Na zadnji razstavi roenih del v .Mladiki. je budila posebno pozornost .slovenska deeva.. To je ime za t. zv. .dirndl.. .Dirndl. imenujemo navadno ono priprosto obleko, ki jo nosijo Tirolke in sploh dekleta po alpskih krajih. Ker so pa po teh krajih gorska letovi.ea, so si to praktieno obleko osvojile tudi letovi.earke in tako je .dirndl. za.el tudi v mesto.« V nadaljevanju avtor elanka ugotavlja, da je dirndl zaradi svoje praktienosti postal pri nas dokaj pogost in domae, tako »da so ga hotela dekleta nositi celo kot .narodno no.o.« (Jutro 5. 7. 1921). 31 .elja po uveljavitvi nove mode, ki bi temeljila na tradiciji, je bila velika zlasti med pobudnicami v .enskih organizacij. Podobna prizadevanja za uvedbo obleke, ki bi na nek naein posnemala avstrijski dirndl, hkrati pa temeljila na oblaeilni dedi.eini Slovencev, zasledimo pri nas pod nazivom »slovenska deeva«. Ustvarjena je bila z namenom, da »ne bi prevladal pri nas eisto navaden tirol. .dirndl. in ne bi na.e Slovenke izgledale prevee po tirolsko . Vzorce za to reformo so nam dala .e na.a dekleta, ki so sku.ala prirediti lahno letno obleko po svojem okusu: na.e narodne vezenine so mogle cel kroj spremeniti v nekaj narodnega. Krilo, kakor ga pozna .dirndl., se itak nosi pri nas na kmetih, moderc in predpasnik pa sta narejena po narodnih vzorcih.« (Jutro 5.7.1921) Bistveno pri »deevi« je bilo, da je posnemala motive iz tradicije in jih aplicirala na sodobnemu easu prilagojeno obleko, ni pa se mogla izogniti romantienemu gledanju na pretekli oblaeilni videz in v njem iskati in ustvarjati .tipienosti., .znaeilnosti. itd. To nazorno izprieuje naslednji stavek, ki opisuje osnovo »deeve«: »Njen kroj je bil posnet po narodni no.i in tudi njen blagovni vzorec je pristno naroden, obstojee iz nageljnovih cvetov, ki so prav tipeeen motiv na.e narodne ornamentike« (Ilustrirani Slovenec 1928: 112). Bojan Knific Kot modno novost, ki uporablja elemente tradicije, se je »deeva« intenzivno uvajala ob koncu dvajsetih let 20. stoletja, voditeljice akcije pa so bile ga. Tavear, ga. Dolenc, ga. Vrtovec in ga. Krek, na eelu njih pa je bila gde. .arc. V Kranju je v dvajsetih letih obstajala celo tovarna, »kjer se izdeluje izvirno blago za na.o narodno modo .Deeve.« in kjer skoraj niso mogli zadovoljiti vseh potreb, ki jih je kazal takratni trg po blagu za »deeve« (Ilustrirani Slovenec 1928: 176). Vzrok, da so .enske dirndlne dokaj hitro sprejele, je bil v tem, da so bili sorazmerno poceni, lahki za no.enje, takratnemu modnemu okusu dopadljivi, enostavni za vzdr.evanje, na nek naein domaei in nenazadnje dokaj enostavni za .ivanje. Predloge z opisi in fotografijami, kako naj se oblaeijo slovenska dekleta, 458 so prina.ali razni easopisi, ki so bili namenjeni predvsem .enski populaciji.32 Skice, ki so kazale »na.e deeve«, je objavljal Domaei prijatelj. Na njih vidimo, da je pri snovanju »na.e deeve« od tradicionalnega oblaeilnega videza ostalo le malo elementov, pa .e te bi bilo krajevno, easovno in stanovsko nemogoee doloeiti. V avgustu leta 1929 je bila objavljena ilustracija, na kateri je moe videti predloge za praznieni in vsakdanji oblaeilni videz v stilu »na.e deeve« (Domaei prijatelj 1929: 117).33 Zaeetki razvoja posebnega oblaeilnega videza na Slovenskem pod nazivom »slovenska deeva«, »na.a deeva« ali pa le »deeva« datirajo torej v dvajseta leta 20. 32 Leta 1932 je bil ob fotografiji dekleta v dirdlnu sledee opis: »Prav ljubka je taka obleka, ee je se.ita iz pralnega ali volnenega voala z ro.astim vzorcem. Na krilu sta na.ita nad spodnjim robom dva ozka .ametna trakova. Bluza iz belega platna ali batista je narejena tako kot o.petelj, ki se nosi pri gorenjski narodni no.i, le da ima kratke rokave. Vratni izrez zakriva karirana svilena ruta, obrobljena s .irokimi resami. .irok predpasnik je iz erne svile ali satena« (.ena in dom 1932: 147). Poleg te fotografije z besednim opisom isti easopis prina.a .e nekaj predlogov, kako naj izgleda »deeva«, vsem skicam pa je skupna bluza s kratkimi rokavi, predpasnik z vodoravno po.itimi gubicami, eez ramena ogrnjena ruta, eevlji s petami in z jermenekom in do srede mee segajoea obleka z dvema na.itima .ametnima trakovoma. 33 Domaei prijatelj je leta 1929 objavil .e dve fotografiji, ki ka.eta »prvotni tip .deeve.«, in .tiri skice, ki nakazujejo »leto.nje me.eanske .deeve.« (Domaei prijatelj 1929: 142). Skice, ki prikazujejo »me.eansko deevo«, se od »prvotnega tipa deeve« razlikujejo v tem, da pri njih krila segajo le do kolen, predpasnik in bluza pa nista vee nujna sestavna dela. Na skicah so prikazane tudi spremenjene prieeske, ki ne i.eejo vzora v tradicionalnem oblaeilnem videzu, ampak v sodobnih modnih trendih. V easopisih tedanje dobe so se pojavljali tudi oglasi, ki so reklamirali kroje, na podlagi katerih je bilo mogoee izdelati oblaeila, ki so bila krojena po sodobni modi in v povezavi s tradicionalnim oblaeilnim videzom. .enski svet je v eni svojih .tevilk ob skicah .enskih in otro.kih oblaeil prinesel sledee oglas: »Deeva / Na.a domaea narodna moda / Kroji se naroeajo: / .propaganda deeve. / Ljubljana« (.enski svet 1929: 28). Kroje z napotki za izdelavo oblaeil, ki so bila modna in so hkrati imela pridih preteklega oblaeilnega videza, so prina.ali med vojnama easopisi, namenjeni prete.no gospodinjam. Ob prilogi, ki je prina.ala krojno polo s tako obleko, je bilo zapisano: »Krojev za kmeti.ko obleko bo gotovo marsikatera vesela, saj je taka obleka kaj pripravna za .eno, ki skrbi za gospodinjstvo ter mora kuhati in delati na polju. Ena taka obleka ji skoraj zadostuje za vse poletje, potrebuje samo vee bluz in o.petljev, da jih lahko menjava, kajti ee so iz belega blaga, se rade zama.ejo in jih je treba veekrat menjati. Za tako obleko ni primerno blago z velikimi svetlimi ro.ami, ki se kmalu uma.e; bolj prijazna je obleka iz blaga z drobnim vzorcem. Tiste pa, ki nimajo rade oblek iz ro.astega blaga, naj si jo se.ijejo iz ertastega ali kri.astega. .ivotek, ki je prile.en, ima na predniku in zadniku od pasu navzgor za.it posnetek, ob vratnem in rokavnem izrezu pa je obrobljen s po.evno progo. Za okras se na.ije ob izrezu ozek .ametov trak« (.ena in dom 1932: 155). Vpra.anje narodne no.e na Slovenskem stoletja. Akcija je ob sodobnih modnih tokovih, ki so prihajali iz tujine, sku.ala oblikovati posebni .enski in otro.ki oblaeilni videz z elementi dedi.eine. Snovalcem in privr.encem akcije je na nek naein uspelo uveljaviti nov, na tradiciji osnovan oblaeilni videz, saj fotografije iz obdobja med obema vojnama in tudi .e po drugi vojni ka.ejo dokaj.njo priljubljenost »deeve«, eeprav je te.ko reei, v kolik.ni meri so ljudje krojili ta oblaeila na podlagi prizadevanj v slovenskih easopisih in v kolik.ni meri na podlagi vplivov iz sosednjih avstrijskih de.el. Ob koncu tridesetih let 20. stoletja se je podoba »deeve« vse bolj spreminjala in prilagajala sodobnim modnim smernicam, stik s tradicijo pa je predstavljal le .e predpasnik in .ivotek (ali pa .e to ne).34 Z drugo svetovno vojno se je usmerjanje oblaeilnega videza, kot ga je oblikovala akcija »na.a deeva«, pri nas prekinilo. 459 Prilo.nosti za oblaeenje narodne no.e Po prvi svetovni vojni je narodna no.a postopoma izgubila »pomen kot sestavina za poudarjanje narodne zavesti in je slu.ila kot element .parade. na raznih shodih, veselicah, cerkvenih in turistienih prireditvah, povorkah in v protokolu« (Bogataj 1992: 220). Cerkveni praznik svetega re.njega telesa je bil med tistimi dnevi v letu, ko se je »spodobilo« obleei narodno no.o. Na ta dan so jo oblaeili v Rateeah .e do nedavnega in .li v njej na procesijo po vasi in v cerkev (Novak 1970: 27), v Ljubljani pa sta bili med vojnama na ta praznik navadno kar dve procesiji, na katerih je veliko udele.encev (zlasti .ensk) nosilo narodne no.e (po Rozman 1999: 26). Zaeetek oblaeenja posebne obleke na praznik svetega re.njega telesa sega .e v 19. stoletje, saj za novome.ko okolico leta 1870 Janez Trdina pi.e, da je ob tem prazniku »silen li.p povsod. .enske skoraj vse v peeah, na premnogih kaj bogato omre.enih in pripetih zgoraj v gizdav greben z brojnimi buckami«. Tu je potrebno poudariti, da gre .e za eas poenotenega srednjeevropskega oblaeilnega videza, iz katerega so peee izginile, nadomestile pa so jih manj.e in iz razlienega materiala izdelane rute. Tudi Trdina posebno poudarja, da so peee sicer .e izginile in jih .enske niso vee splo.no nosile, da pa so si jih ponovno nadele ob prazniku svetega re.njega telesa. Pravi: »Peee bile so se .e moeno opustile, ali so zmagale zdaj zopet popolnoma svoje tekmece . robce« (Trdina 1987: 123). Tudi na drugem mestu pi.e: »Peee so zmagale tako odloeno, da sem videl v Preeini komaj .e dva ali tri robce. Kakor miasma .iri se narodna misel in .ega tudi v onih krogih, ki nimajo nobene politiene in narodne zavesti« (Trdina 1987: 150). Oblaeenje v narodno no.o ob doloeenih dnevih v letu ali ob drugih ponavljajoeih se prilo.nostih je za imetnike te posebne slavnostne preobleke kaj 34 Leta 1939 je bila »deeva« opisana takole: »Krilo je narejeno iz dveh pol in je zgoraj precej nabrano. .ivotek se spredaj zapenja z gumbi in je pri.it na krilo. Vratna izreza je dopolnjena z vlo.kom iz belega batista, ki je ob vratu nabran. Rokavi so klinasti in kratki« (.ena in dom 1939: 238). Drug primer prikazuje »deevo za dora.eajoee dekle«. Pri tej je krilo »iz zelenega bomba.astega blaga, bluza in pa predpasnik sta pa iz belo-rdeee karirastega pralnega blaga« (.ena in dom 1939: 240). Oblaeila, ki ustrezajo zgoraj opisanim »deevam«, so rade nosile plan.arice v bohinjskih planinah .e po drugi vojni, med vojnama pa tudi dekleta v vaseh (Makarovie 1978: 76.77). Bojan Knific kmalu postalo tradicionalno in je sodilo k naeinu .ivljenja. Ilustrirani Slovenec leta 1929 ob fotografiji .enice v narodni no.i prina.a sledeeo vest: »91 letna Marija Agnola . gostilniearka iz Gline pri Ljubljani, dolgoletna agilna elanica katoli.kega prosvetnega dru.tva na Vieu, je kljub svoji izredni starosti .e vedno eila in .ivahna. Slika je bila posneta ob priliki zadnje procesije sv. re.njega telesa, ki se je udele.i gospa Agnola vedno v narodni no.i« (Ilustrirani Slovenec 1929: 367). V narodne no.e obleeeni ljudje so prireditvam dajali slovesen videz, vloga narodne no.e kot sredstva za izra.anje nacionalne pripadnosti pa je postopno slabela. A ne vedno in povsod. Ostala je pomembna na gostovanjih slovenskih dru.tev v tujini in tam, kjer so bili Slovenci loeeni od matiene dr.ave. Tam je 460 bila ravno narodna no.a tisti simbolni znak, ki je .e na prvi pogled iz.areval neko .posebnost. de.ele, iz katere so prihajali njeni nosilci. Za oeiten prikaz zlasti lepote in bogastva de.ele je bilo potrebno iz oblaeilne dedi.eine vzeti najbogatej.e, najzanimivej.e in od sodobne mode in narodnih no. drugih narodov najbolj drugaene elemente, jih v nekaterih nadrobnostih .e .izbolj.ati. in tako zagotoviti .e veejo v.eenost in posebnost. Na Dunaju je bil leta 1927 ustanovljen .Slovenski kro.ek. in Ilustrirani Slovenec leta 1928 pi.e, da je »zbudil nastop novega dru.tva z me.anim zborom splo.no pozornost in obeudovanje na.ih krasnih narodnih no., ki so bile eisto na novo izgotovljene v znanem gledali.kem zavodu Hofer Lambert v Margaretenstrasse 19« (Ilustrirani Slovenec 1928: 59). Easnik ob tej novici prina.a tudi fotografijo .estnajstih .ensk, obleeenih v dokaj svobodomiselno in glede na sestavne dele moeno uniformirano narodno no.o. Oblaeenje v narodno no.o je bilo, kot ka.ejo fotografije in drugi viri, ves eas njenega razvoja bistveno bolj raz.irjeno med .ensko populacijo kot pa med mo.ko. Me.ani pevski zbori, ki so delovali v Trstu in njegovi okolici, ka.ejo, da so bili v narodno no.o obleeeni le njihovi .enski deli, mo.ki pa so tudi na nastopih nosili pra.nja oblaeila sodobnega easa. Ob fotografiji Cerkvenega pevskega zbora pri Sv. Kri.u nad Trstom, objavljeni v easniku leta 1928, je pisalo: »Slika je zanimiva tudi zato, ker nam lepo ka.e .ensko narodno no.o tr.a.ke okolice« (Ilustrirani Slovenec 1928: 7). Ob tem je potrebno pripomniti, da ta fotografija ka.e ob .enskah tudi mo.ke, ki niso obleeeni v narodno no.o in oeitno zaradi tega niso vredni posebne omembe. V zvezi z oblaeenjem dr.avnikov in elanov vladajoeih dru.in v narodno no.o je potrebno omeniti Ilustriranega Slovenca, ki je avgusta leta 1925 objavil fotografijo prestolonaslednika Petra v »slovenski narodni no.i« (1925: 280), skoraj nataneno leto kasneje pa tudi podobno fotografijo kraljice. Komentar h kraljieini sliki se glasi: »Na.a kraljica Marija v slovenski narodni no.i. Umestno je poudariti, da je sedanja na.a kraljica prva vladarica, ki se je kdaj oblekla v na.o prekrasno slovensko narodno no.o, kar smatra na. slovenski narod za posebno poea.eenje.« (Ilustrirani Slovenec 1926: 285) Tako ob fotografiji prestolonaslednika Petra kot tudi ob fotografiji kraljice Marije je pripisano, da gre za .slovensko narodno no.o., povedati pa je potrebno, Vpra.anje narodne no.e na Slovenskem da sta obleeena v narodno no.o, kakr.na se je v obdobju med vojnama razvijala na Gorenjskem. Spomin na kmeeki oblaeilni videz prve polovice 19. stoletja, v katerem je narodna no.a imela svoje korenine, je z leti vse bolj bledel in elementi starej.ega oblaeilnega videza so se vse bolj me.ali s sodobnej.e krojenimi oblaeili ali celo s povsem modnimi zahtevami. Stara oblaeila, ki so jih ljudje hranili doma in so se prena.ala iz roda v rod kot dragocen spomin na pretekle dni, so se med vojnama velikokrat pojavljala tudi v amaterskih gledali.kih predstavah, ki so jih uprizarjali v va.kih gledali.eih. Repertoar teh gledali.kih skupin je pogosto vkljueeval igre slovenskih avtorjev, ki so prikazovale .ivljenje na kmetih v 19. stoletju. Opazimo lahko, da se nekateri kostumi skladajo s easom, ki ga gledali.ka predstava .eli 461 prikazati, nekateri pa tudi ne35. Igralski kostumi pogosto ka.ejo, da ljudje niso imeli obeutka, kaj je staro in kaj novo, .e manj pa, kaj je plod razvoja narodne no.e in kak.en je bil dejanski oblaeilni videz kmeekega prebivalstva 19. stoletja. Primer kostumsko neusklajene gledali.ke predstave je videti v slikovni Prilogi Domoljuba, Slovenskega gospodarja in Novin (Novice v slikah, junij 1926 b. n. str.). Prireditve z narodnimi no.ami je med vojnama z organiziranjem folklornih festivalov spodbujal France Marolt, saj jih je vkljueil v prikaz ljudskega izroeila posameznih predelov Slovenije36. Leta 1935 je na Koro.kem dnevu v Ljubljani sodelovalo »nad 60 ziljskih narodnih no.« (Slovenski narod 5. 10. 1935: 1), ki so dajale prireditvi slovesno podobo. Leto zatem je Marolt organiziral v Ljubljani Belokranjski dan, kjer je v eni od predstav nastopilo »62 lepo raslih zdravih kmeekih fantov in deklet v belih slikovitih narodnih no.ah« (Jutro 14. 9. 1936: 3). Ta dva festivala v Ljubljani sta nudila lepo izhodi.ee za podobne prireditve drugje po Sloveniji. V Beli krajini je bil leta 1939 organiziran Festival v Ernomlju, kjer so bile narodne no.e obvezna sestavina prikaza plesne in druge dedi.eine. Poroeilo o tem dnevu v easopisu pravi, da so bili nastopajoei »po veeini obleeeni v precej popolne narodne no.e, vendar se ka.e, da ni vee tako lahko zbrati povsem popolnih narodnih no. za veeje skupine« (Slovenski narod 19. 6. 1939: 1). V kolikor starih oblaeil, ki bi na nek naein avtentieno predstavljala pretekli kmeeki oblaeilni videz, ni bilo dovolj, je bilo potrebno izdelati nova. Ob njihovem izdelovanju pa je bilo pomembno .e to, da se je zunanja podoba ene nastopajoee skupine razlikovala od druge in tako so v narodno no.o prihajali novi elementi, ki so kasneje pridobili funkcijo lokalne razpoznavnosti. Eden najodmevnej.ih medvojnih festivalov, ki jih je organiziral France Marolt, je bil Mariborski folklorni festival leta 1939, kjer so bili predstavljeni narodni 35 Glej npr. fotografije v Ilustriranem Slovencu 13. 12. 1925, na katerih je moe videti veliko neskladje v kostumih posameznih igralcev in v kostumografski podobi celotne skupine: »Igralci .Roze Jelodvorske. slov. kat. izobr. dru.tva v Podbrezju«; »Igralci in igralke .Divjega lovca. v Velikih Poljanah na Dolenjskem«; »Igralci Krekovega .Tur.kega kri.a. pri Sv. Barbari«; »Opera na slovenskem kmeekem odru«; Igralci Sket-Bajukove .Miklove Zale. pri . Krekovi mladini. v Celju«. 36 Vee o teh festivalih glej v diplomski nalogi Rebeke Kranjec Folklorne skupine kot oblika folklorizma na Slovenskem. Bojan Knific obieaji, plesi, igre in narodne no.e. Na njem je nastopalo najveeje .tevilo udele.encev in tudi najveeje .tevilo razlienih .narodopisnih skupin. s .tajerskega, iz Prekmurja in Bele krajine, iz neznanih vzrokov pa ni bilo skupin z Gorenjskega in Koro.kega. (Kranjec 2001: 40) Vse te prireditve so nastopajoee spodbujale k oblaeenju v narodne no.e oziroma neke vrste kostume, ki naj bi predstavljali praznieni oblaeilni videz kmeekega prebivalstva v preteklem obdobju; oblikovani so bili na naein, ki se je ljudem v takratnih razmerah zdel najbolj primeren in praktieen. V kolikor so se posamezni elementi pra.njega kmeekega oblaeilnega videza 19. stoletja nastopajoeim in njihovim vodjem zdeli nepotrebni ali nepraktieni, so jih zamenjali z novimi in na 462 ta naein se je narodna no.a po okusu posameznikov v skupinah ali po skupnih prizadevanjih razvijala in preoblikovala v forme, kot jih ka.ejo fotografije iz posameznih obdobij. Zakljueek Narodna no.a kot oblika kostuma za posebne prilo.nosti ima pestro, nekoliko vee kot 150-letno zgodovino. Nastala je iz potrebe po izra.anju narodne pripadnosti z naeinom oblaeenja ob posebnih prilo.nostih, kot zgled za novo ustvarjena oblaeila pa je vzela elemente oblaeilnega videza kmeekega prebivalstva prve polovice 19. stoletja. .e v obdobju od nastanka pa do prve svetovne vojne je zadovoljevala vee razlienih interesov. Poleg izra.anja narodne zavesti, kar je bila njena primarna funkcija v .tiridesetih in petdesetih letih 19. stoletja, je bila ob koncu 19. stoletja v funkciji preobleke za pevske zbore, deloma pa so bili njeni elementi vidni na gledali.kih odrih. Po predstavitvi de.ele Kranjske na Dunaju leta 1908 je narodna no.a poleg nacionalne pripadnosti njenih nosilcev ponekod izkazovala tudi pripadnost lokalni skupnosti. Ljudje so zaradi te spremembe v funkciji narodne no.e iskali posebnosti v dedi.eini lokalnega oblaeilnega videza in jih vna.ali v lastno, stalno spreminjajoeo in razvijajoeo se narodno no.o. Vzrokov za oblikovne spremembe, do katerih je v narodni no.i prihajalo, je bilo vee. Poleg sprememb v funkciji narodne no.e napram funkciji kmeeke prazniene obleke prve polovice 19. stoletja, v kateri je narodna no.a iskala vzore, je svoje doprinesel tudi gospodarski in dru.beni razvoj. Trg so preplavile industrijske tkanine, ki so izpodrinile uporabo domaeih, spremenile so se higienske in zdravstvene zahteve ljudi, hkrati pa standard kmetov ni vee tako moeno zaostajal za standardom me.eanov kot v prvi polovici 19. stoletja. Narodno no.o so ljudje zaeeli izdelovati iz sodobnej.ih materialov, prihajalo je do krojnih sprememb s poenostavljanjem na eni strani in vna.anjem sodobnih krojnih re.itev na drugi strani, kar se je posledieno izra.alo v spremenjeni obliki. Narodno no.o so v obravnavanem obdobju sestavljali oblaeilni kosi, ki so dejansko izvirali iz easa, ko so jih ljudje nosili ob pra.njih dneh, me.ali pa so se tudi starej.i in mlaj.i oblaeilni kosi. Zaradi neobstojnosti tekstila in njegovega sorazmerno hitrega propadanja so oblaeila, ki so sestavljala narodno no.o, izdelovali tudi povsem na novo, zaradi eesar je prihajalo do easovnega razkoraka med posameznimi sestavnimi deli narodne no.e. Vpra.anje narodne no.e na Slovenskem »Gorenjski fant« . pripis k fotografiji (Ilustrirani Slovenec 1927: 107). Medvojno obdobje je eas, ko narodna no.a .e v veeji meri kot pred tem postaja preobleka za prav posebne prilo.nosti, njen videz pa postaja vedno bolj uniformiran. Odnos do te preobleke je bil romantieno nostalgieen in vse bolj so se utrjevali streotipi o .tipieni. in .edino pravi. narodni no.i, ki se jih do danes nismo znebili. Vzrokov, da je prihajalo v narodni no.i med vojnama do velikih oblikovnih sprememb, je vee. Med drugim je narodna no.a spremenila funkcijo in postala kostum, katerega namen je bil kazati posebnosti oblaeilne dedi.eine naroda, spremenilo se je znanje ljudi, materiali na trgu so bili drugaeni kot v prvi polovici 19. stoletja, spomin ljudi skorajda ni vee segal v eas, ko je bil kmeeki oblaeilni videz .e povsem drugaeen Bojan Knific od me.eanskega. Mnogi so se na nek naein upirali spremembam, eeprav so jih z nenatanenimi razlagami oblaeilnega videza preteklih obdobij istoeasno tudi povzroeali (npr. A. Sie). .e veejo zmedo pa je v narodno no.o vnesla akcija »slovenska deeva«. Poleg »prave narodne no.e« in »slovenske deeve« so med vojnama obstojale tudi vmesne variante, ki si jih je oblikovalo ljudstvo samo. V narodni no.i se .e med vojno pojavljajo bolj ali manj verni posnetki starej.ega praznienega kmeekega oblaeilnega videza, se je pa seasoma vse bolj izgubil obeutek za to, kaj sodi v doloeen eas in kraj in kateremu stanu pripada. Narodna no.a je postala konglomerat vsega .starega. in .narodnega. ali pa le tega, kar je na to spominjalo. 464 VIRI IN LITERATURA Baš, Angelos 1980 Iz prieevanj Janeza Trdine o no.i. V: Janez Trdina . etnolog: zbornik posvetovanja ob 150-letnici rojstva Janeza Trdine, Novo mesto, 29.5.1980. Ljubljana: [Slovensko etnolo.ko dru.tvo] (Knji.nica Glasnika Slovenskega etnolo.kega dru.tva; 3). Str. 27.36. 1982 Prieevanja Frana Levstika o no.i. Glasnik Slovenskega etnolo.kega dru.tva, 22, .t. 1, str. 6.11. 1985 Oblaeilna moda kot sredstvo politiene propagande: pri Slovencih ob revoluciji 1848. Etnolo.ki pregled, 20.21 (1984.85), str. 5.9. 1991 Anton Martin Slom.ek in oblaeilna kultura. Etnolog, 1, str. 122.127. 1992 Posebnosti slovenske in nem.ke obleke na Slovenskem od zaeetka 19. stoletja do 2. svetovne vojne. Zgodovinski easopis, 46, .t. 4, str. 445.450. 1993 Narodna no.a. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 7. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 305. Bogataj, Janez 1992 Sto sreeanj z dedi.eino na Slovenskem. Ljubljana: Pre.ernova dru.ba. 2000 Maksim Gaspari: bogastvo razglednic. Ljubljana: Mladinska knjiga. Doma.i prijatelj 1929 Na.e deeve, str. 117. Levi sliki., str. 142. Cvirn, Janez 1990 Oris dru.abnega .ivljenja v Celju na prelomu stoletja. Celje: Novi tednik: Radio Celje. Gorenjec 1908 (20. 6.) Jubilejni izprevod na Dunaju, str. 7. Ilustrirani Slovenec 1925 Na. prestolonaslednik Peter v slovenski narodni no.i. B.n.s. (23. avgust). 1926 S prvega gospodinjskega teeaja v Bohinju, str. 55. Z blagoslovitve zastave sv. Mihaela, str. 133. Cerkveni in eitalni.ki pevski zbor, str. 157. Fantje in dekleta iz Nadgorice pri Ljubljani, str. 223. Slovenska .enska narodna no.a, str. 229. Na.a kraljica Marija, str. 285. Narodne no.e slovenskih Ziljanov, str. 344. Skupina .i.karic, str. 387. Franja Tavear, str. 426. Vpra.anje narodne no.e na Slovenskem 1928 Cerkveni pevski zbor pri Sv. Kri.u nad Trstom, str. 7. Na.e slovenske narodne no.e: Gorenjca in Gorenjki iz Podkorena, str. 41. »Slovenski kro.ek« na Dunaju, str. 59. «Deeva«, str. 112. Modni kotieek: pokroviteljice »Deeve« v »Jugoee.ki«, str. 176. 1929 91 letna, str. 367. Jutro 1921 (5. 7.) Slovenska deeva. 1936 (14. 9.) Beli rojaki so pokazali .tevilnim Ljubljaneanom., str. 3. Justin, Mara 1926 Franja Tavear. V: Govekar, M. (ur.): Slovenska .ena. V Ljubljani: Jugoslave Express Réclame Company. 465 Str. 195.201. Kranjec, Rebeka 2001 Folklorne skupine kot oblika folklorizma na Slovenskem: [diplomska naloga]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Kremenšek, Slavko 1978 Dru.beni temelji razvoja slovenske etnolo.ke misli. V: Ba., A., Kremen.ek, S. (ur.): Pogledi na etnologijo. Ljubljana: Partizanska knjiga. Str. 9.65. Lapajne, Josip 1931 Gorenjec. V: Mohoreie, K. (ur.): Gorenjska: letovi.ka, industrijska, trgovska, obrtna. Novo mesto: Progres. Str. 24.26. Makarovi., Marija 1972 Narodna no.a. Slovenski etnograf, 23/24 (1970/71), str. 53.70. 1978 Kmeeka no.a v Bohinju. Slovenski etnograf, 24 (1976), str. 75.90. 1988 Narodna no.nja: Gorenjsko . Rateee: priroenik za rekonstrukciju no.nje. Zagreb: Kulturno-prosvjetni sabor Hrvatske. 1991 Oblaeilna kultura agrarnega prebivalstva v 19. stoletju. Slovenski etnograf, 33/34 (1988.90), str. 247.300. Mikuž, Marjeta 1998 .ivljenje in delo. V: .antel, S.: Ciklus ljudskih no.: akvareli Sa.e .antla. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej (Likovne sledi: iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja = collections of the Slovene Ethnographic Museum; album 1). Str. 5.22. Naš dom 1927 Kotnik, Fr(ance): Narodne no.e Ptujske okolice. Str. 65.70, 114.115. Novak, Anka 1970 Kmeeka no.a v Rateeah v 19. in v zaeetku 20. stoletja. Snovanja, 4 (24. 6.), str. 27.28. Novice 1862 Murgl: Ginevanje narodnih no., str. 156. Novice v slikah 1926 (junij) Igralci narodne igre »Domen«, str. 2. Orel, Boris 1951 Rajniki: Albert Sie . njegovo .ivljenje in delo. Slovenski etnograf, 3/4 (1950/51), str. 367.386. Planinski vestnik 1905 Vabilo, str. 1. Bojan Knific Ra.i., Božo 1926 Slovenska .ena in narodna umetnost. V: Govekar, M. (ur.): Slovenska .ena. V Ljubljani : Jugoslave Express Réclame Company. Str.151.152. Rozman, Franc, Vasilij Melik in Božo Repe 1999 Zastave vihrajo: spominski dnevi in praznovanja na Slovenskem od sredine 19. stoletja do danes.Ljubljana:Modrijan. Si., Albert 1927 Slovenske narodne no.e: druga izpopolnjena izdaja z barvnimi slikami M. Gasparija. Ljubljana: Ueiteljska tiskarna. 1931 »V Gorenjsko oziram se skalnato stran: Triglava ble.ee se vrhovi«. V: Mohoreie, K. (ur.): Gorenjska: letovi.ka, industrijska, trgovska, obrtna. Novo mesto: Progres. Str. 39.43. Slovanski svet 1893 Narodna no.a tr.a.kih Slovencev, str. 173. 466 Slovenec 1908 (8. 5.) Kranjci na Dunaju, str. 1.2. (23. 5.) Kranjska v jubilejnem sprevodu na Dunaju, str. 4.5. Slovenka 1898 Narodna no.a, str. 448. 1899 Marica: Slovenke 3. teeaj, str. 2.4. Danica: Prijateljska pisma uredni.tvu »Slovenke«, str. 8.12. Danica: Reformovana obleka, str. 77.80. Ljuba: Nekoliko besed o narodni no.i, str. 206.207. Danica: .e enkrat narodna no.a, str. 316.319. Slovenska žena 1912.13 »Jugoslovanska .ena«, str. 280. Slovenska žena 1926 Slovenska .ena. V: Govekar, M. (ur.): Slovenska .ena. V Ljubljani: Jugoslave Express Réclame Company. Slovenski glasnik 1866 Narodopisna razstava v Moskvi, str. 415. Slovenski narod 1935 (5.10.) Koro.ki dan v Ljubljani, str. 1. 1939 (19.6.) Pri Belokranjcih v gosteh, str. 1. Stanonik, Marija 1990 O folklorizmu na splo.no. Glasnik Slovenskega etnolo.kega dru.tva, 30, .t. 1/4, str. 20.42. Štebi, Alojzija 1926 Aktivnost slovenske .ene. V: Govekar, M. (ur.): Slovenska .ena. V Ljubljani: Jugoslave Express Réclame Company. Str. 161.185. Trdina, Janez 1946 Zbrano delo. Knj. 1: Spomini. Del 1. Ljubljana: Dr.avna zalo.ba Slovenije (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev). 1987 Podobe prednikov: zapiski Janeza Trdine iz obdobja 1870.1879.Ljubljana: Univerzitetna konferenca ZSMS. Vurnik, Stanko 1927 Doneski k studiju slovenske avbe. Etnolog, 1 (1926/1927), str. 43.67. 1931 Gorenjci z narodopisnega vidika. V: Mohoreie, K. (ur.): Gorenjska: letovi.ka, industrijska, trgovska, obrtna. Novo mesto: Progres. Str. 30.32. Vpra.anje narodne no.e na Slovenskem Zalar, Franc 1998 Me.eani kot naroeniki in meceni likovne umetnosti. V:Ferle, M., Dirjec, B. (ur.): Jedilnica . srce doma in dru.ine: drobci iz bivalne kulture in .ivljenja ljubljanske me.eanske dru.ine. Ljubljana: Mestni muzej. Str. 49.54. Ža(gar), J(anja) 1987 Ljudska no.a. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 6. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 284.286. Žena in dom 1932 Takole naj se oblaeijo na.a dekleta, str. 147. .ivanje, str. 155.156. Scholle-Zupanc, M. Jednota slovanskych .en v Pragi, str. 282.283. 1939 Za vroee poletje, str. 237.241. Ženski svet 1923 M. Milka: Na.a .enska dru.tva, str. 36.37. Dva prtieka, str. 46.47. 1925 G. Antonija: Na.i obieaji in no.e v spodnji tr.a.ki okolici, str. 48.50, 81.83. 1927 Sie, Albert: Avbe, str. 85.88. 1929 Deeva. Na.a domaea narodna moda, str. 28. 1932 Govekar, Minka: .etdeset letnica glasbene matice in .ena, str. 266. 1933 Obzornik, str. 72. Hoeevar, P.: »Edinstvo slovanskih .en«, str. 243.246. Življenje in svet 1927 Sie, Albert: O slovenskih narodnih no.ah, str. 690.691. Graber, Ante: Gorenjska no.a leta 1800, str. 850.851. BESEDA O AVTORJU Bojan Knific, .tudent etnologije in kulturne antropologije. .e dobro desetletje se ukvarja z izdelavo kostumov za folklorne skupine, v okviru Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti pa opravlja dela in naloge svetovalca za folklorno dejavnost in svetuje vodjem skupin in drugim interesentom na kak.en naein v dana.njem easu poustvarjati ljudsko izroeilo. Njegova prva razprava o oblaeilni dedi.eini Podoba no.e na obmoeju obeine .irovnica je bila objavljena v zborniku Preteklost v zavetju Stola leta 2000. ABOUT THE AUTHOR Bojan Knific is a student of ethnology and cultural anthropology. He has been engaged in making costumes for folklore groups for over a decade; within the framework of the Public Fund of the Republic of Slovenia for Cultural Activities he acts as an adviser on folklore activities and advises the leaders of groups and other interested persons how to present folk traditions in the present. His first treatise on the clothing heritage Podoba no.e na obmoeju obeine .irovnica was published in the anthology Preteklost v zavetju Stola in 2000. SUMMARY THE ISSUE OF NATIONAL COSTUMES IN SLOVENIA Their development from the mid 19th century to the Second World War In the period from the mid 19th century to the First World War the national costume satisfied a variety of interests. In addition to strengthening national awareness, its primary function Bojan Knific in the 1840s and 50s, it also functioned as a costume for choirs, and to some extent elements of the national costume were also present on theatre stages. After the presentation of the Province of Carniola in Vienna in 1908, national costumes occasionally also demonstrated people.s adherence to a local community, that is in addition to the national adherence of those who wore them. Owing to this changed function of the national costume, people started to search for specific features in the heritage of the local clothing image and incorporated them in their own, constantly changing and developing national costume. There were several reasons for the changes to the design of the national costume. In addition to the changed function of the national costume, compared to the festive peasant clothing image from the first half of the 19th century, after which the national costume was modelled, the economic and social development also had a specific impact. The market was indeed flooded with industrial fabrics which replaced domestic ones; people.s hygienic and 468 health requirements changed, and the standard of living of the peasants was no longer that far behind the bourgeoisie.s as in the first half of the 19th century. People started to make national costumes from modern fabrics, changes occurred to the cut, and elements were added which were unknown in the peasant clothing image of the 19th century. In the period under study the national costume consisted of pieces of clothing which went back to a time when people wore them on festive days, and older and more recent pieces of clothing were combined. Because of the non-durability of textiles and their quite fast decay, the pieces of which the national costume consisted were made completely new, and for this reason individual elements of the national costume were from different periods The inter-war period was the time when the national costume became a change of clothes, much more than it was earlier, and a costume for special occasions; its appearance became increasingly uniform. The attitude to this costume was romantically nostalgic and increasingly stereotypes asserted themselves about what was the .typical. and .one and only proper. national costume. These stereotypes have partly survived into the present. Due to the lack of clothes which originated directly from the period in which the national costume was rooted, new clothes were produced in large series in the inter-war period. There are several reasons for the substantial changes in design to the national costume between the two World Wars. One of them is the fact that the function of the national costume changed, and that it became a costume whose intention was to demonstrate the specific clothing heritage of the nation and to please the audience; but people.s knowledge also changed, the materials on the market were different from those in the 19th century, and people.s memory had no recollection of the time when the peasant clothing image was still quite different form the bourgeois fashion, and there are many more reasons which brought about changes. In one way or another, many people opposed these changes, even when they actually caused some of them through their inaccurate explanations of the clothing customs of past periods (e.g. A. Sie); the Slovenska deeva campaign caused even more confusion in the national costume, as it introduced elements from the clothing heritage to the contemporary clothing fashion, and to some extent the campaign influenced the development of the national costume. Parallel to the .proper national costume. and the Slovenska deeva costumes, intermediate variations existed in the inter-war period, created by the people themselves. Women dressed in national costumes much more frequently than men and the making and design of the costumes was their domain. During the war more or less faithful imitations of the old peasant clothing image appeared as the knowledge about what belonged to a certain period and place, or to what social class, faded. The national costume became a conglomerate of thing.s .old. and .national. or just of anything that was reminiscent of old and national.