Pomenki © siovenskem pisanji. XLI. T. ,,Iz desetega veka imanio Slovpnci tri kratke spiske svojih pravib prededov. Cesar Karol Veliki jp bil ukazal, da trpba nekterp corkvene reči njegovim narodom v materni jezik prevesli; tako so nastali tudi spisi, ki jini praviuio s p o m e n i k i brizinski (zato ker so bili najdeni v zavodu brizinskem na Parskera), ter jih ne morpmo prečislati, zato ker nam svedočijo očitno, kako si je bila naša slovensčina v rodu z jezikom Slovencov panonskih in uioravskih". (Ber. gioinaz. VIII). V. Oerkvena reč pa narodna reč — kako se je lepo vjemala tedaj, zakaj bi se ne tudi sedaj ? T. Dobrovsky je pisal I. 1826 Kopitarju, da je po starosti najpred tretji, potem pervi, in naposled drugi spominpk, in tega je spisal morebiti škof Merseburški Boson 1. 970, za Čehe prenaredil sv. Vojteh (Adalbertus), Slovencera poslovenil pa škof brizinski 1. 1020. Una dva spominka sta bila po njegovi misli spisana 1. 950 ali pa že 1. 900. (Glag. Cloz. str. 41.) U. Tedaj j ili ni spisal Abraham ? T. Kopitar je dobil popis in zvest prepis teh spominkov, in iz vnanje oblike pa tudi iz notranje skaže nasprot, da je vse tri spominke pisal ali škof Abraham sam, ali kak učenec ali pa učilelj njegov, posebno meni, da je pisala, nemara po Abrahamovem narekovanju (Abrahamo dictante) 2. in 3. spominek ravno tista roka njegovega (nemškega) učenca, ktera je pisala neke druge latinske pisma Abrahamove, zato ker se zamenjuje v le teh (latinskih) spisih soglasnik b pogostomas soglasnikom p ravno tako, kakor na več mestih 2. in 3. spominka. U. Kako da je Dobrovsky inislil, da je drugi spis po českem poslovenjen? T. Ker so v njem nektere československe oblike; ali Kopitar je zlasti po Jarniku skazal, da so vse tc navadne Slovpncem posebno koroškim. U. Tedaj se tudi v brizinskih sponiinkili razodeva slovenskočpska vzajemnost, kakor se je bila prikazala že v 7. stoletji, kedar je československi narod vladal Samo! T. Po samih teh spiskih se pač slovenski jezik sploh soditi ne more in ne sme. U. Kakošna pa je beseda? T. Dosti lepa, in prav čuditi se je, da se neniški vpliv v njih skorej celo nič np kaže; vidi pa se novoslovenski očitno v premnogih besedali in oblikah. Sploh se vjpinajo s staroslovenščino, in to mora znati. kdor hoče razumeti onienjeiie sponiinke. ZLII. U. Kako so pisani pervi slovenski spominki? Ivaka je p. njihova vnanja oblika? T. Pisani so, bi djal, laško-latinski, nekako čudno z iatinico, in kažejo nam, kako nespretna je bila pcrva poskušnja z lalinskimi čerkami, ker latinski pravopis niuia dosti pismeu za vse glasove slovenskega jezika. Posebno težavo so delali pervemu pisatelju sičniki in šumniki, nosniki in polglasniki. V. Vsak začetek je težak, že rojaku, kaj še le tujcu, zlasti v jeziku, dokler se še ni ustanovil! T. Ako pomislimo, kako nevgodna in okorna je latinščica za slovenski jezik, kakor so nam priča brizinski spominki, lahko razvidimo, kako moder je bil (Jiril, daje berž spoznal narodni značaj in njegov jezik, ter vpeljal posebno pisavo (vid. Zlati Vek str. 284). U. Kaj imajo pa v sebi, ali kakaje njihova notranja oblika? T. Zapopadek pervemu spisku je očitna spoved, ktero naj mdii Ijudstvo za duhovnom, v kteri človek naposled prdsi Gospoda, naj ga otme, in se mu ves daruje v ta nauien, da bi bil kdej med izvoljenimi. Zapopadek drugemu je ogovor ali opominovanje pred spovpdjo. Govori o g r e h » pervega človeka in njegovih nasledkih, pa o rešenji in njegovi dobroti. Posncmati so nam oni, klere sedaj čestimo, kteri so se Bogu približali zlasti z dobrimi deli telesne milosti. Stati nam je vsem kdej pred sodnjim stolom, in ker Bogu se prikriti ali mu ubežati ne moremo nam je bolje se sedaj spovedovati, zlasti ker s pravo vero in dobro spovedjo sedaj dosežemo, kar so predniki naai t. j. pervi kristijani mogli le z vplikim terpljenjem. Zapopadek tretjemu je spet spovedna molitev, v kteri spoznava svojo vero ter prosi svetnike, da mu pomagajo; spominja se sodnjega dne, in da bi bil takrat brez sramote, se zdaj izroča milostivemu Bogu zavolj njegovega Sina. U. Tedaj so vsi trije sporninki verskega in cerkvenega dulia. T. Z hičjo svete vere nam je prisijala tudi Iuč prave omikp, pprve književnosti. Kolikp pompmbe so nam torpj ti sponiinki ne le v jezikovem, teinuč tudi v verskem obziru — nam Slovencpm katoliškim! XLIII. (J. Ker so le-ti spisi za nas tolike pomembe, so se gotovo mnogi z njimi pečali ter jih razlagovali. Povej mi še, kteri so ti, ali popiši mi nekoliko njihovo slovstveno osodo ali zgodovino! T. Razglasili so brizinske spise najpred !. 1807 (Neuer Lilerar. Anzeiger Nro. 12). — Drugi jih je oznanil Dobrovsky I. 1814 (Slovanka str. 249—251), kteri jih je sam v Mnihovem vidil, prepisal, in prepis je poslal Kopitarju, češ, naj ga ta učeni kranjski Slovenec prevdari in primerno razloži. Razodel mu je poznej tudi svoje misli o teh rečeh, kakor sem že prej omenil. — L. 1825 je dal Metelko v slovnici svoji (Vorr. XIII..) ponatisniti pervi spominek (po W. Jahrb. d. Lit. 1822) ter ga je prepisal po svoje z nekterimi opombanri in pridjal je latinsko prestavo. Toda Dobrovsky in Jarnik sta mu koj popravila nektere reči n. pr. da izpovuede ni pismeni pogrešpk, ampak prav po staroslovenski; da ima zinistve svoj pomen in ni namesti nečistve; daje nedela pravi rodivnik iz imen. nedel (m. sp. nedev, nedieu der Feyertag, ne pa nedelja der Sonntag); da se vuez prav bere vps, po stsl. vpsi in postenih, ne pa postnih (contra jejunium, cf. Mpt. Vorr. XIV — XVII). U. Ali jih ni dal na svetlo Kopitar sam? T. Prehitela sta ga rusovska učenjaka P. Koppen in Al. Vostokov, ktora sta med pamatniki ali spominki slovenskimi priobčila, nckoliko popisala in razložila tudi brizinske slovenske 1. 1827 v Petrogradu (str. 54 itd.). Vendar Vostokov jih jp prepisal tedaj cirilski in — slovenščini ne dokaj všeč — zasukal nekoliko po Ostromirovo, kar je dobro poiuniti pri njiliovem razlaganji po njegovi pisavi. L. 1836 jih je dal na svetlobo Kopitar v svojem glasovitem Glag. Cloz. str. 33 — 45. (Specimen dialecti carantanicae sec. X.), kjer jih jp zgodovinsko in jezikoslovno razložil. Dobil je zvest prepis vsega frizinškpga spominka iz Monakovega. Ker je izvirni spis teže umeti, ga je prppisal nekoliko bolj slovanski t. j. v iatinski abecedi s privzeiimi cirilskimi čerkami po lastniji slovenskega jezika. Razun tph je dal natisniti tudi Vostokovov prepis in Iatinsko prestavo vseh trph spominkov. Sam učen Slovenec je dobro pojasnil neklprp rpči, kterih drugi Slovani Iehko umeti ne morejo. U. Ali se jih je lotil sicer kteri Slovenec? T. L. 1848 je spisal Metelko pristavek k predgovoru, ki ga ima v svoji slovnici (Anhang der Vorr. des Lehrgebaud. der Slov. Spr.), v kterem je podal svojim rojakom razun blagovestvovanija sv. Joana (Iskoni beše slovo t. j. V začetku je bila beseda itd.) še drugi in tretji spominek v svoji pocirilici (Metelčici) in latinski prestavi. Oba ta spisa nekolilo slovniško razklada ter ji je prepisal v sedaj navadni besedi. Hvale vredno je to delo, ker Glag. CIoz. so le malokteri brali, in spouiinki so bili celo Slovencem premalo znani. L. 1854 je sostavil Janežič dobro slovensko slovnico s kratkim pregledom slovenskega slovstva z malim cirilskim in glagoliškim berilom za Slovence, v kterem se berejo tudi brizinski .sponieniki (str. 160 — 168) v pervotni in cirilski pisavi. L. 1854 in 1861 jili je dal v izvirni obliki natisniti Miklosich v svoji staroslovenski čitanki (Chrestomathia palaeoslovenica pg. 51 — 55 ,,Specimen linguae slovenicae dialecti carantanicae". — Monunienta Frisingensia.), in II. spisek je sprejel tudi v ,,Sloven. Berilo za 8. gimnaz. razred I. 1865, str. 19 — 22". Dal ga je pa tii natisniti le v pervotni latinici in svoji lastni poiatinici. Zal mi jp, da ni sprejel v imenovano berilo vseh treh za Slovence tolikanj imenitnih spominkov, in da natn jih ni prepisal po cirilski, ker gotovo je, da se v ci- rilski pisavi veliko bolje razodeva njihov slovenski značaj in kaže sp s tem Ippšp, kako se strinja nova slovpnščina s staro slavno preslavno svojo materjo!