<3 en\sl.ecj.cc cclcccLerrus lecj. & yvev<>slecj.cc zlaecc v cJL.j-u.lL fccbLfccnc Koncert vodi France Marolt 1939 ilt'Zi, LJUBLJANA POD POKROVITELJSTVOM BANICE GOSPE ANTONIJE NATLAČENOVE Koncertni spored: 1. Jacobus Gallus . Eripe me, Domine. Dvoglasni kanon. Opus musicum, IV. 45/2. del. 2. Jacobus Gallus . Pueri, concinite. Za 4 enake glasove. Opus musicum, I. 58. 3. Emil Adamič. . Po slovesu. Novi Akordi, VI. (1907), št. 6. 4. Matija Tomc. . Romarska. Cerkveni Glasbenik, LIX. (1936), priloga 5—6. 5. Matija Tomc. . Glad. Edicija DPMZ, Mladinske pesmi, II. (1938). 6. Matija Tomc. . Kralj Matjaž. Edicija DPMZ, Mladinske pesmi, II. (1938). ODMOR. 7. Slavko Osterc . Mamica. Edicija DPMZ, Mladinske pesmi, II. (1938). 8. Matija Bravničar . Moj očka je rudar. Edicija DPMZ, Mladinske pesmi, II. (1938). Priredila Narodne pesmi: 9. Matija Tomc. . Bogu zaročena. Panonija. 10. Matija Tomc. . Pisan vtič. Panonija. 11. Matija Tomc. . Stoji na gora visoka. Goriško. Matija Tomc: 10 narodnih pesmi Samozaložba, 1939. 12. France Marolt . Mrliška. Zilja. Rokopis, 1939. 13. France Marolt . . Kukovca. Gorenjsko. Rokopis, 1939. - . ' ... 1. Eripe me, Domine. Eripe me, Domine, ab inimicis meis, ad te confugi: doce me facere voluntatem tuam, quia Deus meus es tu. Reši me, Gospod, sovražnikov mojih, zatekam se k tebi: uči me izpolnjevati voljo svojo, ker Bog mo j si ti. Iz psalma 142, 9—10. 2. Pueri, concinite. Pueri, concinite, nato regi psallite, pia voce dicite: apparuit, quem genuit Maria. Sunt impleta, quae praedixit Gabriel. Eia! virgo Deum genuit, quod divina voluit clementia. Dečki, zasvirajte, rojenemu kralju zarajajte, z udanim glasom oznanite: prikazal se je, ki ga je rodila Marija. Izpolnilo se je, kar je napovedal Gabrijel. E ja! devica je Boga rodila, kakor je bila milost božja. Star božični himnus. 3. Po slovesu. J. N. Resman. Z neba je mesec mi sijal, moj ljubček je slovo jemal... Je bil izpolnil dvajset let, v vojsko je bil nad Turka vzet. In ker odbajal je v vojsko, prišel je tužen po slovo. Sem dala venec mu zelen, z rudečim trakom prepleten. Ves solzen je slovo jemal, poljubljal me in mi dejal: »Kar se zgodilo z mano bo, poročalo ti pismo bo!« Zdaj drobno srce me boli, ker lista belega še ni_____ Ga li ubila krogljica, ranila bridka sabljica? Oj, mesec, oj, ve zvezdice, ki k meni mu svetile ste, poglejte tjakaj čez gore, ali še bije mu srce! Marija pestuje Jezusa in Jezus Mariji se smehlja; igra se z drobno krogljico, z višnjevo našo zemljico. Mi romarji smo in ju gledamo, ko se krog podobe gnetemo, a v gneči otresamo s čevljev si prah, ki smo ga nabrali v doleh in gorah. In pada ta prah naš na krogljico, na modro zemeljsko oblico, tedaj se Jezusu vžali oko in prah izmije s toplo solzo. 4. Romarska. Ivan Sadar. 5. Glad. Srečko Kosovel. V trdem zidu grize glad. — Človek ni več človek. — Sivi kamen je tvoj drug, sivi, mrzli kamen. Padaj, padaj hladni dež, hladni dež jesenski, padaj, padaj tihi dež, padaj na gomile ... 6. Kralj Matjaž. Vida Jerajeva. Kralj Matjaž, junak slovenski, kraj Matjaž, ki v gori spi, strašne sive brke ima, dolge cele vatle tri. Milijon vojakov ima, vsi krog njega zbrani so, radi bi se vojskovali, pa preveč zaspani so. Jaz pa sedem na konjiča in pojaham v goro to, in pocukam kralj Matjaža za muštace in brado. 7. Mamica. Priredil Mile Klopčič. Moja mamica ima težko žuljavo roko. Vendar boža me lahno, da nobena ne tako. Truden mamin je obraz, sivi njeni so lasje. Mami pa v očesu nje sama sonca se bleste. Ö. Moj očka je rudar. Franc Nolimal. Moj očka je rudar. Globoko pod zemljo zaklade koplje drugim z izmučeno roko. Na delo hodi nemo. On dobro, dobro ve, da štirje žalostni možje vsak dan lahko ga prineso nam mrtvega izpod zemlje. 9. Bogu zaročena. Stanko Vraz, Narodne pesni Ilirske, 1839. * Kaj je tebi Marinka, kaj si tak lepo poješ, kaj si tak lepo poješ u svoj oj svetlo j kamri? * »Kaj si jez ne bi pela, k sim zütra svete mela, k sim zütra svete mela, k sim zütra mlada sneha.« Neš mela ne, Marinka, neš zütra mlada sneha, neš zütra mlada sneha, tiš zütra dušo dala. »Moj lübi Bog predragi, kaj pa sem pregršila, kaj pa sem pregršila, kam zütra düSo püstila?« Ne si ti pregršila, mati je pregršila, mati je pregršila, ki te je na svet rodila. Ki te je na svet rodila. U nünski klošter obečala, U nünski klošter obečala, Zdaj pa zamož dala. 10. Pisan vtič. Štrekelj, Slovenske narodne pesmi, IV. 797. * Parleta je pisan vtič, parnesa žalosten glas, parnesa žalosten glas, kaj, Micka, ne boš več deklič. »Jaz pa tebe čem dobit, spipati ti perjiče, spipati ti perjiče, kaj neš ti več pisan vtič.« »»Spipli mi, le spipli mi, le mal me piisti živega! Men de zraslo perjiče, päm si pali pisan vtič. * Jez pam zleta v zelen gaj, päm si zapeä veselo: jez bom pali pisan vtič, al ti nikdar več deklič!«« * Pete kitice so zaznamovane z zvezdico. 11. Stoji na gora visoka. Kokosa r jev e narodne pesmi, VIII. 24, št. 396. Stoji na gora visoka, oj visoka, na gori ravan široka. Gori je lipa zelena, oj zelena, pod lipo miza rumena. Okol ciganov je dvanajst, oj je dvanajst, ciganov črnili je dvanajst. Se pa med saboj menijo, oj menijo, kam drev na rovte pojdejo. Cigan najmlajši govori, oj govori: jest pa ne grem na rovte z vam; jest pa bom šou k svoj ljubci v vas, oj k ljubci v vas, tja v Novo vas, k svoj ljubci v vas. 12. Mrliška. Koroški zapisi, I. št. 24, 1931. Trauanče sa žje zaliene, z liepame rošcame rascuetene. Liep uigredne cuiet besieli cieu sviet, to je paduoba muadah liet. Rošce liep3 gre cuatijo, ion prežuahtna nam dašijo. Pa nmau suanca pändne, use pabiednejo, na večar žje sušie lažo. 13. Kukovca. Gorenjski zapisi, II. št. 126, 1925. Kuku, kuku to je moj gvas, od Boga sm prejeva. Kadar bo prišu tista čas, koko bom sama peva. Pozim le rada jest močim, navade k nimam peta, Bogu prepevat pa želim na pomvad in poleta. Pozdraulen bodte usi lodje po mestah in dežela, ka vas moj kuku veseli, de b dogo let živela.