fatpMh hax Leto XXV., st« 72 ■.....■ ———————.«M, ^u.^oivo i.juinjjüi t'uccJLBujeva ui. 5. r«ieii»D šl il31-23. 31.24 jUaeieü LjuDijajia, Puccuiijeva a lica S. releion St. 31-25. 31-26. ^ooxu^xilca Novo mesto- Ljubljanska o. 42 (izključno zastopstvo za oglase lz Italije lil inozemBtvo tTPl S. A., Milana. '.uv,uui ia aDijauüko potu pn poštno-ieitoviieia zav. št. 17.749, za ostale Kraje oali.le- Servtzlo Conti. Corr. Post 11-3118 Schwere Kämpfe zwischen Emmerich mä der unteren Ruhr Angriffe der Bolschewisten in Nordwest-Ungarn aufgefangen — Häuser-Kämpfe in Küstrin — Schnelle feindliche Verbände bis in den Raum von Glessen-Marburg und Grünberg in Hessen vergestossen — Die bis Gemüuden-Hammelburg vorgedrugenen amerikanischen Panzerspitzen aufgerieben ZA NARODNB _Ljublana, petek 30. marca 194s IONIRJB t-i Aus dem Führerhauptquartier, 29. März. (DNB.) Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In Nord west - Ungarn wurden die auf breiter Front fortgesetzten Angriffe der Bolschewisten an der Zala und Raab aufgefangen. Nördlich der Donau leisten unsere Truppen dem Feind westlich des Gran an der Neutra Widerstand. Unsere bei Neusohl zum Gegenangriff angesetzten Kampfgruppen gewannen Spa-nia-Dol.'ua zurück und rieben ein rumänisches Regiment auf. Die Vernichtung eines weiteren Regiments ist im Gange. An den Nord\« estausläufern der Hohen Tatra wurde angreifender Feind im Gegenangriff abgeriegelt. Beiderseits Loslau und südlich Leobschütz scheiterten die unter hohem Materialaufwand geführien Durchbruchsversuche der Bolschewisten wiederum an der hartnäckigen Gegeilwehr unserer Truppen, die erneut 73 Panzer abschössen. Schwächere sowjetische Angriffe südlich Neisse, bei Strehlen und Breslau hatten keinen Erfolg. Die tapferen Verteidiger von Küstrin stehen in der Altstadt in schweren aufopferungsvollen Häuserkämpfen. Um die Oderbrückenköpfe Zthdcn und Langenberg wird weiter heftig gekämpft. In der VVeichseiniederung halten unsfr« Grenadiere heftigen Angriffen stand. A:n Kaklholzer Horn lösten si-h unsere Nach-truppen nach Bergung sämtlicher Verwundeter vom Gegner und setzten zur Frischen Nehrung über. In Kurland wurden östlich L bsu. nordöstlich Frauenburg und nordwestlich Dohlen stärkere Angriffe abgeschlagen. Um einen Einbruch nordwestlich Dohlen wird noch gekämpft. Spreng boote der Kriegsmarine versenkten auf der Donau bei Neusatz 4 Fiuss-schiffe und sprengten Fähr- und Verlane-einrichtungen sowie Materiallager der Sowjets in die Luft. Am Niederrhein ist es den Fngl'indern und Amerikanern fest nach .sechstägigen blutigen Anstrengungen und nach verlustreichem Einsatz von zwei Luftiandedivi-sionen im Rücken unserer Front gelungen, ihren Brückenkopf bis Bocholt, Borken und Dorsten zu erweitern und in Hamborn einzudringen. Die schweren Kämpfe gegen dem Feind, der seine Angriffe an der gesamten Front von Emmcricii bis zur unteren Ruhr fortsetzt, dauern an. An der Sieg und nördlich des hohen Westerwahles haben unsere Truppen eine nach Süden gerichtete Sicherungst'ront aufgebaut. Schnelle feindliche Verbände sind in schmalen Abschnitten über Wetzlar bis in den Raum von Glessen-Marburg und aus einem Einbruch bei Hanau bis in die fegend von Grünberg in Hessen vergestossen. Im Rücken dieser Kräfte hallen unsere Stützpunkte an der Lahn, im Taunus-Gebiet und am unteren Main ihre Stellungen gegen den nachfolgenden Feind. Unsere Truppen warfen den aus eirem örtlichen Mainbrückenkops bei Seligenstadt bis Alzenau vorgestossenen Gegner wieder zurück. Die über Aschaffenburg bis in den Raum Gemünden - Hamnieiburg vorgestosser.en Spitzen der 4. amerikanischen Panzerdivision wurden durch eigene Gegenangriffe aufgerieben, 20 Panzer vernichtet. 9 schwere, S leichte Panzer und 21 Panzer-Spähwagen erbeutet und 250 Gefangene eingebracht. Die entstandene Frontlücke wurde bej Aschaffenburg wieder geschlossen. Im nördlichen Odenwald nahm der Feind Michelstadt ur.d an der Bergstrasse nach Süden vorstossend Weigheim. östlich Mannheim gewannen Angriffe des Gegners nur unwesentlich Boden. Xerrurangnffe angio - amerikanischer Kampfflugzeuge richteten sieh gestern gegen Hannover und Berlin. Durch Bombenwürfe eines schwächeren Verbandes entstanden ausserdem Schäden In dem Wohngebieten der Stadt Minden. Težki bc{i med Emmerichcm In spodnJo Rehr© Boljše viški napadi v severnc-zapadnl Madžarski prestreženi — Hišni boji v Kiistrinu — Hitri sovražnikovi oddelki prodrli do področja Glessen Marburg in Grünberg na Hessenskem — Ameriške oklopniške c-sti, prodrle do Gemünden- Hammelburg a, smo uničili Fün.erjev glavni stan, 29. marca (DNB) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: V severno zapadni Madžarski smo prestregli boljševiške napade, nadaljevane na širu&i bojni črti ob Zali in Rabi. Severno od Dunava se nase čete sovražniku upirajo zapadüo od Hrona cb Nitri. Naše bojne skupine, iri so prešle pri Ban-ski Bistrici v protinapad, so zavzele nazaj Spanjo dolino ter razbile nek rumunski poi k. Uničenje nekega, nadaljnjega polka je v tekm Na severnozapadnih obronkih Visoke Tatre smo s protinapadi zajezili napada-jočega sovražnika. Na obeh siti aneh Loslaua in južno od Leobschütza üo se izjalovili z veliko uporaito materiala izvedeni probojnl poizkusi boljševikov zopet ob trdovratni protiobrambi naših čet, ki so ponovno uničile »3 okiopnikov. šibkejši sov jetski napadi juino od Neisse pri Strehlenu in Breslauu so bili brezuspešni. Hrabri branilci Küstrina se borijo v starem mestu v težkih požrtvovalnih hišnih bojih. Za predmestje ob Odri Zehden in Langenberg se nadalje silovito borimo, V nižini ob Visli se zoperstavljajo naši grenadirji silnim napadom. Ob Kahlholzer Homu so se odločile naše zaščitniee, potem ko so spravile na varno vse ranjence, od nasprotnika ter prešle preko Frische Nehrung. V Kurlandiji smo odbili močnejše napade . vzhodno od Libaua, severnevzhodno od Frauenburga in severnozapadno od Doblena. Za nek vdor severnozapadno od Doblena se še borimo. Rušilni čolni vojne mornarice so potopili na Dunavu pri Novem Sadu 4 rečne ladje ter pognali v zrak naprave za pretovarjanje ter sovjetska skladišča gradiva. Ob spodnjem Renu se je Angležem in Američanom šele po 6-dnevuih krvavih naporih in po izgub polni uporabi dveh padalskih divizij za hrbtom našega bojišča posre-cüo razširiti svoje predmestje do Bechoita, Borkena in Dcrstena ter vdreti v Hamborn. Težki boji proti sovražniku, ki nadaljuje s svojimi napadi na vsern bojišču od Emmeriche do spodnje Ruhre, trajajo dalje. Ob Siegi in severno od visokega Westerwald sc izgradilo na£e čete proti jugu usmerjeno obrambno bojišče. Hitri sovražnikovi oddelki so prodrli r«a ozkih odsekih preko Wetzlar ja do področja Giessen-Mar-burg ter iz nekega vdora pil Hanau« do področja Grünberga na Hassenskem. Za hrbtom teh sii držijo naša oporišča ob Lahnu, na področju Taunusa ter ob spodnji Maini svoje postojanke proti sledečemu sovražniku. Naše čete so vrgle zopet nazaj nasprotnika, ki je prodrl iz krajevnega predmostja ob Mainu pri Seligenstadt« do Alzena.ua. S protinapadi smo uničili osti četrte ameriške oklopniške divizije, ki so prodrle preko Asehaffenburga do področja Gemünden-Hammelburg. Pri tem smo uničili 20 oklepnikov, zaplenili 9 težkih in 3 lahke oklepnike ter 21 oklopniökih isvldniških voz in zajeli 250 ujetnikov. Nastalo bejiščno vrzel smo pri Aschaffenburgu zopet sklenili. V severnem Odenwaldu je zavzel sovraž-nik Michelstadt ter ob Bergstrasse s prodorom proti jugu Weinholm. Vzhodno od Mannheima je nasprotnik s svojimi napadi le nebistveno napredoval. Angloameriška bojna letala so včeraj teroristično napadla Hannover in Berlin. Zaradi odmetov bomb nekega šibk< jšegr« oddelka je nastal« razen tega škoda v stanovanjskih predelih mesta Minden. Argesstina je klonila Pod washirsgtonskmi pritiskom je napovedala vojno Japonski in Nemčiji ter se s tem odpovedala svoji samostojnosti Berlin, 28. marca. Kot zadnja južnoameriška država le tudi Argentina sedaj napovedala vojno Japonski in Nemčiji. Za povod navaja argentinska vlada dogovor v Cha-pultepecu in že ponovne zahteve po dokazu popolne solidarnosti s politiko ostalih severno- in južnoameriških držav. Argentinska vlada je kot zadnja južnoameriška država dokazala, da se je podala vvashingtonskemu imperializmu in Rooseveltovi vojni politiki in se s tem odpovedala samostojnosti. Ra~Učnih vojnih napovedi v zadnjem času v nemški javnosti ne' smatrajo za posebno resne ter nosijo pečat notranje neresničnosti in izsiljevanja po velesilah, krivih vojne. Tako je tudi z Argentino, ki je stopila v vojno na strani plutokratsko-boljševistiene koalicije. Neka uradna vest iz Buenos Ai-re.sa priznava pritisk, pod katerim se je izvršila ta vojna napoved, ter pravi, da je poslal Washington nad argentinsko vlado diplomatske zastopnike 20 ameriških držav, ki so se udeležile konference v Mexiku. Ti naj bi Argentini pojasnili, da se mora so-udeležiti vojne, kajti sicer ne bo deležna »prednosti« chapultepeckega dogovora! Dokazovanje, da se je Argentina čutila ogroženo po silah trojnega pakta, je smešno in se ga mora ne glede na to zavrniti kot slab poizkus ponarejanja zgodovine. Vstop Ar-gentine v vojno ravno v zadnjem kolu, ni nikakršen slavni čin za to deželo, katere prebivalstvo brez dvoma nima s tem korakom vlade v Buenos Airesu ničesar skupnega. Ed ni, kateremu bo argentinska burka koristila, je jankejski imperializem. Stockhohn, 29. marca. Kakor javlja j »Stockholms Tciningei« so se neuradni loa- j clonski krogi »samo pamilovaino nassneh- j i liili, ko so slišali o argentinski vojni napo. i vedi.« Nadalje so ti krogi mnenja, da je j biii trenotek vojne na,povedi z Gziivnn na splošni razvoj izbran posebno nesrečno. Gospodarska ofenziva Zedinjenih držav proti Angliji Stockhohn, 28. marca. Medtem, ko poizkušajo Američani že nekaj let velik del dosedanjih britanskih trgov v Južni Ameriki, Afriki in Aziji sistematično pridcb'ti, sku- šajo že nekaj časa, kakor je razvidno iz poročil v ameriških listih, sedaj izdolbsti tudi notranji angleški trg. Po načrtu se po-izkušajo odtegniti sedanjim in bodočim ca- rinskim in deviznim omejitvam v okviru angleškega valutnega bloka s tem, da kupujejo britanske tvornice v Angliji sami in v dominionih ter vrše proizvodnjo pod britansko zastavo. Na ta način upajo preprečiti, da bi bili njihovi izdelki izključeni z britanskega trga. V poslednjih tednih in mesecih so prešli številni obrati v najraz- Srdit nemški odpor na zapadu in vzhodu Izjalovljen poskus sovražnikovega prodora ob spodnjem Renu — Uničenje sovražnikovih oddelkov v Spessartu — Žilavo vztrajanje nemških borcev na vzhodu Berlin, 29. marca. Položaj na bojiščih: naraščajoč nemški odpor na zapadu, žilavo vztrajanje na vzhodu, izjalovljenje sovražnikovega prodora ob spodnjem Renu, iz-prememb polni boji med Siegom in Lah-nom, uničenje v Spessartu naprej potisnjenih sovražnikovih sil, ustav,tev boijše-vriškega navala na Madžarskem m v Gornji Šleziji, ogorčen nemški odpor ob spodnji Odri in na obeh sL-aneh Gdanskega zaliva ter novi obramb .ij uspeh v Kurlandiji. V torek so odgovorile nemške čete na angloameriške napade s silovitimi proti-udarci. Ob spodnjem Renu so preprečile s protinapadi na obe i straneh gozda pri Weselu sovražnikove probojne poizkuse proti severu, ob vzh- dnih robovih gozda ob Hünxu pa se je zrušil ob zagrizeni obramb: nemških o orišč proti vzhodu usmerjeni naval 9. a aeriške armade. Sovražnikovi oddelki, p "odirajoči iz Wester-walda proti gornji Siegi. proti odseku Dile in severnim obr--nkom Taunusa ter s področja južne od Kc bienza proti vzhodu, so naleteli na narašč ijoč odpor ter so v trdih bojih z nemšk mi silami, ki napadajo zveze z zaledjem naprej potisnjenih osti. Medtem ko nud^ -o čete in enote ljudske vojske v jugozapadnem delu Frank-1 furta ogorčen odpor, so se pri Hanauu in Aschafienburgu ves can menjavali nemški in sovražnikovi napa ii. Najtežji udarec je doživel sovražnik v pogorju Spessart, kjer so nemške rezerve v torek in sredo dopoldne s protinapadi uničujoče razbile sovražnikove oklopniške sile, ki so prodrle do Gemündena. V gornjerenski ravnini so se ameriški napadu z motišč pri Worm-su in Mannheimu ustavili ob nemških zapornih postojankah vzdolž Bergstrasse. Na vzhodu so preprečile nemške čete na Madžarskem in v gornji Šleziji sovjetski poizkus prodora predvsem ob gornji Odri ter uničiJe .preko 100 okiopnikov. Branilci Küstrina ter posadki nemških oporišč Zehden din Langenberg so vzdržali močne napade. S podporo pomorskih sil so vzdržale nemške čet e na obeh stran en Gdanskega zaliva neprestane težke sovjet- ske napade. Kurlandski borci so dosegli proti zopet močnejšim sovražnikovim sunkom ponovno jasne obrambne napade. »Samo začasen uspeh!« Stockholm, 28. marca. Med pretiranimi poročili angloamerikanskih vojnih poročevalcev iz zapadnega bojišča se pojavlja marsikak glas iz Londona in Washingiona, ki priporoča previdnost in treznost ter poudarja močno odpornost nemškega naroda in nemških vojakov. Tudi. general Eisenho-wer je bil, kakor javlja »Stockholms Tid-ningen«, primoran ugotoviti, »da je bil dosežen samo začasen uspeh in da mora svariti pred pretiranim optimizmom.« Visoke izgube kanadskih padalcev ženeva, 29. marca. »Daily Herald« prinaša poročilo z bojišča, v katerem podčrtava težke izgube, ki so jih vsled nemškega topniškega ognja utrpele kanadske čete pri pristanku. Števlina sprem I je vali a letela so bila sestreljena in le malo jih je pristalo nepoškodovanih. Tudi pri pristanku s? se številna prevozna letala vsled nizke megle razbila, ker so treščila v hiše ali na neopažene skupine dreves. Borbenost nemške mladine ženeva, 29 marca. Na podlagi razgovora z nekim 201etnim narodnilm s:ciali-stom, ki je prišel v ujetništvo na italijanskem bojišču p'daja vojmi poročevalec Pearce v listu »Daily Herald« poročilo o neomajnem zaupanju in nezlomljivi bojni volji nemške mladine. Nemčija bo to vejmo dobiia, čeprav šele čez dalj časa, je izjavil ta mladi Nemec. Noben zavezr:ški vojuk se ne bo čutil varnega .va nemški zemlji. Izdajalcev sovražnik med Nemci ne bo našel. Nemški narod goji sveti srd proti narodom, ki osporavajo Nemčiji njen življenjski prostor. Nemško letalsko delovanje nad južno Anglijo Amsterdam, 29. marca. Kakor javlja b:i-balska pcročevaJska služba, je bilo od srede do četrtka zjutraj usmerjeno nemško letalsko delovanje p-oti južni Anglija.* Nastale so človeške izgube in materialna škoda. mlinsko časopisje e pelažajsi Berlin, 29. marca. Berlinsko časopisje se nadalje na uvodnem mestu bavi s položajem na zapadu. Posebno pozornosti posvečajo sovražnikovim naporom, da bi s sistematičnim razširjanjem napačnh poročil vzbudili ravno v trenutku, ko postaja nemški odpor vedno večji, vtis, da je odločitev že padla Položaj na zapadu, tako piše »Völkischer Beobachter«, je nadalje označen z napori Britancev in Američanov, da bi dosegii z daieč naprej poslanimi oklopniškimi oddelki zmešnjavo v zaledju nemškega bojišča Medtem ko sovražnik cb spodnjem Renu kljub uporabi močnih oddelkov, izkrcanih iz zraka, ni mogel doseči prodora, se mu je posrečilo iz V/estervvalda prodreti prt Lim-burgu v dolino Lahne ter iz vdornega mesta pri Oppenhe:mu premestiti boje do spod-r.jega Maina tja do pogorja Spessart.'Pogled na zemljevid kaže, kakšne nevarnosti pomenja takšen ozek prostor z dolgimi boki za napadalca v sovražnikovi deželi. Nemški protiukrepi bodo skrbeli, da bo sovražnik kmalu spoznal to dejstvo in ti ukrepi že učinkujejo. V spoznanju tega položaja iz- rablja sovražnik te sunke za živčno vojno ter razširja v svet seuzacijska poročila, da bi vzbudil strah in paniko pri nemškem prebivalstvu ter s tem uničil duhovne predpogoje za izgraditev učinkovite obrambe. Ta poizkus pa bo brezuspešen. Nemci bodo toliko bolj neomajen i ter se bodo borili in prekrižali sovražnikove račune v gotovosti, da bo odločitev na koncu izgledala povsem drugače, kakor si to danes domišlja sovražnik. »12 Uhr Blatt« piše, da pretiravajo Angloameričaui svoje uspehe onstran Rena ne samo zato, da bi pred lastnimi narodi upravičili ogromne žrtve, marveč tudi zato, da bi dosegli zmešnjavo v nemškem narodu ter da bi imeli od te panike korist. Sovražnik si bre.zdvomno brez agitacije ne upa doseči uspehe. Nemški narod pa ne bi mogel lzvojevati te vojne s tolikšnim junaštvom in vztrajnostjo, če bi se pustil varati z živčno vojno in grožnjami. Namesto z zmešnjavo, tako poudarja list na koncu, je odgovoril sovražniku z ogorčenim odporom, namesto s paniko z odločno pripravljenostjo za boj. skva sistematično niši jaltsko zgradb Samovoljnost v nsstoou oroti Turčiji — Poostrena nasprotstva med 4n gle.ajo nanj oči vi'.no tudi v angleški n severnoameriški javnosti. Tarnošhj-: tisk si ; seveda ne upa Moskve odkrito kritiz'rati, kaže pa s?vele nezadovoljstvo s skrajno reze vi anin poročanjem. Nekateri ameriški listi že tud: izražajo mL? i da sj »S"1 skn t-vezr pripravlja za apad na Turčijo« ne zavzemajo op, k temu nikakega strani Angležev in Amer čanov. kaže . po. ročilo ameriškega lista Vilme«. Ta list je poročal 19. t. m. iz Rima, da se pri poljskih četah r*o jaltski konferenci vznemirjajoče mneže primeri samomora. V prvi p-lovici marca je samo v Italiji izvršilo sam' mor več ko 30 poljskih of-cirjev in vojakov, po večini sami star j boici izpred Tohiuka, Monte Casina itd. Ncv razdor se kaže v najnovejšem času tudi glMe Albanije. Tam se je sestavila vlada, ki je docela pod komunističnim vplivom. London je tej vladi odrekel svoje p:iznanjc. Moskva pa demonstrativno zahteva za njo pravico udeležbe na konferenci v San Franciscu. stal-,š "a. Tudi švicarsl •ti so mnenia. da je odpevel prijateljske u^ irodbe le prvi korak v izsü'evaln' ozlitiki "Sovjetske zveze napram Turčiji. Oni ugotav'*1e.jo da se mol ili tisti, ki so računali, da bo Moskva no jaltsk konferenci popustila v svo. jih stremljenjih po nadvladi v Evrcpi in Prednji Aziji. Da v Krcrnlju nimaio velie držati se ja.ltskih dogovorov, kaž? tudi poljski p i-mer poleg neštetih drugih pojavov po vsej Evropi. V Jalti sr- se ogovorili, naj se sestavi nova poljska vlada, v kateri bodo enakopravno zastopani pristaši lublinske in londonske poljske vlade. Mcskva sestavo t.e kompromisne vlade sistematično sabotira, obenem pa je po njenem nalogu h'.blinfka vlada že postavila zahtevo, da ona sama odpošlie poljsko zastopstvo na konferenco v San Francisco. Sovjeti podpirajo to zahtevo, čeprav je v nasprotju z jaltskim sporazumom. Kakšno obupno razpoloženje vlada zaradi tega položaja med Poljaki v omigia-ciji, zlasti pa med vojaki, ki se bore na ličnejš:h predelih Anglije v roke ameriškega kapitala.. Razbohoten je Zedinjenih držav v britanskem gospodarstvu stalno narašča, ugotavljajo v dobro poučenih britanskih krogih z veliko skrbjo. V gospodarskih kro- gih so mnenja da so ti poizkusi notranje izdolbitve imioj padi od zunaj. sdolbitve mnogo bolj nevarni kakor pa na- Ncve assgleška prlzssassje ŽeiaSskega tererja Canterburj-jski nadškof označuje morilski teror kot potreben. Stockholm, 28. marca. »Zavezniki se ne morejo c-zirati na stanovanjske predele in kulturne spomenike,« piše dopisnik ameriške agencije »United Press«' ter nato z zadovoljstvom ugotavlja, da so nemška mesta »temeljito razrušena«. *Ti bila no t robna še ta ugotovitev ameriškega dopisnika, da bi se podčrtal siste. matičnj angloameriški bombniški teror proti nemškim stanovanjskim četrtim in kulturnim spomenikom. Ameriški dopisnik samo potrjuje morilski sistem, ki ga sovražnikovo vojno vodstvo odkrito priznava. Prav tako nikogar ne preseneča, če can-terburvjski nadškof, torej eden najvišjih dostojanstvenikov angleške cerkve, odo. brava teroristične napade. V svojem škofijskem listu označuje umor nemškega civilnega prebivalstva kot t>potreben« ter •odločno nasprotuje temu, da bi se »ozirali na nečloveško in grozovito trpljenje« nemškega civilnega prebivalstva. Na i škof s tem ponovno potrjuje, da je angleška cerkev zvezana z onimi zločinci ob Temzi ter v Beli hiši, ki imajo izbris nemškega naroda za svoj vojni cilj ter uporabljajo mno. žični umor brezbrambnih kot metodo, da bi dosegli ta cilj. VeHfca eksplozija v Rio de Janeiro Madrid, 29. marca.' Kakor javljajo ameriške agemcie, je eksplodirajo v lukl Rl» de Janeira veliko skted šče bencina. Pet močnih eksplozij je unft&lo vse zgradbe v oko-llc&. število mrtvih in ranjemü še ni znano. Izhaja vsak dan razen ponedeljka Mesečna naročnina 32 lir Uredništvo: Ljubljana — Pucclnljeva ulica št. 5, Telefon št 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo „Kompromitirani" Kakor so se včasih politiki in državniki do izčrpanosti ukvarjali z definicijo »napadalca«, tako se sedaj ukvarjajo litovski komunisti s pojmom »kompromitiran«. Ta pojem je namreč postal za nje posebno interesanten' po krimski konferenci, ker so jim na tej svetovali, naj svoj AVNOJ razširijo s pritegnitvijo tistih političnih ljudi iz bivše Jugoslavije, ki se »niso kompromitirali po sodelovanju z okupatorji«. Komunistom gre sedaj za to, da pojem »kompromitiran« tolmačijo čim bolj raztegljivo, tako da se lahko že s sklicevanjem nanj otre:ejo vseh neljubih jim ljudi in jim ni treba v vseh primerih pokazati svoje brutalne prave barve. Koga vse smatrajo komunisti za »kom-promitiranega«. se je pokazalo ž? pri poslovanju njihov h »liudskih «odišč« v Srbiji. Pred nie postavijo vsakogar, ki se ga hočejo otresti Zadostuje že samo dejstvo, da ni komunist. Še hujše pa je z onimi, k: so se fizično aii moralno uprli zlorabi najhujše narodove stiske za izvedbo komunistične revolucije. Tako kličejo komunisti v Srbiji pred svoja sodišča vsakogar, ki se je komunizmu nsvšečno udejstvoval na katerem kol; področju javnega ali zasebnega življenja, doma ali v inozemstvu. »Slovenski poročevalec« dne 3. februarja t L je izrecno napisal, da »ne bo ušel kazni nihče, četudi se skriva v Rimu, Londonu ali Berlinu«. Komunisti imajo torej že sedaj za ^narodne izdajalce, vojne zločince in njih pomagače« — samo te baje kličejo pred svoja sodišča — tudi vse tiste jugoslovanske emigrante, ki so se ob izbruhu vojne umaknili v inozemstvo, pa se tam upirali ali poskušali upirati boijševizaciji bivše Jug>"is'.avij3. Razen na emigrante pa so komunisti razšrili pojem kompromitiranja tudi še na serijo drugih ljudi in na čas pred zlomom Jugoslavije. Tako pravijo, da so kompromitirani vsi tisti, ki so »odgovorni za zlom Jugoslavije«, — dejntvo je, da so komunisti sedaj seimi priznali, da so oni pripravili 27. marec 1941, da uničijo Jugoslavijo — pa tudi vsi tisti, ki so se »onemogočili s svojim sodelovanjem v raznih proti ljudskih režimih«. Na ta način si hočejo ustvariti izgovor, da lahko c-dklon-'jo prav vsakogar, ki jim je neljub, a bi jim ga kdo priporočal za sodelovanje. Na drugi Stranj jih to seveda ni oviralo, da ne bi v nek'b primerih pogledal: skozi prste in se vsaj začasno ne zvezali tudi z ljudmi, ki so se v tem ali onem od naštetih pogledov prav vidno in hudo »kompromitirali«. Večina bivših srbskih politikov s titovci sploh noče sodelovati, ker se le predobro zavedajo, da je s komunizmom vsako sodelovanje nemogoče. Ce pa se kdo dobi, ki si še utvarja, da bi morda vendarle lahko orni!jujoče vplival na režim, če bi v njem sodeloval, a se komunistom ne zdi dovolj zanesljiv in poslušen, ga kratko malo proglasijo za »kompromi tiramega« in ga odklonijo. Na-dalini ker-k ie navadno ta da pride pred »ljudsko sodišče« in potem izgine. Kako šibke se -komunisti notranje počutijo, kaže poleg neštetih drugih pojavov tudi njihova nervozna borba proti vodilnim čin i ie! jem bivših st rank. Poročali smo že, kako so proti vodstvu srbske zeraljoradniške stra ke z Gavritovičem na čelu v njegovi odsotnosti uprizorili v Beogradu neka?- »občni zbor« te stranke. Na sestanku so izrekli GavriloviLču in vsemu vodstvu nezaupnico zaradi »izdajalskega in reakcionarnega delovanja« ter postavili novo vodstvo, ki je seveda takoj sklenilo sodelovanje s komunisti. Tako usodo so komunisti pripravili Gavriloviču. ki se je tako močno zavzemal za vzpostavitev odnoša.jev med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo in je bil tudi prvi beograjski poslanik v Moskvi. Na enak način postopajo komunisti tudi proti vsem drugim bivšim politikom, ki se jim nočejo ukloniti in katerih se boje zaradi njihove morebitne zaslom.be med ljudstvom. Temu naprtijo to. onemu ono krivdo. Topaloviču in njegovi socialistični stranki očitajo »reakcionarstvo in izdajstvo«. prav tako bivši hrvatski seliačkl stranki z dr. Mačkom na čelu. O vodilnih ljudeh te stranke v svojih listih sploh ne govore drugače kakor o »izdajalski Mačkovi kliki« ali »Mačkovih reakcionarnih krogih«. V isti sapi jim očitajo sodelovanje z »okupatorji« in z ustaši kakor sodelovanje s srbskimi četniki. Tako skušajo komunisti »kompromitirati« vse tiste bivše politike in druge javne delavce, ki bi jih utegnili ovirati: pri bolj-ševizaciji Srbije Na enak način bodo prej ali slej postopali tudi s svojimi sedanjimi pomagači, kikor hitro ne bodo več rabili njihovega okrasa. Ako bi os'ali na oblasti, ne bi dovolili udejstvovanja nobeni drugi skupini, ker se predobro zavedajo, da bi to pomenilo konec njihove oblasti Sedanje »sodelovanje« z nekaterimi nekamu-ndsti jim je potrebno le kot slepilo za domačo in inozemsko javnost in le toliko časa, da bi zamorec izpolnil svojo dolžnost, na kar bi prejel »nagrado«, kakršne so pri komunistiih običajne. Kar velja za bivše politične l.tudi, velja tudi za vse druge, pa naj se obešajo na komuniste iz zaslepljenosti ali iz špeku-lantstva. Prei ali slej bo tudi vsak od njih »kompromitiran« z vsemi posledicami, ki jih komunisti navezujejo na to obsodbo. Ali bodo vendar že enkrat spregledali tudi zadnji »simpatšzern«. da si s podpiranjem komunizma kopljejo le lastni grob?! Kratke vesti ženeva, 29. marca. Churchill je sporočil v spodnji zbornici, da pogrešajo državnega podltaijnaka letalskega manristrstva BrsJd-neria pc letalski nesreči, k? se je dogodila v Kanadi. Ministrski predsednik je nadalje sporočil, da pogrešajo še nadaljnje visoke unadnike letalskega ministrstva. Ženeva, 29. marca. Kakor javtlja agencija, Reuter iz Waslumgfcocm, grozi 62.000 ame. rškifc delavcev v rudokopdh antracita ter 400.000 delavcev v rudokcmäi rjavega premoga s stavita). žalita svečanost za dr. K. Messinerjem Dne 26. t. m. je padel kot žrtev zahrbtnega napada komunističnih tolovajev dr. Kurt Messiner, vodja justičnega oddelka pri nemškem svetovalcu v Ljubljani. Včeraj je bila v vladni palači, kjer je na kata-falku počivala krsta s pokojnikovim truplom, žalna, svečanost v počastitev spomina tega visokega uradnega funkcionarja. Svečanosti so prisostvovali prezident general Rupnik, zastopn.k des Obersten Kommissars dr. Jhundeoker, SS-Brigadeführer H arm, ki ga je s svojim zastopstvom pooblastil SS-Obergruppem'ihrer Generai der Waft'en-SS u. Polizei Rösener, upravni svetovalec za Ljubljansko pokrajino dr. Doujak, predstojniki vseh nemških in slovenskih oblasti v Ljubljani, predstavniki naše sodne uprave in številni pripadniki pravniških poklicev in njihovih organizacij. V začetku svečanosti je bilo ob katafalku, ob katerem je stala vojaška častna straža, položeno mnogo lepih vencev. Ko je nemška vojaška godba odigrala žalni koral, je stopil pred katafalk Landrat dr. Doujak ter v žalnem nagovoru orisal življenje in ocenil uelo pokojnega ar. Messinerja. Dr. Kurt Messiner se je rodil 15. februarja 1806. v Bcznu. Po absolvirani srednji šoli je študiral na pravnih fakultetah na Dunaju in v Gradcu ter se že v tem času pridružil narodnosocialistienemu pokretu, ki se je začel takrat tudi v Avstriji vedno močneje širiti. Stopil je najprej v službo avstrijske policije, vendar pa je bil leta 1933. odpuščen zaradi svojega narodnosocialističnega mišljenja. Posvetil se je zato advokaturi, ko pa se je 1. 1934. aktivno udeležil narodnosocialističnega oboroženega odpora proti takratnemu avstrijskemu režimu, je moral za nekaj časa zapustiti Avstrijo. Vrnil se je sicer nazaj, toda že leta 1936. je bil zaradi svojega" narodno-socialističnega udejstvovanja zaprt in nato črtan iz liste odvetniških pripravnikov. Do priključka Avstrije je bil vodja ilegalnega narodnosocialističnega tiska na Koroškem. Tudi po priključku se je še nekaj časa udejstvoval kot novinar, potem pa se je zopet popolnoma posvetil pravniškemu poklicu in stopil v sodno službo. Ob začetku vojne je 'oil mobiliziran in se je med drugim udeležil vojne proti Jugoslaviji. Odlikovan je bil z železnim križem II. stopnje. Po zasedbi Gorenjske je opravljal dr. Messiner več sodnih funkcij na Gorenjskem, po ustanovitvi operacijskega področja • »Jadransko primorje« pa je bil imenovan za vodjo pravnega oddelka pri nemškem svetovalcu v Ljubljani. V tem svojstvu je predvsem odredil revizijo političnih procesov iz savojske dobe in njihovo pravično rešitev. Z neumorno požrtvovalnostjo se je posvetil reorganizaciji in okrepitvi zdravega pravosodja in je njegova zasluga, da se je na tem področju v Ljubljanski pokrajini marsikaj izboljšalo. V nadaljnjih svojih izvajanjih je dr. Doujak poudaril težko izgubo, ki je s smrtjo dr. Messinerja zadela vse njegove tovariše v delu in borbi. Podčrtal je njegov odkriti in čvrsti značaj in izrazil toplo sožalje njegovi vdovi in njegovim otrokom. Ko je vojaška godba zaigrala pesem o dobrem tovarišu, je dr. Doujak zaključil svoj spominski govor z ugotovitvijo, da hočejo pokojnikovi tovariši neomajno nadaljevati * borbo za Fiihrerja in Nemčijo in da so odločeni to svojo dolžnost izpolniti do zadnjih konsekvene. »Izkazati se hočemo — je nadaljeval med drugim — vredne doprinešenih žrtev, ki jih usoda zahteva in izpolniti, kar je bila zadnja vroča želja padajočih žrtev in kar je smisel našega žrtvovanja: izgraditi hočemo Nemčijo kot osrčje Evrope ter s tem zagotoviti našemu kontinentu in njegovim narodom lepšo bodočnost. Naj bo ura preizkušnje še tako trda, mi jo bomo prenesli. Le še tesneje se bomo strnili okrog Fiihrerja, ki je granitni blok v viharju časa. Prišel bo dan, ko bo usoda izrekla svoj »da«, in takrat bomo vedeli, da tudi žrtev našega tovariša dr. Messinerja ni bila zaman.« žalno svečanost je zaključila vojaška godba z nemškima himnama. Smrt dr. Kurta Messinerja je vzbudila tudi med Slovenci, ki.so ga mogli v kratkem času njegovega bivanja v Ljubljani spoznati, zlasti pa med sodniki in v ostalih pravniških krogih globoko obžalovanje. S svojim finim taktom, s svojo korektnostjo, pravičnostjo ter globokim razumevanjem za potrebe življenja in potrebe miše sodne uprave si je pri Vseh pridobil splošne simpatije. Kjer je le mogel, je pomagal vsakomur, ki ga je prosil pomoči, če je le prošnja bila utemeljena :n pravična. Komunistični zločin, katerega žrtev je postal, pomeni zaradi tega udarec vsemu prebivalstvu naše pokrajine, ki bo ohranilo dr. Kurtu Messinerju časten in hvaležen spomin. Vefer slovenske lirike v Drami V zvezi s podelitvijo literarnih nagrad Pokiajinske uprave "prirejeni večer slovenske lirike je v sredo napolni dramsko gledališče. Prireditev so počastili s svojim obiskom predstavniki oblasti, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, univerze in raznih drugih kulturnih institucij. Prisotni so bili tudi trije lavreati Pokiajinske uprave: dr. Gradnik, dr. St. Majceti in E. Cevc. Dijaški parter ie bil poln mladine, ki je posebno živo pozdravljala poete. V razprodanem gledališču, ki se je po daljšem zimskem presledku zopet odprlo javnosti. je vladalo že pred prireditvijo animirano razpoloženje. Večer ie potekel ob nadvse simpatični pozornosti izbranega občinstva do nastopajočih pesnikov, program je obsegal šestnajst imen od vrhov Moderne z Župančičem in Gradnikom do nekaterih naših najmlajših lirikov. Za prireditelje, ki jim gre vsa hvala za lepi pesniški večer, je spi egovoril uvodno besedo šei kulturnega odseka g. profesor Jože Peterli n. Z izbranimi besedami, ki so razodevale tanko poznanje slovenske pesniške kulture, je orisal pomen prireditve in globoki smisel pesniškega ustvarjanja v okviru splošne duhovne kulture slovenskega naroda. Ta kratki, a tudi formalno dognani govor je s svojimi kvalitetami vzgledno za-če' dobro pripravljeni večer. Prvi je nastopil dramski igralec Slavko »Jan in lecitirai s toplimi poudarki Župančičevo v tej vojni nastalo pesem »V brez-giasje-.' (izšla je v Zborniku Zimske pomo- | či). Takoj za to značilno lirično izpovedjo je recitiral stihe Ježa Lovrenčiča Ob vr- j nitvi — pese;a. ki občuteno izraža poetov nastroi ob vrnitvi v domači kraj pri Koba- j rid.u. Dr. Anton Vodnik jc sam recitiral novi primer svoje subtilne religiozne lirike »Sveti Doroteji«. Prav tako je osebno nastopil avtor pravkar zišle pesniške zbirke. »Trepetajoča luč« Jože Dular in recitiral iz te knjige značilna primera svoje lirike »Mlin- in Zvestoba«. Komaj se je' polegel aplavz, je stopil na oder mladi solist naše Opere Franc Langus in zapel ob spremljavi prof. O&ane Gerbičevo skladbo Kam?« na Prešernov tekst. Langus je v drugem delu koncerta zapel še Lajovčev samospev »Iskal sem svoj'h mladih du'-:, in dosegel zaslužen uspeh. Marli S ilan je prebral svojo pesem r Nezvesta žena*. Vinko žitnik pa dvoje odzivov na težke dni slovenskega naroda »Na ši zemlji« in Na Oiiovem vrhu«. Nato jo nastopil eden najmlajših lirikov dominsvetovskega kroga Stanko Bračko in prebral tri pesmi, ki so individualno značilni izrazi pravega liričnega navdiha. Severin šali, ki je zlasti po izidu »Speva rodni zemlji« stopil na vodilno mesto naše mlade pesniške generacije, je osebno prebral pesmico »Marjetica, t iz najnovejšega »Doma in sveta?), najbolj pa je zaživela njegova s kultom rodne zemlje in zgodovinsko uso- do naroda združena poezija v dveh odlomkih »Speva rodni zemlji«, ki jih je prebrala (drugi odlomek ob koncu večera) naša odlična dramska umetnica ga. Marija Vera. Njeni recitacijski skušenosti gre v nemali meri zasluga, da sta tudi dve pesmi Alojzija Gradnika, posebej še velika balada iz naših dni »Obisk v taborišču na Rabu«, pri-šii do polnega izraza in zadivili pozorne poslušalce. Ga. Marija Vera je podala nadalje Pavla Karlina pesem Izpoved«. Cvetko Go-lar je nastopil osebno s svojim domovinskim spevom »Molitev«. Vinko Beličič pa s pesmima i Zora poniladi« in »Oktober«. Slavko Jan je nato umetniško verno recitiral sonet Antona Debeljaka »Pomladna vihra« in Dušana Ludvika fino izoblikovana motiva »Dekle z vrčem« in »Padlemu bratrancu«. Prav tako je vzbudil pozornost in priznanje nastop avtorja pravkar iz šle zbirke »Nema radost« Mitje šaiabona, ki je prebral tri pesmi. Vrsto osebnih nastopov jc zaključil pesniški sodelavec »Doma in sveta« in »Umetnosti« Leopold S tanek z dvema mehko občutenima pesmima. S spevom S. šali ja »Pozdravljam te zemlja«: je ga. Marija Vera simbolično lepo zaključila pomembni večer žive. z narodom, s človekom in z dobo utripajoče slovenske lirike. b LJubljane u— Nova grofc»va. V 75. letu «itarosti je dotrpeia ga. Alojzija K o 1 a r. Pogreb bo v soboto ob pol 9 iz kapele sv. Marije na Žalah k Sv. Križu. — V častitljivi starosti 88 let je preminila ga. Antonija B o r i g , roj. Tavčar. Na zadnji poti jo bodo spremili v petek ob 9 iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Sv. maša zadušnica za pokojno družino Milavec bo v torek 3. aprila ob 7. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju Marije pomagaj. u— Poziv za nastop službe v slovenskem domobranstvu. Vsi možje letnikov 1911 do 1926, ki so dodeljeni v slovensko domobran-stvo, kakor tudi vsi prostovoljni vpisniki, katerim je bil nastop službe v slovenskem domobranstvu odgoden do 1. aprila 1945, se morajo brezpogojno javiti zaradi nastopa službe v sprejemnem oddelku slovenskega domobranstva, Puccinijeva ulica 2 (Knaf-ljeva 2), na dan 3. aprila ob 7. uri. — Poveljstvo slovenskega domobranstva. u— Notranje poslovanje v trgovinskih obratih in zasebnih pisarnah. Iz pisarne VIII. oddelka šefa pokrajinske uprave smo prejeli: Odredba šefa pokrajinske uprave z dne 23. marca t. 1., VIII., št. 1172/1 o obratovalnem času v trgovinskih lokalih, zasebnih zavodih in pisarnah ne spreminja predpisov Vrhovnega komisarja o minimalnem delovnem času. Da se tem predpisom zadosti, naj se notranje poslovanje v teh podjetjih vrši ob času, ko ni prometa za stranke, t. j. med in 16. uro po dogovoru. u— Dostava pokojnin za mesec april. Pošta Ljubljane 1 bo dostavljala vse pokojnine za mesec april že v soboto dne 31. marca 1945. Vsi gg. upokojenci (-ke) se prosijo. da xx) možnosti pričakajo denarne dc-stavljače, da se bodo vsa izplačila lahko v redu in pravočasno izvršila. S u— Velikonočni koncert naše Opere, ki se bo ponovil danes, na Veliki petek, zasluži pozornost vseh ljubiteljev umetniško do-gnane glasbe. Po vtisih z generalne skušnje lahko zapišemo, da je ta koncert ena glasbeno najbolj izdelanih prireditev zadnjih let v Ljubljani. Dirigentu Samu Hubadu je uspelo, da je posamezne korpuse velikega orkestra povezal med seboj in z zborom v tako homogeno celoto, kakor je doslej nismo bil: vajeni. Orkester igra zelo precizno, v celotnem izvajanju zahtevnega programa ni opaziti nobene negotovosti. Medtem ko je Wagnerjev »Parsifal« dovolj znan, kaže Beethovnov oratorij zelo lepe melidiozne arije; posebej se odlikujeta tenorski in basovski part, krasni so dueti in terceti, zbor je vzorno izenačen in nudi posebej še zaključna fuga iziedno inipozanten v tis. škoda bi bilo, če bi tako velik in resen trud ne našel v občinstvu zadostnega odziva. u— Obreda umivanja nog na veliki četrtek, ki ga je po blagoslovljenju svetih olj opravil v stolnici škof dr. Gregorij Rozman, so se udeležili sledeči starčki, vsi iz Ljubljane: Tomaž Seliškar, star 88 let, Jurij Štefan, star 87 let, Alojzij Lukner, star 84 let, Rudolf Soklič, star" S-l let, Ivan Petač, star 82 let, Franc Možina, star 82 let, .Jože r šušteišič, star 80 let, Tomaž Kalan, star 80 let, Janez Kastelic. star 80 let. Anton Brandstäter, star 77 let. Mihael Predanič, star 76 let in Radivoj Pire, star 73 let. Skupna starost starčkov znaša 973 let. — Na današnji.petek bo po vseh cerkvah odkritje in čaščenje sv. križa, v stolnici pa zvečer ob 18. škofova postna pridiga. V soboto zjutraj bo pri farnih cerkva'a blagoslavlja-hjc ognja, popoldne pa blagoslov jestvin.iii vstajenjske slovesnosti. u— Za oškodovance. leialf kega na pa«! a so darovali: tv dka Anton Krisper 15.COO lir, Jože Krušič 3C0 lir, Štefka Maurin 200 lir, dr. Josip Pogačnik 600 lir, Josip Ivan-čič 500 lir, Mina Vrtačnik 2500 lir, Ere.a Soban 100 lir, Fran ja KuStiin 100 lir, >! -ljutin Rsvbar 100 lir, Jože Zupančič 100 lir, Dolničar-Pi eskar 2500 lir, dr. Ivan Moč navade Na premogovem štedilniku je najbolj priljubi ena tako imenovana »kožica«, ker hitro zavre. Gospodinja si midi: Tudi s pümkim kuhalnikom aii štedilnikom je prav tako. ln vzame ozek lonček ali pa »kožico«. POTRATA škodoželjno: »Ozka posoda, lonček ali „kožica", porabi, da zavreta dva litra vode. 25 litrov več plina k;.kor posoda s širokim dnom. Ker uporablja 5000 gospodinj plinske kuhJmke ah štedilnike, ni čudno, če znaša moj letni dohodek 120.(J00 lir Gospodinje, spomnite se ob vsaki priliki name!« Boj POTRATI! černe 500 lir v počastitev spomina Eda Praprotnika, tvrdka Feliks Urbane 15.000 lir, Maiija Murgl iz Novega mesta 800 lir, Slograd namesto verca na grob Edvarda Praprotnika 500 lir, Sonja Bleiweis-Tiste-niška namesto cvetja na grob Vere Biei-weis 300 lir, Ivan Fcrtič namesto cvetja na grob Alberta Killcrja 2000 lir. A Kraje v sponi. pok. Ive žerjavove in V. Copa 1000 lir. neimenovan v počastitev spomina Vere Bleiweis 1000 lir. Tvrlka Lenass^-GerK. man 4000 lir, tovarna Hrovat & Comp. 10.000 lir. tovarna Eifler 25.000 Ur, Marjan in Sonja Smerdu 500 lir. tvdka I. C. Mayer 15000 lir dr. Matija Slavik namesto venca na grob svojega brata in svaka 500 lir, tvrdka Kalmus in Ogorelec 2000 lir. Albin in Ana Izlakar v počastitev spo. mina Alberta Killcrja 1000 lir, rodbini Ho-čevar-Mealič v počastitev spomina Darinke Vdovičeve 300 lir. 'odbina Oernig->i iz Gorice v počastitev spomina Darinke Vdo. vičeve 200 lir, rodbina Benedetti iz Gorice v prčastitev spomina Darinke Vdovičeve 200 lir, nameščenci namesto venca, na grob Magde Vallcntschag 1300 lir. družina Kra-peš, B rštnar, škrajnar v počastitev spomina Edvarda Praprotnika 100 lir, Mirko Korenčan 300 lir. gradbeno podjetje Križaj 3000 lir. tv: dka A. Kaučič namesto venca na grob Alberta Kilerja in Zorke in Hinka Bezgovška 1000 lir, 'Petronafta-A. Hmelak 6000 lir sramozolom Verd 5000 lir, Ivan G earerc 15.000 lir, stanovalci hiše št. 13 na Miklošičevi cesti 1010 lir. Slavko Boll lOCO lir, Lojze Kalčič v počastitev spomina Angela Jelčiča 500 lir, cbi-telj lekarnarja Levsteka 1000 lir namesto cvet in na krsto Vere Bleiweisove. dr. Egon Stare z .cdbino 1000 lir v počastitev spomina. Hinka in Zoike Bezgovšek. prijate-iiice Vida, Mirni in Anica pok Zorke Bez-govšek namesto cvetja na njen grob 400 lir za svojce bombardirancev 2. ženske realne gimnazije, inž. Vlalo Stare pa je reki po bombnem napadu oškodovani družini odstopil brezplačno kuhinjo in 2 sobi. u— Rudarsko glavarstvo v Ljubljani sporoča. da je svoje uradne prostore začasno premestilo z Vrtače 4-1 na Miklošičevo cesta 20-11. desno (poslopje Zavoda za socialno zavarovanje). NE SAMO ZA ZLATO ttomaii »Zakaj mi to pripovedujete?« - Ker odhajam v tujino.« Zdaj ga je vendarle začudeno pogledala. »Torej zapuščate službo?« »Da,«, je rekel, »ne marain več. In tista reč na .Litvi' me je pripravila ob ves ostanek volje.« ;;Pa bi vendar še enkrat od kraja začeli delo.« Posiljeno se je zasmejal. »Seveda,« je pokimala, ko je molčal, »kaj bi človek tako hitro izgubljal pogum. In če je tisto, kar ste prejle povedali, resnica, bi bilo dobro, da se z dekletom prej ko mogoče spet pobotate. Misliti morate manj nase in bolj na druge. Gospod vVellencamp ima kar najboljše mnenje o vas. Upam, da mu niste kaj pravili o svojih nespametnih namerah.« »Pač, danes bom govoril z njim.« ^Trmoglavec 3te potem takem tudi.« »Nisem trmoglavec. Samo opore mi manjka. To je hudo, kaj ne?« žalostno se je nasmehnil. »Misel, da mi vračate ljubezen za ljubezen, bi bila taka opora.« Jeza na Kascha se ji je bila razkadila. Njegove besede je niti niso več žalile. Sama se je čudila, da ni ogorčena. »Bodite vendar pametni,« je rekla. »Ce otroci ne dobe igrače, ki bi jo radi imeli, se cmerijo, ln vi, Kasch. niste nič bogvekaj drugačni. Skušajte potolažiti svojo nevesto, to je edini svet, ki vam ga morem dati.« Nekaj časa je molče taval ob njeni strani. Pri Millernskih vratih sta morala počakati, da je svetlobno znamenje naznan lo prost prehod. Ko sta prekoračila cestišče in jo ubrala po oni strani naprej, je dejal: »Nili to ni danes več mogoče.« »Niti to ne?« V prvem trenutku ni vedela, kaj Kasch misli. Nato se je spomnila, da govori o svoji prejšnji nevesti. »Zakaj ne? Privoščite ji dobro besedo. V srcu gotovo že zdavnaj obžalujete svoj korak' S človeškimi čustvi se konec koncev' ne gre igrati.« Prepozno,« je rekel. »Za izpametovanje ni nikoli prepozno, ie ne bodite tako trmasti.« »Gospodična Dranstädtova.« je zammiral, ko ga .je s strani pogledala, čudno prevzeta od zvoka njegovega glasu, je bil v obraz bel kakor zid. . Gospodična, Dranstädtova«, je ponovil, sa.j veste, na jahti je gorelo — tudi vi ste bili na ladji — in snoči je kriminalna policija izsledila storilca.« »Da?« Tega ni vedela. Snoči je bila pri Petersenu, s katerim sta imela "pomemben razgovor. Pa o tem, ne, o tem Petersen ni bil črhnil besede. Morda se sam ni zavedal. In zdajci se je spomnila tudi Wellencampo-ve pripombe, da gre policija za povsem.določeno sledjo; cia je na ladji odkrila nekaj, kar kaže. da strojnik ne more biti v zvezi s požarom. In zdaj -- Kasch Hele ni pogledal. »Uradniki so prišli včeraj k meni in so me odvedli v predsedstvo na zasliševanje. To je bilo tik pred polnočjo. Prav ničesar nisem slutil, in ko so me soočili s zažigal-cem. mi je bilo, kakor da bi treščilo vame.« »Kdo pa je bil? Kaj me razpenjate na natezalnico? Ali ga poznam? »Seveda ga poznate. Vsi pri tvrdkj ga poznajo. VViegand je bil.« vViegand?« je Heia osuplo vzkliknila. Ali — to je bilo smešno. Mali, večno užaljeni Wiegand! On, ki seje tako pogumno udeleževal gašenja in ki ga jo vrhu vsega še dokaj močno ranila svetilka, ko je padla izpod stropa! Iz Trsta Obvestil?, „PBEVODA" PRODAJA MESA V soboto 31. t. m. oddajamo goveje meso bolnikom na bolniške karte, bolnicam in sa-natorijem. Neprodano prekajeno meso morajo mesarji vrniti v soboto 31. t. m. do 12. ure. BELEŽNICA KOLEDAR Petek, 30. marca: Vel. petek. Janez KI. DEŽURNE LEKARNE Dr. Kmet, Ciril Metodova 43; Mi-. Trnkoczy ded., Mestni trg 4: Mr. Ustar, želenburgova 7. Zatemnitev od 19.15 do 5.35. DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERNO GLEDALIŠČE Vel. petek, 30. marca, oh 17.: v im ion s Ki dvorani: Velikonočni koncert. Izven. Vel. sobota, 31. marca: Zaprto. Velika nedelja, 1. aprila ob 17. uri: Richard Wagner: Taimhäuser. Izven. Gostovanje komornega pevca tenorista dr. Pölzerja Juiija in basista Betctta Julija. Cene od 60 lir navzdoi. VeliV'i ponedeljek, 2. aprila ob 17. uri: Bernard Schaw; Pygmalion. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Oddainiška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA PET EK, 30. MARCA 11.00—12.30 Dopoldanski koncert 12.30—12.45 Poročili v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini 12.45—14.00 Radijski orkester, vodi D. M. Šijanec 14.00—14.10 Poročila v nemščini 17.00—17.15 Poročila v nemščini in slovenščini 17.15—18.00 Franz Schubert: Godalni kvartet v d-molu: »Smrt in mladenka« 18.00—18.45 »Velikonočne legende«, sodelujeta mezzosopranistka Vida Rudolfova in pianist Marjan Lipovšek 18.15—19.00 Iz našega. leposlovja: Ivan Cankar: Četrti postaja 19.00—19-30 Komorni zbor 19.30—19.45 Poročila v slovenščini 19.45—2D.00 Prenos branja članka ministra dr. Goc-bbelsa 't tednika »Das Reich« 20.00—20.15 Poročila v nemščini 20.15—21.15 »V luči trplje»ja--<, postne pesmi, komorna glasba in recitacije 21.15—22.00 »Mrtvi tcž;« 22.00—22.15 Poročila v nemščini in na-poved sporeda Prispevajte za velikonočno zbirko socialne pomoči! Olajšajte bedo revnim! Ko: GOSPODINJA g-e v večie podjetje ali zavod gospodična srednjih let. Nastop takoj. Ponudbe Jutri: puU .»Večletna praks:,«. 6S45-1 * POSTRF.ŽNICO. pošteno, z.;. vsak dan, sprejmem. Plača in hrana. Naslov v Jutru. 6762-la * PISAR. MOČI, dobre, tudi miaiše. sprejme pisarna v Ljubljani. Naslov v Jutru. 6750-la * KUHARICO, samostojno gospodinjo, vestno :n zanesljivo, k tričlanski dru-žini. sprejmem. Naslov v Jutru. 6677-la * DELAVCE <-kt) nujno sprejmemo zs. odkop ruševin. Zgiasiti se od 18. ure dalje: Levstikova 25/1, desno. 6593-la * SLUŽKINJO k tričlanski druži™ sprejmem takoj. Naslov v Jutru. 6831-la GOSPODIČNO k dvema punčkama, ki ima res rada otroke, sprejmem t.koi. Naslov v Jutru. 6832-la CDI.EKO, moško, novo. iz volnenega blaga, nove rjave semiš čevlje št. 3_8. bele gjmaše, zimski plašč s čepico, jopice m h!r.čke_ za 1—3 letnega otroka ter čevlje št. 40 pTodam. Ogled od 16 do 19. Naslov v Jutru. 6876-6 PLOŠČICE, keramične, za štedilnik, modre in bele, prodam ali zamenjam. Ponudbe Jutru pod »Nudim po?« 6862-6 TR1CIKEL, nosilnosti do 200 kg, ter ogrodje trici-k!a prodam ali zamenjam za protivrednost. Peterca, Podutiška 45. 6868-6 KOLO, moško, prodam. Niko, Miklošičeva 28/1 — trgovina Legat. 6871-6 SUKNJO, črno, za manjšo šibko postavo prodam. Naslov v Jutru. 6873-6 OPAŽ iz macesnovega lesa za kmečko sobo ali gostil-no prodam. Naslov v Jutru. 69-19-6 ČEVLJE, otroške, nizke, semiš. št. 23, skorai nove, in visoke otroške prodam. Naslov v Jutra. 6948-6 ČEVLJE, damske, črne, salonske. st. 38, nove, prodam. Orel. Bežigrad 19. 6947-6 NAHRBTNIKA, dva. prodam. Vprašati v tirafiki na Taboru, dopoldne. 6886-6 LESTENEC: viseči, s svilenim senčnikom, stenski, prodam za 800 lir. Naslov v Jutru. 6887-6 ČEVLJE št. 30. nove. otroške, nizke, rta ve, prodam. Zg. Šiška, Pod hribom 5. 6690-6 BTAGO, sivo, 2a moški plašč, črno svileno lepo obleko, par svilenih oblek, flanelasto rfuho in belo pregrinjalo m posteljo prodam. Naslov v Jatrn. ŠTOPARICO, moško, 2 -pestno, precizno, ugodno prodam. 0<:led v petek od 9 do 16. Novak, Rožna dolina, cesta II, št. 6. 6892-6 KOLO. damskn in moško, brez gum. proda mehanik Ambrož. Dunajska cesta T1 6893-6 OBLEKO, črno. in novo temnosivo . ter 3.">0 m blaga za športno obleko prodam. Krojaštvo, Florjanska 10. 6894-6 »VITALUX« svetilko, za-obsevanje, kompletno, prodam. Naslov v Jutru. 6S97-6 ROO. skunks. in krasen črn damski rlnšč. oboje skorai novo, prodam. Ogled od 15 do 17. Naslov v lu-tru. 6844-6 TRiCIKFT.. otroški, prodam. Naslov v jutru. 6851 -6 PI.AŠČ. nov. iz balonske svile, staro blago, prodam ali zamenjam za protivrednost. Oyied od '2. ure dane. Trvčir, Florianski ulica 13/III, levo. 6S54-6 CliMATIS, modri ir, rdeči, vinska trti (IsabcU), glicinije, magnolijf španski bezeg in japonsko kutino za živo me;o in okras, ter razno grmičevje oddaja Polšc. Mula v: s -<0. pošta Jezica. Pišite dopisnico! Dostavim na com. 6805-7 PI?. STROJ »Contirent'.I«, portabl. s kovčkom, prodam. Naslov v Jutru. 6637-6 LIMONO V ČATU dr.br-nadomešča limonin ekstrakt »Citro!«. Stekleničko pri-e site s seboj. Drogerija Anton Kane. Židovska ulica 1. 6S85-6 KOLO. šrortno. prodam ali zasnenjnm. Orled o i !2. ure dalie. Tavčar. Fiorj.-n-ska 13/111. levo. 6S5>-6 KOSTUM, pomla.bnski, temnosiv, iz prvovrstne volnenega blag:,, in rj.iv pomladanski plašč iz finega volnenega blaga. za sredmo postavo, pmd .'ii. Ogled v Gosposki ul. 19/L 6763-6 OPEKO, zidno, zarnenj.-.m ali prodam. Pojasnili od 18. ure dalje: Levst:kova ulica 25/1, desno. 690S-6 RADIO, pctcevni, zpjmke »Unda«, prodam. Ogled od 19. ure dalje. Hišnik, Puccinijeva 15. 6907-6 ČEVLJE, rjave. št. 37. moderne, predvojne, ugodno prodam. Naslov v Jutru. 69118-6 RJUHI, dve. otroški, zavi-jačo (Einbinde;deckcl), 10 komadov plenic, odejico in vato prodam. Naslov v In-tru. 6912-6 PERO, nalivno, »Osmta«, boljše, in hrvatske jubilejne znamke prodam. Ogled med 7. ;n 8. uro. Naslov v Jutru. 6914-6 TORBICO, dMiwko. usnjeno, novo, in moške čevlje, modre, št. 43, dobro ohranjene. prodam. Gosposvet-s-kj 4/1. desno. 6911-6 DINAMO 6 V 2 I W, fine hlače za večjo osebo, obleko. lconj*Vo pokrivalo, jopič m telovnik prodam. FlotjMKk» 27/11. 6930-4 .PRIBOR, jedflni, . »Berndorf«, nekaj komadov prodam Naslov v Jutru. 6827-6 FESO, krmilno, prudam. Vič, Pokljukarjeva ulica 3. 6917-6 KOLO, damsko in moško, ugodno naprodaj. Merkur, PuhSrieva 6. 6834-6 SMOKING, nov, iz najfinejšega predvojnega blaga, ugodno prodam. KodcMcvo, Povšetcjrva 33a. 68 >9-6 KOKOS! Leghorn prod-.m ali zamenjpm. Juičkov.i p< t št. 67, pri Ižanski cesti. 6840-6 PI S. STROJ, »Torpedo«, portabl. prodam. Ogled od 8. do 9. ure. Naslov v Jutru. 6811-6 ČEVLJE, moške, črne, nizke, beksaste. nove, št. 41. prodam. Ogled dr.evno od 17. do 19. ure. PJior, Pod hribom 14. 6843-6 SIV. STROJ, nov. pt>grcz-ijiv, novejša tipa, prod:.m. Poizvedbe v trgovini S.n-ger nebotičnik. 6848-6 PRODAM: težji s;vomo.!er volnen suknjič (št. 4S4. dve srajci oxford pr- 5--rjav klobuk, rablien volnen roka\nat pulover, vse dobro, do 8. ure aii po 18.30. Stari trg 24/11. desno, 6817-6 PREGRINJALO za 2 postelji, 2 zavesi, predvojno blaeo. ročno delo. n vo, in 2 ke licobdelaoe čiste volne. Ko'eziia. Gerbiče -št. 7, pritbčje. d. : ;čc 6"» 70-6 SPALNICO, rabl't-no. na novo prerleskano. pri-.' n-V račun vzamem tudi finsko kolo. Ob ze.er'. ■•■■• j št. 13. j KOLO, moško. »B: - V.-, j dobro oltrm'eno. K:!, --r j proda mehanik A - ■'•-.■■■■ Dunajska 71. 6919-6 POSTEI *ICf. dtf. • prodam ali :\-m. r ;r,-> n1-zeieii ian-' 13. 6314.5 KOSTUM, eleganten, ri:.n ski. pomladanski, črn, volneno predvojno h'tco. ob-šit z dragocenim trz •••ji. p-r.šk model, ze!o d' bro ohranjen, za s -popravo n:: d:'m Z.1 6000 i; TRENČKOT za sredn/.-močno postavo kupim, deioma dam tudi protivrednost-. — Ponudbe Jutru pod »Tren-£kotc. 6860-7 KOLO. damsko. dobro ohranjeno, nemške znamke, kupim :li ;•;n'—■•:,m za protivrednost. Naslov v Jutru 6Sol-7 SLOV KNJIGE dobre Kiiplm Tonudbe 'ut-u pod =Biblior;l« 5226-7 ŽIMNICE. tri. stare, s pravo žimo, kurim in pi.iča t za vsak posamezni komad do 2500 iir. Lahko je bia-eo sbbo. Ponudbe Jutru s ce-no pod »Tri žimnice«. 6867-7 CARLO NANUS. šolo , klavirsko harmoniko, kupim. Naslov v Jutru. 6870-7 KOLO. moško. kup:m ali d-m protivrednost. Ponudbe Jutru pod iStrapacno«. 6K7S-7 OBLEKO, belo. dJ ' o. obhaüno. a'i svilo kupim. Florjanska ulica 7?/T. 6885-7 KOLO. d im sko, nemške znimke. debro i-.hranv-p.o, kurirr. event dan debm.i protivrednost. — Ci . , ■ _ - /("»I.? ulica 3 / v. . < , SLIKE p.r.šh sr-irelš 1 n mia.iših mol trov ku piT Pndt-m m dom N -!ovr pu-tlt v uprav Tutr-i rxV -Slike« T 44t> ' ČFVET.TČKH otroške visoke ali n;zke. št 28 ku -1' d .-a pc ->-veJ-nr.,t M T' ?-t ZE Zaradi pomanjkanja prostora bomo danes izostale male oglase priobčili v prihodnji številki »Jutra«. KOLO. damsko, tudi brez cum. kupim. Plačam delno tudi v blagu. Pavel Čes-nik. Gosposvetska 124,111. 6924-7 KN1IGO za šoferski izpit od Štolfe ali Strune kupim ali dam protiviednost. Ponudbe lutru pod »Šofer«. 6923-7 VOZIČEK. športni, eleganten in močan, po možnost; stan material, kupim takoi ali v jpnlu. Ponudbe lutru pod »Dob-.» lesa«. 6946-7 PAJACA. za delo kupim. Poiuilbe jutru pod »Pa-jac«. 6783-7 : %/tmettjf/fii J — i—— — mm 11 ———— PREGRINJALO za otoina-no, 3X2. lep \zoreč, pio-d.n ali zamenjam. Ponudbe Jutru ped »Bosansko«. 6951 6 DRVA zamen . V., obleko /a ko pi stavo. N tiu. 3 MC.NTO klavirsko. "4 ČEVLJE, dobro ohranjene, salonske, št. 39, zamenjam za športne čeviie. Jores, Mandelčeva 12. 6950-8 Porod v zaklonišču. V prostorih Liktorske galerije v Trstu se je nedavno med letalskim alarmom izvršil porod. Neka ženska iz ulice Cap'telil se je? zatekla v galerijo, kjer so jo prijeli porodni popadki. Kmalu je povila zdravega dečka. Bolničarji Rdečega križa so ji pri porodu nudili prvo pomoč, obenem pa so zbrali za mlado mater tudi 500 lir. Nadaljnjih £000 lir je prejel oče novega občana od krajevnih oblasti. V Trstu je umrla gospa Anan Ftibarič-Skamen čeva. Za njo žalujeta brata Anton in Ivan ter rodbine šerko in Hrovatin ter številni sorodniki v Trstu, Vodicah in na Reki. I s KOV Irre: O protz P'iiaz nosti ni ogled v B -th.!v novi is/II. f.<)27-fi KOLO šnortio r— ' ■ prestavami, zn^rrl.-e nano«, popolnoma nr.v,-j prodam. P,»Kinski | levo. 6929-6 KOLO- mošf o. dob-r n! -I nieno, prodam. S ,;ovic, Napoleonov trg 7. rr:'l'č:-6 ALKA VODA za lir» V-m ko'o iiča ter čisti. N7.ipn!-nimo Vam steklenico. Dr.-, gtrija Iv. Kane, nebotičnik RADIO. petcei-ni. popn'no ma nov. z magičnim očesom. in Philips. 34-1, uco. dno prodam. Meink, Ambrožev tre 3/1. levo. 69'.4-6 OBLEKO, moško, za manjšo postavo, športno. iz predvojnega blaga, prodan ali zamenjam. Naslov v Jutru. 6952 6 prt- nv.s, p?13č? ai; po*an -vp:m oo.-: »ZnamK -i i JCr.LJ, vo\ i -sm-zne letnik i ečnike. k Tin | itru o"d »L; ; iOPO ali pl.'sč ! rjavemu kr u d..r.i protivti'.no: v Juiiu. I pim. cil - M 1 ... i • V ,1: v 6s3<- o -itlje IW n 3 : -udi p in me Ponudb. Zvon« 5"327 i -.n-m ; 1: mam za zenj bertova 17/1. Zi MLEKO. not ali de:ia Ti lir - T> n m za mo-sredneviso-siov v Ju-cd.>4-8 »Hohner«. basov, zarr.: -kr, kolo. Ž- te. - I r>, ■■Dir ;r-če, kon-protivied-i-'l- r inska 688 !-8 h00 kg. otiviednost atibe Jutru ■ T, 1 NEPREMIČNINE, hišo in parcelo v središču ali v nc-p- -sredni bližini, parcelo v Si^ki ali na Mirju in travnik kupim za svoje stranke Ponudbe na : Re i-litctna p,sama Zajec An-diej, Tavčarjeva ulica 10. 6777-20 PARCELE za Bežigradom, na vzhodni strani in indu-striisko parcelo prodam. — Reilitetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. 10. 6737-20 SOBO. m.uhno, prazno, za shr.»mbo pohištva, iščem za takoj. Ponudbe Jutru pod »Enoletna najemnina«. 6869-23J SOBO. opremreno. tudi l.H. s 4 't 1 12/1. le LONCE, 15—20 litrske, s pokrovkami ali brez. in pekače od 8 do 10 litrov kupim ali zamenjam. Naslov v Jutru. . 6317-7 SPALNICO, moderno, kupim. tudi ?i protivrednost. Florjansk» 40. «695-7 i KOLO, J an-sko, nov; fcoliše -n'm'.e. k-.rir sii ,:-m protivrednost. Kal'. ! li»:;s|rt 44. 676<-7 VRTNICE kupim. Naslov | v Jutru. 6"82-7 'TEHTNICO decimalno. .>., i so kc v ^o^re-1 stanju. J Lupini. Pom-dbe lutru r^d »Decim-lna«. 69H-7 1 HLAGO. predvojno, dobro, za pomladansko obleko. rwi možnosti svetle barve, kupim Pon-.idbe Jutru pod »Bhgo«. 6781-7 PAČUNALO fRecbensfb her), večje, za gradbeno stroko, kurim. Rcc Miloš Triglavska 9 . 6688-7 PUNČKO, lepo celuloH-no. kupim ali dam protivrednost. Ponudbe J'ttru icd »Dobro ohr.in'rn 6749-7 KOLO damsko. v rabnrm ali nerabnem stanju, z pu-mami ali brez, kupim in dam protivrednost. Poni:', be lutru pod: »D-nvko kolo«. 67^5-7 HARMONTKO. klavirsko manišo. ženski šival ni str^i damsko kolo in pisilni stroj kupi"1- Naslov v J-i-ittu. 6757-7 ian. r.ov, Zame '.. Cesta v Kožno Joii.io št. 18a. 6900-8 C": O moško, žepno, zamenjam Naslov v Jutru. 6803-8 KO'.O, dc-sico, -koraj novo. zamen lam ■"' >'■ m s» o klavirsko harmoniko. Naslov v Jutru. 6;'82-8 Za SiOPARICO na,boljše znamke in kovine dam pro-t:\ ednost aii denar. Ponudbe Jutru ped »R:d:o«. r-901 8 r ave. serriš, ;ao-37, skoraj nove. i'EVl.'E dc!. št zaTiei- :n zi rjave al: sive ser..'" sah.narie, št. 36. ev. tu ' usr .ne Vpr.š.t v salonu >Anica«, Kode' evo, Zadružna 18. 6OJ0-8 BI AC'O za mr ško obleko zamen am za protivrednost. \T lov v Jutru. 6913-8 ZAMEN (AM dv.i lepa pomlad -n«k.i plaščka. klobuč. ke. nogavice, čevlje, vse za 5—7 letne deklice, žer->k:- hlačke iz batista, ne-'rčke. nov- moške srajce, smol ing — za kurjo pičo ali drugo protivrednost. — Kodeljevo, Povšctova 33a. 6838-8 VOZIČEK, športni, pred-voini, zamenjam. Komac. G-'Mska 6. 6811-8 0,7FS zamenjam za iajca. Naslov v lutru. 6918-8 KOSTUM, rjav. damski. predvoini, zamenjam za protivrednost. Naslov v fu tru. 6920-8 IGRAČE, krasne, otroški globok voz;ček. volnena oblačila, rabljene čevlje št 37 in 42, 2ameniam za protivrednost Naslov v Ju-Uu. 6928-6 skromno, išče takoj mlad. Miren zakonski nar. Ponudbe lutru pod »Dobro plačam«. 6852-23a SOSO. prazno, iščem. Ponudbe Jutru pod »Prazna«. 6853-23a & SOBICO oddam pošteni, snažni osc-bi za pomoč v gospodinjstvu. Nunska 19. pritličje. 6874-23 SOBO. sončno, oddam za Puturali:e eni ali dvema oseh.iina. brez perila. Na-tlačer.c-va 23/III.' 6856-23 SOBO brez perila oddam gospodični kot pj-otivred-nost za instrukciio gimna-ziica. Ponudbe Jutru pod »Instrukcija«. 6902-23 i ABIX'ET oddam najraje ves dan odsotni gospodični. Vaslnv v Jutru. 6909-23 URADNIK, državni, mlajši, vdovec brez otrok, želi "nania zaradi poznejše ženit* e. Sii';,> diskretni) vrne. Resni d ipis; pod »Zakon«. 6S80-2S GOSPODIČNO v starosti do 25 let želi zaradi pomanjkanja poznanstev spoznati mlajši elržavni urad-rik. Fotografija zaželena ; se diskretno vrne. Samo resni dopisi »Jutru« pod: »Osamljen«. 6881-25 KUPON, po pravilni, od ju-velirja Fuchsa, sem našla. Naslov v Jutru. 6883-37 IZKAZNICO, osebno, pro-metno knjižico, zdravniška spričevala in propustnico za čez blok sem izgubil dne 28. marca od Mestnega do Marijinega trga. Najditelja prosim, da liJtme odda proti nagradi v Mnlejevi ulici 16/1. 6896-37 PES. ilirski ovčar, se je zatekel. SIrši na ime »Piki«. Oddajte ga proti nagradi pri mesarju Zalarju. Cesta iu Brdo Jla. (OU-il = Olajšave pri izpitu za posluževalke kotlov- nih napi a v. Prezident pcm-ajinske uprave div. general Rupnik je s posebno odredbo (Službeni list z dne 24. t. m.i do\olii. da se izjemno od določb čl. 4 in 12 lil 1 pravilnika o opravljanju izpita za posluževalke parnih motorjev ln k"o-t-lovnih naprav z dne 16. junija 1933 (SI. list št. 64) za čas, dokler traja vojna, spregleda za pripustitev K izpitu za kurjače kotlovnih naprav izuči cev obrti, naštetih v čl . 4 pravilnika in predložitev izpričevala o pomočniškem izpitu izuče-ne obrti (doslej .ie bila predpisana lzučitev naslednjih obrti: ključavničarske, strojno-ključav-ničaroire. kovinostruške, meha:,iške, kovaške a.-i koilarske). Tiskov/ne Poštne hranilnice. Komi«.-r za cene za Ljubljansko pokraiino ie Poštni hraniifiiti oJ,)brti naslednje cene za tiskovine: navadne položnice 0.25 Rre ia kos. pri narocilö nad (000 k,,-sov p., w,lc nadaljnji kos O.20 lire; davčne, op,minske jii splošne položnice 0.35 lire. pri naročilu nad l(io