življenje in svet Tedenska priloga „Jutra" Štev. 22 V Ljubljani, dne 11 junija 1927 Leto 1. Charlie Chaplin, geni! filmske umetnosti. Z naslovno sliko Chaplinova garderoba. »Charlie je čudo. Edinstven in izreden pojav. Povsoui slovi za velikega umetnika in ustvaritelja, v vseh deželah, v vseh slojih vseh narodov. In to je čudo. Kdo ga razume docela? Največji sodobni duhovi ne m&rejo pojmiti enoduš-nosti. s katero ga ie sprejelo vesoljno človeštvo. Niegova dela »Pasje življenje«, »Lov za zlatom«, »Romar« itd. so doživela frenetičen>-aplavz Ni ga gledalca. ki bi ga ne cenil. Napram njemu smo vsi edini in ni ie divergence med nami. Kako to? Zanimivo bi bilpVčuti. kaj sodijo o njem, kai čutijo gib; njem ljudje raznih starosti, narodnosti! temperamentov in kultur Evo, kaj bi dejali: — Pri Charlie.iu mi ni do analiziranja. Čaru njegove osebnosti ni mogoče odoleti. On ie genij: kakor Shakespeare in vendar ga ne morem primerjati ž nJim Charliejeva farsa in otožnost mi vzbujata bol in radost. V tem je Chaplinova sila: javlja se zgolj v tišini filma. Spričo Charlieja ne čuiem godbe in mi ni mar dekoria — Ne morem se mu smejati. Ko zrem v njegove čudovite oči. mi je. kot da me neka taiinstvena moč sili. da živim in doživljam ? niim., — Spomnite se konca-»Romarja«. Charlie ne more razumeti, da je svoboden, da mu je dober človek vrnil prostost njemu, ki dvomi o svoji lastni poštenosti, čeprav je prinesel nazaj ukradene novce. Morate se grohotati. Spomnite se njegovega pobega čez me-fo. Še nikdar se nisem v kinu toliko nasmejal. — Spomnite se konca »Romarja«. Charlie ne more razumeti, da je svoboden. da mu ie dober človek vrnil prostost, njemu pobeglemu kaznjencu, preoblečenemu v pastorja, njemu, ski-talcu. ki ie tvegal vse. da povrne ukradeni denar svoji lepi gospodarici. Bože. kako me ie pretreslo! Spomnite se njegovega pobega čez meio. Še nikdar nisem tako otožen odšel iz kina ... Chaplinov vpliv na filmsko umetnost je neizmeren Oni. ki so ga posnemali, niti ne zaslužijo da jih primerjamo ž njim. toda srečen ie njegov vpliv na samonikle značaje. Na Lubitscha. in-scenatorja »Sumuruna« in »Rosite«. je brez dvoma, če ie hotel ali ne. »Pariška metresa« (A Woman of Pariš) ostavila silno impresijo, in uverjen sem, da bi brez nje nikdar ne ustvaril »Treh žen« in »Pahljače lady \Vindefmere«. Ničesar ni kopiral, ničesar plagiral, ali občutil ie nekaj, česar ni mogel več pozabiti: dih Velike satirične komedije. Tudi to sem hotel povedati: Vzlic svoji veličini in avtoriteti Charlie Chaplin nikdar ne misli zgolj nase. Vsi njegovi pa'rtnerii so ia mestu. Postavil je v ospredje Edno Purviance, Jakieja Coogana. Adolpha Meniouia Skupnost je v njegovih filmih čudovito dovršena. Veste, kaj razumemo Francozi pod besedo »cabotin«? Cabotin ie igralec, ki igra zgolj vloge, v katerih se pokaže z vseh svojih dobrih, ugodnih, prijetnih plati. Cabotinu je le do tega, da poža-nje vso hvalo sam. Cabotin je sovražnik teatra prav tako kakor kinematografa. Chaplin ie igralec baš nasproten caHotinu. čudo v Charlieju je, da ume složiti ljudi, ki so raznih misli in nazorov. V niem se ljudje razumejo, čeprav so si docela tuii med seboj. • Charlie je dobrotnik človeštva. Vzlic svoji edinstveni popolnosti še vedno napreduje. Prišel je iz angleškega music-halla. V Chaplinu je vsebovan ves film, film za vse. Charlie je čudo.«*) Chaplinova mladost. Filmska karijera. Charles Spencer Chaplin se je rodil 16. aprila 1889. Njegov manažer Al. Reeves trdi, da je Charlie zagledal beli dan v Londonu, komik sam pa zagotavlja, da mu je rojstni kraj Fontainebleau pri Parizu. Kdo ima prav, ne ve menda nihče. Chaplinov oče ie bil komik-eks-centrik in je užival v londonskih music-hallih velik sloves. Mati mrs. Hannah Chaplin je pela na manjših odrih. Charlie sam, ki svojo mater obožuje, trdi, da je bila mnogo večja umetnica od njega. Oče mu je umrl, ko je bil Charlie še dete. Da se preživi, je moral pomagati materi na odru. Poskušal pa se je tudi v samostojnih kreacijah. Nad 14 mese- *) Luci en Wahl, »Predgovor« knjižici '»Robertt Иогеу Charlie C hI a p lin. Ses debuts, Ses fiilms, Ses aventures.« Pu-blicaitian Jeam - Pascal, 3, Rue Rossini (IX e), Pariš. Cena 6 frankov. cev ie igral grooma Billyja v »Sherlo-cku Holmesu«, nato se je vrgel na burko, na ples in petje. Tista leta so bila težka: bili so dnevi, ko niso imeli ne Charlie, ne njegov starejši polbrat Syd-ney, ne mati niti koščka kruha za obed. ca. Cez dan, ko je bil prost, je študiral v svoji siromašni sobici medicino in či-tal Schopenhaura. Kamova grupa ie tnnogo potovala, sprva po kontinentu pozneje v Ameriki, in ž njo tudi Chaplin. V Franciii je vi- Ameriška karikatura: Chaplin — Napoleon in Rapuel Meller Josipina Beauharnais. Čestokrat, kadar je bila mati brez službe, so imeli vsi trije le en par čevljev in eno žimnico. Spomin na tiste dni bede, bolezni in stradanja je Charlieju še danes bolesten; prestano trpljenje je zarisalo v njegov vedno otožni obraz neizbrisne sledove. S sedemnajstimi leti se je priključil pantomimski grupi Freda Karna. Angleška pantomima je nekaj posebnega in stavi na akterja velike zahteve. Kdor hoče doseči uspeh, mora biti ne samo dober igralec, nego tudi spreten plesalec, izurien žongler in zabaven klovn. Največji triumf je Chaplin doživel v burki »Noč v londonskem klubu«. Posebno so mu bile pri srcu vloge pijan- del nekatere Linderove filme, ki so ga tako navdušil, da se je sklenil tudi sam poskusiti v filmu. Leta 1910. je odšel v Newyork. kjer so ga komični filmi družbe »Biograph« še bolj utrdili v njegovi nameri: prenesti na platno to ali ono pantomimo svojega ^obširnega repertoarja. Charlie je bil takrat še dokaj naiven: menil ie daj-je za filmanje potrebna zgolj kamera in da se snemanie vrši le v prosti naravi. Sicer pa tedaj ni imel prilike, ne časa, da bi uresničil svoje sanje. Moral je odpotovati v Kanado, pozneje pa nazaj v Evropo. Njegovi početki spominjajo mnogo na Moliera. ki je romal širom Francije in oblikoval svoj genii z bufoneriiami la- ške komedije. Charlie Chaplin pa nalikuje Molieru še v nečem drugem. Kakor veliki francoski komedijograf, je tudi on prisluškoval vsakdanjemu življenju, ki mu je dajalo konture za njegove pantomime. Če je v krčmi naletel na kak groteskni tip, ni miroval prej, dokler ni doblienih vtisov po svoje reproducira! na odru. Pripovedoval je n. pr., kako je nekoč v restavrantu opazoval moža, ki je stal nekaj korakov pred njim, se vljudno nasmihaval in pozdravlja!. Meneč, da velja ljubeznivi pozdrav njemu, je prijazno odzdravil. — tedaj pa ie opazil, da ie bila neznančeva ljubeznivost namenjena devojki, ki je sedela za njim. To scenico srečamo že v enern prvih njegovih filmov in pozneje tudi v »Lovu za zlatom«, kjer jo je stopnjeval malone do patetišnosti. ★ Prvič se je Chaplin poskusil v filmu koncem leta 1912. v Ameriki, kamor je odšel z manažerjem Fredom Karnom. Niegov prvi film ie imel naslov »Ma-king a Living«, izdala ga je družba »Keystone Studios«. Njegov prvi režiser je bil Mack Sennett. Za to družbo je nastopil Charlie v kakih 40 manjših burkah Naslednie leto ga je angažirala chicaška družba »Essanay«. Najpomembnejše njegovo delo te dobe je »Carmen«. Leta 1915. je potekel kon-trak't, nakar se ie Chaplin , pogodil s firmo »Mutual«, za katero je nastopil v dvanaistih filmih Njegova partnerica je bila Edna Purviance. V prihodnjih šestih letih je Charlie producira! le enajst filmov. Takrat šele so se jele oblikovati konture njegove velike pojave. V septembru 1917 je sklenil pogodbo z družbo »First National«, ki mu je garantirala en milijon dolarjev za osem filmov Pred desetimi leti se .ie svota zdela bajno visoka; danes zasluži Chaplin pri vsakem filmu, ki ga izdajo »United Artists«. povprečno po tri milijone dolariev Januarja 1918 je začel snemati svoje »Pasje življenje« (A Dog's Life), na katerem je delal 90 dni. Naslednji niegov film za »First National« je bil »Shoulder Arms« ("Charlie kot vojnik), ki je doživel ogromen uspeh Tretjič ie nastopil za družbo v »Sunnysidu«. leta 1919. pa je izdal »A Day's Pleasure«. Toda naivečji uspeh je doživel s »Kidom«. v katerem je prvič nastopil mali Jackie Coogan. To je bilo njegovo poslednje delo produkcije 1920. Naslednie leto ie vrtel »The Idle Class«, nakar je odpotoval v Evropo na oddih. Vrnivši se v Ameriko, se je nemudoma vrgel na delo in izdelal dvoaktovko »Pay day« (Dan plačila). Naposled je izvršil še svoj zadnji, osmi film, ki mu ga je nalagala pogodba s »First Nationalom«: »The Pilgrim« (Romar). Delo je bilo dovršeno 25. septembra 1922. V njem nastopajo Edna Purviance, njegov polbrat Sydney Chaplin, Mack Swain. Непгу Bergman, ki je Chaplinov najboljši prijatelj in se ne udejstvuje le kot igralec, temveč tudi kot scenarist (pisatelj filmskih librettov) in gagman*. Še isto leto je Chaplin sklenil ustvariti lasten dramatičen film. Napisal je scenario za »A Woman of Pariš« (Pariška metresa). v katerem sam ne nastopa, nego vodi zgolj režijo. Naslovno vlogo je igrala Edna Purviance. njen partner je bil Carl Miller intrigant pa Adolphe Menjou. Chanlin je film delal 10 mesecev: izšel je septembra 1923 v nakladi »United Artists« in v Ameriki ni doživel bogzna kakega uspeha. Mnogo bolj pa ga je znala ceniti Evropa, ki je v edinstveni Charliejevi režiii odkrila novo, dotlej še nepoznano plat Chaplino-vega univerzalnega filmskega genija. Pomladi 1924 je Charlie proučeval scenario za »The Gold Rush« (Lov za zlatom), na katerem je delal polnih štirinajst mesecev. V Newyorku so film začeli predvajati septembra 1925. Ker je izgubil svojo prejšnjo dolgoletno partnerico Edno Purviance (njen uspeh v »Pariški metresi« je bil tolik, da jo je takoj angažirala neka druga firma), si je Chaplin izbral za svojo leading-lady mlado Lito Grey. Pozneje se je, kakor znano, ž njo poročil, in ker ni hotel, da bi njegova žena igrala v filmu, je začel film snemati vnovič s partnerico Geor-gijo Hale. Po povratku v Newyork oktobra 1925 ie začel Chaplin iskati ideie za svoi novi film. Sprva se je ogreval za »Klub samomorilcev«. nato za »Dandyja«. naposled pa se je odločil za »Cirkus«. Ker se mu ie tudi njegova druga partnerica izneverila (Georgi.io Hale je namreč v tem angažirala za dobo petih let družba »Paramount«), si je izbral za partnerico Merno Kennedv šolsko prijateljico svoje žene. Proti koncu lanskega leta je dovršil sedem dejani ter je upal. da bo film marca 1927 že zagledal beli dan. * Gagmain «e v Ameriki imenuje oni. kojega'naloga ie -fik^ti vedmc nnve komične in srotes'kne đomisleke in ideje, nazvane .ga«'. Med tem pa je nastala znana afera ž njegovo ženo. ki ga je silno potrla in mu onemogočila sleherno delo. Ves zdvojen in živčno strt je ostavil Hollywood in se zatekel iskat pokoja na svoje malo posestvo daleč od filmskega mesta, kamor nimajo dostopa niti najboljši njegovi prijatelji. Chaplin se je nekaj časa pečal z mislijo, da bi igral Napoleona. Ali kakor že večkrat se je tudi to pot skesal. Takrat še ni vedel, da pripravlja film o Napoleonu tudi Abel Gance. Ko je to zvedel, je svoj načrt definitivno pokopal Charlie kot zasebnik. Kadar se zvečer okoli enajstih po končanem delu. pripoveduje Robert Flo-rey, podam k »Непгуји«, v kavarno kjer se shajajo hollywoodski umetniki, naletim često na Charlieja, ki joponajveč Charlie odhaja... (»Lov za zlatom«). sam. brez spremstva ubira po poti. Kdor ga pozna le iz filma, bi ga težko prepoznal: na glavi ima širokokrajen mehak klobuk, ogrnjen je v ohlapen površnik — v Kaliforniji so noči strupeno-hladne. Široke modne hlače pa mu malone docela zakrivajo noge. obute v majčkene čeveljčke na gumbe. Tako sem se nekega decemberskega večera vračal iz Graumanovega kina »Egyptian« in hitel v našo kavarno. Tedaj zagledam nekaj korakov pred seboj dobro znano pojavo. Instinktivno sem zadržal korak in čudna melanholija me je prevzela. Bila ie gosta megla in Chaplin ie tiščal roke v žepu. Tiho ie stopal, ovratnik je imel zavihan in v svojem širokem plašču se je zdel kot otrok, ki si ie ogrnil očetovo suknjo... Na vogalu ulice Cherokee se je primerilo nekaj pomembnega. Charlie je srečal psa, velikega psa bogzna katere pasme. Sedel je na tleh in čakal bogve česa. Charlie je obstal. Našel je nekoga, ki se ie mogel ž njim pogovoriti. Poklical ga ie k sebi in pes ie Slika št. 3. vsem tuje vrtnice, ki se bodisi po bar= vi ali pa po obliki cvetov razločuje od o^ubenega cveta, prenesimo cvetni prah (pelod) in tako oplodimo pestiče s tujim pelodom. tOd pridobljenega semena se lahko nadejamo nove vrt* niče. i Kako lahko se nam zdi tako postom panje: res pravo igračkanjel Ali uspeh je vendarle silno redek. Od sto in sto na ta način vzraslih mladik jih je kaj malo, ki bi pokazale take znake, da bi jih dalje gojili, razmnoževali in razvijali. Način^;4cako se umetms vpjpj#jo-tovi vrtnic, naj pa opišem prav na kratko, ker za daljšo razpravo ni pro= štora. Morebiti se bo lotil zanimivega opravila kak ljubitelj rož med našimi čitatelji. Meni sreča ni bila mila, dasi sem se pred leti z veseljem ukvarjal z umetnim oplojanjem vrtnic. Pripravimo si v mesecu rožniku rožni cvet, kakor sem ga spredaj opisal. Poznejši čas pri nas ni več ugoden, ker plod do pozne jeseni ne bi dozorel. Ko smu odstranili vse barvaste cvetne liste in postrigli vse prašnike, imamo le še šo* pek pestičev v sredini. Od druge vrtni; ce, ki pa ima že bolj razvit cvet, od' režemo z ostrim nožem skupno vse prašnike in pestiče. Vse to je kakor na tanki ploskvi. Iz sredine pa pre* vidno odstranimo pestiče. Ostanejo nam le še prašniki, podobni majhnemu venčku.* Zdaj pritrdimo venček na pripravljene pestiče, in sicer tako, ka= kor da bi že preje bili skupaj. Tuji jih v prst čez in čez. Tako semenje prezimi in prvo pomlad že skali, če ga je kaj kaljivega, kar je zopet vpraг šanje zase. Mladike presadimo spo* mladi v gredo, ki smo jo v jeseni dobro pognojili. Presen gnoj škoduje nežnim Slika št. 5. Slika št. 4. prašniki oddajajo nalik ovratniku pe* stiče, ki naj jih oplodijo. Prav nalahko in previdno prevežemo z drobnim bastom (ali nitko) navzkriž prašniški venček, da prehitro ne odpade; vse skupaj pa zavarujemo še s prav prozornim pajčolanom, da zabranimo do* stop žuželkam. Tako je delo končano. Tako delata dva svetovno znana vzgojitelja, ki sta o tem pisala v ino> zemskih strokovnih listih. Pisec je sam preizkusil ta način in dognal, da je zelo lahek. Drugi dosezajo uspehe na ta način, da samo nabrani pelod pre« našajo s čopiči na brazde pestičev, ko so le*ie za to zrele, t. j. ko imajo sprejemljivo sluzo. Ostalo pa je pri vseh enako. Plod dozori do pozne jeseni. Ni pa tako živo rdeč, kakor sad naših šipkov po logih: večji je, večkrat tem« norjav ali celo zelen.** Seme je vzlic temu kaljivo. Nikakor ne smemo prU dobljenega semena posušiti. Posušeno seme namreč šele čez leto dni vzklije v prsti. Izluščeno seme posadimo takoj v primerne posode in v rahlo ilovnato peščeno prst. Posode pokrijemo, da ne pridejo miši do semen. Zakopljemo * Slika št. 4. ** Slika št. 5. rastlinam prav tako solnce. Če jih namreč obžge, se zasenčijo, dokler niso dovolj krepko zrasle. Z olesenelimi mladikami cepimo »na zeleno« šipke, ker bi morali sicer predolgo čakati na cvetje, če bi vzgajali mladike do cvet> ja. Cepljenke cveto v enem letu. Uspeh bo pač le skromen, neprijetnih razoča* ran j obilo, ali bodri nas upanje, da nam morebitni uspeh ves trud poplača. Dandanes prednjačijo Američani in Angleži v negovanju vrtnic. Zaslovel je tudi lyonski vzgojitelj Pernet, ki je imenoval po sebi neko vrsto križank; Nemci jih imenujejo Lutea hybride. Te so najlepša vrsta barvnih vrtnic, med njimi pa je najlepša Wilhelm Kordes, imenovana po vzgojitelju NU zozemcu. Barve je kapucinsko rjave in rdeče na zlatorumeni podlagi, t. zv. terakota barva. Vzgojenih je bilo že več kot šest tisoč poimenskih vrtnic, tako trde strokovni listi, a dve tretjini sta že izginili iz prometa. Svetovne tvrdke, ki se bavi jo zgolj z vrtnicami, imajo v svojih cenikih okrog dva tisoč imen. ki so vsa priporočljiva. Pa tudi to je mnogo preveč. Vsako leto se po' javi par sto novosti, ki jih hvalijo na vse pretege, a večina jih kaj kmalu izgine iz prometa. Dobri sta zgolj dve ali tri iz vsakoletne produkcije. Vrtnic višnjeve barve tedaj še nU mamo. Pri vzpenjalkah jih je par, ki naj bi bile modrikaste, a čiste, jasne modre barve ni nikjer. Zato Da imamo dovolj drugih, uprav bajnih barvnih kombinacij. A. M.: Po Franciji in Belgiji. XI. Iz Ganda v Ostende. Vožnja iz Ganda v Ostende je vožnja skozi zapadno Flandrijo. Pokrajina se ne spremeni mnogo. Njive in travniki so tu obdani z malimi jarki; ob njih so v vrstah zasajena mlada drevesca, med njimi obilo jelš. Hiše stoje povsod raztresene po polju; tudi tod so majhne, ali prijaznejše, ker so pobeljene. Toda ne, prehitro sem se pohvalil; tudi tu je, kakor v ostali Belgiji, mnogo mnogo umazano rdečih, kakor da so iz sirove opeke. V pokrajini se pojavljajo drevoredi visokih, ali visoko navzgor obsekanih dreves; pričajo očividno o pomanjkanju gozda v zapadni Flandriji. Ti veliki drevoredi preprezajo ravnino na vse strani in so najmarkantnejša oblika pokrajine; za njimi se zniža nebo do zemlje in kipeče oblike mogočnih drevesnih vrhov so najživahnejši element pokrajine ter ostanejo v spominu kot nepozabno znamenje, kakor griči s cerkvami na Slovenskem. Nekako na polu pota je Bruges, po flamsko Brugge. Pravilo, da je zares mrtvo mesto, ki se ni moglo kot Gand na moderen način uvrstiti v novo gospodarsko tehniko. S proge pa se vidijo ravno najponosnejši spomeniki stare slave; prav kakor v Gandu kipijo iznad hiš mogočni stolpi, vsak zase kot temna, mrk'a trdnjava, ki se zaveda, kako trdno stoji in kolikim daje moč in zaščito. Vmes je videti ogromne grebene in stolpe starih cerkva: stara Flandrija stoji tudi tu še. V vlaku je domača nedeljska publika. Pogovarjajo se skoro le francosko; služkinja vis. a vis bere flamski prevod Montepina: Het Blumenmuijs, kar pomeni cvetličarko. Tu smo očividno v najbolj flamskem delu dežele; celo železničarji si tu dajo znake po flamsko. Kondukterji so skoro kot v Italiji, mladi fantje .elegantni in okretni; tudi v belgijski uniformi se človek lahko postavlja; nizka, nazaj na teme pomaknjena čepica z velikim ščitcem učinkuje elegantno in fantovsko hkrati. Ostende. Pred kolodvorom reklama za hotele, česar doslei na potu še nisem opazil. Mlad dečko me popade in me hoče z neverjetno vsiljivostjo, kakor je običajna pri ciganih na našem jugu. pridobiti za svoj hotel. Okrog tr- ga pred kolodvorom stoje hoteli, združeni s kavarnami in restavracijami, kar po vrsti. Stopim kar v enega brez izbire in dobim sobo v tretjem nadstropju za 25 frankov. Hotelir pravi, da je še srečen slučaj, da sem tako lafoko dobil sobo, ker je sedaj v Ostendeu vse oddano in se imam zahvaliti le srečnemu naključju, da nekdo, ki je sobo naročil, še ni prišel ob domenjenem času. Ostende ima sicer 45.000 ljudi, ali razpored mesta je tako enostaven, da je orijentacija silno lahka. Izpred postaje drži v mesto velika, ravna glavna cesta, ki gre brž pri kolodvoru čez morski kanal z jadrnicami. Na cesti je bila prav tu res velika množica ljudi in dasi je bilo nedeljo zvečer že okrog polsedme. so bile vse številne prodajalne odprte. Gledam množice in izložbe, preobložene z vsem mogočim, kar se pojavi od nekod godba, nevelika civilna muzika, in jo mahne po glavni cesti, očividno proti morju. Vsa množica se zgane za njo in maršira veselo po cesti. Ljudi je toliko, da preplavi živa reka tudi sredo ceste; vse je videti tu, gostje, nedeljski izprehajalci, meščanstvo brez izbire. Muzika svira lahkotne marše, koraka se strašno prijetno; pisana množica se ie samo toliko razredčila, da ie mogoče vmes pogledati fasade hiš in izložbe prodajalen, ki jih je v vseh ulicah, kar jih je videti spotoma, toliko, da jih več res ne gre v hiše. In vse bogato založeno, vse odprto. S hiš vise zastave, ljudje gledajo veselo in se menijo sila živahno; vesela dežela to, zapadna Flandrija. Vprašam gospoda, čemu zastave in godba, pa mi pove, da je v Ostendeu vsako nedeljo tako. Pogledam ga malo neverno, pa mora že zadostovati. Naposled godba zaviie na desno, na prostorni trg Place d' ar-mes ali Wapenplaats in tam utihne; publika pa ostane na cesti. Vidim, da je cesta polna v obeh ismereb in kavarne so polne ter restavracijski prostori pred velikimi hoteli. Ali morja še ni videti. www ja Ж w Ж \y ч Bikoborbe na Španskem, Bikoborbe, ki so danes specifična last španskega naroda, so bile znane že starim Grkom in Rimljanom. Kakor so imeli v drugih deželah viteške turnirje, tako so se vršile na Španskem bikoborbe. Bile so v prvem času privilegij viteškega stanu. Kot take jih najdemo že v 12. stoletju. Pod Filipom IV. je krvavo klanje doseglo tako stopnjo, da se mu je Bikoborec njegov naslednik Filip V. odločno Uprl in igre reformirat. Ppsihmal niso nastopali kot bikobojci plprnenitaši, marveč,mladi obrt m zivljehški pbkric"pogumnIh fore-adorjev. Skoro vsako premožnejše mesto na Španskem ima svojo areno na posebnem trgu, Placi de Toros. Arena ima podobo amfiteatra. Največji trgi za bikoborbe so v Sevilli, Valenciji in v Madridu. Madridska arena ima prostora za 12 do 14 tisoč gledalcev. Bikoborba je zelo dramatična in se razvija v hitrem tempu. Redkokdaj ostane bik več nego dvajset minut živ v areni. Lahke in težke telesne poškodbe, zlasti zlomljena rebra, so čisto navadna stvar pri teh krvavih igrah. Številno poginjajo pri bikobobah tudi konji, vendar je bilo prejšnje čast v tem pogledu več žrtev nego danes, ko se uporabljajo v areni le stara kljuseta. Prej so gnali biku nasproti mlade iskre konje z zavezanimi očmi. Žival ni ne videla, ne slutila, kdaj jo bo razkačeni bik popadel in nabodel na roge ter ji razparal trebuh. V srednji in južni Španiji ter v Barceloni se vrše corridas de toros, kakor imenujejo Španci to vrsto zabave, vsako leto od Velike noči do novembra. Predstave so vsako nedeljo in vsak praznik, večinoma popoldne od 4. do 6. ali pa od 5. do 7. Poleg pravih bikoborb pa poznajo Španci še neke druge, manj krvave prireditve, novilade. pri katerih nastopajo deloma neizvežbani bikoborci, novilerji. Bore se z nedoraslimi biki. V severni Španiji in v Kataloniji so krvave igre že bolj redke. Produkcije se ne vrše redno, ampak le ob posebnih prilikah, . Cirkusov in trgoy, kjer se vrše krvave igre, so našteli v Španiji okrog 200; poleg tega se pa vrše bikoborbe ponekod kar na odprtih prostorih. Cirkus, v katerem še merita žival in človek, je okrogel. Borišče (redondel)' loči od gledalcev poldrugi meter visoka ograja. Sedeži se dvigajo v obliki galerije. Spodaj. na dnu, sede manj imoviti sloji, v višjih vrstah pa bogataši. Naval na vstopnice je posebno pri večjih bikobor-bah', kjer nastopajo borilci s trofejami, zelo velik. Živali za krvave scene prihajajo večinoma iz Andaluzije^ Posebna razplo-dišča skrbe, da se pasma ohrani orj čisti krVi in da se ne pomeša s križanjem. Bik. namenjen za arepp, ne sme biti preko pet let star ter ima navadijo ceno 4;в0в <131)0 peset. Najprej, ga;- dobro "nakrmijo" in napasejo, potem ga" vpre-žejo med dva vola in s trakovi ozaljša- nega ga vodijo na kraj bikoborbe. Tako je bilo zlasti v starejših časih, ko so bile razmere povsem patrijarhalične. Danes skrbi za prevoz bikov tudi železnica, ki prevaža živali v železnih kletkah. Preden se bikoboba začne, zapro bika v temnico,' imenovano torilo, ki stoji poleg vsake arene. Bik se v t.emi razvna-me in plane razdražen v cirkus. Tudi bikoborci so navadno doma iz Andaluzije ter izhajajo ponajveč iz preprostega ljudstva. Kot poseben znak svojega poklica jih krasi čop las ob sencih. Količkaj spreten bikoborec zasluži vsaj 15.000 peset na leto. Priljubljeni prvaki in izvoljenci, espade, pa zaslužijo često tudi lOkratno vsoto. Znani Rafael Guerra. imenovan Guerrita, iz Kor-dove je samo v eni sezoni ugonobil 225 bikov, zaslužil ogromen denar, postal milijonar in umrl kot velik gospod. Tipičen primer, kako lahko obogati torero, nudi slučaj Antomia Fuentesa, Mož si je nakopičil ogromno premoženje. Najslavnejši bikoborci našega časa so: Sevilec Bombita, Vicente Pastor in Gallito. Glasoviti Machaquito je našel 1. 1911. smrt v areni. Bikoborbo vodi vedno zastopnik upravne ali lokalne oblasti. Znamenje za začetek predstave da z robcem. Navadno udarijo pavke in zadonijo trobente. V cirkus prikorakajo mestni sluge v starošpanski noši. Posebno pozornost vzbuja vedno prihod borilcev, tako zvane kvadrilje, katero sprejme godba s kakim bojnim maršem. Na čelu • kvadrilje gredo espade ali matadorji, za njimi stopajo pribočniki, ki morajo vskočiti, če se pokaže potreba. Slede jim banderili in pikadorji na konjih. Sluge z vprego skrbe za čiščenje arene. Mrtva žival se naloži na nekakšno brano in se potegne iz cirkusa. Kvadrilja se pokloni pri vstopu v are-do voditelju bikoborbe, ki vrže mata-dorjem ključ od temnice, kjer čaka zaprti bik. Nalašča zato določeni torinero odpre vrata in bik plane v areno. Predstava ima tri dele. Najprej izzivajo bika pikadorji, ki ga vabijo k napadu. Pri tem se mu spretno umikajo. Naloga pikadorjev je zasaditi živali v tilnik čimveč pikov. Pikadorji jašejo na konjih, a ne na čvrstih in iskrih živalih, marveč na mršavih, izžetih kljusetih, Katere biki razmesarjjo že v prvem naskoku. Če se konj zgrudi, priskočijo na pomoč kapeadorji z rdečim plaščem in skušajo bika ižmamiti drugam, da se pi-kador lahko postavi zopet na noge. Mrtvo kljuse se odstrani, krvave madeže pa posujejo s peskom. .Ko so pikadorji bika dovolj razdražili, se prične drugi del predstave. Nastopijo banderilerji. noseči v rokah banderile. Bikoborba v Sevilji katere zasajajo biku v tilnik. Umikajo se napadajoči živali s skoki v stran. Ban-derile so kakih tri četrt metra dolge osti z zastavicami na koncu. Zabadanje ban- pi še puntiljer, ki zabode bika z milostnim sunkom. Predstave je konec, mrtvega bika nalože na vozilo in ga odpeljejo iz arene. Francisco 'de deril se vrši na več načinov; najopas-nejše je od strani in od spredaj. Ta način je najriskantnejši, saj je jasno, da tvega banderiler pri njem svoje življenje. Če se bik napadom upira, bodisi da je utrujen, bodisi ker se mu je polenila kri, poprimejo banderilerji s smolo namazane goreče banderile, katere zasajajo žrtvi v tilnik. Ogenj razvname in raz-draži bika do skrajnosti in če postane žival preveč agresivna, jo zopet omamijo z rdečim suknom. Slednjič da vodja bikoborbe znak za tretji in poslednji čin. Espada nastopi z mečem v desnici i,n škrlatnim plaščem v levici. Prikloni se pred prezidentovo ložo, se postavi pred žival io jo naskoči. Vcasi celo poklekne pred bika, češ, poglej, kako hladno kri imam! Sedaj gre samo še za smrtni sunek, za esto-kado. Tega mu zada espada na ta način, da teče biku nasproti in porine meč skozi tilnik v prsi. Udarec pa le redkokdaj pogodi žival do smrti. Še opasnejši način usmrčenja je re-cibiendo. Tu nastavi bikoborec svoj meč, da se žival zabode vanj z vso besnostjo. Če se napad posreči, pristo- pa: Bikoborba -v,;,;, , л Bik'oborba zahteva od gledalca močnih živcev. Najpretresljivejši prizori pa so tisti, ko padajo izgarani konji. Poskusi, da bi se bikoborbe na Španskem odpravile, so se izjalovili. Sicer je treba priznati, da vsi Španci niso prijatelji teh krvavih iger, a ljudstvo, množica, ima s predstavami svoje veselje in sledi produkciji z napetostjo, pobožnostjo in vdanostjo. Nekoliko manj krvave kakor na Španskem so bikoborbe na Portugalskem. Tam nastopi v areni pikador v staroportugalski dvorni obleki na paradnem konju. Zastopnik oblasti mu podeli dovoljenje za začetek predstave. Trobente zadone m bik se zapodi v cirkus. Rogovi na glavi so mu oblečeni z usnjem in borilec se večkrat zavihti čez bikovo glavo na drugo stran, njegovi pomagači pa med tem krotijo bika in ga drže za roge. Preden se igra zakliuči, sune espada bika z lesenim mečem, ki simulira smrtni udarec. Žival vprežejo nato med vole in jo ob zvonenju zvonov in klicanju množice odpeljejo iz cirkusa. Josip A. Hajnšek: Stari iti novi Stambul, Carigrad, v maju 1927. Vsakdo, kdor je bil vsaj enkrat v Carigradu, bo vse življenje hvalil njegovo lepoto, čeprav si je še toliko želel večje snage, tehničnega napredka in ste, ki mirno srebljajo čaj in igrajo na karte. Turki imao namreč posebno razvito kvartopirsko strast; v tem jih menda ne prekaša noben narod na svetu. Piješ kavo ali čaj in noga se ti sko- Pogled izpred Aje Sofije zapadnjaške udobnosti, ki jo obiskovalci vzhodnih dežela tem bolj pogrešajo, čim dalje potujejo na vzhod. Mimogrede bodi povedano, da se razmere v tem oziru neprestano izboljšujejo in ne bo dolgo, pa bodo tujci že tožili za zašlimi časi, ko je bil Carigrad vse drugačen: bolj izviren, bolj orijentalski. Če stopiš po dolgotrajnem potovanju z Orient-expressom čez balkanske ravnine in planjave na carigrajsko postajo, se malce začudiš, ker je kolodvor po naših pojmih dokaj provincijalen in zanemarjen. Nič ne kaže, da si prišel v tako znamenito mesto. Kajpa, na vzhodu si in veš, da je civilizacija parnih strojev prišla semkaj znatno pozneje. Pa še zdaj so jo zadrževali v fazvoju pregloboko vkoreninjeni starinski običaji in verski predsodki. Kreneš dalje in opaziš kar na koncu železniških tračnic majhne mize in stolce. To je začetek kolodvorske kavarne «Melek tlanzade». Vsedeš se med go- na carigrajsko pristanišče. rajda dotika železniških tračnic, med katerimi so najznamenitejše proge v Lvropi, saj je carigrajski kolodvor važno prometno križišče med Evropo in Azijo, vzhodom in zahodom. Tu so brzi vlaki, ki odhajajo v Pariz, Prago, Berlin. Promet je dokaj živahen; vidiš ljudi iz vseh mogočih krajev; Evropce, ki se vračajo iz Azije in Azijce, ki potujejo v Evropo. Trgovce, diplomate, turiste, pustolovce. Pisan človeški sejem se ti kaže pred odhodom vlakov. A blizu proge mirno kvartajo Turki in pijejo čaj. Njim se nikamor ne mudi... Če hoče kdo odpotovati v Azijo, se mora z ladjo prepeljati na maloazijsko obal Hajdar Paša (Skutari). Odtod se razpreda mreža azijskih železnic, ki vodijo daleč na vzhod: v Teheran, Bagdad, Bombay. Tu vidiš še pestrejši človeški sejem: poleg zamorcev in temnopoltih Arabcev se gnetejo palestinski Zidje, mršavi Saharci, lokavi Perzijci in visokorasli Indijci. Prispeli so v Carigrad po opravkih; nakupili so si raznih potrebščin in se vračajo z obilno prtljago v svoje kraje. Kakor v prejšnjih časih, tako je tudi zdaj promet po carigrajskih ulicah zelo živahen in nenavadno pisan. A domačini pravijo, da se ves Carigrad od leta do leta bolj «evropejizira», kar marsikateremu staremu turškemu rodoljubu ni prav nič po volji. Poglejmo samo v mošeje, ki so ponos Carigrada in ki jih je v prestolici turških sultanov-kalifov toliko, da jih ne moreš prešteti. Vedno bolj propadajo in nekatere se že podirajo. Nihče več ne skrbi zanje. Mladega turškega rodu se je oprijel praktičen duh, vse se poganja za dobičkom, stari običaji se pozabljajo, ko-ranovi nauki imajo vedno manj moči. «Življenje in svet» je že poročalo o usodi Aje Sofije, ki se izpreminja v zabavišče. A to je najznamenitejša cari-grajska mošeja. nekdanja Konstantino-va cerkev, kjer je po propadu Bizanta in turški okupaciji Konstantinovega mesta zamenjal križ Mohamedov polmesec. Medtem, ko počasi propada staro-turški Carigrad s svojimi napravami in zgodovinskimi ostanki, se vednO bolj širi Beuly. mesto Evropcev in drugih tujcev. Tu je glavno trgovsko pristani-» šče, ki je zmerom polno ladij. Povsod, kamor stopiš, vidiš lepe., velike hiše. banke, trgovine, skladišča, vmes med ulicami pa so krasni parki. Tu komaj občutiš, aa si na Turškem. Tretji del mesta je maloazijski Sku-tari. Ta del se še najbolj drži v svoji trdovratni turški starokopitnosti. Tu bivajo nekdanji begi in age, častitljivi carigrajski patriciji. Mesto kaže docela turški značaj, vmes pa se vplet-a tudi vpliv grškega življa, ki ga je tu veliko. Promet rried ,€jbema obalama — hkrati tudi med dvema kontinentoma — opravljajo ladje, ki vozijo približno 20 minut. Krasno je ob morskem kanalu Bo-iporju. Tu so najlepši parki, peščena kopališča,, vrtovi s pomarančami, smo-kvami, citronami, oljkami, palmami itd. Navmes so divne vile, sadovi bogastva in razkošja. Kanal je dolg kakih 25 km in širok približno 800—1000 m. Ponoči ga razsvetljujejo reflektorji, tako da lahko ladje plovejo brez skrbi kakor podnevu. PriznatK.je treba, da se tlova turška vlada, ki se krepko drži v Angori, na vse kriplje trudi, kako bi Carigrad povzdignila in v nemali meri tudi, kako bi njegov tujski promet kar najbolj izkoristila v prid državni blagajni. Glede tega so Turki sicer previdni, a kadar treba, tudi brezobzirni; vsekakor je Carigrad' S svojim tujskim in trgovskim Haidar Paša (Skutari), maloazijski del mesta. prometom tudi za novo Turčijo zlata ruda. Že ponovno so se razširile vesti, da bodo Turki preimenovali Carigrad in mu dali tako v turškem kakor v ino- zemskih jezikih ime po Kemalu paši, v katerem vidi mlada Turčija narodnega odrešenika. Zgodilo bi se mu tedaj tako kot Petrogradu, ki je danes Ljenin-grad. Džamija sultana Ahmeda. M a j n i k' o v a bovla. Odreži' precej velikemu šopku . prvenca (Wal4tneister) cveteče vršičke,: паИј- na to cvetje, dobrega belega vina, pridenj še precej sladkorja in neolupljeho, na rezine zrezano pomarančo. To pusti par ur pokrito stati, da se vino navzame prvenčevega vonja, nato' ga serviraj v. šampanjskih kozarcih. Predolgo cvetje ne sme ostati v vinu, kfer postane sicer vino grenko. Malo nadomestilo za jedilno shrambo so poleti peč; po sobah.' Osna? ži jih .vsega pepela, obloži s časovnim papirjem, nato z beliiim. Potem lahko spravljaš v peči prekajeno in tudi pečeno meso, slanino, surovo mašilo, vino, mezgo v ko- zarcih. ckuhEsio saidje i. dr Tu je zračno, hladno in rti muh. Celo- sveže sadje, zelenjavo in ostanke jedi lahkfi spraviš v to malo shrambo; porrini samo,'da te stvari oddajajo vedno nekoliko vlage in je -treba zato papir v pečeh večkrat' prdneniti. Čajna esenca. Namakaj v dobrem rumu 24 ur-čaj dobre vrSte, potem odcedi. Tekočino nalij v steklaničico in io uporabljaj kot čajno esenco. Žlica te esence, zmešana v vroči vodi s 'sladkorjem, daje na potovanju ali izletih јдјко dobro pijačo. Seveda piješ lahko tudi'"mrzlo. Žuželke se ne zarede v mesu, ce ga potrosiš z zdrobljenim ogljem. Na ta tiačin tudi obvaruješ meso. da ne gnije. p. v. B. Francoščina za samouke. Metoda lezikovneg* pouka na praktični podlagi. Belgrade, ayant effectue9 le raid10 Pariš — Bombayu et Bombay — Belgrade en douze etapes.12 Les aviateurs e-scortes13 par une escadrille de chasse,14 ont effectue9 un atterrissage15 impec-cable16 au camp d' aviation'7 de Ze-mouri, pres de18 Belgrade, devant19 plus de20 cinquante mille personnes.21 A leur arrivee,22 le capitaine Sonder-mayer et le lieutenant Bajdak ont ete portes23 en triomphe24 sous25 les accla-mations26 de la foule27 jusqu'& la tribune28 officielle.29 (Quotidien, 10. 5. 1927) 9 (sjoi-tefsktUe; izvršivši eftectuer(efek.fle) izvršiti, izvesti 10 ('ed) [angi. beseda] pohod, polet 11 (bt&bO mesto v Ind ji 12 (a-du-zetap) v dvanajstih presledkih, postajah 13 (eskorte) spremljani escorter (eskorte) spremljati 14 (eskadrij-dašas) lovska eskadrilja, oddelek lavskih letal lov pristanek brezhibei tabor od letalstva, letališče poleg, blizu pred več kot osebe pri njih pr hodu so bili nešeni nesti v zmagoslavnem izprevodu pod, med vzkliki množica tribuna, oder uradna la chasse (lašas) 15 (ateiisaž) 16 (rjpskabli 17 ( 4-davjasj®) 18 (pre-da) 19 (dava) 20 (">lii da) 21 ( srson) 23 (alce-rarive) 23 (Ф-tete-potte) porter (porte) 21 (a-tri(pt) 25 isu) 26 (akiamasjtp) 27 (ful, 28 (tribun) 29 (oti jsl) ž. m. ofiiciel (ofisjeJ) 18). Razlaga. Nedoločni on a signaee on a celebre on releve on y trouve on peut atteindre on travaille on signale on compte zaimek „on"-javili so slavili so povdarja se tam najdemo, tam se nahajajo more se doseči dela se javlja se, javljajo štejejo on avait enregistre vpisalo se je bilo, javilo se je bilo on sait ve se on n' a pas idee človek nima pojma človek si ne more predstavljati. „On", ki odgovarja nemškemu ,man', je nedoločni zaimek za tretjo osebo ednine in se rabi samo kot osebek. Kot je iz navedenih primerov razvidno, ga prevajamo na različne načine : s 3. os množ., s „se", s „človek", in dr. Coupable1 imprudencel2 — Mais,3 ma4 parole,5 il n'a plus6 son equilibre?7 — On n'a pas6 idee7 non plus8 de faire plomber9 treize dents10 k un en-fant l11 1 ikupabli kriv, -a; kazn'v, -a 2 iTjorudas) neprevidnost, nespamet 8 i m:) toda 4 (ma) moja 1 pri moji 5 (parol) bfseda j veri 6 nlna-plu) on nima več 7 (ekilior) ravnotežje 6 63-napa) nima se, človek nima 7 (ide) pojem, ideja 8 (пм-plii ne vec, tudi ne 9 f;r plejibe) dati plombirati 10 (tr:'.-da)_ trinajst z >b 11 ( -S-nlf*) [enem ] otroku Urejuje Božidar Borko — Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. — Za «Na. rodno tiskarno® d. d. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.