in praznikov
u^ied dally except Saturday Sundays and Holiday»
prosveta
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniikl iS. upravnllkl prostori: 2657 South Lawndalo Avo.
Office of Publication: S667 South Lawndalo Ave Telephone. Rockwell **04
ijto-yeab
One lieta )• $8.00
¡?Í¡S "	January IS. ins. at tha poat-otftca
at Chicago. IUinoi». und.r tha Act o! Congrí, of March S irrtT
naj prispeva milijarde ■ za okrevanje zapadne Evrope
Predsednik Truman predložil Marshallov načrt kongresu. Naglasil je, da namen je zaščita Evrope pred komunizmom in proiperiteta v Ameriki
Wuhingion. D. C., 20. dec. — Predsednik Truman je formalno predložil Marshallov načrt kongresu, ki predvideva potrošnjo ledemnajst milijard dolarjev za ekonomsko okrevanje in rehabilitacijo šestnajstih držav v za-padni Evropi v prihodnjih štirih ktih. Breme naj bi prevzeli ameriški davkoplačevalci.
V	posebni poslanici je Truman urgiral kongres, naj sprejme načrt, da se zapadna Evropa zaščiti pred komunizmom, zagotovi prosperiteta Ameriki in postavi podlaga trajnemu in pravičnemu miru. Orisal je nevarnost ruskega imperializma, ki ogroža ne samo zapadno Evropo, temveč tudi Ameriko. Od Amerike in kongresa zavisi odločitev, ali naj države ohranijo neodvisnost in žive v blaginji ter miru, ali v revščini in v večnem strahu pred sebično totali-tarsko agresijo.
"Zapadna Evropa," je naglasil Truman v poslanici, "je trdnjava proti širjenju ruskega komunizma. Ta trdnjava mora ostati, da se Amerika sama reši pred komunizmom. Treba je podpreti in vzdrževati civilizacijo, ameriški način življenja in »ščititi neodvisnost in integralnost držav, načela svobode, pravičnosti in dostojanstvo posameznika.
V	prihodnjih štirih letih bo padla odločitev, ali bodo zapadne evropske države ohranile dedščino svobode ali ne. Ako ne bodo okrevale ekonomsko bodo pognane v filozofijo obupa, izgubile * temeljne pravice in prišle pod kontrolo totalitarizma. "
To so razlogi, ki narekujejo ameriško pomoč zapadni Evropi na podlagi Marshallovega na-
Veleporota obtožila generala Meyer sa
Postavl jen bo pred federalno sodišče
Waghington. D. 20. dec. — federalna veleporota je obtoži-k generala Bennetta E. Meyer-ki je v vojnem času oddajal «ontrakte kompanijam in gr-»nadil profite. Prej so mu bila odvzeta vsa odlikovanja in me-«H-na penzija.
Veleporota je obtožila tudi Bleriota H. Lamarra, preased-Jika Aviation Electric Co. v D*ytonu, O. Lamarre je bil predsednik le po imenu, ker je bl' lastnik te kompanije Meyers.
Obtožnica je odmev preiskave »ena t nega odseka. Meyers je pri-Jal Po krivem pred odsekom. Oteku je bila predložena evidenca, da je general dobil $150,-od Aviation Electric Co., ka Jf oddajal kontrakte v vojnem čaau.
Meyers bo postavljen pred fe aeralno .sodišče. Ako bo spo-*r,an za krivega, bo morda do-
makaimalno kazen, ki Je «0
bil
J* /apora. Federalni sodnik 1}avid E. Pine je izdal poziv za ir<tacij0 Meyersa. On in La-FTlarre bosta postavljena pred ^'¿če po božičnih praznikih.
Pogajanja med Kanado in Anglijo
r>ttawa, Kanada. 20. dec. — JMa je naznanila pogajanja z Veliko Britanijo v svrho sklenile vi 1»^ dogovora. Ako u.peina, bo Velika Brita-n'J» dofrfla več pšenice in drugega žita ii Kanade.
črta. Pomoč je v interesu Združenih držav. Kanada in svetovna banka lahko pomagata zapadni Evropi, toda glavno breme mora prevzeti Amerika."
Truman je pozval kongres, naj avtorizira potrošnjo sedemnajst milijard dolarjev za financiranje In izvedbo Marshallovega načrta od 1. aprila prihodnjega leta do 30. junija leta 1952. Vsota $6,800,000,000 naj se potroši v dobi od 1; aprila prihodnjega leta do 30. junija naslednjega leta, ostala vsota $10,200,-000,000 pa v naslednjih treh letih. Truman je izrazil upanje, da bo zapadna Evropa lahko stala na svojih lastnih nogah leta 1952.
Ameriško pomoč naj bi tvorila darila in posojila, toda posojila naj bi bila zavisna od zmogljivosti -plačevanja obveznosti. Truman je poudaril, da Amerika lahko prevzame breme pomoči zapadni Evropi.
Zapadna Nemčija naj bi bila deležna ameriške pomoči na podlagi Marshallovega načrta. Omogočila naj bi razvoj industrij in povečanje produkcije premoga in jekla v Porurju, da se pospeši ekonomsko okrevanje zapadne Evrope. Truman je dejal, da ni pozabil Daljnega vzhoda, ki tudi potrebuje ameriško pomoč. Kp se bo kongres sestal na rednem zasedanju po novem letu, mu bo predložil priporočila glede pomoči Kitajski.
Za izvajanje pomožnega programa je Truman priporočil u-stanovitev nove agenture, katere načelnik naj bi se imenoval administrator ekonomske kooperacije. Imenoval bi ga predsednik, senat pa potrdil. , "Marshallov načrt je več kot komercialna operacija," je rekel Truman. "Ta bo sredstvo naše zunanje politike. Izvajanje načrta bo zaviselo od razpleta dogodkov v Evropi in uspeha borbe proti komunizmu. Ako^ bo katera koli država med onimi, ki bodo deležne pomoči, osvojila komunizem, bo takoj odrezana od pomoči."
Trumanova poslanica je izzvala različne komentarje v kongresu. Pojavila so se znamenja, da bo Marshallov načrt predmet vročih diskuzij. Senator
Domače vesti
Nov grob v Pennl
Bessemer, Pa.—Dne 25. nov. je. v bolnišnici v Youngstownu, O., umrl Frank Ružič, star 62 let, doma iz vasi Ružiči, Kastav, Istra, član društva 97 SNPJ. Iz starega kraja je prišel v Duran-go, Colo., leta 1901, kjer je živel do 1921, ko je šel na obisk v Istro, naslednje leto pa se je vrnil s sestro, s katero sta se naselila v Bessemer ju. Poleg nje in svaka zapušča brata Johna v Clevelandu, v starem kraju pa dva brata, kakor tudi več nečakov in nečakinj tukaj in tam.
Nov grob v W. Va.
Elm Grove, W. Va.—Dne 16. dec. je umrla Mary Reven, članica društva 425 SNPJ. Bolehala je že dolgo in bila članica jednote 35 let. Tukaj zapušča moža, tri sinove in dve hčeri.
• Ne pošiljajte vžigalic
Poštna uprava svari vse pošiljatelje zavojev v stari kraj, nal ne prilagajo vžigalic v pakete, ker lahko pride do ognja. To velja za vse države. V Avstrijo, Francijo in Nemčijo pa ni dovoljeno pošiljanje tobaka in cigaret.
Nehru pojasnil politiko vlade
Kalkuta, Indija, 20. dec. — Jawaharlal Nehru, predsednik vlade indijskega dominions, je v svojem govoru na zborovanji! trgovskih zbornic pojasnil ekonomsko politiko, ki bo izvajana v bodočnosti. "Politika bo u-ključevala uvajanje socializms v vodilnih industrijah," je dejal. "Privatno podjetništvo v ma lem obsegu ne bo ovirano, toda naš cilj je podržavljenje in kontrola ključnih industrij. Indija bo potrebovala zunanji kapital in tehnično pomoč, toda ne za ceno izgube ekonomske neodvisnosti."
Taft, republikanec iz Ohia, je dejal, da bo storil vse, <ia se bodo apropriacije za pomoč za padni Evropi določale od leta do leta. Senator Bali, republikanec iz Minnesote, je naglssil, da bi bilo nesmiselno, ako bi kongres odobril Marshallov načrt v predloženi obliki.
protiinflacijski načrt sprejet v senatu z veliko vecino
Washington. D. C« 20. dec. — Republikanski protiinflacijski načrt Je bil sprejet v senatu s 77 proti desetim glasovom, nsksr je bil poslsn nižji zbornici. Vse provizije, ki bi bile dsle predsedniku Trumanu kontrolno ob last, so bile izločene iz nsčrta kljub opoziciji s strsni demokratov.
Senator Barkley, vodjs demo-krstske msnjširie, je dejsl, da je načrt šibks gesta, v nesoglasju s Trumanovim programom glede pobijanja inflacije, odmer janjs blsgs ter vzpostsvitve kontrole cen ter mezd. kljub temu ps bo glasoval za načrt, ker ni druge alternative.
Načrt predvideva prostovoljne dogovore med industrijami, ki naj bi preprečili dviganje cen, in omejeno kontrolo nad transportacijo in izvozom blaga. Predsednik Truman Je do bil oblast le glede določanja cen za Izvozno blago in znižanja porabe žita za izdelovanje žganja. Veljavnost dogovora, ki Je bil sklenjen s kompanijaml, ki
Truman se bi rad sestal s Stalinom
Priznal je, da ni imel razgovorov s premier jem
Washington. D. C.. 20. dec. — Predsednik je zaključil ugibanja o novem sestanku velike trojice, ker se je konferenca zunanjih ministrov Štirih velesil v Londonu razbila.
V odkriti izjavi In komentarju zunanjih zadev je poudaril, da bi se rad sestal s sovjetskim premierjem Stalinom v Wash-ingtonu. Dalje je rekel, da ni izgubil upanja glfcde možnosti svetovnega miru, Čeprav se je londonska konferlnca razbila. Časnikarje je opozoril, da bo državni tajnik Marshall poročal o konferenci v svojem govoru po radiu.
Truman je priznal pred časnikarji, da ni imel razgovorov s Stalinom v zadnjem času. Zavrnil je namigavanja časnikarjev, da je polom londonske konference povezan a razgovori velike trojice, ki so se vršili v Jalti na Krimu in Potsdamu, Nemčija. Časnikarje je opozoril, da so se v Jalti in Potsdamu sestali načelniki treh velesil. Razgovori zunanjih jniniatrov teh velesil v Jalti in Potsdamu so bili postranskega pomens. Sprejeti zaključki so bili zaključki načel-nikov, ne zunanjih ministrov.
Reakcija kontrolira nemško univerzo
V	% «J - ■
Liberalni profesorji pod pritiskom
se
izdelujejo žgsnje in pivo, bo potek Is 25. decembra.
Avtor načrts Je senator Taft, republikanec iz Ohla. On in drugi republikanci so vodili u-spešno borbo proti vsem amend-mentom, ki bi dali drastično kontrolno oblast predsedniku Trumsnu. Tsft je dejsl, ds se morajo najprej preiskusiti prostovoljne metode v pobijanju inflacije.
Truman je na sentanku s čas nikarji dejsl, ds hočejo repub-liksnci zvrniti vso krivdo za dvl ganje cen ns njegovo admlnia-tracijo iz političnih razlogov, nI pa rszkril. sli bo vetiral sli pod-pisal načrt.
Načrt, ki predvideva znižanje dohodninskega davka za $5,600,-000,000, Je bil predloen nižji kongresni zbornld Predložil gs je kongresnik Knutson, re publikanec iz Minnesote in načelnik odseka za pota in sredstva. v čigar področje spadajo davčne zadeve. Načrt bo prišel na dnevni red. ko se bo kongres 1 na rednem zasedanju po
Berlin, 20. dec. — Poskusi, ds ustvari liberalna atmosfera na stari univerzi Helldelberg, so se izjalovili. Univerza j« spet prišla pod kontrolo reakcije.
To dejstvo so priznali liberalni dijaki, profesorji in nekateri člani ameriške vojaške vlade, ki so zsinteresirani v vzgojo. Nekateri profesorji in dijaki so Izjavili, da bodo zapustili univerzo, ker je prišla pod kontrolo reakcije.
Po zaključenju vojne je bila univerza "denacifizirana". Profesorji, ki so se udinjali Hitlerju in nscljski stranki, so bili od» stavljeni. Pozneje j« ameriška vojaška vlada v veri, da je dovršila nalogo, odpravila restrik cije.
Sedaj ima reakcija proste roke. Uradniki trdijo, da je univerza Heidelberg tipičen vzorec vseh nemških univerz v a-merlški okupacijski coni. Po odstranitvi nacističnih profesorjev je nastala prsznota. Nobeni učinkoviti koraki niso bili pod vzeti v svrho zboljašnja.
Upravs univerze je v rokah reakcije. Liberalni profesorji, ki so se vrnili po porazu nad stov, se pritožujejo, da so pod stalnim pritiskom reakcije. Nekaj profesorjev, ki so bili odstavljeni kot nacisti, se je vrni-lo. Izjavili so, da bodo storili vse, ds se bodo vrnili in dobili pozicije njihovi tovariši.
novem letu.
Anderson bo razkril imena špekulantov
Waahington, D C, 20. dec. — Poljedelski tajnik Anderson je porszil potezo republikancev, ki so skušali izailitl razkritje imen špekulantov z blagom na trii ščlh na tajni seji senatnega od seka. Poaledlea Andersonovege odpors Je sprejetje resolucije, ki pooblašča Andersona do razkritja imen špekulantov kon gresu in Javnoftt. Trdi se, da so na listi špekulantov prominen-tni republikanci In demokrstl. Truman Je podprl stališče poljedelskega tajnika.
marshall oplazil rusijo v svojem govoru
Vzhodna Nemčija pod monopolistično so« vjetsko kontrolo
VPRAŠANJE REHABILITACIJE EVROPE
Waahlngton. D. Cm 20. dec. — Državni tajnik George C. Mar-shall ja sinoči v svojem govoru po radiu udrihal po Rusiji in jo obdolžil odgovornosti za polom konference zunanjih ministrov štirih velesil v Londonu. Ponovil je očitke, katere je izrekel v Londonu po zaključenju konference.
"Politična praznota obstoja v Evropi," je dajal. "Dokler na bo zamašena z restavriranjem zdravega občestva, ni izgleda, da bi dogovori na papirju zagotovili trajni mir. Razlike med Sovjetsko unijo in zapadnimi silami so jasno začrtane. Vprašanje je rehabilitacija zapadna Evrope.
Vzhodna Nemčija je pod monopolistično kontrolo sovjetov. Ekonomsko in politično življenje zavisi od te kontrole. Vzhodna Nemčija je v bistvu zavisns provinca Sovjetske unije. Ako bi bile zapadna sila pristala na ruske zahteve na londonski konferenci, bi se sovjetska kontrola razširila na vse faze političnega in ekonomskega življenja v Nemčiji.
Bojim se, da ne bo prišlo do izravnave razlik v prihodnjih meseeiM- Vprašanje je, aH se bo zapadna Evropa dvignila nad destruktivne učinke vojne in vzpostavila podlago zdravemu občestvu.
Uradniki Sovjetsko unija iu voditelji komunističnih strank odprto napovedujejo, da podlaga ne bo vzpostavljena. Mi smo na drugi strani uverjeni, da Je rehabilitacija ekonomije In civilizacije v zapadni Evropi mogoča. Konferenca v Londonu se je razbila, ker se Je Rusija odločno uprla razrahlanju kontrole v vzhodni Nemčiji." i
Marshall se je vrnil v Wssh-ington iz Londons včeraj zjutraj. Na letališču ga Je sprejal in pozdravil predsednik Truman. Dejal je, da je Izvrši) dobro delo na konferenci zunanjih ministrov v Londonu.
Green podprl tiskarsko unijo
Washington, D, C., 20. dec. — William Green, predsednik A-merlške delavske federscije, je
191».
De Gasperi reorganiziral vlado
9
Splošne volitve v aprilu prihodnjega leta
Rim. 20. dec. — Premier Al cide de Gasperi je reorganiziral svojo vlado. Dobila je pet novih ministrov, katere je zaprisegel Enrico Nicola, predsednik italijanske republike.
Na prvi seji reorganiziranega kabineta se bodo vršile diskusije o razpisu splošnih volitev. Prej je bilo naznanjeno, da se bodo vršile v marcu, zdaj pa je bila objavljena vest, da bodo v aprilu, De Gasperi bo imenoval noye državne tajnike,
Novi Člani kabineta so republikanec Rudolfo Pacciardi, desničarski socialisti Giuseppe Sa-ragat, Roberto Tramelloni in Ludovico D'Aragana in republikanec Ciprlano Facchinetti. Politične smernice bo narekoval de Gasperl, kar pomeni, ds< ne bodo spremenjene.
Nekateri italijanski listi so komentirali izjavo predsedniku Trumana, da bo Amerika ščitila neodvisnost in suvereniteto Ita lije, če bofta ogroženi. Truman jo je podal, ko so zadnje ameriške Čete zapustile Italijo,
List Giornale d'Italie zavrača obdolžitve, da je Trumanova iz java nov dofcaz, da se mora De Gasparijeva vlada pokoriti uku-zom lz Washingtons.
Anglija bo izvaiala premog
London, 20. dec.~Hugh Gait-skall, minister za kurivo, ja na* znanll, da bo Anglija po novem letû Izvaiala premog'v zapadno Kvropo. Dobile ga bodo države, ki bodo deležne ameriške pomoči na podlagi načrta državnega tajnika Marshalla, Galtskall Ja dajal, df ja produkcija premoga dosegla rekord zadnji teden. Znašala ja 4,356,000 ton,
Bivši japonski minister zanika odgovornost
Tokio, 20, dec. — ftigenori Togo, zunanji minister v Japonski vladi v času zsvratnega napoda na Pearl Harbor, je zanikal odgovornost pred mednarodnim trlbunalom za napad, Predsednik Japonske vlade je bil takrat Hidegi Tojo. Tojo je obtožen, da ni obvestil Amerike o pretr-ganju pogsjsnj z njo pred nspa dom na Pearl Harbor.
zagotovil vso podporo tlsksrskl uniji v Chicagu, ki Je udeležena v stavki proti šeslim listom. Dejal Ja, da je glavni vzrok stsvke Taft-Hartleyev protidelavski za kon,
evakuacija ameriških DELAVCEV iz arabskih DE2EL naznanjena
be vin pojasnil vzroke poloma konference
Zapadne sile niso mo-gle pristati na ruske zahtive
PRIPRAVE ZA SEJO V BERLINU
London, 20. dec. — Zunanji minister Ernest Bevin ja v svojem^ poročilu parlamentu o londonski konferenci zvrnil vso krivdo na Rusijo, kar se zunanji ministri niso mogli sporazumeti o temeljnih vprašanjih in načelih. Ruski zunanji minister Mnlntnv In Člani njegova delegacije so imeli le dolga govore in ponavljali stare obdolžitve proti zapadnim silam.
"Odkar Je bil ustanovljen svat zunanjih ministrov, na sluli svojemu namenu," ja dajal Bavin. "Tu je bil sestava mirovna pogodbe za Nemčijo In Avstrijo. Nobenetga dvoma nI, da Ja polom londonske konferenca razočaral svet.
Molotov je vztrajal pri zahtevi, da mora Rusija dobiti reparacije v vsoti deset milijard dolarjev od sedanja produkcija v Nemčiji. Zapadna sila niso mogle pristati na to zahtevo. Na-glašale so, da morajo dobiti via podatke in fakte o situaciji v ruski okupacijski coni v Nemčiji. Molotov je dajal, da bodo podatke dobila le, ako bodo pristala na zahtevo glade repara d J vnaprej.
Naša želja In namen nlata razkoaanje Nemčija In svata. Po sedanji poti na moramo korakati naprej. Upadi smo proti upanju, da Ja kooperacija med štirimi velesilami mogoča."
Bevin je v svojem poročilu poudaril, da je sovjet|ks opozicija proti udeleiltvl držav, ki so v ruski sferi vpliva, v Marshal-lovem načrtu kršenje svobodne odločitve in vmešavanja v njihovo neodvisnost in suvereniteto.
Nsznanilo pravi, da so priprave v teku za sestsnok in rszgo-vore med uradniki britake, a-meriške in francoska vojaška vlade v Berlinu. Sestali se bodo umeriškl general Lucius D. Clay, britski general Brian Robertson In francoski general Pierre Koenig in njihovi vešča-ki, Diakuzije se bodo nanašale na korake, ki bodo podvzetl v zapadni Nemčiji,
Waahlngton, D. Cm 20. dec. — Državni department ja razkril evakuacijo ameriških delavcev, ki so gradili oljne dovode na 600 milj dolgi liniji, Iz arabskih detel. Priznsl je, da ae sovražne razpoloženje proti Ameriki širi med Arabci, ker je ameriške delegacija na zborovanju generalne skuščlne Združenih narodov glasovala za načrt glede razko-tanja Palestine na dve državi,
Uradniki državnega dapart-menta so izjavili, da bo dotok olja v Evropo In Ameriko iz de-iel Srednjega vzhoda znižan. Ogrožen ni samo Marshallov na črt glede ekonomakega okrevanja in rehabilitacije zapadne Evrope, temveč tudi varnost A-rnenke Ameriška bojna mornarica je dobivala velike kollčl-nr olja iz ar abakih dežel na ftrednjem v/hodu, Uradniki so razkrili, ds je 60 odstotkov olja za ameriške bojne ladje, letalo noace, kriiarke in rušilce prihajalo iz ai abakih dežel.
Gradnja 125 milj dolgega olj-
nega dovoda lz Saudl Arabije do Sredozemakega morja je bila lista vi Jena po evakuaciji smeri ških delavcev. Državni department Je naznanil, da so bili ameriški delavci odvedeni i/ Sulj. in Tranajordanija zadnji teden.
Ameriške oljne kompanije so vložile čer milijardo dolarjev v Izkoriščanje oljnih polj v Sondi Arabiji. Reprezentanti korn-panij so izrazili bojazen, da bo kralj Ibn Kaud ustavil vae ope racija, dokler ne Ivi palestinako vprašanje rešeno.
Voditelji Arabske lige so ob-dolfill Ameriko odgovornoati za odhtčttev glede Paleatine, Uradniki ameriških oljnih kompanlj na Srednjem vzhodu ao poalali kablogram državnemu depart* men tu. Glasil ae je:
"Ameriška politika zdaj žanje vihar na Srednjem vzhodu, življenja in laatriina ameriških dr lavljanov so v nevarnosti. Sovražno razpoloženje proti Ameriki se širi V ai abakih deželah "
Wallace ne bo dobil opore pri delavcih f
Waahlngton, D. C., 20, dec. — VValter P Reuther, predsednik združenih avtnih delavcev CIO, Je dejala da llenry A. Wallace ne bo dobil opore pri organiziranih delavcih, če bo kandidat za predsednika Združenih držav na listi tretje politične stranke prihodnje leto, "Wallace je izgubljena duša In veliko razoča-tanje za doatojno ameriško ljudstvo," je rekel Reuther na banketu National Preaa Cluba.
Podriavljenje oljnih polj v Argentini
Buenos Alree, Argentina, 20. dec — 1'redaedriik Juan D. Peron Je ob štirideaetletnici odkritja olja v Južnovzhodnl Argentini namignil, da bodo oljna polja podržavljena, da se pove ča produkcija Dejal je, da ae-darija piodukcijs krije le 40 od atotkov potreb doma. Možnost Je, da bo vlada preklicala pogodbo z ameriško Standard Oil Co.
PONDELJEK, 22. DECEMBRA
»agargam
mittee before an audience of < O. P. women in Detroit Ot, ber 3.	'
There is growing alarm j high plutocratic circles over tl accelerated inflationary tende cy. The picture was summ< up by Mr. Parkinson in h January, 1946, speech
"At the moment, we hat bank deposits and money in ci culation of $175 billions. Thj compares with about $55 bi lions in 1929, about $65 billioi in 1939, and vli2 billions j 1943. We have gone up to $1' billions of what- we, in th country, use for money—that bank deposits and money in ci culation.
"Of that $175 billions, $14 billions represetns bank deposit on which somebody has th right to draw, and the other $2 billions represents money ii circulation."
Joseph Brown.
naše stare in revne ljudi nimamo nobene simpatije. Največ jih živi ob pokojnini $25—$50 na metec. ¿a tako bogato deželo kot ja Amerika, je sramota, da bolje nc skrbi za stare ljudi.
Prav ta teden rem videl v kinu, kako veliki siromaki so v Indiji. Ako imajo v Washing-tonu res tako velikodušno srce, zakaj ne bi pomagali tudi tem ubogim in sestradanim ljudem, kateri £0 v resnici potrebni po moči. Tisoči umirajo od gladu.
Naj se vrnem nazaj k italijanskemu ljudstvu. Neki senator je hotel vedeti, kako si bodo mogli revni Italijani kupiti od nas podarjen kruh, ako nimajo denarja. Na vprašanje je odgovoril senator Vandenberg in dejal, da 85% l^udi ima denar, 15% pa ne, za slednje pa bo skrbela vUida. Neki drugi senator pa je Vi dnifcačnega mne nja in je rekel, da so tiste številke pravilne, sartio nekdo jih je postavil na glavo, namreč da 15% ljudi ima denar, 85% pa ne, kateri so pravi berači, ker Je italijansko delavstvo tako slabo plačano. Ta senator je zadnje poletje sam potoval po Italiji in se je sam prepričal o teh rečeh.
Prav sedaj se vršijo velike stavke v Italiji in franciji in ako prizna naš senator, da so plače nizfca, potem so gotovo nizke. £adar je v deželi velika draginja, dflavstvo pa slabo plačano, potem se ni čuditi, če prida do nemirov in stavk. No, ker se borijo za boljše plače, pa jih naziva reakcija s komunisti, banditi, saboterji in podobno, iisti, .ki pa vse pobašejo v svoje bisage, so pa valiki patrioti. Veliko bolj bi jim pristojalo, ako bi jih nazlvali trota in ne patriote.
Ljudje bi se lahko veliko naučili od čebel. One pomorijo vse trote, in sicer zato, kep ne delajo. Tudi v človeški družbi bi bilo tako postopanje pravilno in upravičeno. Kdor ne dela, naj tudi ne je!
Frank Domisli.
Cook Cow 99J0 >a celo loto. $4.75 sa pol leta; sa iaosemstvo illJS Subscription raieex for Um United Stales (except Chicago) and Canada St.00 per jeer, Chicago and Cook Cu»sl| 0S M par yeas, foreign countries $1100 por yssr
Cene oglascv po dogovoru*—Rokopisi daplasv in nenarodenib člankov se no vračajo. Rokopisi Ulerara« vsebine ttrtice. povesil drama, pesmi Ud) se vraejo pottljatelju le v slučaju, le le pHlošU pol talno.
Advertising rales on agreement— Manuscript^ of communication and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts such as stories. plays, poems, etc-, will be returned to sender ealy when accompanied by self-addressed and stamped envelope.
fiasko v Londonu
Dasi londonska "mirovna" konferenca zunanjih ministrov Amerike, Anglije, Francije in Rusije ni mogla razočarati nobenega zrelega političnega opazovalca, ker od nje ni bilo drugega priča kovati kot fiasko, je mednarodno obzorje vsekakor še bolj po-temnelo nego je bilo doslej. Prepad med Vzhodom in Zapadom specifično med Rusijo in Ameriko se je še bolj poglobil in razširil. Temu se je predvsem zahvaliti "naši" politiki trde pesti proti Sovjetski uniji. In kot je Molotov dejal tik pred zaključkom te "mirovne" konference, Rusija ni Grčija, da bi mogel kdo po njej teptati in ji diktirati. Te besede sicer ne spadajo v leksikon uglajene diplomacije, vendar pa je v njih izražena resnica. In čim bolj žugamo Rusiji s politiko trde pesti, Trumanovo doktrino in Marshallovim načrtom, toliko več odpora in "ajzenponarstva" prihaja iz Moskve.
Po izjavi Georgea Marshalla, načelnika ameriške delegacije, je tega flaska seveda kriva Rusija. Resnica je, da so tega fiaska krive vse štiri sile, najbolj pa "naša" politika trde pesti. Molotov je bil v svojem jeziku res tudi na tej konferenci odkrit, Večkrat "brutalen" in izzivalen, toda pripravljen je bil tudi na kompromis. Ako bi bili pripravljeni na kompromis tudi "mC bi bil jezik Molotova najbrže bolj "gentlemanski", bolj diplomatski, bolj
prijateljski in tudi konferenca bi se ne bila polomila na vsej črti.
*
Ta konferenca se je v rcsnicl jwvsem izjalovila zato, ker je tako hotela visoka diplomacija vseh štirih sil. Molotov je bil res pripravljen na kompromis, toda obenem je to konferenco botel tudi Izkoristiti za rusko propagando v Nemčiji. Slično j*o je hotela izkoristiti tudi ameriška diplomacija. In tako so z obeh strani padale "soapboxarske" izjave in govori, predvsem namenjeni Nemcem, češ "mi" smo vaši protežitelji ne pa nasprotna stran. Ruska pesem je bila, da jih zapadne sile hočejo zasužniti dolarski in imperialistični diplomaciji in njih deželo razkosati, nasprotno pa se je ameriška pesem glasila, da hočejo Nemce zasužniti Rusi, jih izkoriščati z reparacijami in držati na tleh. Tega pa Amerika ne bo nikdar dovolila.
Borba je bila v glavnem v resnici med Ameriko in Rusijo, kajti Anglija In Francija sta Washlngtonu prisiljeni slediti. Posebno pa Francija, ki je na vsej Črti kapitulirala in se podvrgla ameriški diplomaciji. In podvrgla se je, ker bi drugače ne mogla računati na ameriško ekonomsko in finančno pomoč v obliki Mar-shallovega načrta. Iz podobnih razlogov je na primer tudi Anglija odstopila otl svojega načrta za socializacijo težkih industrij v svoji okupacijski coni, predvsem v Porurju. In dasi je Anglija bolj samostojna kakor Francija, ki je zadnje časa postala totalna aatelitka Amerike —. bolj nego so na primer Poljska, Čehoslova-ška, Jugoslavija in Bolgarija satelitke Rusije—vendar mora tudi London slediti ameriški diplomaciji. SIcer ne na vsej črti, kajti kot je prejšnji teden'poročarv parlamentu njen trgovinski minister, so bili med Anglijo in Rusijo doseženi sporazumi na vseh glavnih točkah za sklenitev nove in zelo važne trgovinske pogodbe. V Washingtoqu In Wall Streetu te vesti najbrže niso bili preveč veseli. Za Anglijo ln tudi za Rusijo pa je velike važnosti.
članOv, .To je že lepo število, kajti naša naselbina je majhna. Vsi sfe prav dobro zastopimo med seboj in se na nobeni seji ne pričkamo. V članstvu pa ne moremo napredovati, ker ne kupujemo več otrok. Mnoge nagovarjam, da bi se naročili na Prosveto, a imajo, vsake vrste izgovore.
Čudno se mi zdi, da so nekateri Slovenci tako nespametni, da raje pitajo kapitalistične časopise kot pa našo Prosveto, katera ja res delavski list. Kapitalistično časopisje le straši s komunizmom. Res čudna je dandanes ameriška politika. Namesto da bi korakali nasproti napredku, pa nazadujemo. Sedaj smo zavozili že popolnoma z Rooseveltpve poti. Ako bi on žiVel, bi bilo vse drdg^ce ža delavski sloji'
Zaključujem in želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem čitateljem Prosvete in članstvu SNPJ!
Ivanka Flk.
To in ono
Ihlrkieville. Ind. - V bližini Blanforta je bil požar v slovenskem premogovniku, ki se imenuje North West Mine. Ta premogovnik je obratoval že 12 let. Ko sta se 3. decembra moj mož in brat pripeljala nA delo, sta našla pogorišče. Ognja niso mogli pogasiti' teden dni. Skoda znaša nad 25 tisočakov. Prizadetih je devet slovenskih družin. V premogorovu je delalo 42 mož. Lahko si mislite, da smo se vse žene prizadetih zelo ustrašila. Premogovnik poleti ni obratoval, zato so imeli pre-mogarji dosti počitnic, sedaj jih bodo imeli j>a še pozimi.
V okolici Shirkievilla je zaDr-tih mnogo premogovnikov. Na primer KrongU ima sedem pre-mogorovov, a so vsi zaprti, odkar je bil sprejet zakon, da morajo rudarji dobiti večjo plačo.
Prosveta je nam v veliko zabavo in pouk. Seliškarjeva povest "Tovariši" je zelo zanimiva in komaj čakamo, da dobimo pošto in izvemo, kaj je z ubogim Pavlekom, ki je toliko trpel pri partizanih, a je vse vzel sa dobro in junaško vztrajal v boju za osvoboditev domovine, de vedno se spominjam moje mame, ki nas je učila, da se z dobro voljo vse prenese.
Tudi jaz prejemam veliko pi sem iz stare domovine, in sicer is Žirov, Logatca ln Gorenja vasi. Pišejo, da so zalo zadovoljni pod novo jugoslovansko vlado. Letos nismo imeli dobre letine z iitom in senom, tako jim še vedno primanjkuje kruha. Ameriških paketov so zelo veseli. Jaz sem jih poslala že 54. Brata in sestri mi pišejo, naj preneham s pošiljanjem, da ne bom sama lačna. Toda meni se vidi, da se nikjer ne pozna in ne bomo lačni, če ostanemo zdravi.
Rojaki, spomnite se svojcev ln prijateljev v stari domovini. Razveselite jih s paketi. Tam kajšnja polti je zelo poštena, kajti vse pakete prejmejo v najlepšem redu. toda treba jih je dobro povezati In zaliti v blago ali primerno vrečo.
Pri našem društvu imamo 31
Nekaj o inflaciji
Walsh vlile, 111.—Nekateri ljudje mislijo, da visoke cene in "visoke plače" povzročajo inflacijo. Posebno kapitalisti kaj radi zakričijo, kadar delavci vprašajo za večjo plačo, da bodo "visoke plače" povzročile inflacijo. To je pa ravno narobe res. Inflacija povzroča visoke cene, ne pa visoke cene inflacijo.
Vsakdd bi moral vedeti, da moramo zdaj dajati več papirnatih dolarjev za vsako stVar, kot pa pred vojno, če hočemo kaj kupiti. Zakaj? To je zato, ker moramo dati denar, če hočemo kaj kupiti, kajti za papir ne dobimo nič. Pravi denar je pa zlati denar, papirnat denar je samo "token money."
Ljudje mislijo, da imajo zdaj več denarja kot so ga imeli pred vojno, v resnici pa imajo le več papirja ali večje številke na papirju, ne pa več denarja. V Ameriki imamo danes visoke cene zato, ker imamo inflacijo. Inflacijo pa imamo zato, ker se je natiskalo preveč papirnatega denarja, za zlato, ki ga Amerika ima. Več kot se natiska papirnatega denarja za kako količino zlata, večja je Inflacija ln višje so cene.
V Nemčiji je bilo po prvi svetovni vojni toliko papirnatega denarja, da so bili vsi "milijonarji". Toda bili so "poor mil-1 iona 1 res". Cene so bile-takrat v Nemčiji tako visoke, da je bilo treba dati kar kovček papirnatega denarja, da se je kupilo eno košarico živil. Naj ai vssk či ta tel j dobro zapomni tole: Kadar koli se natiska preveč papirnatega denarja za kako kp-ličino zlata, takrat imamo inflacijo Is visoke cene.
Da bi se čitatelji Prosvete malo bolje seznanili o resnici inflacije, podajam tukaj nekaj dta tov. ki so jih izrazili o inflaciji zagovorniki kapitalizma sami To sem povzel iz glasila socialistične delavske stranke, Weekly
r-nWJ«. 22. DECEMBRA X947
VERA V JUGOSLAVIJI
To poročilo o ver »ki svobodi je sestavilo sedem ameriških protestantskih duhovnikov in urednikov verskih listov, ki so obiskali Jugoslavijo poleti 1947
Prev. Mirko G. Syhel, tajnik SANS
IH
Ko smo bili na potovanju po Jugoslaviji, so angleški časopisi citirali izjavo vvestminstrskega l^ardinala, da "v Jugoslaviji rim-m katoliki cerkvi ni dovoljerfo tiskati teoloških in nabožnih £ifi' 0 tem smo P°izve^°vali Pri rektorju teološke fakultete J/agrebu. ki nam je pokazal krljige, tiskane pri Državni založbi to jo lastuje in obratuje re-.' publika Hrvatska). Nazaj v Lenko smo prinesli mnogo iz-tisov katoliških katekizmov, obodnih knjig, moUtvenikov in teoloških razprav in vsi kažejo, i da so bili tiskani v letih 19^5, 11946 in 1947.
Poleg pravoslavnih in katolikih predstavnikov smo iskali tudi druge verske skupine. Najbolj informativne razgovore smo imeli z velikim rabincem v Zagrebu dr. Benzionom Levijem; z luteranskim pastorjem V Zagrebu Edgarom Poppom; s Škotom Agostonom Sandorjem od madžarske reformirane cerkve; : Mohamedom Ridretnovičem, načelnikom muslimanske komu ne v Sarajevu, ter z dr. Kamli vom, predsednikom sarajevske judovske skupnosti Teh mož nismo povpraševali le o njihovih lastnih verskih skupinah, temveč tudi o drugih—o meto-distih. baptistih, nazarencih, ad-ventistih sedmega dne, o pričah Jehove in Salvation army. Vse le skupine so vršile svoje delo -baptisti imajo svoje stojnice t tiskovinami na cestnih vogalih. Kjer koli imajo opraviti s poslopji, ki so bila poškodovana v vojni, ali v sličnih izrednih slučajih, so dobili pomoč ali obljubo za pomoč od države. Io pomoč izvaja komisija za rerske zadeve vsake posamezne 'epublike, katera sestoji iz pred-¡tavnikov glavnih verskih skupin v tistem okolišu. Ustava loloča, da se dokončno ustanovi c federalna komisija za verske adeve, toda doslej še ni bila menovana ali izvoljena.
Vsi tisti, s katerimi smo go-orili, so pričali o pravi enako-ravnosti vseh verskih skupin Jugoslaviji. Posebnd protestanti so hvalili svoj sedanji po-)žaj kot vidno izboljšanje; v reteklosti so bili majhna manj-na, obkoljeni na Hrvaškem in Sloveniji od katoličanov, v rbiji pa od pravoslavnih.
V Zagrebu smo se pogovarja-z luteranskim pastorjem Ed-irom Poppom, čednim mladim ožem, ki smo ga našli sedeče-' pod kipom Martina Lutra v egovi pisarni. Pripovedoval irr> je o težkih odgovornostih,' »vezanih z upravljanjem šest-jstih protestantskih naselbin, katere celo dve sto milj od igreba. Dejal je: "Pred voj-so katoličani včasih zatirali angelijske cerkve, sedaj pa verska svoboda." Govoril
0	potrebah knjig in cerkve-
1	oblačil. .Obiskali smo nje-vo cerkev in se priklonili v >litvi, ko je dr. Trexler, lute-»ski član naše skupine, prosil 'jega blagoslova za vse te ^regacije.	1 * 'ustor Popp je izrazil svojo
PROS VETA
tako ali še bolj kot pred vojno. Rabijo več duhovnikov in ker nima t£f cerkev nobene bogoslovne šole v Jugoslaviji, je do-^>ila od države dovoljenje, da pošilja mladeniče izven države jia teološke Študije, največ v semenišče v Cluj na Romunskem. Slišali pa smo že prej od pra voslavnih, da imajo" tudi oni o-mejeno 'število takih dijakov v semeniščih v Grčiji, Bolgariji in ^pvj1etski zvezi.
¿¡udje, s katerimi se je med vojno postopalo zelo žalobno in katerih sedanje stanje je še vedno vredno usmiljenj^, so pripo-ved^ali z zaupanjem o svojem položaju pod novo vlado.
Na koncu poslovilne večerje v Beogradu je dr. Shipler naprosil rabinca £enziona Levija, pomožnega predsednika judovske kongregacije, ki je bil tudi gost na večerji, če bi napisal poslanico svojim judovskim prijateljem v Ameriki, kar bi urednik revije The Churchman ponesej nazaj v svojo domovino. TakSj je prifctal na to in napisal: "Kot predstavnika Judov v Jugoslaviji me veseli, da mi je mogoče poslati svoje pozdrave vsem našim prijateljem v Ameriki z željo, da bi nadaljevali z vsemi pašimi močmi z delom za dobrobit človeške družbe, za boljše odnošaje med vsemi ljudmi, ki so dobre volje, ter za trajni mir med narodi."
Ti duhovniki različnih veroizpovedi so nam povedali, da jim vlada nudi direktno finančno pomoč na različne načine. Katoliške škofije dobivajo podporo za popravila katedral in cerkva, ki so utrpele škodo med vojno. Ljudski odbor v Dubrovniku je ravnokar dovolil 1,000,000 za popravila in izboljšanje katoliških cerkva v tem starodavnem turističnem mestu; judovski kongregaciji v Zagrebu je obljubljena pomoč za izgradnjo sinagoge v nadomestilo lepega starega poslopja, ki so ga Nemci med okupacijo porušili; luteranski pastor pa prejema že prej omenjeno finančno pomoč za potne stroške poleg plače, ki mu jo plačuje njegova kongre-gacija.
Tako številne so te postavke vladne pomoči, da spričujejo plošno namero za pomoč cer-
vseh veroizopvedi, obenem pa da ima v obziru nače lo ločitve cerkve od države.
Drugi, .s katerimi smo imeli intervjuve, sta bila katoliška duhovnika dr. S. Cajnkar. predsednik verske komisije Slovenije, ter župnik Franc Finžgar, sloviti slovenski pisatelj; tudi frančiškan p. Bono Ostoji«, član verske komisije za Bosno-Her-cegovino, ki je rekel: "Kot predstavniki ameriških cerkva vi ljubite svobodo. Povedati že lim, da ljubi svobodo ravno tako ali še bolj tudi jugoslovansko ljudstvo. Združene države so nam veliko pomagale v borbi, v kateri smo si priborili to svobodo in hočemo jo braniti za vsako ¿eno. Ponesite to sporočilo v Ameriko."
(Opomba: Žal nam je, da ni bilo mogoče imeti sestanek s škofom Hurleyem, zastopnikom Vatikana v Jugoslaviji. Ko smo telefonirali njegovemu tajniku za avdijenco, nam je sporočil, da škofa ni doma.)
Naš namen ni bil, da bi izražali sodbo o politični obliki ali o socialni politiki nove jugoslovanske vlade, toda ker se duhovščina v Ameriki briga tudi za socialni program, smo hoteli videti, kakšno stališče zavzema vlada napram pohabljencerp in onemoglim. Našli smo, da nudi jugoslovanski socialni program najboljšo mogočo skrb ter pouk za slepce, za veliko številno gluhonemih, posebno pa še za 200,-000 vojnih sirot. Obiskali smo devet raznovrstnih zavodov na polju socialne slutbe. Pronašli smo, da posed&jejd^vzgledno visoko mero socialne preskrbe za Človeška bitja. Pri velikih mladinskih gradnjah se nam je zdelo, da se vzdržuje in neguje visoka stopnja discipline in moralnosti.
Na cesti med Zagrebom in jetnišnico Lepoglava, kamor smo šli na obisk k nadškofu Stepin-cu, smo srečali kmečko cerkveno procesijo, ki se je pomikala ob c^eželni cesti. Na Čelu procesije so nosili velik križ in cerkvena bandera. Nazajgrede po drugi cesti smo naleteli na stotine kmetov, ki so potovali peš ali z*vozovi, večinoma praz-i ni^no oblečeni. Kasneje smo zvedeli, da romajo velike skupine na največjo hrvaško božjo pot k Materi Božji na Bistrico, ki je svoje vrste jugoslovanski Lurd ali pa St. Anne de Beau-pre—kjer smo se zamudili nad eno uro.
Na trgu sredi vasi, kjer stoji lepa s kapelicami obdana cerkev, je bilo na tucate stojnic; tu so bili naprodaj verski o-kraski, molitveni predmeti, igrače ter okrepčila. Okrog teh so bili vrtiljaki (ringelšpil) in mehanične naprave za zabava/i je. Zdelo se je kot na ameriškem pouličnem bazaru.
(Dalje prihodnjič.)
lia bo imela sladkorja
ivalnost vladi, ker je odgodi-že dvakrat njegov poziv k akom, da lahko Še nadalje naga svojim ljudem; ravno-
0	za naknadno finančno po-^ ki jo dobiva od države za lie potnih stroškov v zvezi s žbovanjem šestnajstim raz-»enim kongregacijam. Ppka
nam je fotografijo ipladine Kove kongregacije in je po-pripovedoval o uspešni itniški konferenci, ki jo je
1	i mladino.
»daljni stik s protestantsko pino je bil napravljen zadnji našega bivanja v Beogradu, w> se nam pri večerji prisili člani cerkve adventistov "azarencev, kakor tudi Škof *ton Sandor iz Feketiča. ka, vodja ma'džarske reformne cerkve. Privozil je šest-' milj z jeepom od njegove nije blizu ogrske meje, samo I' bil z nami.
«•r govori le madžarščino. > »zvali nadaljnega tolmača, «ko' je tekla govorica Iz an-čine v srbo hrvaščino v ma-' šciap—in zopet nazaj. Po-il nam je o 40.000 članov !ove cerkve v Jugoslaviji, ^ami kmetje Rekel Je. da *>čiitijo zelo dobro ln da za-»jo vaščani v cerkev ravno
Ljubljana. — Izredno obilen pridelek siadkorne pese je letos postavil naše sladkorne tovarne pred odgovorno nalogo, predelati v razmeroma kratkem času ogromne količine sladkorne pese. 2e v pripravah za letošnjo proizvodno kampanjo so tbvarne povečale svojo proizvodnjo zmogljivosti za 15 do 20'/. K obstoječim 7 tovarnam pa se je pridružila še nova tovarna v Županji (južno od Vinkovcev), ki Je kot osma tovarna v naši državi in največja na Balkanu že pričela predelovati sladkorno peso. V vseh podjetjih so letos Izvedli boljšo orgsnizacijo dela. Izdelan je bil tudi podroben načrt za brezhiben prevoz pese do tovarn iz vseh pridelovalnih o-kolišev. ki se jim je letos pridružil še nov okoliš v severnem delu Slovenije. Vse proizvodne naprave so bile še pred začetkom proizvodnje spravljene v brezhibno stanje.
Od konca avgusta, ko se je pričela proizvodnja, do 25. oktobra so vse tovarne pradalsla 57,436 vagonov sladkorna pas». Čeprav je pretekla komaj dobr« polovica proizvodne kampanje in Je do kpnea kampanje še 50 dni, je doslej predelana količina sladkorne pese že za malenkost večja, kakor Je znašala celotna predelava sladkorne pese pred' vojno, kajti v povprečju zadnjih 5 let pred vojno (1935 M do 1939-40) so Jugoslovanske
sladkorne tovarne predelale povprečno 57.320 vagonov sladkorne pese. Pri tem pa je treba še upoštevati, da pridobijo sedaj sladkorne tovarne povprečno več sladkorja iz pese. kakor pred vojno. Tako je tovarni v Zrenjaninu uspelo pridobiti Iz 100 kg pese povprečno 13 kg sladkorja, to je 2.7 kg več- kakor pred vojno.
Ze danes lshko precenimo, ds bo leiošnjs proizvodnja sladkor -Ja skoraj še enkrat večja kakor lani ln najmanj sa 10% večja kakor v povprečju sadnjlh let pred vojno. Že v prvih 64 dneh proizvodne ks m panje so tovarne izdelsle že za VA več slad korja. kakor v vsej lanski kampanji. do konca proizvodne kam panje pa je po planu še 50 dni.
Do 25. oktobra so posamezne tovarne predelale naslednje ko llčine sladkorne pese: tovsma v Zrenjaninu 10.570 vagonov, v Vrbasu 10.370, v Crvenkl 8290 v Cupriji 7800. v Osijeku 7190. na Cukarici 5500 v Belju 4966 in v tovarni v Županiji, ki je pričela nekoliko pozneje obra tovati, 2750 vagonov. Doslej Je prevoz pese do tovarn potekal brez težav. Železniška upr^pa je dala na razpolago vse potrebne vagone Le pri prevozu po vodni poti je nastal deloma zastoj. kar je občutila tovarna v Crvenkl.
Tako bo letos zagotovljena za dostna preskrba s sladkorjem.
ns
Valebtsnls Ja «daj prišel tudi vodatvo zvezno veteransko administracije. Ns alikl Je videti Carla R. GrsyJa. po poklicu šelesnlškl ln bančni magnat. ki ga Ja Truman Imenoval sa no-vegs načalnlka veisranaka ad-mlnlairaclje.
Razgledi po stari' domovini
(Poroč* Franjo Ale» iz Ljubljane)
Vojni ujetniki in razseljenci se vračajo v domovino
Jesenice.—V zbirno bazo na Jesenicah prihajajo skoraj vsak dan transporti vojnih ujetnikov, internirancev, izseljencev in zapeljancev iz Italije, Belgije, Francije, Avstrije ln iz za-padne Nemčije. Preteklo soboto je posebni vlak pripeljal 120 vojnih ujetnikov, 15 razseljen-cev iz angleške okupacijske cone v zapadni Nemčiji in 14 nemških delavcev specialistov. Povratnike so predstavniki množičnih organizacij prisrčno sprejeli. Povratniki so bili prijetno presenečeni in so izrazili veliko zadovoljstvo nad tem, da so po dolgem pričakovanju lahko "Stopili na svobodna tla svoje nove domovine, v kateri so bili pogoščeni in nastanjeni v čiste, tople sobe, od koder bodo Šil za nekaj dni še v zbirno bazo v Kamniku, potem pa v svoje domače kraje in na nova delovna mesta.
Med vojnimi ujetniki so tudi en podpolkovnik in dva kapeta-na. Pripovedujejo, da je v Hamburgu, Padderbornu, Bonnu, Du-isburgu in v drugih »mestih bri* tanske okupacijske cone v zapadni Nemčiji še okrog 24,000 jugoslovanskih ujetnikov lz leta 1941, Mihajlevičevci, Ijotičevci, nedlčevcl in ustaši izvajajo hud teror nad .tistimi, ki se hočejo vrniti v domovino. Groze Jim najhujšimi represalljami ln jim pripovedujejo, da bodo takoj po prihodu na Jesenice aretirani in brez sodbe obešeni ali ustreljeni, njihovo premoženje pa zaplenjeno.
Povratniki so pripovedovali o težavah, s katerimi so se morali boriti v tujini. Nekdanji oficir stare jugoslovanske vojske Tomo Ristovski je od leta 1942 živel kot "politično nezanesljiva oseba" v raznih italijanskih taboriščih, potem pa Je bil zapo slen kot tovarniški .delavec v Milanu. Povedal je, da sta slovensko protiljudsks duhovnika Prešern in Kotnik, ki vzdržujeta stalne zveze z zbirališčem pobeglih višjih cerkvenih dostojanstvenikov v Vstikanu, glavna posrednika preselitev kviz llnških elementov v Argentino, Italijanske oblasti so uničevale vso pošto, ki so jo dobivsll Izseljenci od doms, da ne bi izvedeli resnice o razmerah v Jugoslaviji. Ko se je Kistov prijavil za povrnt<'k v domovino, so tudi njega v angleške unlfor me oblečeni ustaši. četniki ln ru pni ko vel strašili, da bo takoj po prihodu v Jugoslavijo obe šen.
Toda povratniki se niso dali preslepiti povrsžni propagandi in zdaj z zadovoljstvom zagotavljajo, da jih Je domovina lepo in skrbno sprejela
Glasovi iz naselbin
(Nadaljevanja t t. «trani.I
marji ne morejo delati ns fsr-msh, zato Jih prodajajo, mladi ps silijo v mest s v tovsrne.
Zaključujem in pozdravljam vse Prosvetlnr dopisnike, posebno ps urednika Gardna Tukaj je sicer veliko novic, a nimam zmožnosti, da bi Jih opisal. kajti nisem nikdsr hodil v Šolo	Jacob Llpovšak.
IZ KULTURNO. PROSVETNEGA ŽIVLJENJA
Revija kulturno-umetniskega dela v Ljubljani
Koncem novembra je bils pri karana v Domu sindikatov v Ljubljani revija kulturno prosvetnega in umetniškega delovanja delavcev in nameščencev iz Ljubljane ter ostalih industrijskih . ln kmetskih središč Slovenije. V reviji, ki so jo vodili Enotni sindikati, so nastopili tudi mnogi kmetje ter s tem dokuzali, da se znajo pogumno vključiti v kulturno prizadevanje in v vse napore kulturno-prosvetne izgradnje prerojene Slovenije.
Med drugim je nastopila kmečka folklorna skupina lz Clrkovcov ter je pokuzala običaje na Dravskem polju, pevski zbor "Jadran" iz Vrtojbe pri Go rici je nastopil z mešanim zborom, kulturno-umetniško društvo Mariborske tekstilne tovarne je nastopilo pod geslom "Pridobitve delovnega ljudstva so sad naporov progresivnih sil v miru, vojni ln izgradnji socialistične domovine." V tej skupini je nastopilo 140 članov: moški zbor, salonski orkester, zborns recitacija in folkklorna skupina. Sindikalni pevski zbor Glasbene Matice lz Maribora je nastopil z narodnimi, partizanskimi in umetnimi pesmimi. So delovala je tudi Glasbena Matica iz Ptuja. Mariborčani so poslali tudi svoj obrtniški pevski zbor, ki šteje 80 članov. Kul-turno-umetniško društvo "Jože Moškrič" je pravtako nastopilo z 80 člani s sodelovanjem mla dlnskega moškega, ftenpkega pevskegs zbora, folklorne skupine in harmonlkarskega zbora. Kulturno umetniško društvo "Pavel Morgan" lz Ljubljane je sodelovalo s svojim odličnim orkestrom, pevskim zborom ln solo-pevcl. Kulturno umetniško društvo iz Tržičs je sodelovalo z orkestrom, ženskim zborom,
haimonikarji in z dramatsko skupino. Delavska sindikalna društva iz Celja, združena v kul-tuino-umetniški skupini "Ivan Ključar", so sodelovala s 197 člani. Postavili so se tudi Za-gorci, posebno moški zbori pev skega odseka kulturno-umetni-škega društva "Vesna", ki šteje 82 članov. V kulturno umetniškem društvu i* Hrastnika sodelujejo rudarji, steklarji in delavci kemične industrije. Nastopili so s prvovrstnim orkestrom in močnim pevskim zbo rom. Delavski sindikalni mešani zbor iz Senovega, ki šteje 100 članov, je odlično pokazal svoje sposobnosti. Trboveljča-ni so' nastopili pod okriljem kulturno-umetniŠkega društvn "Lojze Hochkrauf. Odlikovali so se zlasti pevski «bor, "črni pionirji"» moški zbor in dramat-ski odsek.
Slavnostni zaključek revije kulturno-umctnlškega dela de lavskih sindikalnih organizacij v Sloveniji je bil 27. novembra v Operi. Kot gost je nastopil orkester jugoslovanske armade ter balet slovenskega narodnega gledališča. Velik uspoh je doživelo kulturno-umetniško dru štvo lz* Kočevja s posameznimi vzorno naštudlranimi točkami. Nastopili so: mešani zbor, žen ski zbor, recltacljskl /bor, folklorna skupina in pionirska godba "Proletar". Nadalje je na stopila Še Glasbena Matica lz Ljubljane, pevski zbor "Jože MoŠkrlč" lz Ljubljane ter "Združeni pevski zbori" ob spremljavi orkestra jugoslovanske armade.
Revija kullurno-umeinlškega dela delavskih sindikalnih orga» nlsaclj Je ponoven dokas e prerojeni šivljenjskl sili slovenskih delavcev ln kmetovi Ta sila se krepi ln raate v graditvi sneta* llsma, v kulturnem rasvoju de» lovnega Uudatva. Stoteri ln ti-aočorl delavci, ktnetje In mladina ao v atoterih društvih, skupinah ln druftlnah. bodisi v tovarnah. v mestu ali na dešell, tsobltkovalt nov Isrss kulturna-ga človeka, to )e človeka, ki stre-
mi k svojemu napredku v vali-časinam ln uatvarjslnem ssno-
su. ko goil kulturo dela tato. da
bi si sbollšal materljalne ln hovno pogoje. Revija kulturne-umotalškaga šlvljonja v Ljub-
ljanl )• bila ponovna manifestacija enotnosti slovanskega do
Isvcs. kmats ln Intelektualca. Revljs sama le našla mogočen odmev v kulturno-prosvotnem šivljenju ln slušl sa orUnudlo vaem. ki pošteno, s dobro voljo lo liubesnllo pomagajo delovnemu ljudstvu pri njegovem kulturnem nspredku.
Kol najboljši v tem stremljenju so bila nagrajena drufctva "Angelo Besednjak", "Jože Mo-škrlČ" lz Ljubljane in kulturno-umetniško društvo iz Kočevja'. Pohvaljeni so bili tudi sindikat ni pevski zbor iz Murske Soboti, Marlborn in Tržiča.
Dom igre in dela v St. Petru na Krasu
I 71'	1 r.71?
St. Peter.~Naš dom, ki je prvi te vrste na priključenem o-/.umlj.u slovenskega Prlmorja, je bil slovesno (»tvorjen 27. julija« Z rednim delom pa smo začeli na dan priključitve 15. septembra. Vsi prostori so okusno ln lepo urejeni ln napravijo na vsakega najboljši vtis.
Življenje v domu je zelo ii-vahno, saj Je tu dnevno 30—40 otrok. Sumi kot v panju. Otrd-ci so enotno oblečeni v haljtce z belimi ovratniki. Po preoblečen ju 4*čno z Jutranjo telovadbo, potem pa se porazdeli v igralnici in učilnici. Skrbne gospodinja pripravlja ofcuano in tečno jed, ki jo dobivajo trikrat dnevno. Vzgojiteljici Imata polne roke dela ves dan. Matere so vesele, ker so brez skrbi pri delu v tovarni ali kje drugje; Zato z vnemo opravljajo svoj posel.
Vsak mesec zdravnik obleče in pregleda otroke in prostore. Glavna pozornost pa Je posvečena vzgoji otrok. Navajamo Jih k samostojnosti in samode-javnosti, kajti naš namen je, da vzgajamo delovne ln zdrava ljudi. ki se bodo vključili v armado delavnega ljudstva.
V Prosvetl ao dnevna
ne ln delavske vestL AH	Ift Mtate vsak dan? ■ \ iU
...... , ' i i 114	i *
kar bo skupna zaslugs kmeta, ki Je povečal pridelovanj* p« »e,
in delavca, ki bo omogočil tako ' povečano predelavo pese
Chicago and Nsfthafil Illinois ... Future Medical Capital sf the World
v	^
Osamljs Chicag« ln S*vsrna«a Ullnolsa. ki Ja ie po vsem svetu snano po avo|lh ms-diclnsklh šolah, anenslvenih raaiskovalnlh Institutih la velikih bolnišnicah s obilnim osobjem bo še nadalja privabljalo vašns modleincs s vaegs sveis.
Danes Je ta okolica srodiššo štirih modi-clnakih in Irsh sohotdrsvnih šol ns ns|vU|i stopnji. Praktično treniranja so vsdriu)s v 174 bolnišnicah ln v t7tlh sanalorijlh. ter ln-flrmarjlh, ki vadriu)e)o 71,14« postelj. Tu se domovi dvanajatevlca narodnih ln mednarodnih er«aniaaetj na polju adravllstva ln aveso s tam. Te oseml)« |o toda) svetovno središča ss Informacija sdravlialvn—nad štirideset adravslvenih medicinskih In a tem v sveai listov ae publtdra tuksj.
V prihodnjih psr letih bo osemlje Chlcaga in Seventefs Ullnolsa savselo prvenstvo nad vteml medicinskimi središči v afodevlnl. TrMC vatikanski našrtl s vao potrebno »em I Jo deloteno sa sidanje so fto kupljeni. L|ud> •ka la privatne stranke ao obljubile nedeljno finančno pomol sa atabliraa)« novih medl-clfuklh potrebščin, bolnišnic tfi laboratorl lev. bi bode brfll veš ekrev aemlje la bo stalo stotine milijonov dolarjev.
pa institut sa radiebiolo«l|o In bioflslbe. Vodilo «e bo obáirno raaiabevanje slede ne-vlh mol no« ti v medicini, aleati ps o raku. kar Je prinesel na površje rasvej alomaba rasUkave. Ve* drufih skupin, bi predstav» lja|e vsoto 20« milijonov dolarjev, bi be dana sa bolnišnica
Student|e In sdravniki Ukaječl prilika v rstUkovanJu. naprednih študij la aktualne «a treniranja od najboljših sdravnlkev la kirurgov, se bodo poslušava)! bolnišnic ln 'iel tukaj Sod«če svetovno vodstva ae polju medicine |a fefotovljene v Chleefu la ivernem III t neis u.
llllnoiska universe In unlversa Loyola. Dršavnl deportment sa Jevno bUfln|o In Veteranska administracija bodo postavile skupino novih t«radb sa proučevanje lavna-gm sdravstva. Industrijske ln letalska modi cine. Universe Northwastern pa Ima v svojem programu, de seredl deset novih posle pij, vključi vši sg rad bo Instituta ae resiahevo medicine ne polj« srčna betesai. reka ln vi sobote krvnega pritiska. Druga pealopja v tej skupini bodo povedala svoja prostora sa specialne Atudlje meSlrtna. bolniške esbrbo in šele te bolničerbe. Kot dol tega nečrta bo Veteranska administracija agradlla svojo bolnišnice. Mercy bolnišnice oe bo postavila bolnišnico sa tisoč postali ln reslskovalno središče.
Se drugi program na tem polju pa ima v načrtu Cikeške universe. Zgradila bo Iliri pealopja se atomske raslabavo. poleg lega
šol (lia
TIMITOftlAt INFORMATION DEPARTMENT Mšrn*" S*</A«l ta» Imté	tww». (W» I I/W H** tANUtpl IH t
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
PONDELJEK, 22. DECEMBRA
PB08VSTA
gi dečki kar zavistni. Traktor se mu bolj izplača kot pa konji. Njegov železni konj dobiva večje nagrade kakor pa so jih včasih žrebice, ki jih je gonil na premijo. Pa tudi lažje ga je v teh sušnih letih prehfaniti, žre samo tedaj, ko dela. V krožkih deluje mladina in se vadi v petju, telesni vzgoji, igri, plesu. Vaško žensko društvo obravnava pereča vprašanja. Na sestankih krajevnega ljudskega odbora se izraža ljudska volja. Nič ni skrito, kar bi tukaj ne bilo očito. Nakaznic za obleke in obutev primanjkuje, da bi se ugodilo vsem prošnjikom. Pa se oglasi kmečki očanec k besedi. Vname se takšen hrup med mladimi in starimi, da mora predsednik prijeti za zvonček in pozvoniti ljudem k miru. Sestanki se vlečejo dolgo v noč in še si ne utegnejo ljudje vsega povedati. Določili so si s presta vnikom okrajne oblasti višino davka, da je vsakomur po godu. Vina je priraslo, da ni bilo dovolj posode. Vinarska zadruga v Ormožu je vinogradnikom dala na razpolago sode in jim odprla svoje zidane kleti. Zdaj se jim ni bati, da vina ne bi spravili vdetaaf. Vinarska zadruga je hranilnica m posojilnica hkrati.
Vas se prenavlja. Najstarejši bajti-cimprači, ki se že nagiba in od starosti leze v zemljo, iz katere je vzeta, so štete zadnje ure. Herceg si je že sezidal cementne temelje okoli nje, ste-sali so mu sotrešje, opeka je v Jojšju že sežgana. Spomladi bo stala nova hiša. Sadni kapar je uničil mnogo drevja, kakor svoje dni trtna uš. Staro drevje trebijo. Včasih so stali v vasi visoki topoli ali palme. Med svetovno vojno se je v Zmutkove-ga zaletelo celo letalo in treščilo na tla. Topolov ni več, razen nekaj samorastnikov, ki eo se zaplodili iz korenin prednikov. Nekdanji blatni klanci, iz katerih je par volov komaj izpeljalo voz, so zdaj nadelani. Zakaj pa je v vasi toliko gramoznih jam? Vsaka hiša mora v jeseni in na sprotiletje iti nadelavat poti. Za vse novosti v vasi se takoj izve. Ljudski odbor pošlje bobnarja od križišča do oglišča, da oznani obče oglase in razglase.
Ljudje so ob vsem pestrem življenju, ki se je začelo zdaj stekati od vseh vetrov, skoraj pozabili nase. Hočejo držati z mestom in trgom isti korak. Nimajo še sicer svoje šole, tr-da imajo elektriko, imajo posta;;. .-šče. In česar še nimajo, si morajo priboriti. Stare šege in navade izginjajo. Ni več starih
lavci, ki so morali kopati proti-tankovaki rov od nekod iz Me-djimurja po vitanaki grabi in dalje pod Humom proti Ormožu, na svojo roko napeljali od sre-diikega voda k raznim hišam električni tok Tako so ai z njim že svetile sosednje Grabe in spodnji konec naše vasi. Nihče ni nikogar vprašal za dovoljenje. Nemški red se je že tako akrhal, da je bilo marsikaj dovoljeno. Nemški vojak je za kilo masti, ki jo je hotel poalati svoji ženi, prodal kočo, čevlje in plašč raz aebe. Napeljal ti je elektriko, ukradel žico, stikala in žarnice.
Tako je ob času razglasitve petletnega načrta elektrifikacije naše domovine polovica naše vasi bila v luči, druga polovica v temi. Eni so si v dolgih zimskih večernih nočeh glasno svetili in se posmihali onim, ki so ždeli v temi. Morali so s kokošmi spat. Drugi so se pritoževali novi oblasti in prosili, da tudi njim napeljejo elektriko. Električarji so bili res poslani na lice mesta. Ni šlo drugače, da je bil za vas potreben nov tranfsor-mator.
To je »bil votek za prepir med vaščani. Kdo je že imel električno luč, je dejal, da ne bo za druge plačeval razsvetljave, kaj mu mar! . . . Tajnik ljudskega odbora Matjašek se je obrnil na višjo oblast, da re*i spor. In država se je zavzela za vas. Ubrala je srednjo zlato pot. Polovico prispevaj vas, drugo polovico država! S prostovoljnim delom si je Obrež postavil svoj transformator. Vsak kmet je po možnosti podrl kak bor ali smreko za drogove. Po njih so napeljali žice do vsake hiše in vsakega hleva, skednja, kurni-ka. Ko je poštar prinesel račun, so se vaščani prijemali za glavo. Slednjič pa so izvlekli iz omare spravljene peneze od prodanega vina, jabolk ali prašiča. Malo so pogodrnjali in plačali z eno roko račun.
Zdaj je naša vas vsa v luči. Ljudje si kfr na veliko svetijo. Štelcev še ni. To ti je vse kaj drugega kakor tisti prešmentani smrdljivec ali karbid, ki se je kadil in ti je lahko vsak trenutek pihnil y obraz. Kdo ne bi imel veselja s tako sončno svet-Jobo? Obrežanci so ponosni na napredek svoje vasi.
Nekateri neverni Tomaži so vse dotlej menili, da iz elektrike ne bo nič, kakor v starih cesarjevih in kraljevih časih in si niso dali napeljati žic, češ, dokler ne vidim luii, si ne bom delal stroškov. No, in sedaj so se zgenili. Luč je zasvetila. Vas je zvečer ena sama luč . . .
In kakšne koristi si obetajo kmetje od elektrike! Žito si bodo mlatili z njo, vse stroje jim bo gnal električni tok. Gospodinje kupujejo električne kuhalnike, šivilje in dekleta likal-nike. Iz mesta prinašajo lustre in senčnike.
Zdaj dobi Obrež tudi novo postajališče med Ormožem in Središčem. Davni sen bo uresničen. Po čemer so hrepeneli Obrežanci in goričanci, to se jim bo šele v novi Jugoslaviji izpolnilo. Postajališče! . . .
Za dosego tega cilja je bilo pretočenega mnogo črnila. Mnogo poti je bilo treba. Kje je še taka razdalja med dvema postajama? Menda deset kilometrov. Država je uvidela potrebo. Ob-režancem je bila že prva vloga ugodno rešena. Postajališče je bilo dovoljeno. Bržava je spet priakočila ljudski volji na pomoč. Zdaj so bili voljni celo tisti mlačneži, ki jim m bilo za postajališče in še manj za stroške z njim.
Zdaj so bili vsi za povzdigo vasi. Obrtniki so se obvezali, da bodo s prostovoljnim delom opravili vsa zidarska in tesarja dela. Kmetje so dali vse vožnje. Država vse gradivo. Začeli so z nasipom. Tovorni vlaki so dovažali gramoz, opeko, cement Izpod rok vaščanov je raalo postajališče Vsaka hiša je dala težake Nihče se ni obotavljal. Kako pa tudi ne! Vaščani so videli, da ljudska oblast ni več tista stara, ki jih je vlekla za nos. Mar ne uživajo že bla-godati elektrike? Zato so se lotili dela s tem večjim poletom.
2eleznica je pomagala vašča-nom. vaščani železnici. Nihče več ni dvomil, da bi vas ne dobila postajališča. V delu se je okrepila zveza delavca, kmeta in obrtnika. V njih skupnosti je bila moč. fitef ki je bil določen sa brigadirja vsega podjetja,
TONE SELIŠ KAR
pal strojevodja in velike solze so mu drsele pa črnem, od bolečin spačenem obrazu, ko je gledal tolikšnd srčnost teh mladih ljudi.
Sonja in Črt pa sta stekla h komandantu in kmalu se je vsa Četa težko natovorjena vzpenjala v hrib. Komaj, komaj so sopihali. Toda hiteti so morali! V daljavi je bilo že čuti bobnenje vlaka, ki je hitel iztirjenemu vlaku na pomoč, granate iz brzostrelnih topov so se pričele vsipati po bližnjih gozdovih, toda sovražnik ni vedel, kje hodijo partizani. Toda po nesreči lahko tudi vanje granata zaide. Le naglo v hrib, le naglo, takoj za slemenom bodo na varnem. Na vrhu pa jih je že čakala druga četa, ki jim je odvzela del bremena in vse blago je potovalo naprej v delavnice partizanov: h kroiačem, k čevljarjem, sedlarjem, v bolnice . . . P6d zemljo so bile zgrajene delavnice, bolnice ... Naš človek se je skril pod zemljo, skril se je pod svojo lastno prst. Iz zemlje ven se je vračal vsak dan bojj močan, vsak dan bolj srčen, kakor da bi pil iz korenin sokove svoje domovine.
Globoko spodaj v soteski je gorel vlak sovražnika.
(Nadaljevanje)
Črt in Sonja pa sta skočila k prevrnjeni lokomotivi. Strojevodja prvega stroja je bil ubit, kurjač njegov pa je poskušal reševati strojevodjo drugega stroja, ki je bil pokopan pod kupom železja. Stroj je ležal poševno na boku. Para je še vedno sikala, po ceveh je pokalo in grgralo, razsuta žerjavica pa je osvetljevala vse te ruševine, ki so bile zdaj le kla-vemi ostanki ponosnega jeklenega stroja. Priskočila sta kurjaču na pomoč. Z močnimi koli sta privzdigovala jekleno orodje in po velikem trudu so ga le privlekli iz podrtin. Imel je obe nogi -zlomljeni ter oparjeni od vrele vode, ki je curljala ir počene cevi kotla in strašno ga je bolelo.
"Hvala, tovariši!" je dejal tiho, ko je spoznal partizane. "Zdaj je dobro! Le hitro nazaj v hosto. Vsak čas bo za nami vojaški vlak!"
V odsvitu raztresene žerjavice je zagledala Sonja v možu znan obraz. Strmela je vanj in nenadoma ga je spoznala. Saj to je vendar njihov sosed. Vsak dan ga je videla, ko je hodil s svojo usnjato torbo v službo in skozi okno sObe ga je mnogokrat gledala, kako je skrbno golil vrt okoli svoje hišice.
*Ali me poznate?" ga je vprašala Sonja in pokleknila kraj njega. "Sonja Vrečarjeva sem, z vašo Marico sva skupaj v šolo hodili..." Milo se ji je storilo, ko je tu sredi ruševin, ognja in krvi zagledala znanca iz neposredne bližine svojega doma.
Ranjeni strojevodja se je navzlic .bolečinam uprl na komolec in se ji zazrl v obraz. Sonja je snela partizanko, da so se ji valoviti lasje razpustili, dvignila mu je glavo in se mu je nasmehnila tako kakor se mu je vedno nasmihala skozi okno.
"Joj, to si ti Sonja . . .?" je presenečeno vzkliknil strojevodja. "Dekle, dekle, kdo bi si mislil, da se bova takole srečala. Naša Sonja . . . ki napada ponoči vlake . . .? Ki napade svojega soseda ... potem pa ga pomaga reševati! Ali bo mati vesela, ko ji bom povedal!"
"Kako je pri nas doma?"
"Kar dobro se držimo v Ljubljani! Tvojega očeta so odpeljali, mati pa se spretno varje, čeprav jo tajna policija vedna nadleguje zaradi tebe!"
_ "Je kaj žalostna, ker sem v hribih?"
"Nikakor ne! Vsak večer sedi pri nas in se razgovarjamo o naših partizanih. Mi v Ljubljani vse vemo, kako ae borite. Vedno se razveselimo, kadar zvemo o kakem vašem uspehu. Zdaj pa se le umaknite, skrajni čas je! Seveda, materi bom povedal, seveda. Tudi zate, tovariš. Kje stanuje tvoja mati! Na Viču . . . Da, da, bom že našel! Umaknite se, varujte se! Zame se nič več ne bojte. Kmalu me bodo pobrali! Moj tovariš s prvega stroja pa je mrtev, kajne ...? Ah, zvest naš človek je bil! Sami najboljši padajo. Ampak .. . danes smo vsi borci, kajne, tovariša?"
Ganjeno sta mu stisnila roko in se poslovila od srčnega moža. Kurjač, ki je pomagal reševati strojevodjo, se jima je pridružil.
"Z vama pojdem, tovariša! Dovolj mi je lopate!"
"O, le z nami, tovariš!" sta vzkliknila Sonja in Črt.
MNa svidenje v svobodi!" je še za njimi zahli-
Robert - Dsoktn. generalni pravni direktor Taft-Hartleye-▼ega zakona in avetnik svosne-ga "delavskega" ofebora, se Je spremenil v pravega antlunij-akega carja. Unija, ki sasiope ualušbence Labor Boarda, tiaoč po številu« ga Je pred odborom obtožila "unfalr labor prac-ticos," ker je enostavno ignoriral sistem promocij. Zakon navadno tudi na dvotimnlh točkah Interpretira v prilog delodajalcem. Zato Je senator Tali nje-gob štab pomočnikov tudi pohvalil.
Zdravstvena ekipa v Tolminu
Tolmin^—Preteklo nedeljo y bila v Tolminu skupina zdrav nikov-specialistov zdravilišča z pljučne bolezni na Golniku. Pri peljali so tudi rontgentski apa rat. Mnogi so izrabili to ugod no priliko in se dali zdravniški pregledati. Ljudstvo je iz vse ga srca hvaležno našim obla stem, ki v taki meri skrbe zi naše zdravje.
ZA JUDEŽEVE GROŠE
Četa se je spet pomaknila v vasico v gozdu, da počiva in čaka novih povelj. Za vrh je zares majhna vasica. Sest kmetij je tu nanizanih v polkrogu, šest majhnih kmetij, saj tod ni mnogo polja, le silni gozdovi se razprostirajo na vse strani in ozek pas vinogradov in nekaj majhnih, belih zidanic je prislonjenih v strmino. To je bilo nekoč last kočevskih Nemcev. Zdaj so vinogradi partizanski, nekakšna skupna last z domačini. Prijetno je bilo živeti tu zgoraj. Živina se je mirno pasla po ondotni gmajni, otroci so prepevali partizanske pesmi, ki so se jih naučili od borcev, saj je bilo v vsaki hiši, v vsakem skednju po nekaj partizanov, ki so se spojili z domaČimi v eni sami veliki družini.
Da, tu počivati je bilo zares prijetno! Oprali in prekuhali so si vse perilo, četa je zdaj tekmovala v snažnosti in čistosti, zdaj bi zaman iskali pri njih uši! Zakrpali so se, kar je bilo podrapanega, četni kopitar je krpal čevlje, Boštjan je v. vasi iztaknil šivalni stroj in je iz svile padal, s katerimi to zavezniki metali orožje in razstrelivo, krojil perilo, Nežka, četni pa-dar, je lečila majhne poškodbe, ožuljene pete, kurja očesa, obtiske, obstreljeno kožo, vlivala je kapljice na boleče škrbine in preganjala srbečico z žvepleno mažo.
Spravila se je tudi nad vaške otroke, ki so bili garjavi. Sprva jih je kar s silo tlačila v čeber vroče vode, jih drgnila in umivala, potem pa namazala in ako so spoznali otroci, .kako prijetno je biti čist in brez srbeža, so kar sami skakali v čeber in jo prosili za mazilo. Pod hosto se je razprostiralo po rebri nekaj lepih vinogradov Kočevarjev, ki so se preselili preko meje. Vaščani bi jih radi obdelali, prekopali in obrezali, pa ni bilo delavcev. Možje so povečini v taboriščih, same ženske pa niso zmogle vsega dela, kajti tu ao morali vsak košček zemlje prekopati in vsak koš gnoja na glavi znositi na njivice, ki so bile ob spodnjih robeh s pletenimi ograjami zavarovane, da se ni prst vsipala po grapah navzdol.
(Dalje prihodnjič.)
bo ob odkritju postajališča lahko navedel, koliko delovnih ur so Obrežani posvetili dvigu svoje vasi. Niso delali za pohvalo, temveč za svojo vas, za skupnost in ljudski blagor.
Delo pri graditvi postajališča se približuje svojemu koncu. Li-kof bo proslavljen. Vas pripravlja veličasten praznik. Kako pa tudi ne? Saj je prispevala takisto svoj napor za ostvaritev petletnega plana v novi osvobojeni domovini. Iz nekdanje neznatne zaostale vasice se bo že v prvem letu povzpel naš Obrež v umno vas. Kdor koli se bo vozil po železnici mimo, se bo ustavil na našem postajališču, ozrl se bo preko polj z valujočo pšenico ali na koruzne njive s son-, čenčami in na sadovnjake. Med njimi se vleče ob cesti naša dolga vas. Hiše so ponosne, zidane in krite z* opeko. Čuva jih gasilni dom z novo brizgalno, da so varne pred požarom. Hiše so prepredene z električnimi žicami. Tu je transformator. Traktor brni. Mlatilnice pojo. Sla-moreznice se. vrte. Stiskalnice pokajo. Noč je tu spremenjena v dan. Ftičarjev Vanč že snuje ob postajališču restavracijo. Ka~ ko imenitno, pravi, bi bilo, če bi spet lahko napisal vabilo gostom—kakor nekoč, ko je še imel vinotoč: O tovariš, kaj bi hodil mimo, tu se toči sladko vino . . .
Vaščani so se vključili v življenje nove stvarnosti. Hočejo pridelati čim več poljskih sadežev in jih predati mestu v zameno za stroje in tovarnam za blago. Pri odkupu žita so oddali pet vagonov predpisane količine. Stoodstotno. Mnogo je bilo takih, da bodo sami zategnili pasove. Toda bo že kako. Kmet še ni nikoli stradal. Huje bo za živino, ker je krmo vzela suša. Sladkorna repa je debela. Svinje se lepo redijo, masti bo dovolj. Setve so vržene v razorane le-he in čakajo klitja in rose. Zemlja je trudna in žejna. - Vas se je zavedala sama sebe. Drava, ki je nekdaj ogrožala ob-reška polja, ne bo več spodkopavala, ko bo narasla. Ljudje niso čakali, kdo bi jo ukrotil. Sami so si podvihali rokave, jo začeli burati in jeziti. Če drugod regulirajo, gradijo železnice in poti, zakaj bi tu držali roke križem. Vsi stari in mladi so se vrgli na delo. Sekajo protje, na-važajo kamenje in mešajo svoj znoj v trden branik proti dravskim deročim valovom. Obrežanci ne dajo več niti pednja svoje orne zemlje nenasitni Dravi!
Nekdanji Semberov mlinar je predsednik ljudskega odbora. Bližajo se nove volitve. Pravijo, da bo za svoje skrbno delo odšel na višje mesto. V dobi njegovega predsedovanja se je v vasi marsikaj spremenilo. Zdaj v mejah občine ni več grofovske zStalje. Ta je last tistih, ki so jo obdelovali. Ustanovljena je prodajalna zadraga, kjer gospodinje kupujejo vsakdanje potrebščine, in kamor nosijo svoje deželne pridelke. Mleto ae zbira v mlekarski zadtMgi. Brigadir vaškcftraktorske ,-ostaje zasluži lepe denarce, da ao mu dru-
HlSlNJE
STALNO KRATKOURNO DELC N ČISTA, MODERNA POSLOPJA
•	IZREDNO VISOKE PLAČE:
82 na uro za pričetek 87 na uro po 3 mesecih 89 Vi c na uro po 6 mesecih
•	5 in 8 DNEVNI TEDEN
•	URE: 5:30 do polnoči
PLAČANE POČITNICE IN PRAZNIKI
•	UNIFORMO PRESKRBIMO.
PROSTO PRANJE
VEČ DELAVSKIH UGODNOSTI
Skušali vas bomo uposliti bliz vašega doma
Pridite In govorila s Miss Allia
Uposlevalni urad za ženske
Illinois Bell Telephone Co.
309 W. Washington St
M ir na z e ml'ji — ljudem, ki a o dobre volje ' VAM ŽELI IN V06ČI
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
SREČNO NOVO LETO
ST. PAUL FEDERAL SAVINGS AND LOAN ASSOCIATION
FRANK P. KOSMACH. Praaldont 2116 WmI Cmik Road	Chicago I. IUlnoU
Novo življenje prihaja v našo vas
bila na vas najlepša tarča. Koijč no so zasedli Obrež Bolgari.
Vesele BOŽIČNE praznike
-in-
srečno NOVO LETO
ŽELI IN VOŠČI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
archer laundry co
3867 So. Archer Avenue
Lafayette 9211
Vesele BOZlCNE prazni
-In-—
srečno NOVO LETO
lELI IN VOŠČI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM '
Savings & Loan Association of Chicago
JOHN SIEROCIMIKL Pr'aiclael Cor. ISth and P-Uald Boad
CHICAGO. ILLINOIS