Poštnina plačana v gotovini CENA IZVODA 20 DIN Ir*1 tzdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Franček Mirtič — Rokopisov ne vračamo — Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 600-701/3-84 —- Telefoni: uredništvo: 21-281 (ob nedeljah tudi 20-552 In 21-281) — uprava: 21-281 — letna naročnina 800 din, polletna 400 din Leto XIV. — Štev. 50 V Ljubljani, 14. decembra 1958 Preglas »Partizana11 Jugoslavije Zveza za telesno vzgojo »Partizan« pošilja vsem svojim organizacijam in članstvu proglas, ki pravi med drugim takole: »Partizan« Jugoslavije je preteklo leto utrdil svo j osnovni program dejavnosti, ki naj bi bil tudi osnova za široko aktivnost v 1959. letu. Organizacija »Partizan« naj bi nadalje razvijala akcijo glede ustanavljanja novih društev in zbiranja novih pripadnikov, zlasti iz vrst delavske in vaške mladine. Nadaljnja množičnost organizacije naj bi bila rezultat izvedbe širokega pestrega osnovnega programa, ki naj bo prilagojen pogojem in želji mladine, ks-tej pa naj nudi razen telesne vzgoje tudi razvedrilo. Zveza »Partizan« Jugoslavije poziva društva in okrajne zveze, naj z vso pozornostjo zbirajo mladince in mladinke kot' bodoče prednjakc za kadrovske brigade, ki bodo sodelovale pri graditvi avto ceste od Paračina do Niša. Zveza hkrati priporoča vsem društvom in okrajnim v zvezam, naj v okviru komun začno z veliko zbiralno akcijo, ki se je začela 29. nov. 1958 in bo trajala do 28. maja 1959. S to akcijo, prostovoljnim delom pri urejevanju in graditvi preprostih igrišč in naprav za množično telesno kulturo v vsaki občini in stanovanjski skupnosti, bomo ustvarili najnujnejše pogoje za uspešno izvedbo nalog v prihodnjem letu. V duhu konkretnih priporočil bodo organizacije »Partizana« pomagale pri izboljšanju rednega telesnovzgojnega pouka in pri organizaciji poljubne te- lesno vzgojne aktivnosti na šolah. Člani »Partizana« Jugoslavije bodo v letu 1959 prikazali delo svojih pripadnikov v okviru proslave Dneva mladosti (25. inaja) prek številnih občinskih in okrajnih zletov, akademij, partizanskih iger, udeležbe v štafeti in v raznih tekmovanjih. Zlasti pa bodo člani »Partizana« podali pregled svojega dela na zveznem zletu, ki bo prihodnje leto v Beogradu. Zvezni zlet »Partizana« bo hkrati tudi manifestacija medsebojnega sodelovanja s športnimi zvezami, planinsko, izvidniško in drugimi organizacijami, nadalje z JLA. s- telesnokulturnimi šolami itd. S svojim splošnim programom in zveznim zletom se »Partizan« Jugoslavije z vsem svojim članstvom pridružuje v prihodnjem letu proslavi 40. obletnice KPJ in SKOJ. V vodstvu Zveze komunistov in vodstvu tovariša Tita vidijo v organizaciji »Partizan« najboljše zagotovilo za srečen razvoj naše socialistične skupno-• sti, svobodnih, pobratenih narodov. Zato Zveza »Partizan« Jugoslavije priporoča, naj se v počastitev te velike proslave poveča aktivnost pripadnikov pri udeležbi posebnih akcij družbenih in političnih organizacijah kot so na primer pohodi po sledovih partizanskih brigad itd. Naj bo leto 1959 leto novih uspehov in dosežkov vseh pripadnikov »Partizana« Jugoslavije. e Z Državno prvenstvo v namiznem tenisu Tomažič med najboljšo jugoslovansko osmerico - Huda borba finalistov Harangora, Vogrinca, Markoviča II in Franica Brez presenečenj tudi letos ni šlo Ljubljana, 14. decembra. S finalnimi igrami za moške Lin 11. razreda ter za ženske je bilo danes na Gospodarskem razstavišču zaključeno XIII. prvenstvo o namiznem tenisu. Skoro 200 tekmovalcev iz vse države se je tri dni borilo za na j višje naslove. Seveda je že sama dvorana Gospodarskega razstavišča še poudarila pestro finalno tekmovanje in tako je 2000 gledalcev res prišlo na svoj račun. SENZACIJA V RIMU Reta prenašala Rena z 2:0 lep sprete« naših nogsmetašev Le malo kdo je pri ženskah računal, da bo večkratna prvakinja Čovičeva zopet zasedla najvišji prestol. Toda bila je najuspešnejša, saj je odpravila vse tri nasprotnice in tako s tremi zmagami v zaključnem ta pa je talko silovito streljal, da delu osvojila najvišji naslov. Plu-vraitar Rome žoge sploh ni videi, tova je zasedla drugo mesto, Tram-Gledailci so burno pozdravili uspeh puševa tretje, lanska prvakinja Rečanov. Toda Roma se ni hotela Dinka Nikolič pa se je morala za-predati. Navalila je z vso silo, ven- dovoljiti z zadnjim mestom brez dar več kot dveh kotov ni dosegla, zmage. Čeprav tekmovanje pri umskih v času poročanja še ni zaključeno. Najprej je bilo končano tekmo- je novi državni prvak že znan. Vo-vanje moških II. razreda. V si trije jislav Markovič je osvojil še naslov, slovenski tekmovalci so se odlič- najboljšega jugoslovanskega igralca, no uveljavili in tako je Kovač saj je premagal vse tri nasprotnike. (Spartak) ostal brez zmage. Za- Naslov je povsem zaslužil, saj mu radi boljše razlike o nizih je za- nihče ni predstavljal resnega nasede/ prvo mesto Sedej, sledi mu sprotnika. Znan ie tudi že četrti tek. Zajc in nato Kostanjšek. To je movalec in sicer je to Franic, ki v prav gotovo izvrsten uspeh slo- finalnem srečanju ni dosegel nobe-oenskih tekmovalcev in upamo, ne zmage. Za drugo mesto igrata seda bodo rezultati kmalu vidni daj še Harangozo in Vogrine. _# tudi o I. razredu. Tudi predtekmovanja pestra ' Kdor pa misli, da so bila v prvenstvu zanimiva le finalna srečanja se moti in če ni videl tudi ostalih tekem, je mnogo zamudil. Na sporedu je bilo tudi nekaj odličnih srečanj. Toda na kratko poglejmo najbolj zanimive tekme v Domu Partizana v Zg. Šiški. Popolnoma razumljivo je, da so bila vedno v ospredju srečanja pri (Nadaljevanje na 8. strani) ZA LAS OB ZMAGO Maribor, 14. dec. Danes je bulo v v težki kategoriji neprestano po-domu težkoatletov ob Ruški cesti hudo nad polovico mlajšim Krivn»-za-nimivo srečanje vodečih na tabeli vicem (drugoplasirani z državnega ££% biLetoe.,Lb»°,kSru;i $ sS^oU?ntgaPra™bSihSLgo: iJtku”so^rMci Ro^i&ito pril pa> l^dro^sekundiTpropo- Pometi Trnvo senzacijo. Vreme krčevito branili Domači napadalci gadcem pod ^ge rosik svoja vrata. tm7n° takSe 7zbr°aTna Igri- sto^je‘morala5 večkrat z “velikimi popolni premoči. ............... šču le okrog 5000 gledalcev, saj napori reševati nevarne strele, V 62. minuti je Gereš prodrl po hrvatsko-slovenske rokoborske lige prvenstva v poltežki kategoriji), do samega začetka mnogi sploh predvsem Šveda Selmonsona. Obe desnem krilu, vratar Rome mu je Prvomajske te Zagreba in domače- Okretnejši Zagrebčan se je izmikal niso vedeli če bo mogoče tek- moštvi sta se kasneje precej upe- sicer stekel nasproti m žogo ujel, ga Maribora. Po precej izenačenih in večinoma uhajal v out, tako da mo igrati. ’ hali zaradi razmočenega igrišča in vendar mu je padla iz rok. Pred borbah, kar dokazuje dejstvo, da so bi Pirher nedvomno zaslužil zmago napadalci so imeli večkrat prilož- golom je nastala gneča, Naumovič je se kar štiri srečanja končala neod- "AZ‘ "~x D. z/i nost, da potresejo mrežo Rome ali »našel« Medieta, ta pa prazno mrežo ločeno, sta se nasprotnika razšla z Rt jeka : Roma 2:0 (0:0) Rijcke. Rome — 2_:0! Kasneje so imeli Reča- rezultatom 8:8. Najboljša borba ,, V drugem polčasu so Italijani za- ni še več priložnosti, a najlepša je dneva je bila v peroLahki katego- M hi 8 s*a dosegla: Dcmič v 53. in menjali dva igralca, medtem ko se bila deset minut pred koncem, ko je rijj. kjer je domačin Močnik z iz- ■ e v 62. minuti. je v Tralili Reke pojavil namesto Naumovič po sijajni akciji s treh vrstno tehniko že v 3. minuti s tu- k<> zad - - sregan ;e v Varaždinu z Reka je nastopila v naslednji po- Superine Ravnik. Spet se je pono- metrov streljal čez vrata. Rečani so šem premagal svojega nasprotnika Varteksoro, ki bo dalo končnega a,r:- '• • «•- -■ x vila ista podoba iz prvega polčasa: popolnoma zasluzeno zmagati m vsi Skrivaneka. Prav dobro se je boril « 1 1 > Italijani so hoteli za vsako ceno do- igralci zaslužijo polno priznanje, tudi Mudri v mušji kategoriji, ki seči vodilni gol! Preokret na igrišču Italijanski športni komentatorji so pa je nastal šele v 53. minuti, ko je izjavili, da je Reka zapustila izreden po lepi akciji žoga našla pot do Nau- vtis in je s prikazano kvaliteto os ve- mo viča, ki jo je oddal takoj Demieu, jila rimsko občinstvo. w?vi: Šuperina (Ravnik), Djorič, vila ista podoba iz "prvega polčasa /tinoviloGč, Dunaj, Paukovič, Bo-, .‘‘.‘ti1’ Gereš, Lukarič (Derk), De-lc> Naumovič, Medle. po točkah. Pred 500 gledalci, več jih v dvorano ne gre, so dobro sodili Zagrebčan Šestak in domačini Fišer, Jazbinšek in Jezernik. V nedeljo čaka Mariborčane tež- prvaka te rokoborske lige. je drugoplasiranemu z državnega prvenstva Kukoviču odvzel točko. Pohvalo zasluži najstarejši jugoslovanski rokoborec Pirher, ki je imel govorili sednilc tov. programu, je podpred-Polič predlagal, naj vse^ v klubski kolega »j ranic preprečil vstop v finale Se/a zvezne uprave »Partizana« Jugoslavije Cilje poznamo - sedaj Beograd, 14. decembra. Včeraj do- osnovnega programa in prilagoditi poldne se je začela seja zvezne vse delo tako, da bo ustrezalo po- - uprave Partizana Jugoslavije, na gojem in željam mladine, lu je tre- organizacije do 15. januarja dosta kateri so razpravljali o nalogah te ba misliti na razvedrilo in aktiven vijo predloge za izdelavo programa, organizacije pri izvajanju sklepov počitek. Zato mora TVD Partizan Te predloge bo proučila posebna I. kongresa za telesno kulturo in tesno sodelovati s športnimi zveza- komisija, ki bo pripravila dokončat rog rama dela za prihodnje leto. mi in drugimi množičnimi organiza- no besedilo in ga dala v uporabo Na samem začetku so proslavili 10- cijami. Znano je, da mora Partizan vsem podrejenim enotam. Ob koncu letnico ustanovitve te organizacije, prihodnje leto organizirati 11. zvez- so sprejeli tudi proračun za drugi Naj zapišemo le to, da šteje danes ni zlet v Beogradu. Dalje mora so- zvezni zlet in okvirni organizacijski Partizan nad 300.000 članov, ki so delovati na proslavi Dneva mladosti program dela za prihodnje leto. vključeni v 1.400 društvih. V dru- ter dati svoj delež tudi ob proslavi štvili deluje nad 8.009 amaterskih 40-letnice KPJ in SKOJ. Zato_ šo tudi sprejeli proglas za vsa društva v državi. Precej je bilo govora o poživitvi dela na vasi. Sprejeli so . predlog Partizana Hrvatske. da bo- nazije in podlegli v košarkarski delavcev, ki so v preteklem desetletju ogromno prispevali za učvrstitev organizacije. in za uspešen razvoj Partizan«. V razpravi o izvajanju nalog so sklenili, da je treba v naši telesno-vzgojni organizaciji čini širše uporabljati vse oblike Košarka v Celju Celje, 14. dec. Včeraj so v Celju nastopili mladinci s kranjske gini- _________ _________ zije in podlegli v košarkarski do leta’ 1959 organizirali vaške igre, tekmi z domačo gimnazijo z 42:36. kar bo tudi eden izmed pogojev za Mladinke celjske gimnazije pa so množično razširitev društev. Ko so premagale Kranjčanke z 22:18. TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO Slovenijasport LJUBLJANA s poslovalnicami v Mariboru, Celju, Kranju in na Jesenicah Vam nudi veliko izbiro športnega in telovadnega orodja, opremo za zimski šport, smuči, sanke, športno obutev in oblačila. Dobra kvaliteta - zmerne cerel Oglejte sl naše bogate zaloge I Strelsko tekmovanje za pokal »Branka. Ivanuša« • •; Si-: - Ostali se še: Diopler, Isnjar, Tabor in Ivanuš I »»»9» Zagrebčanov ~ w T i-inn 4 A Mol O /1 i/vvr.n n n virainav i o mnrn.I n.H-5 I ■ M Ljubljana, 14. dec. Na strelišču SD »Branko Ivanuš« v nekatere favorizirane ekipe glede na število doseženih krogov za nji- ZAGRIZEN ČETRTFINALE SirSJllSCU OJL7 »UTCIHAU 1VOUU3« V Jxci aiv-vnu uuov-z.Vviim jv i wn v . /ji • , 1 • vi Domu Maksa Perca je bilo danes mi nekoliko zaostale. Dokaj dobro, Danes se je-tekmovanje začelo ze na sporedu četrtfinalno tekmovanje za pokal Branka Ivanuša. Nastopilo je 7 strelskih ekip po 5 članov, udeležbo pa je iz neznanih vzrokov odpovedala SD »Partizan Julek« iz Radovljice. Kdo ve, morda so se ti strelci ustrašili preostre konkurence, Ljubljana, 14. dec. Mala dvorana v Domu železničarjev je bila danes spet prizorišče zanimivega prijateljskega boksarskega dvoboja med precej znano ekipo Metalca iz Zagreba in boksarji Ljubljane. _ Že čeprav ne z visokim rezultatom, se zgodaj zjutraj im s° ,v fjvj skupini je uveljavila ekipa SD »Branko Iva- najprej nastopile ekipe Dicptra m a m ^ ^_ n uš« lil, ki jo sestavljajo sami mla- P?r*a Marušiča, ter Branko Ivanuš (]avn<> prej pričetkom je bila dvo-dinci. dijaki TSS. Presenetila sta ' ln Titan. Najboljši rezultat je do- ra,na Kol obira ino. nolna. dvoboj tudi Tabor-Ježica in Darko Mam- segel Diopter z 896 krog! (Jez 181, šič iz Izole. Seveda je moralo 8 ekip •{:v ^/LSJ;C 'F • Fr odstopiti mesta svojim boljšim na- ^mc 18>,- Mikohe 177). ki ga tuc i ■ sprothikom in tako'so se uvrstile v kasneje mhce m prehitel. Borba x.. i _i f:.... l ^ rana, kot običajno, polna, dvoboj pa se je začel z enourno zamudo. To je sicer vzbudilo med pričakujočimi gledalci nezadovoljstvo, ven- ...,»«»»14 „„ o1 tel‘ r>°rDa jar organizatorjev ne zadene nobe- vsekakor pa ni športno odpove- četrtfinale ekipa Titan iz Kamni- ™ed Titanoni m B. Ivanušem I je na krivda, ker so gostje prispeli dati tekmovanje v zadnjem tre- ka, Darko Marušič iz Izole, Diop- kila mnogo bolj zagrizena. V se do zaradi zamude vlaka prepozno v nutku. ter, Branko Ivanuš I in III, Usnjar zadnjega tekmovalca m bdo moc Ljubljano. iz Kamnika, »Partizan Julek« iz Ra- dognati, katera ekipa bo zmaga a. Pričakovati je bilo. da bodo bok-že med tednom je bilo zaključeno dovljice in Tabor iz Ježice. Rezul- Toda s slabim rezultatom je preše- - - tati III. kola so bili naslednji: Titan J«*1 ,sicer dobri Šunkar (Titan)^ m : Borec 884:817, D. Marušič : Brata tako je zmagala ekipa B. Ivanuš - Kavčič 877:826, Olimpija : Branko s 3 kF°S' Prednosti. Ekipa Tabora na Ivanuš I 808 :817, Diooter : Vida popoldanskem tekmovanju m imela Pregare ^879:863^,Usnjar : Obrtnik N.Xt S je izkazal Pavič s 174 krogi. Tretji in torej zadnji dvoboj je bil prav tako razburljiv. Nastopili sta ekipi III. kolo tega tekmovanja, na kate-rem je nastopilo 16 ekip. Že ob tem so se pftkazali dokaj realni rezul-lr ti, saj so izpadle mnoge ekipe, ki so prej dosegle veliko število kro-gov. 'V tem delu tekmovanja so z dokaj visokimi rezultati, znova ugodno presenetili strelci Titana in 892:884, Heroj Vitez : Partizan Julek 810:839, Branko Ivanuš III : Gradis Kovinar 816:809, Tabor : Pa- Usnjarja iz Kamnika, medtem ko so novec 866:810. Pred tradicionalnim tekom za »Perov pokal« Strelci desetič v borbi za »PEROV POKAL" Prav letos prihodnjo nedeljo bo veda tudi ločeno ocenjevati. Med minilo 10 let, odkar so na pobudo moškimi so še^ največkrat prejeli Strelske zveze Sloveni je strelci or- pokal strelci državnega sekretariata ga nizi rali prvič patrolno tekmo va- za notranje zadeve — sedaj člani nje v čast Dneva ]LA, ki se je kas- SD »Branko Ivanuš« — v borbo pa neje, takoj naslednje leto, prerine- so resno posegli nekajkrat tudi snovalo v 'strelsko tekmovanje za strelci Tržiča. Pri ženskah je bila »Perov pokal«. To tekmovanje, ki »bojna sreča« naklonjena največje najprej združevalo samo strelce, krat doslej tekmovalkam iz Tržiča, je postalo kasneje tako popularno, z njimi pa so se kosale dokaj uspeš- sarji Metalca zmagali, čeprav niso nastopili v svoji popolni sestavi. Končni izid dvoboja pa je za goste precej prepričljiv, saj so zmagali z 12:8 in bi morala biti ta zmaga še večja. V dvoboju prvega para mladincev so namreč sodniki, ki so sicer vodili srečanje zadovoljivo, oškodovali mladinca Haliloviča za zmago. To je seveda povzročilo med Usnjarja iz Kamnika in Ivanuš III. ^alči‘do^j^prav&^zbur^ Zdaj je bila v vodstvu ena, zdaj nje druga ekipa, vedno le za 1 ali 2 kroga razlike. Tudi ob tem dvoboju je bilo treba čakati na končni rezultat zadnjih strelcev obeli ekip in tedaj se je dobro izkazal strelec w Usnjarja Rihtar ter. priboril svoji ,sja v ringu šele začetnika. Prvo či- Najprej sta v ringu nas topil a dva para mladincev in so gostje že tedaj pridobili dve točki prednosti. Za Žgajnar je moral odstopiti zaradi poškodovane roke. Mencej 1. pa je imel za nasprotnika kandidata za državno reprezentanco Husa. ki je bil seveda nepremagljiv. Tudi Jak-hlu danes oči vi dno ni šlo in je komaj rešil eno točko, medtem ko je v zadnji borbi današnjega dneva slavil Šukovič odlično zmago nad svojim nasprotnikom v poltežki ka-borbe spravil na tla. nato pa že * tegoriji, saj ga je takoj v začetku 29. sekundi (!| knockoutiral. To i6 bila vsaj delna oddolžitev gledalcem za doka j občutne poraze domačih boksarjev. Zanimivo je, da se k. o., ena pa s k. o. Videl: pa smo je danes kar 5 borb zaključilo s t. po večini dokaj zadovoljiv boksarski dvoboj, ki je bil po rezultatu sicer ugodnejši za goste, sodniki in organizatorji pa so k temu dodal) prav dober delež. Borbe so sodili Moser kot vrhovni sodnik ter Škafar, Remc in Lajovic v ringu. Rezultati: mladinci Halilovič : Vo-hel (L) 1:1, Dado : Podvratnik (L) 2:0, lahka kategori ja Mikulan : Vuk (L) 0:2 t. k. o., poIweiter Pavičič Kovač (L) 2:0 t. k. o., Prouinečki Mencej II. 2:0 t. k. o.. welter Kelenc oba Ljubljančana pa lahko rečemo, Erjavec 0:2 p. t., polsrednja Debanič da kažeta precejšen talent, čeprav Žgajnar (L) 2:0 t. k. o., Hus : Men •__ x ~ ix~4~nx: T ^ L 1_ ~ T ~ ~ " ' — ekipi zmago. Rezultati današnjih nastopov: Diopter : D .Marušič 896:832, Titan : B. Ivanuš I 828:831, Tabor : Partizan Julek 821:0, Usnjar : Ivanuš 111821:815. Po končanem tekmovanju je bilo žrebanje parov za polfinale, ki bo v soboto popoldne na istem strelišču. Žreb je odločil, da se bosta med seboj pomerili ekipi B. Ivanuš I in Tabor ter Usn jar in Diopter, zmagovalca pa bosta nastopila v finalu. Favorit je po vseli doseda- S, moškim tekmo,.kom na»»i o, M tekmovalke > K.moika, -M sledile članice strelskih družin, na- Kdo bo letos najuspešnejši, je se- , • • , koncu delal- »Polo paše športni klubi in društva., ^vprašanje ki ga bodo ekipe ^^rbV^Ivtroša bo letos z?e ter kolektivi družbenih organizacij razčistile le med seboj drugič naš. Ne bomo si ga dali iz- m JLA. Tekmovanje bo prihodnjo nedeljo jrga(jx A H se bo napoved Planinca Ne bo napak, da se ob tej prilož- z začetkom ob 9. uri m startom na uresničila? -mm nos ti na kratko spomnimo imena telovadišču v Tivoliju, proga pa bo Franja Pera. Ta sin kmečke druži- običajna. Strelci vabijo k udeležbi ne ki je bit rojen 1889. leta sv Kraš- vse strelske in lovske družine, ekipe nji pri' Ljubljani, se je že kot mla- »Partizana«, avto-moto društev, pla- denič precej na široko udejstvoval nince, smučarje, pripadnike pred- v telesni vzgoji kot telovadec na vojaške vzgoje in športne orgamiza-orodju in dvigalec uteži. Kasneje cije. Prijave -je treba poslati do 19. je bil eden najpopularnejših moj- t. m. na Okrajni strelski odbor, etrov-strelce v Slovenije v različnih Ljubljana, Resljeva ceeta 9. disciplinah in tudi dolgoletni držav- cej I. 2:0 t. k. o., srednja Žerjav Jakhel (L) 1:1, poltežka Popovič Šukovič (L) 0:2 k. o., Metalac Ljubljana 12:8. Ni se znašel v vlogi Tony Galento je bil eden najboljših boksarjev težke kategorije na svetu. Ogromnega, debelega moža, ki je bil znan po svoji surovosti v ringu, so imenovali »sodček piva«. Nekdanjega boksarja pa je pot pripeljala tudi v Hollywood, kjer naj bi nastopil v nekem filmu kot sto zmago v korist domačih je dosegel Vuk v lahki kategoriji, kajti sekundant njegovega nasprotnika je borbo predal. V polwelter kategoriji, kjer sta tudi nastopila dva paira, domači spet niso imeli sreče in sta nasprotnika zmagala obakrat s t. k. o. Zato pa so tembolj prišli na račun gledalci ob borbi v welter kategoriji. Mladi Erjavec, Ki se iz tedna v teden razvija v boljšega tekmovalca, je navdušil vse z odličnim boksom, njegov nasprotnik Kelenc pa se mu je še kar dobro ^ neke gangstrske tolpe. Toda, komaj ' ~ ' ... ' ” je dobro prišel v studio, niti se še ni uspel spoznati s svojo vlogo, pa se ie že lahko obrnil na policijo. Ne glede na to, da je bil šef gangsterjev, so mU kar hitro izmaknili listnico iz žepa. upiral. Toda odlična tehnika je Erjavcu pomagala do zmage po točkah. Tudi v polsrednji kategoriji, prav tako zasedeni z dvema paroma, za domače ni bilo nič »kruha«. Celje je pripravljeno na sprejem kegljačev Proslava 10-lelnice slovenskega kegljaškega športa se bo začela že v soboto Poročali smo že, da bo Zveza kegljaških športov Slovenije prihodnjo kegljač Smoljanovič (oba iz Zagreba) -* n,i rekorder z malokalibrsko precizno pištolo. V času okupacije je začel delati kot eden prvih aktivistov, tik pred kapitulacijo Italije pa je odšel v partizane, kjer je ob koncu leta 1944 padel. Zato ni nič čudnega, če so strelci Tesno sodelovanje treh sosedov Pretekli teden so se zbrali v Vidmu soboto in nedeljo organizirala v Celju slovesno proslavo 10-letnice kegljaškega športa v Sloveniji, združeno s tekmami izbranih kegljačev in moštev. Organizacijo prireditve je poverila Okrajni kegljaški zvezi v Celju in Betonu, ki bo ob tej priložnosti odprl novo štirisedežno kegljišče. Morda bo kdo vprašal, čemu bo ta proslava prav v Celju? S tem hoče ob 20. uri bo kegljaška zabava v sindikalni dvorana SŠD Beton. ■ Nedelja, 21. XII. — Ob 9. uri dvoboj mladinskih kegljaških reprezentanc Tit" vatske in Slovenije, ob 11. svečani pre- ZKSS poudariti dva namena! prvič bo v Celju kot ze rečeno, odprto novo num Zveze kegljaških športov Sloveniji kegljišče, drugič pa zaradi tega, ker so v Celju prvi začeli po osvoboditvi s kegljaškim športom na Štajerskem. posvetili eno svojih trodi^nalnib f . • J , _ slovanske smučarske zveze, da bi se po- S“«SirZ — —»«»» ».. «vol in- VZ8°J1 novega kadra m skupne dejav- v dvorani SŠD Beton, ob 13.45 turnir najboljših slovenskih moštev v borbenih igrah, nastopajo slovenski prvak Ko*1' struktor iz Maribora, Ljubljana, TriglaV in Gradis ter moštvi Betona in Kladi-varja — ob 17. uri finale turnirja udeležba, ki je bila vsako leto zelo soglasni s tem, da morejo nastopati samo 7«adov-n.l ii va tudi letos precejšnja, mladinci do 18. leta starosti. Prav tako JU '4CUrl w 1 uimcivnoiji oc prej so tekmovali samo Člani, za Vanja in bodo tako izpopolnili hote ali tem je bilo tekmovanje razširjeno nehote mednarodni smučarski program, tudi na ženske in SO ga začeli ee- Tako bomo lahko že v prvih dneh januarja videli nekatere odlične tekače na Hdw Uace Uvaiittto, bo kupil sv©3Im • rokom za novoletno Seiko barvice znamke delavstvom. Na1 slavnostni seji bodo podelili najzaslužnejšim kegljaškim funkcionarjem in tekmovalcem priznanja za njihovo znani mednarodni prireditvi smučarskega dolgoletno uspešno delo, spored proslave teka na Bledu. Pa * naaledn3i: ■ Sobota, 26. XII. — Ob 15.36 slo-vesna otvoritev kegljišča SŠD Beton — ob 16. propagandni nastop 4 najboljših celjskih kegljačev — ob 17.36 tekma 6 slovenskih kegljavk, ki so po letu 1948 sodelovale na svetovnih prvenstvih. Nastopile bodo Erjavčeva, Smrajčeva in Klemenčičeva Italijani so rešili remi Genoa, fl. dec. Danes sla v tekma, ki je veljala tudi za pokal dr. Goroja, igrali nogometni reprezentanci Italije in CSR. Tekmo so igrali po zelo »težkem« igrišču in ves čas je tudi deževalo. Skoraj ves prvi polčas so bili gostje boljši in so večkrat nevarno ogrožali vodstvo. Krilec Masopust je preigral tri nasprotnike in s kakih 12 m neubranljivo Streljal v gol. Po tem golu so igrali Italijani še slabše, tako da so gledalci stalno vzpodbujali goste in žvižgali svojim. Po odmoru pa so - se Italijani nekoliko bolj znašli in 450 kegljev je državni rekordi V prejšnji številki našega lista smo omenili odličen rezultat, ki ga je s 460 podrtimi keglji doseglo tekmovalka Gradisa — Smrajčeva. Ob tem smo pripomnili, da je ta pričeli bolj često prihajati pred vrata Ce- rezultat za 4 keglje slabši od drž. hov. Njihovi napadi pa niso imeli uspeha rekorda Erjavčeve, ki ga je dosegla vse do T minut pred koncem tekme. Iz kota v pragi. Toda resnici na ljubo mo-streljano žogo je z glavo prestregel Galli in ramo povedati — kar smo kasneje izenačil. Tekmo je pred le 20.000 gledalci ugotovili — da je Erjavčeva v Pragi vodil nemški sodnik Tcschner. Moštvi sta dosegla 446 in ne 464 kegljev. V igrali v naslednjih postavah: Italija: Buffon, razgo-voru Z Erjavčevo smo izvedeli, Robotti, Castellcrtti, Bcrgamaschi, Ccrvato, da je bil rezultat v Pragi v resnici Fogli, Stacchini, Bonipcrti, Nicolc, Galij, takšen, nekoč prej pa je v Ljub-Bcan; CSR: Stacho, Mraz, Novak, Bubcrmk, j janj dosegla celcr 448 kegljev. Tako Popluhar, Masopust, Brumovski, Oberi, Flu- je torej 450 kegljev, ki jih je deskal, Kačanv, Molnar. Lestvica v pokalu segla Smrajčeva na medrepubliški dr. Gero pa je sedaj naslednja: Ksmm CSR Madžarska Avstrija Jugoslavija Italija Švica 6 2 1 22:13 14 5 2 1 25:13 12 4 3 3 21:21 11 2 3 4 15:12 7 1 2 4 7:18 4 0 2 5 9:21 2 tekmi v Mariboru, dejansko nov državni rekord, ki sicer za zdaj uradno> še ni registriran in priznan, po vseli pravilih pa bo moral biti. Za to so namreč izpolnjeni vsi pogoji in prepričani smo, da bo Zveza kegliaških športov Slovenije posredovala pri ZKST, da se ta rekord tudi v resnici prizna. Se ne poravnani računi... Pri Zvezi kegljaških špoitov Slovenije se že nekaj časa ukvarjajo s problemom, ki pač ne daje najlepšega spričevala nekaterim njej podrejenim organizacijam. V januarju se bo začelo redno ekipno prvenstvo moških ekip v republiški in obeh conskih ligah, toda v eni obeh conskih lig še sedaj niso poravnani računi iz spomladanskega prvenstva. Tu seveda ne gre za vprašanje linanc, temveč predvsem za rezultate, ki so jih dosegle posamezne ekipe na kegljiščih v Kranju, Ljubljani in na Jesenicah, kjer se je namreč odvijalo prvenstvo zahodne conske lige. Po tolikih mesecih — prvenstvo je bilo zaključeno že 18. maja — bi morali menda že imeti jasno sliko o uvrstitvi posameznih udeležencev v tej ligi. ZKSS pa niti po 6 mesecih ni mogla do-biti vseh doseženih rezultatov precejšnjega števila moštev in tako ni bilo mogoče sestaviti prvenstveno lestvico. Znan je edinole prvak to lige in to je Gradis iz Jesenic. Vprašamo se, kako je do tega prišlo, da mora ZKSS sedaj iskati rezultate neposredno od klubov, namesto da bi pravočasno dobilo zapisnike od tistih, ki so bili za lo odgovorni. Medtem ko so registrirani rezultati vseh nastopov v Kranju, manjkala z Ljubljane še dva, iz Jesenic pa celo 8 rezultatov. Krivda je predvsem v tem, ker sodniki niso poslali poročil organizatorju prvenstva, to je Okrajni kegljaški zvezi v Kranju. Seveda pa bi morala la vse potrebno gradivo od njih zahtevali in že soma sestaviti dokončno lestvico plasmaja udeležencev ter jo z vsemi zapiski vred dostavili ZKSS-Torej nosi precejšen del krivde tudi Okrajna kegljaška zveza v Kranju, saj bi morala uvesti ali zahtevati disciplinski postopek proti sodnikom, ki niso pravočasno poslali poročil. Če pa se že dotaknemo sodnikov, moramo žal ugotoviti, do stanje med njimi ni preveč vzpodbudno. Dokaz za to so že zgoraj omenjene napake, ki bi lahko odločilno vplivale na regularen z°' ključek prvenstva. Tudi v tem vidimo del nediscipline, če pa grem0 še dalje, moramo priti dd druge ugotovitve: v okviru posameznik okrajnih kegljaških zvez imajo sodniška poverjeništva na seznama veliko število članov, med njimi pa je le malo aktivnih. Zato obi' čajno vidimo ha stezah skoraj vedno iste ljudi, ki nedeljo za rie~ deljo opravljajo svojo dolžnost, katero so sprejeli ob vstopu v sodniško organizacijo. Razumljivo je, da takšne pomanjkljivosti mn°~ gokrat vplivajo na reden potek tekmovanja, kar otežkoča del° organizatorjem, hkrati pa ustvarja nepotreben nered, do katerega ne bi smelo priti. Res je, da bo Zveza kegljaških športov Slovenije do začeli*0 prvenstva zbrala vse potrebne podatke, toda problem, ki smo 9 nakazali, ie kričeč primer, kakšno ne bi smelo biti delo ob razlilrum za razvoj kegljaškega športa zelo pomembnih tekmovanjih. Celjani so se na to proslavo že sedaj (vse Gradis, Lj), Novakova (Branik, Mrb), dobro pripravili. Vse je urejeno za spre- Tepinova (Lj) in Cadeževa (Triglav), po- n , _ _ jem častnih gostov, v mnogih izložbah leg njih pa še dve najboljši celjski tek- nuie to tekmovanje letos svoj ju- VZSOJ1 novesa naora in “P” “ Ja so razstavljene slike in dokumentarni moralki — ob 19, uri nastop 6 slovenskih V“‘J“ "" x‘‘ . ““ “""‘G Mej, to je desetletnico. Doslej *> » da b, ob ‘-stranskih _n uspehjh keglja„ tekmovalcev, udeležencev svetovnih pr- ob »-15 uri zakijucek tekem, razdelite* vsako leto organizirale prireditev t® movanji m a 1 smučarji ug / škega Športa v Sloveniji. Program pri- venstev po letu 1948: Martelanc in Starc P°kalov in ip om' po-samezne strelske družine 0'b SO- vs r,Je m a ,je ose° 1 ep^. m reditev bo dokaj obširen, posebej pa naj (oba Triglav), Steržaj (Ljutomer), Grom Brez dvoma bodo nastopi izbranih keiT delovanju Okrajnega strelskega od- ši razvoj. Mladi tckmovaci i na^ omenimo, da bodo poleg ostalih tekmo- (Rakek), Likovnik (Lj) in Kobal (Branik), ljačev zelo zanimivi in zato bodo celjs* bora, prihodnjo nedeljo pa bo prvič v tekih, sko ih m v simi u. a na^ valcev aktivno nastopili tudi predsednik kot gosta pa še bivši svetovni rekorder ljubitelji tega športa prav gotovo organiziral to tekmovanje občinski Pa bi prejei pose no ro ejo, i 1 gzs tov. Krese, predsednik ZKSS tov. Kombol in letos najboljši jugoslovanski na svoj račun, strelski odbor Ljubijana-Šiška. Ne darovala zmagovalcu država - pnred,- ^ nestor slovenskih kegljačev glede na to, da vlada že precej zim- telJica. Kot prva bo organ,z,rala aksno ^ jn ^ ^ od predstavnikov sko f vreme, smo prepneam, da^ bo političnih organizacij Celja, s tem hoče- jo dati ti funkcionarji še poseben po- Kako trenira Bud Werner ^Trening mora biti zabava!« trdi olimpijec Bud Werner. Zato hočemo pokazati nekaj odlomkov iz njegovih trenerskih ur, ki so za smučarsko mdfcvo univerze v Colora-du prav vesele in vedre. 22-letni smučarski prvak iz Colorada je trenutno najboljši alpski tekmovalec Amerike. To mu je uspelo s tem, da je bil vseskozi v vrhunski kondiciji in se je pri tenfscelo zabaval. Werner je obenem z vrsto drugih vrhunskih atletov prepričan, da je za uspeh v vsakem športu potrebno skrbeti za kondicijo celotnega tele- Werner teče s tovariši na strm hrib, Vzpenjanje razvija noge in pljuča, hoja navzdol pa je tajno orožje alpskih smučarjev za krepitov kolen sa, ne le za roke in noge ali za trebušne mišice. Da bi razvil svoje roke, hrbet in gornje telo, je Bud prebil poletje lcot delavec pri postavljanju električnih vodov: kopal je jame, plezal po drogovih in delal s težkim orodjem. Ob večerih je igral pod lučmi naporne igre z žogo (soft-ball). Ob koncu tedna je plaval, igral tenis ter hodil in plezal po hribih okoli dopia z druž.ino in prijatelji. Ko' jc prišla jesen, je Bud presedlal na drugo področje priprav: delal je v izdelovalnici smuči in treniral z inštruktorjem smučarskega moštva Bohom Beattiejem. Njegov motiv je bil preprost. »Nobenega veselja ni, oe ste sami — in kadar postane trening čemeren, lahko kar priznate svoj poraz,« pravi Werner. Skupaj s smučarji Colorado Univer-sity vadi v teku, prevrača kozolce, pleza po vrvi, hodi peš in teče čez drn in strn po hribih. Proti koncu novembra se je pridružil francoskemu moštvu na smučarskem treningu v Chamonixu. Ko se bodo v januarju začela prva važna predolimpijska tekmovanja, bo Bud Wcrner v perfektni formi. Lepote planin občudujemo v zimskem času vse pogosteje le od daleč. Mladina vadi in pili tehniko na steptanih smučiščih ali pa preizkuša svoje zmožnosti po tekmovalnih stezah vzdolž vzpenjač. Le redko srečamo posameznika ali skupino, ki si utira smučino po neznanem svetu. Po sklepih Kongresa telesne vzgoje pa so pri nas posamezne organizacije že začele usposabljati vadbeni kader, ki bo znal voditi skupine v gore tudi v zimskem času. Kdor bo le enkrat spoznal vse lepote, ki jih nudijo zasnežene planine, jih ho vzljubil še bolj. Spoznaval bo domovino, si utrjeval zdravje in obrambno sposobnost. Werner vadi stoje na prstih, pod nadzorstvom trenerja Boba Beat-‘ieja, hitro vijuganje, ki je globoka krožna rotacija kolen ^Verner prikazuje vajo. katero ga Je naučil Stein Briksen. Oprt na ro-he kar najhitreje menja noge pod svojim telesom. Poskusite! Vesele ure teka, plezanja in prostih yaJ v gozdovih se menjajo z dolgo-r?Sl' toda prepotrebno kalisteniko. Moštvo Colorado University je izdalo za svoje vadišče naravno okolje pod milim nebom . STARŠI BLEJSKIH OTROK SO NAROČILI 307 PAROV SMUČI KaJco moremo reševati problem Tf[°žičnega smučanja in ustreči otro-j željam, ki hočejo smučati, nam Pokazala blejska občina. Ker so j0,ačj v trgovini predrage, je skleni-j? komisija za telesno vzgojo pri oLo Bled na poseben način pomtr-otrokom. Člani komisije so se v°9ovonjj s kolarji, da bodo izdelo-otroške smuči po znatno nižjih seanh kot so v trgovinah, staršem pa v° Poslali dopis, da bo občina prispe-,,_Q_ 25 %>. Uspeh je bil presenetljiv: so naročili pri občini kar 307 smuči, kar dokazuje, kako po- ei>flQ je !]a [a akcija. Smuči bodo °'9e od 120 do 200 cm, cena pa bo j do 1500 dim Vse kaže, da bo-J^tejski učenci m učenke med pr-v Sloveniji, ki bodo lahko imeli zitnskih tednih redno telovadbo na ne9u. °'stri stare.. aKole so se uriii h "čarji v času , aanesa Schnei-derja. Vaaje °vir S, Mihove Pr08ramU V*lue Premago-terenskih bilo vsak nadalje-šole. Te lahUtOSt!. jim j, 0 zavidajo tu- sedanji vrhun-' tekmovalci. Bud Werner se je pognal 15 čevljev visoko s kanvasa in pokazal perfektno obvladanje časa in koordinacijo. Kanvns je dober za treniranje celotnega telesa in hkrati razvija hitro reakcijo Smučarske novice doma in na tujem No$i olimpijski kondidoti do očeni — ScKranz Iren ra že od oktobra Helge Gagiinn, norveški absolvent, ki pomaga trenirati moštvo CU, in inštruktor Beattie opazujeta Buda, ki urno teče preko ovir iz starih avtomobilskih gum. Avtomobilske gume, ki jih imajo zelo v čislih nogometni inštruktorji, so dobre tudi za smučarje Znano je, da je sprejela Višja šola za telesno vzgojo v Ljubljani nalogo, da bo organizirala zdravniške preglede in kontrolo telesne zmogljivosti jugoslovanskih kandidatov za zimske olimpijske igre leta 1860. Med kandidati za olimpijske igre v Squaw Valleyu, ki jih je predlagala Smučarska zveza Jugoslavije, potrdil pa je to listo jugoslovanski olimpijski kom ‘e, so naslednji tekmovalci in tekmovalke: Zugovic Anton, Čop Janez, Lakota 'eter, Klinar Stanko, Čop Ciril Zidar Jože, Langus Jože iz Jesenic, Šumi Janez, Zupančič Slavica, An-kele Majda, Seljak Roman iz Kranja, Fanedl Krista, Fanedl Drago iz Raven, Limovšek Boris iz Kranjske gore, Hlebanja Zdravko. Rekar Mara iz Mojstrane, Jemc Božo iz Bleda, Belaj Amalija iz Celja ter Oman Miro, Pavčič Janez in Pavčič Cveto iz Ljubljane. Pohvaliti moramo našo Tovarno športnega orodja »Elan« iz Begunj, ki je priskočila na pomoč z nekaj pari kvalitetnih smuč' za naše smučarje, trenerje in učitelje: Elan 'e poklonil 7 parov za alpske smučarje, za trenerje in učitelje, dalje 5 parov tekaških in 6 parov ostalih alpskih smučk. * * * Zanimiva je tudi ugotovitev, koliko imamo danes v Sloveniji smučarjev Poglejmo si številke: število registriranih članov je 3825, včlanjenih pa 14.980, dalje neorganiziranih smučarjev okrog 40:000 ( to so šoloobvezni otroci v osemletkah na osnovi ankete) in če k temu priključimo še 30.000 takšnih, ki smučajo po belih poljanah naše republike, pa niso niti šoloobvezni niti .registrirani ali včlanjeni, bomo dobili okroglo število 100.000 smučarjev v Sloveniji. Torej je smučarski šport zares slovenski ljudski šport številka 1! Železarna na Jesenicah je odobrila članom riaše smučarske reprezentance Zidarju, Langusu in Krznariču 60 sankaški ..Belvedere11 Kdo ne pozna zhane sankaške proge »Belvedere« v Bohinju'' Vsaj sankači jo prav gotovo imajo v lepem spominu! Nič čudnega, saj je ta znani sankaški teren že pred prvo svetovno vojno privabljal številne ljubitelje sankaškega športa. No, in zdaj bodo na svoj račun prišli sankači tudi v Ljubljani. Seveda, kar takoj naj povemo, da sankaška proga v Ljubljani ne bo vzdržala konkurence z ono v Bohinju, niti glede dolžine niti glede strmine ali lepega razgledi. Pa vendar, sankaška proga bo pa le. Torej zdaj bo čas, da povemo, kje in kakšna bo ta proga. Vsak Ljubljančan prav gotovo pozna znane »francoske okope« na Rožniku. Tu so se dolgo let podili po strmi poti navdušeni sankači. Potpm je šlo to sankališče počasi v pozabo: na vrsto in v modo so prišli smučarji, ki so si poiskali primernejše terene na Golovcu im na vrhu Rožnika, tisti bolj izurjeni, pa tudi tisti, ki imajo kaj več pod palcem, pa na strmih pobočjih Julijskih ali Kamniških alp. Letos se je urejanja sankaške proge na nekdanjih »francoskih okopi *’ - lotil Svet za telesno h ni turo pri OLO Ljubljana, ki je že spo- mladi začel urejati športne prostore ob muzeju NOB in na travnikih za bivšim ljubljanskim velesejmom. Precej truda in dela je bilo treba, da so marljive roke delavcev po načrtih inž. Mačka in inž. Božiča, zravnale razrito cesto in razširile koritaste jarke, po katerih so se nekdaj vili »francoski okopi«. Zidaj bo v nekaj dnevih ta sankaški objekt dolg približno 700 metrov, popolnoma dograjen. Vse gozdne poti, ki so nekoč križale to cesto, so tako speljane, da v bodoče sankačev ne bo nihče oviral pri spuščanju. Razen tega so delavci Gradbenega servisa ob straneh zgradili dovolj visoke zemeljske okope, tako da se sankaču tudi v največji brzini ne more zgoditi, da bi ga zagnalo s proge. Veliko razumevanje pri urejevanju te sankaške proge je pokazala tudi uprava Zelenega pasu, ki je telesnovzgojnim organizacijam nudila tudi vso možno podporo. Komu bo koristila ta sankaška proga? Vprašanje je skoraj odveč. Ni dvoma, da bo tu v polni meri prišla na svoj račun mladina, seveda pa se bo tudi marsikateri »priletni« sankač rad prepustil brzini. Ogromne koristi te sankaške proge bodo imele seveda v prvi vrsti šole, iii dvoma, da se je bodo izdatno posluževale. Ali si morete misliti veselje v vsakem razredu, ko bo telesnovzgojni učitelj rekel: »Jutri pa pripeljite s seboj v šolo sani. Šli se bomo sankat na Rožnik.« Seveda, nekoliko težav bo zavoljo pomanjkanja sani. Vendar se lahko vsem tem težavam v večini šol izognejo, (Nadaljevanje na 4. strani) dni izrednega dopusta pod pogojem, da v tem času izkoristijo polovico svojega rednega dopusta. * * * Najboljša avstrijska alpska tekmovalca Sailer in Rieder letos ne bosta nastopala, ker imata preveč opravka s poklicnim delom. »Zlati« Toni se je posvetil filmu, Josl Rieder pa se namerava specializirati v svojem poklicu. Tako bosta imela Schranz in Mol-terer več možnost:, da si bosta priborila naslov državnega prvaka v alpskem smučanju. O Schranzu beremo, da se je med letom ukvarjal z gimnastiko m nogometom, 17. oktobra pa je že začel s treningom na snegu! — Ubogi naši alnsk: smučarji.! Ruski smučarji so začeli iv uui :-in-bra s specialnimi pripravami za zimsko sezono. Za treniranje tekačev so uvedli posebne kotalke, ki omogočajo tek na dolge proge po asfaltnih cestah. O kotalkah, ki so samo za spoznanje daljše od čevlja in imajo po 4 kolesa, pravi Pavel Kolčin, da so odlično pomožno sredstvo za trening tem prej, ker omogočajo pravilno delo s smučarskimi palicami in tako krepijo tudi roke. Walt Disney, znani filmski umetnik, režiser, dramaturg in slikar je prevzel vodstvo filmanja Vlil. olimpijskih iger v Kaliforniji. Mimo tega je prevzel tudi nalogo, da bo pri organizacijskem odbora umetniški svetovalec za slavnostno okrasitev Squaw Valleya in tudi za ceremonialne slovesnosti'otvoritve in zaključka olimpijskih iger. Smučarji vpričakovanju snega Tisti smučarji, ki so se doslej redno pripravljali z dopolnilnimi športi, čakajo že nestrpno na belo odejo. Nekateri so že bili na snegu in spet nadaljujejo s suhim treningom. Vsak daljši odmor bi bil škodljiv, ker bi izgubili, kar so pridobili v mesecih načrtnega utrjevanja kondicije. Drugi del pripravljalne dobe se pričenja tisti dan, ko imajo smučarji možnost vadbe na snegu. Zdaj seveda ni čas za novo tehniko, treba se je samo tehnično izpopolniti. Prve dni smučanja morajo tekmo- .. in nove fo*e Lahkotno, sproščeno, pa vendar tehnično dovršeno švigajo današnji mojstri skozi vratca. Na sliki Otmar Schneider. valci preživeti ob žičnici. To velja za vse, tudi za skakalce in tekače. Cini jim »steče«, čim imajo dobre občutke v hitrosti in v kristjanijah, začnejo s svojimi specifičnimi nalogami treninga. Ne bo odveč, če ponovimo nekaj najpomembnejših pravil treniranja, ki veljajo v bistvu za vse športne panoge: 1. trenirati je treba redno, 2. vsakdanji trening naj traja približno dve uri, 5. vsak trening je treba začeti z uvodnim ogrevanjem, 4. priporočamo intervalno metodo kratkih obremenitev, 5. intervali oddiha naj ne bodo predolgi (telo se ne, sme ohladiti), 6. med oddihom naj tekmovalci ne stojijo, temveč e neprestano giblje i o (hoja, tek, vzpon, gimnastika), ori vsakem treningu se je treba znojiti, po vsakem treningu umiti, 8. naporno treniranje zahteva tudi izdatno počivanje: red v vsakda-fNadaljevanje na 4. strani) *-» O €Z - O U - «= Jugoslovanski nogomet v zgodovini Ob koncu leta 1926 fe takratna Nogometna zveza Jugoslavije uvidela, da je prišel jugoslovanski nogomet že na takšno stopnjo, da bi bilo treba nekoliko večjemu številu klubov omogočiti sodelovanje v zaključnem delu državnega prvenstva, Tokrat so se odločili za nekakšen kombiniran sistem. Prvaki podzvez In drugopla-sirani zagrebške in beograjske pod-zveze so igrali eno kolo na izpadanje, zmagovalci pa so se pomerili po enojnem točkovnem sistemu. Med 6 najboljših se je uvrstila tudi ljubljanska Ilirija, ki pa je ostala na zadnjem mestu. Državno prvenstvo je pripadlo prvič Hajduku iz Splita. Leto dni kasneje spet nov sistem. ' ■ j prej eno koto dvojnega pokalne-Q sistema za nekatere klube, potem p enojni točkovni sistem za zmago-v ce in prvake treh najpomembnej-*"•! podzvez. Ljubljansko Primorje se ti uvrstilo med najboljše, prvak pa f dl spet Gradjanski. .Jvojni točkovni sistem se je prvič pojavil leta 1929. Po izločilnih tekmah je 5 najboljših igralo po omenjenem sistemu in prvak je bil Hajduk. Za leto 1930 niso izpremeniii sistema, le da je bilo v zaključnem tekmovanju 6 klubov, prvak je postala zagrebška Concordia, Slovenci pa smo bili ponovno brez zastopnika. Za telo 1931 so sistem tekmovanja še bolj zakomplicirali. Iz 3 kvalifikacijskih skupin se je uvrstilo v zaključno tekmovanje 6 klubov, sistem je bil dvojni točkovni, Slovenija pa tudi to pot ni bila zastopana. Prvak je postal BSK z naslednjo enajsterico: Gazari, Radovanovič, Tošič, Arsenije-vič, Jovanovič, Djordjevič, Tirnanič, B. Marjanovič, N. Marjanovič,, Vuja-dinovič, Vitič. Na skupščinah zveze so bile najbolj burne debate vedno o sistemu tekmovanja. Zato so v letu 1932, prešli nazaj na pokalni sistem. Iz 4 'kvar Iilikacijskih skupin se je uvrstilo v zadnji del tekmovanja 8 klubov, prvak je drugič postala Concordia, Slovenci pa so bili samo gledalci. Prelomnica v zgodovini predvajanih državnih prvenstev pa je sezona 1932133, kajti tedaj je bila osnovana tako imenovana Nacionalna liga, ki je štela v svoji »prvi izdaji« 11 klubov. Morda je zanimivo zabeležili končni vrstni red tega prvenstva. 1. BSK 31, 2. Hajduk 28, 3. Jugoslavija 23, 4. HAŠK 23, 5. BASK 23, 6. Gradjanski 21, 7. Concordia 18, 8. Primorje 17, 9. Siavija (Sarajevo) 16, 10. Slavijo (Osijek) 10, 11. Vojvodina 10. Leto dni kasneje pa so se na skupščini ponovno udarili in do sporazuma o sistemu tekmovanja sploh ni prišlo. Zato v sezoni 1933(34 sploh ni bilo državnega prvenstva. Naslednja sezona pa je prinešia ligo z 10 udeleženci, s prvakom BSK in Primorjem kot devetim. Kdor bi mislil, da si je liga sedaj vendarle dokončno utrla pot v naš nogomet, pa se je zelo zmotil. Tekmovanje je bilo namreč razdeljeno na dva 'dela, v prvem so igrali po podzvezah, zmagovalci pa so igrali po pokalnem sistemu. Nekateri najboljši klubi niso hoteli tekmovali in tako se je zgodilo, da je Ljubljana brez borbe zmagala proti Conccrdiji, potem pa premagala Krajišnika in se znašla tako v polfinalu, kjer jo je izločil kasnejši prvak — BSK. Na naslednji skupščini so zmagali ponovno pristaši lige in v naslednjih treh sezonah so klubi igrali'po istem sistemu, le s to razliko, da je v zadnji ligi, to je leta 1938/39, igralo namesto 10 že 12 klubov. Prvaki so bili po vrsti Gradjanski, HAŠK in BSK. Ljubljana pa je bila najprej osma, potem pa dvakrat deveta. Kasneje je prišlo do reorganizacije nogometnega športa. Ustanovljeni sta bili srbska in hrvatska nogometna zveza in organizirani ustrezni ligi po 10 klubov. Od teh so igrali trije najboljši klubi iz obeh lig v zaključnem delu državnega prvenstva po dvojnem točkovnem sistemu. Vrstni red je bil naslednji: Gradjanski 16, BSK 15, Siavija 14, Jugoslavija 8, Hajduk 5, HAŠK 2. To je bilo obenem tudi zadnje predvojno prvenstvo Jugoslavije. V Gradjanskem je bila tedaj standardna enajslorica naslednja: Glazer, Hiigi, Brozovič, Djanič, Jaz-binšek, Kokotovič, Cimermančič, Wolfl, Lešnik, Anloikovič, Pleše. V letih 1923 do 1941 je bilo torej 17 državnih prvenstev. Najuspešnejša kluba sta bila Gradjanski in BSK s po 5 zmagami, prvaki pa so bili še Jugoslavija, Hajduk in Concordia po dvakrat in HAŠK enkrat. Največ uspehov nasploh je imel BSK, ki je bil ne le petkrat prvi, ampak še štirikrat drugi in trikrat tretji. Za predvojna prvenstva je glavna značilnost predvsem neurejenost tekmovalnega sistema. Posebej pomembno za predvojna in povojna prvenstva pa je še tole. Če gledamo kar po vrsti vsa prvenstva, bomo opazili, da imamo izrazite velike, to se pravi uspešne klube in pa vedno iste reveže, ki se »plazijo« na začelju lestvice. Med temi so bili vedno tudi slovenski predstavniki: Ilirija, Primorje ali kasneje Ljubljana. Sedanji trener Odreda Mirko Kokotovič (na desni) in Vili šipoš sta bila pred vojno člana Gradjan-skega in večkratna državna nogometna reprezentanta Ali (e us ~ šola proti društvu Jugoslovanski kongres telesne kulture je sprejel jasno načelo, da je za našo splošno telesnokulturno raven najpomembnejši činitelj šola. Tu bomo lahko že v nekaj letih zajeli skoraj 2 milijona šolske mladine odi 7. do 14. leta (obvezna osemletka). To je številka, ki je niti danes, niti v bodočnosti ne bodo mo- Zvezni trener Miloševič v Indijo Halllaglč Kot običajno, tudi letos klubi izkoriščajo mrtvo sezono za potovanja na inozemske turneje. Sicer pa je na nogometnih forumih še kar precej živahno. Upravni odbor NZJ je nedavno prejel od nogometne federacije Indije prošnjo, naj bi poslala v Indijo za 6 mesecev enega od uglednejših jugoslov. trenerjev. UO NZJ je sklenil tej prošnji ugoditi in se je tudi že odločil, kdo od trenerjev naj bi odšel v Indijo. To je zvezni trener inž. Slavko Miloševič, ki bi v različnih nogometnih središčih Indije treniral posamezna moštva, hkrati pa imel tudi več krajših seminarjev za vzgojo strokovnega kadra. Vse kaže, da bo inž. Slavko Miloševič tudi pristal na to ponudbo. Hkrati smo razbrali iz različnih zapiskov, da je v inozemstvu že doslej 13 jugoslovanskih trenerjev, od katerih le 5 opravlja dolžnost z odobrenjem NZJ. To so Blagoje Marjanovič — Moša, Čuvaj, Radovanovič, Mitrovič in Simonovski, medtem ko Stevovič, Pogačnik, Sekulič, Benčič, Glišovič, Betic, Bro~ čič in Nedoklan nimajo tega odo-brenja. Enako je tudi z nekaterimi znanimi nogometaši. Vukas, Zlatko Čajkovski, Horvat in Broketa imajo od NZJ odobrenje, da lahko igrajo pri inozemskih klubih, medtem ko je to odobrenje že davno poteklo Firmu, Željku Čajkovskemu in Banetu Vukosavljeviču. Televizijski aparat za Mitiča Nogometna zveza Jugoslavije je sklenila Rajku Mitiču za njegovo dolgoletno uspešno nastopanje v okviru jugoslovanske nogometne reprezentance podariti televizijski aparat. Brez dvoma Rajko takšno nagrado povsem zasluži. Zanimivo pa je vedeti, kakšne načrte ima Mitič sedaj, ko je zaključil svojo plodno nogometno kariero. 'Y razgovoru z novinarji je dejal: »Najprej želim diplomirati na DIF. Hkrati se bom učil angleščino, da hi lahko odšel kasneje v Anglijo na specializacijo. Verjetno pa se kasneje ne bom posvetil trenerskemu poklicu, ampak bolj tehničnemu sodelovanju. Prav tako ne bom nehal s športnim novinarstvom, ki je moj konjiček.« Zdai še v Llubljani sankaški „Belv8d8re' (Nadaljevanje s 3. str.) treba je stvari samo spretno organizirati. V nekaterih šolah imajo po 5 ali 10 šolskih sank, kar res ni mnogo, bolje nekaj kot nič. Vendar ne smemo pozabiti, da ima ogromno otrok svoje sani doma. Ni dvoma, da je v vsakem razredu vsaj polovica otrok, ki imajo svoje sani. To je torej dovolj, da se bodo lahko vsi učenci sankali, kajti običajno uporabljata sani dva otroka. Svet za telesno kulturo pri OLO Ljubljana, ki je zgradil to sankaško progo v sklopu številnih fizkultur-nili naprav ob muzeju NOB in v Tivoliju, je že navezal stike s pristojnimi šolskimi oblastmi in Društvom prijateljev mladine, tako da bo »promet« na sankaški progi čim številnejši in tudi brez zapletljav. Skoraj ni dvoma, da bo na progi vedno dovolj >ži v-žava«, če se bodo šole te »n n koške proge v polni meri posluževale. Gre le za to, da bo nekaj Na vprašanje, koga bi predlagal kot svojega naslednika za kapetana Crvene zvezde, je kratko odgovoril: »Ljuba Spajiča.« Tudi ko je bil vprašan, kdo naj bi bil novi zvezni kapetan, če bi Tirnanič prenehal z delom, je imel pripravljen odgovor: »To naj bi bil Svetozar Popovič — Kika.« Ta odgovor je tembolj zanimiv, ker prevladuje v jugoslovanski nogometni javnosti mnenje, da bo najbrž Rajko Mitič naslednik Tirnariča in da bi bil za to mesto tudi najprimernejši. Kdo ve, če se bo torej Miličeva napoved sploh uresničila. Vsekakor pa smo mnenja, da se bo Miličevo ime še dostikrat pojavilo v različnih člankih o jugoslovanskem nogometu. Precej bo moral še rasti... Znani mladi igralec Crvene zvezde, Šekularac, ki je žal bolj popularen po svojem nediscipliniranem vedenju, bo moral po mnenju zveznega trenerja inž. Miloševiča zrasti še 5 cm. To pa zaradi tega, da bi s svojimi fizičnimi sposobnostmi dosegel kot igralec zadovoljiv kvalitetni nivo. Sedaj je visok 171 cm. Mnogi poznavalci nogometnega športa pa z nekoliko zlobe pripominjajo, za koliko centimetrov bi moral Šekularac še zrasti, da bi tudi v vedenju na igrišču dosegel zadovoljivo kvalitetno raven. Navsezadnje je to skoraj umestno vprašanje. v domači oskrbi Glede na to, da se nekateri prijatelji nogometa obračajo na nas z vprašanji, kako je z zdravjem Hali-lagiča, ki se je na nedeljski tekmi poškodoval, smo se obrnili na vodstvo Odreda. Pojasnili so nam, da so zdravniki ugotovili pri njem le pretres možganov in da sicer glave nima poškodovane. Kljub temu, bo ostal 14 dni v domači oskrbi, dva meseca pa ne bo» smel prav nič trenirati. Halilagič je tako že sedemnajsti igralec Odreda, ki je vpisan na nerazveseljivi spisek poškodovanih igralcev od pričetka jesenske prvenstvene sezone. Brez dvoma je to za klub velika škoda in bo zimski odmor prišel kar prav, da se bodo vsaj nekateri nogometaši pozdravili. Ob začetku prvenstva pa bo za moštvo nastopilo tudi nekaj novih moči, tako da pri Odredu upajo na boljše uspehe kot v jesenskem prvenstvu. Z redno vadbo bodo pričeli znova 10. januarja, medtem ko bo kombinirano moštvo sestavljeno predvsem iz mladih igralcev nastopilo še na tekmi v čast Dneva JLA 22. decembra. Tudi trener Kokotovič je odšel na odmor v Zagreb. Po Slovenili odraslih oseb stalno skrbelo ob progi na red, da ne bi slučajno prišlo do kakršnihkoli nezgod. Sicer pa so graditelji sankaške proge zgradili tudi stransko pot, po kateri se bodo na start vzpenjali vsi sankači. Seveda bi se dalo ob sankaški progi, ki bo izgotovljena v teh dnevih, še marsikaj izboljšati. Umestno bi bilo progo še razsvetliti, kajti pozimi je že ob 17. uri tema, razsvetljeno progo pa bi lahko uporabljali še vsaj do 20. ali 22. ure. Ne bi bilo napak ob cilju postaviti tudi dve ali tri stojnice, kjer bi mladina dobila po najnižji možmi ceni skodelico toplega čaja in še kaj za pod zob. Škrat — Svet za telesno kulturo je s to napravo spet napravil lepo uslugo naši množični, predvsem šolski telesni vzgoji. 'Vse šole v središču Ljubljane (Vrtača, ESS, klasična, bivša VI. in V. gimnazija, vajenske šole, TSŠ itd.) naj se pa že danes pripravijo, da jih zima ne bo prehitela. Mladina bo vesela in hvaležna, če bo kdaj pa kdaj prišla iz telovadnic na sneg, na svež zimski zrak, na strmine sankališča. H Nova Gorica — SD »Panovec« — Nova Gorica je zaključila uspeli teden strelstva, na katerem je sodelovalo nad 220 strelcev in 11 moštev novogoriške občine. Dosegli so naslednje rezultate: Clemente 90, Kogoj 87, Roškar 86, med moštvi pa je zmagal Panovec. H Brda — V Goriških Brdih se strelstvo lepo razvija. V prijateljskem dvoboju sta se srečali družini iz Grgarja in Kojskega. Zmagali so strelci iz Grgarja. Med člani je bil rezultat 468:397, pri mladincih 431: :296, pri pionirjih 301:157. Rokomet spada med najmlajše športe na Goriškem. Kljub temu pa so bili doseženi lepi rezultati tako v kvaliteti, kakor tudi v porastu članstva. 'V goriški ligi je nastopalo 7 moških in 4 ženske ekipe. Pri moških je zmagala Ajdovščina pred Cerknim, pri ženskah pa Ajdovščina pred Vipavo/ Smučarji v pričakovanju snega (Nadaljevanje s 3. str.) njem življenju, primerno hrano — skratka, športni režim življenja. Med našimi smučarji so nekateri tudi takšni, ki se ne menijo za naloge poletnega treninga, niti za naloge specialne vadbe na snegu. Le-ti sedijo doma in čakajo na poziv v tečaj. O nekaterih celo pravijo, da smučajo samo po »službeni dolžnosti«. Jasno je, da ob takšnem odnosu in delu rezultati ne morejo biti kaj prida. Edino pravilno je, da smučarji tudi v decembru nadaljujejo z rednimi pripravami doma in da pohitijo vsaj ob sobotah in nedeljah v planine, kjer je že sneg. Zdaj morajo prav posebno skrbeti za specialno kondicijo. Doba treniranja na snegu me sme biti prekratka. Ni napačno, če so konec decembra že prva tekmovanja na smučeh, vendar bi jih morali ocenjevati le kot nekakšna predtekmovanja, kot prebod iz obdobja načrtnih priprav y tekmovalno sezono. D. U. H Maribor — Košarkarji Branika so imeli občni zbor. Med drugim so ugotovili, da morajo dobiti novega stalnega trenerja. Dobili so telovadnico, tako vadba ne bo okrnjena. Še naprej bo vodil klub pred-' sednik inž. Vodeb. Ker v Mariboru ni primernih dvoran, je zastalo športno življenje. Edino telovadnica gimnazije ustreza razvoju raznih športov, ne sprejema pa gledalcev. Zato bi bilo prav, da merodajni malo premislijo in dajo enemu največjih industrijskih mest v državi primerno dvorano, kjer se bo lahko vsestransko razvijal mladi rod. ■ Kranj — Pred kratkim je bilo končano mladinsko prvenstvo gorenjske nogometne podzveze. Zmagal je Triglav, ki ni izgubil niti srečanja niti prejel enega samega gola. Slede: Mladost, »Partizan«-Naklo, Planika, Jesenice, »Partizanc-ško-f ja Loka in Svoboda. Zaključeno je tudi pionirsko nogometno prvenstvo kranjske in jeseniške skupine. V kranjski skupini je zmagal »Partizan« Škofja Loka pred Triglavom, Mladostjo itd., v jeseniški pa Bled pred Jesenicami in Prešernom. . Zrak ali sposobnost? Avstrijskemu metalcu kladiva Thunu je uspelo v letu 1957 za več metrov popraviti državni rekord. No, in letos je nastopil na nekem tekmovanju v Linzu in morda nekoliko nepričakovano prvič premagal mejo 60 m. Eden od funkcionarjev domačega atletskega kluba mu je predlagal, naj bi ostal kar v Linzu, češ »naš odlični, sveži višinski zrak je omogočil ta uspeh«. Thun pa se je vendarle vrnil na Dunaj in tam kmalu še dvakrat vrgel kladivo več kot 60 m. Kat kaže, torej ni bilo vse odvisno samo od zraka,, ampak vsaj delno tudi od sposobnosti metalca. gl e doseči vse fizkulturne organiza, cije skupaj. Zdaj, ko si vsi prizadevamo, da bi čim prej pomagali šolski telesni vzgoji na trdne noge, se že pojavljajo tu in tam — sicer še osamljeno — primeri, ki kaže ji, da posamezniki vsak po svoje razumejo to smernico Kongresa. V glavnem sta se ponekod že izoblikovali dve različni mišljenji: prvi trdijo, da zdaj ko bo šola prevzela glavno breme mladinske telesne vzgoje (vso šolsko mladino od 7. do 14. leta), partizanska organizacija sploh ni več potrebna. Drugi pa nasprotujejo tej koncepciji in trdijo, da šola celo v daljnji bodočnosti celo čez 15 ali 20 let, ne bo mogla rešiti vseh svojih materialnih in kadrovskih težav. Po tej drugi »verziji« bo"še nadalje šolska telesna vzgoja bolj na papirju, kar je spet močan adut za obstoj partizanske organizacije. Zdi se nam, da sta obe stališči po-mankljivi, ekstremni in nekoliko primitivno tolmačeni. Predvsem je za nas važno, da bo šolska telesna vzgoja dobivala vse več in več podpore, in sicer od zveznega vrha do osnovnih enot v občinah. Za to nam je porok Kongres in izjave vseh vodilnih tovarišev naše ljudske oblasti. Šolska telesna vzgoja bo dobi' vala vse več materialne in kadrovske pomoči, kar bo nedvomno dvignilo razen pouka telesne vzgoje v šolali. To je tudi pj-av, saj je mladina od 7. do 14. leta najbolj potrebna telesne vzgoje. Zato je nepravilno že danes širit: defetistične in demobilizatorske parole, čes da bo šola čakala še desetletja, preden bo splavala na zeleno vejico. Take govorice so le voda na mlin tistih, ki nasprotujejo sodobnim načelom glede telesne vzgoje. Seveda, govoriti o teoretičnem vprašanju, ali bo šola »izpodrinila« partizansko organizacijo ali ne, j® danes nekoliko težko. Jasno je, da bo imela mladjna vse več in več po-uka telesne vzgoje v šolah (marši-kje ga danes sploh ni) in da bo ta pouk vse bolj kvaliteten. Mnogi učenci ne bodo imeli več niti časa, niti potrebe pri triurnem tedenskem pouku telesne vzgoje v šoli, da bi obiskovali še partizansko društvo, Marsikdo pa bo to željo še občuti* in bo rade volje še obiskoval drU' štvo. Nedvomno bi bilo danes nespa-metno umetno netiti kakršnakoli trenja med šolo in društvom, čeprav hočejo nekateri posameznik* omalovaževati šolsko telesno vzgojo, ponekod pa bi šola rada postala tisti »jež, ki "je lisico izrinil iz brloga«. Tam, kjer so ljudje pametni, lahko tudi stvari pametno urejajo-V Logatcu so n. pr. partizanski vodniki sami prišli do prepričanja, <*® je zaradi smotrnega izkoriščan ja tesne telovadnice bolje, če vsi šolsk* (in partizanski) pionirji skupaj vadijo pri šolskem pouku. Ob sodelovanju partizanskih in šolskih k®.' drov so ta poskus res napravil)-Vendar pa obisk pionirjev v »Partizanu« zaradi tega ni nič nazadoval, zato je bila telovadnica še bolj z8r sedena in so morali skupno zamis® opustiti. Skratka, stvari je treh® urejati trezno in brez osebne P*"1' zadetosti, čim bolj življenjsko. Sic® pa bodo o teh stvareh odločali pr®°' vsem tisti, ki so najbolj prizadeti otroci, starši in mladina sploh. Seveda, pa ob tem nikoli ne_ sm® io pozabiti osnovne smeri, ki «*®!^ v k* mo ,---------------- -----. poudarek šoli. Vsak sicer ve, da mladinec, ki telovadi i v šoli 1 društvu, spretnejši od tistega, vežba le v šoli. To ne smemo P°z biti, da je in bo šola vedno osnov^’ sai bo zaiemala miliione otr saj bo zajemala milijone p, družbene organizacije pa vedno dopolnilo. Zato je šolska teles®® vzgoja naš »prvi plan«. Zdaj ko no ni važno, ali bo čez 100 ‘etpg. partizanska organizacija ali pe- 1|1a zabimo na organizacije, mislim.0 y človeka, ki ga moramo vzgojit), p marsikaterih naprednih (ZDA, Anglija, skandinavske . s. le itd.) so dobro rešili ljudsko >® cj, no vzgojo predvsem s šolami. takšnih organizacij, kot so Pr* Mi smo s Kongresom postavi melj telesni kulturi tudi na - ej0 ker je obvezna, seveda pa računamo na maksimalno sod® j^I-nje in ogromno vlogo vseh turnih organizacij. Igor Preš A T L E T Ii ■ Priprave olimpijskih kandidatov v dviganju uteži lili be treba še nrecej kiloaranior.. Pivi pregled dvigalcev uteži končan - Olimpijskih kandidatov je devet Olimpijski kandidati v dviganju uteži so se pretekli teden večkrat zbrali v tako prijetnem in poučnem pomenku. Trener Tinček Rozman razlaga Jamšku, Karačiču, Kraljeviču, Soleši, Mihailoviču in Juretiču (od leve proti desni) pravilen pri' jem pri dvigu uteži Bilo je v sredo popoldne. Na stopnicah, ki vodijo v stekleno dvorano Direkcije železnic, sva se srečala z Jožetom Colaričem. Mudilo se mu je in hitel je. »Veste, služba me zadržuje, da ne morem redno obiskovati skup- 325, Karačič 310, Colarič v srednje-težki 365, Perge v srednji 310, Jamšek in jaz v lahki po 310, v bantam pa Juretič 260 in Soleša 243. Kasneje za rezultate nismo več dvigali, temveč le za to, da bi izpilili tehniko in krepili telesno moč. Prj vseh Odbor za dviganje uteži pri TAZJ je menda eden prvih zveznih športnih forumov, ki je že določil olimpijske kandidate. To je povsem razumljivo, kajti pravočasno je treba začeti z delom, da se bodo do olimpiade v Rimu pokazali določeni rezultati. Zato so se na prvem preglednem treningu in skupnem seminarju, ki je trajal od prejšnje sobote do petka 12. t. m., zbrali prav vsi perspektivni tekmovalci, na katere naši težkoatletski strokovnjaki računajo. To so Colarič, Rozman, Jamšek in Juretič iz Ljubljane, Kraljevič iz Zagreba, Perge iz Srema, Karačič iz Sarajeva, Soleša iz Pančeva ter Mihajlovič iz Beograda. Trening je vodil naš mladi trener Tinček Rozman, ki je letos zaključil študij na Višji šoli za telesno vzgojo in se namerava v svojem strokovnem delu posvetiti predvsem težki atletiki. Kratek obisk med olimpijskimi kandidati nam je razkril mnoge zanimive podrobnosti. nega zveznega treninga. Zato bom sedaj malo pohitel.« Odšla sva v sobo dvigalcev uteži, kjer so bili zbrani kandidati, zraven njih pa so pozorno poslušali tudi nekateri mlajši člani ŽTAK Ljubljana. Trener Tinček Rozman je prav tedaj razlagal naloge, ki jih bodo morali opraviti v nadaljnjih 6 mesecih treninga vsi kandidati doma. Večina je imela v rokah beležnice, saj si je bilo treba podrobno zapomniti precej obsežen načrt dela za vsak dan posebej po točno določenem načrtu. Razgovora je bilo kmalu konec in že je zaropotalo železo. Brž so se spravili k težkim ročkam in jih pričeli dvigati. Malo sem osupnil. Zakaj le? Colarič je začel dvigati precej težko obloženo ročko, pa ne tako kot običajno na tekmovanju. Dvignil jo je od prsi navzgor najmanj desetkrat po vrsti, ne da bi med tem sploh kaj počivaj. Dejal je, da to dela za ogrevanje. Presneto. kar pošteno bi se spotil vsak drug športnik, če bi si privoščil taksen, dokaj naporen način ogrevanja. Drugi so ga opazovali, nato pa tudi sami nekajkrat poskusili to »Umetnost«. Seveda so drug drugega popravljali in si svetovali. Dobro Izkoriščen čas Takšen način dela, praktične vadbe je trajal ves teden, skoraj vsako popoldne po 3. uri. Dopoldne imeli seveda veliko opravka na sPortni ambulanti" ter z rentgenskimi in laboratorijskimi pregledi. Vse te so morali izpolniti, kajti le na ta način bo moč ugotoviti, koliko so Pridobili na telesni kondiciji, glede zdravja ter glede ostalih učinkov Pri dviganju v nadaljnjih 6 mesecu priprav. S trenerjem Rozmanom sva se zapletla v kratek pogovor. Povedal je, P?1. so vsi opravili najprej zdravni-pregled v vseh fazah, vendar k?nčni rezultati teh pregledov še mso znaQi videti pa je, da je pri Uekatcrih kondicija vsaj deloma adovoljiva, pri drugih pa ne in da ~° treba temu posvetiti še precej Pozornosti. »Kolikor vem, se edino Kraljevič ukvarja še z atletiko kot z dopol-I Pnim športom, razen njega pa de-,°ma Soleša in Jamšek. Zares bi bi-0 bolje, če bi se tudi drugi tega Prijeli,« je dejal. >Kak° pa je kaj potekalo delo?« »Najprej smo imeli prvi pregled . v'"ov. Rezultati seveda niso bili -adovoljivi, ker se kandidati med-. .niso dosti pripravljali. V pol-zki kategoriji je Kraljevič dvignil so se pokazali določeni uspehi, vidi pa se, da vsepovsod v klubih ni trenerjev, ali pa se tisti, ki delajo, premalo posvečajo novim metodam treninga. Sicer smo teoretično obdelovali tehniko in druge novosti, tako da je vsak kandidat lahko veliko pridobil.« Čeprav so takorekoč zbrani iz vseh vetrov, je bilo videti, da se zelo razumejo med seboj, da izpolnjujejo resno delo s prijetnimi šalami, vsi pa so ta skupni trening vzeli zelo resno. Vseskozi ni bilo nobene nediscipline, vsakdo se je trudil, da bi čim več pridobil. Raz- veseljivo pa je še posebej to, da so to po večini mladi tekmovalci, nekateri celo stari od 19 do 21 let. Zanimalo me je seveda, zakaj ni med njimi nekaterih znanih imen. Iz ožjega izbora so namreč izpadli Ma-leč, Rusič, Milovac, Sentimanski, Čujak in Bezjak. Takoj sem dobil pojasnilo1: »Mogoče bi ti tekmovalci dosegli nekatere zadovoljive rezultate, toda odbor za dviganje je sklenil, da bo raje upošteval mlade tekmovalce, iz katerih bo moč še dosti narediti. Vsi našteti dvigalci pa so že relativno precej stari in mogoče ne bi trdega dela, ki bo potrebno do olimpijskih iger, vzdržali. Posebno vprašanje je seveda Bezjak, ki je že kot atlet določen za olimpijskega kandidata. Narediti se bo dalo še mnogo, samo če se bodo mladi vsi zagrizli tako kot so se ob začetku,« je dejal simpatični Rozman. Medtem so posamezni tekmovalci dvigali uteži, vendar je bilo videti, da jim ne gre vse po želji. Prejšnji dan so imeli namreč testiranje, kjer so se kar precej »pregnali«, da so imeli ta dan kar precej otrple mišice. Pa vendar sem se prepričal, da bodo s takšno voljo kot so jo pokazali, prišli dobro pripravljeni na prihodnji pregledni trening, ki bo čez šest mesecev znova v Ljubljani. T; B. OSEBNE IZKAZNICE Menda je prav, da bralcem doslej neznane olimpijske kandidate v dviganju uteži predstavimo: Jamšek Janez, uslužbenec, rojen 10. IV. 1932 v Ljubljani, član ŽTAK Ljubljana, začel dvigati leta 1934, Juretič Jože, stroj, ključavničar, rojen 16. I. 1940 v Grgarju pri Gorici, član ŽTAK Ljubljana, začel dvigati leta 1956, Karačič Reuf, avtoličar, rojen 25. VI. 1933 v Sarajevu, član Železničarja, začel dvigati leta 1956, Kraljevič Marjan, študent prava, rojen 20. XL 193? v Zagrebu, član Komunalca, začel dvigati leta 1956, Mihajlovič 'Vladan, študent, rojen 23. VI. 1940 v Beogradu, član Partizana, začel dvigati leta 1956, Perge Ivan, hidrotehnik, rojen 30. X. 1932 v Sremski Mitroviči, član Srema, začel dvigati leta 1954, Soleša Zdravko, dijak TSŠ, rojen 21. I. 1937 v Bihaču. član Dinama-Pančevo, začel dvigati leta 1935. rim i*«» olimpijski kandidati Dovoli le bencinske smrti l ___ ... - . .._ A blihrnaf nn no iroolf/lifnr nfj- S^uh po bencinu večino bolj obvija zemeljsko kroglo. Na vseh področjih gre 1 AVTO — 82 MRTVIH Italijan Musso, potem An- kljivost pa so vsekakor pri-glež Collins, pa njegov ro- žarišča avtomobilskih dirk. viomobilski dirkalni šport jak Ewans in nazadnje pred Le malo je takšnih stan- — ------ ------- , je ena od panog, ki se res nekaj dnevi Argentinec dardnih dirkalnih prog, ki človeštvo naprej, ponekod 'ahkg dstavi z izredno Gonzales, vsi dirkači prve nudijo vsaj kolikor toliko hitreje, ponekod počasneje. ia}ostno bilanco. Oglejmo si kategorije. varnosti gledalcem. Povsod ^^se^lahko^rfmeNa^ž nekaJ takšnih žalostnih mej- j0 je samo kratek izvle- tam; kjer E—EfB Sa« ^53 E= mB M M s rsi t rekli bi, modernih prometnih sredstev v povojih, pa je danes že na stopnji, ki je morda tudi pred dvajsetimi leti ne bi mogli zaslutiti. Italijana Materasija med gledalce. 23 mrtvih: ■ Leta 1938. Dirka »1000 milj«. V Bologni se prever-ne avtomobil Minianega. 10 mrtvih. Leta 1949. V Brnu za-Farino s ce- Skoraj z dnem pojave ■ avtomobila so se že pojavi- nese Italijana le tudi primerjave v hitro- s(e- 7 mltvih. sli in spretnosti, skratka, avtomobilske dirke. Izredna atrakcija za gledalce je takšna dirka, kjer se pogumni možje s svojimi mnogimi konjskimi silami podijo po cestah s hitrostjo 100, chu Leta 1952. V poči zračnica meyerju. 13 mrtvih. B Leta 1953. V' Buenos Airesu ima smolo zopet Patina. Sam ostane živ, 10 ne- kači, ali pa kot navdušeni gledalci avtomobilskih dirk, je ogromen. Zato ni nič čudnega, če se vedno bolj g lasno razlega vprašanje, ali ima to kak smisel? Kot vedno v življenju, dobivamo tudi na to vprašanje različne odgovore. Na Gradba- en/ strani so navdušeni pri-Nieder- Staši avtomobilskega športa, na drugi pa oni, ki pravijo, da kljub vsemu navdušenju mestih, n. pr. ovinkih, je nevarnost že kar ogromna in često meji že skoraj na samomor. Najti bo treba drugačno formulo za avtomobile. Če bodo še naprej dirkali na dosedanjih progah, je treba vskladiti moč motorja s težo avtomobila in s tem nujno zmanjšati hitrost, za večje hitrosti pa je treba graditi posebej temu namenjene proge. Sele potem se bodo dirkači, pa tudi gledalci, iv*/*— ------ -----_ ao airnuci, pu iuui za ta lep šport taksno ubi- iallko počutili nekoliko bolj innio nima nobenega smi~ -------------- »m 150 ali 200 km na uro. Prav discipliniranih gledalcev pa zato je bilo vedno več gle- /e mrtvih. jan j e sla. dalcev in vedno več avtomobilskih dirk, še več pa seveda mrtvih. Avtomobilske dirke zahtevajo celega človeka, o tem Leta 1955. Tradicionalna dirka »24 ur« v Le Man-s,u. Zaradi deloma še nepojasnjenih razlogov je prišlo do manjšega karambola s strahotnimi posledicami. POPRAVILI BODO AVTOMOBILE IN PROGE |Predvsem moramo ugotoviti nekaj dejstev. Dirkalni _ avtomobili, takšni kot jih ni" 'dvoma~ Majhnu nepazlji- Mercedes francoskega dir- uporabljajo danes, niso vec - - - ... ■ - primerni. Zaradi težnje po vedno večji hitrosti so jim iz leta v leto dodajali konjske moči, istočasno pa po- kača Levegha je izletel z dirkališča kot raketa. Padel je med občinstvo in bilanca je bila 82 mrtvih in več kot 100 ranjenih. B Leta 1957. Zopet »1000 milj«. V Rivoltelli sul Garda se je končalo življenje lahko pripeti to ali ono španskega markiza De Por-molorju, poči zračnica ali taga in z njim še 5 gledalka j sličnega. Tudi majhen cev. v ost, pomanjkanje koncentracije samo v delčku sekunde, napačna ocenitev situacije, pa je tukaj že katastrofa. Lahko pa se zgodi seveda tudi še drugače. Tehnične napake so še bolj zahrbtne. Brez krivde dirkača se v varne in šele potem bodo dirkači dočakali tudi starost. Kratek pogled nazaj nam namreč pokaže, da bi avtomobilski dirkač na začetku svoje kariere lahko zapisal, da ima 10 odstotkov možnosti, da preživi stara leta v miru. Preostali del adsotkov gre pa že pod rubriko »smrt«. Čeprav ponekod omejujejo dirke, cestne dirke pa celo prepovedujejo, je raz- skušali zmanjšati težo avto- voj avtomobilskega dirkal-mobila. To je imelo za po- nega športa jasen. Dirke bo-sledico, da avtomobili ne do ostale. Ostale bodo tudi obstanejo več trdno na ce- nesreče, toda konstruktorji sti in da jih že tudi manjši avtomobilov in dirkalnih vzroki spravljajo z določe- prog ter organizatorji, gle-ne poti ter tako ogrožajo datci in seveda dirkači se Ilc jJV L± IVI ~ --/ =x Janez Kocmur Pri plavalcih se ne bomo mnogo zmolili, če med olimpijskimi kandidati uvrstimo na prvo mesto nejhi-trejšega jugoslovanskega plavalca Janeza Kocmurja. O njem smo v našem listu že nekajkrat pisali pa vendar nekaj besed onim, ki ga še ne poznajo Rojen je bil leta 1937 v Mariboru. Svojo plavalno kariero /e pričel pri mariborskem Braniku, pred dvema letoma pa je prestopil'h kranjskemu Triglavu. Lani se je v tekmovanjih na 100 m proste zaustavit točno na minuti, letos pa je krepko potegnil pod to »magično mejo« in dosegel najboljši letošnji čas v državi — 57,6. Ni ga biio treba dolgo iskati. Pot nas je zanesla v mali zimski bazen, kjer smo ga našli pri treningu. »Kako si zašel med plavalce.« se je začel naš kratki razgovor. »V Mariboru stanujem v hiši skupaj z bratoma Bradnerjema. In ker je bil takrat starejši Ljubo že dober plavalec, me je povabil seboj v mariborsko zimsko kopališče, kjer se je bilo prav prijetno »namakati« v topil vodi. Kar sem začel pozimi, sem nadaljeval tudi poleti na Mariborskem otoku. Tako nekako sem zašel med tekmovalce mariborskega Branika.« »Tvoj dosedanji največji uspeh?« »Brez dvoma osvojitev letošnjega državnega prvenstva na 100 m prosto« »Kako is e nameravaš pripravljati za olimpijske igre?« »Moje mednarodne izkušnje so skromne in doslej sploh nisem imel sreče s takimi tekmovanji, zato tudi še ne mislim mnogo na olimpijado. V splošnem pa nameravam za prihodnjo sezono povečati vzdržljivost. Za mojo hitrost — na 50 m sem dosegel že čas 24,9 — bi moral na 100 m plavati hitreje od 57,0, toda manjka mi še vedno zadostna mera vzdržljivosti. Zato se bom v prihodnji sezoni predvsem posvetil progi 200 m, s čemer bom povečal tudi vztrajnost na 100 m. Po končani prihodnji sezoni pa bomo lahko že bolj stvarno govorili o olimpijskih igrah.« Fritz VValter. Tekme, ki jih ne bom nikoli pozabil kdr t ’eLricho-va domiselnost na s je n avdušila in še marši-svo’ Je kupil za spomin balalajko, nekateri pa so zapravili 6 .rublje za kaviar, rusiko »vodko« in za izvrstna krim-c,*a rinit. zavili^3' Naš tolmač je talko uredil, da so nam vse stvari - lil 'SiKlil Ha T rrx.rx.c l *-> ,11 it 1»mrl0.1 *pc : t_ Nam bi bilo ljubše, če bi lahko nekoliko počivali v p *n skupaj poslali t ■opoldne j,e Herbe v naš hotel, je Herberger planiral ob štirih popoldne še Kr«tek trening. Postpp3?1 j,i bi stre «nJ'' U’ lSrao dejali. »Vse ‘■asno vročino.« »No, samo ne več na plan, v to je tak ie Litro popustil Herberger. »Če mislite, da Vsj y' ° ix> je — pa ostanimo doma. Potem pa pojdite lepo Ol, ,«70« postelje, da bo lahko De us er opravil svoje delo. •mate j v*am, Lom poslal kavo in nekaj sadja, potem pa 8lednicet,V° ^QlSa= da v miru spišete svoja pisma in raz- A propos — k pisanju! Deset frankiranili razglednic, ki smo jih še vedno dobili na inozemskih turnejah, je ze prvi večer izginilo kot kafra. Toda teh deset ^razglednic je bilo kot kaplja v morje. Zato smo morali pošteno zavihati rokave, če si nismo hoteli pokvariti številnih znanstev m prijateljskih vezi v domovini. Skoraj vsak je moral žrtvovati najmanj polovico svojih dnevnic za razglednice in znamke. Da bi to težavno nalogo opravili kolikor mogoče enostavno, so nekateri napisali po zajtrku deset razglednic, po kosilu pa s pet deset, po malici novih deset in prav toluko še po večerji. Ker pa je moral biti na vseh razglednicah obvezno podpis Herbergerja in še nekaterih znanih igralcev, je bila seveda naloga pisca precej olajšana. Popoldne nas je Deuser temeljito zmasiral. Imel je res polne roke dela, preden je do kraja opravil svojo nalogo. Naš zvezni trener je bil vse popoldne pri nas, sprehajal se je od sobe do sobe. z vsakim posebej se je še pogovarjal in dajal vsakomur individualne napotke. Po večerji smo se prvič spoznali z ruskim nogometom — na nočni tekmi med moskovsko Lokomotivo in enajsterico Tiflisa. Moštvi sta bili razmeroma enakovredni, kljub temu pa je bilo včasih vseli dvajset igralcev na eni polovici igrišča, že v naslednjih sekundah pa na drugi. Brzina, s katero so se ti fantje premikal: 7 ene strani stadiona na drugega, nas je res presenetila. Za nas je bilo tudi nena- vadno, da sta se vratarja pomikala daleč iz svojih svetišč in večkrat skoraj na sredini igrišča planila v igro. Proti koncu tekme je pričelo deževati. Nič nam ni bilo mar, če smo bili mokri. Pravzaprav bi si kar želeli, da bi nas namočilo do kože, kajti mokrota je bila isto kot ohladitev, Ta pa nam je bila v tej vročini več kot dobrodošla. Upajmo, da nam bo nebo tudi za jutri prihranilo vsn: nekaj kapljic blagodejne mokrote. ZA ZELENO MIZO V sobi dr. Peca Bauvvensa, ki je bila prav posebno prostrana, smo se v nedeljo dopoldne ob pol dvanajstih zbrali vsi igralci: sestanek moštva in trenerja. Razen Herbergerja in njegovih šestnajst varovancev ni bilo v sobi nikogar. »Šef« je bil resen, toda miren in zbran. Še enkrat je ponovil, kaj je treba storiti, da bi se, po njegovem mnenju, dobro odrezali Herberger je imel takšen načrt: vsak od obrambe je moral prve četrt ure točno pokrivati soigralca nasprotnikovega moštva. Glavna naloga naših krilcev je bila v tem času defenziva. Seveda je bilo treba pri tem računati, da bo napad prvih petnajst minut brez podpore krilske vrste. Vseh pet mož v napadu mora v tem času delati pač na svojo pest in sicer tako intenzivno, da Rusi ne bodo prišli do premoči, kar bi lahko v naši obrambi ustvarjalo zmedo. v : 4'H v O K • I iTk:OT....^ Jugoslovanska atletika 1958 Atletinje pO &t0JpU\jG& atletov Danes si bomo ogledali tudi jugoslovansko žensko atletiko v nekako zbode v oči zanimivo dej-• letu 1958. Že v začetku moramo povedati, da je položaj precej st v o. Tekmovalke, ki sodijo med 10 podoben onemu pri moških. Opazili smo soliden napredek v po- najboljših v državi, zastopajo nič vprečkih, velike praznine med najboljšimi in ostalimi, pa tudi to, manj kot 20 klubov. Ta ugotovitev t/ it% Mau&ocu 1 i da imamo na eni strani absoluten napredek, na drugi pa stagnacijo, če že ne relativen padec. Prejšnja ugotovitev o neizenače- je premagala na vseh neposrednih n osli atletinj velja že pri najbolj- dvobojih. Perspektivnih tekmovalk ših, recimo v državni reprezentanci, ne manjka in smo zlasti veseli od-V izbrani ekipi jugoslovanskih atle- lične uvrstitve slovenskih tekmo-tinj je v svojih vrstah približno po- valk. lovico tekmovalk, ki sodijo že med *V skoku v višino rešuje stanje _______________ _____ _______________________ boljše v Evropi, ostale pa precej za- predvsem Gerejeva, ki je napredo- lestvicah smo oceniti od 10 navzdol ^.in :.. ;~ rr.,— a «— ___i __: „ . . , ... v , .. . , ^ . vsaj je zelo zanimiva zato, ker je sicer Jugoslavija tipična država, kjer je kvaliteta zelo skoncentrirana v najboljših klubih. Gornji podatek govori nekako' o teip, da ima kvalitetna ženska atletika svoje osnove v večjem številu klubov in krajev kot moška, kjer je število zastopanih klubov manjše. Dosežena mesta na ostajajo. Tako naša reprezentanca vala za 9 cm iin je že med boljšimi v kot celota seveda ne more dosegati Evropi, pa tudi sicer povpreček ni velikih uspehov. Ob letošnjih sre- tako slab. Slabše je v skoku v dača n i111 smo lahko zelo zadovoljni z ljino, kjer smo kljub državnemu re-neocliočenim rezultatom proti Itali- kordu Stamejčičeve stopili za korak ji, poraz proti Madžarkam pa je bil nazaj, To, da vidi deseta tekmoval-visok, kajti Madžarke ne sodijo med ka komaj čez 5 m, je vsekakor zelo najboljše v Evropi. Precejšen polom je tudi tretje mesto na Balkanski') igrah, kjer so nas tokrat prehitele razen Romunk še Bolgarke. Nastop na evropskem prvenstvu je bil nekako v okviru naših možnosti, skratka verna slika naše kvalitetne ženske atletike. V rekordih skromno in dobili naslednji vrstni red: Odred 1%, Crvena Zvezda 119.5, Kladivar 91.5, Mladost 45.5, Maribor, 35, Vojvodina 53, Sl obod a (Varaždin) 217, Maraton (Sombor) 18.5, Metalac (Osijek) in Dinamo 18, Partizan (N. mesto) 16, Sarajevo in Senta lt, Partizan (Podpeč) 9.5, Ljubljana in Partizan (Beograd)9, Branik 7.5, Ri-jeka 6, Jedinstvo 4, Spartak 4. slabo spričevalo naših žensk. Deseterice v metih so prav tako zelo neizenačene. Med prvo in deseto zijajo praznine 4 ali 5 kvalitetnih razredov in temu bi lahko rekli pomanjkanje kvalitetne osnove naši vrhunski ženski atletiki. Razen v metu krogle, kjer smo ostali točno na istem mestu, je napredek zveze, pa je naslednja: v pov prečk ih vidčn, vendar še ne 1. Usenik, krogla 1056 točk, 2. Sta-zadošča. V krogli je bila Usenikova mejčič, 80 m ovire 1011, 5. Babovič, Rekordna žetev ni bila bogata. Od brez konkurence, enako Kaluševiče- 80 m ovire 1011, 4. Rajkov, 800m Največ točk za Usenikovo Razvrstitev 10 najboljših po novih tabelah mednarodne atletske skupno 11 pomembnejših disciplin smo le v 4 dobili nove državne rekorde, Največkrat je bil izboljšan ali izenačen rekord na 100 m, novi pa so tudi še na 200 m, v višini in daljini. Naslednji korak od reprezentance navzdol bolj v širino so deseterice najboljših. Kaj opazimo tam, zlasti v primerjavi s preteklimi leti? Značilen je napredek v povprečkih v 7 od 10 disciplin (400 m smo pričeli vodili šele letos), v 1 disciplini pa je povpreček še enak. V 6 primerih so povprečki tudi rekordni in napredek zelo velik. Seveda pa zopet ne sinemo pozabiti, da je vse skupaj relativno in da tudi ženska Atletika napreduje v svetu na splošno hitreje kot pri nas. Nove sile prihajajo Napravimo še kratek sprehod po disciplinah. Pri teku, na 60 m si ne belimo glave zaradi nazadovanja, ki je namreč le navidezno. Če pogledamo desetorico, bomo videli, -vprečni, vse ostalo j>a daleč od vsake kvalitete. Kljub temu smo tudi zaostajamo. Morda najbolj sporni sta 2. in 3. mesto, kjer sta kandidata Milan Keber in Rudi Košorok. Čeprav je imel Košorok letos mnogo več nastopov od Kebra, med njimi tudi dva mednarodna, \ .....:..... Vr " kjer je z uspehom zastopal barve naše v tej discioliTti napredovali. K. sreči _ “7; , , ,___ imamo razen Rajkove in Slamniko- drz°ve: 3e 1 J' va „ ve mlade tekmovalke kot Radejevo, srecanju s Keb,rom ‘ FZTZŽto Tako smo morali prisoditi drugo mesto Gašparutovo in Goršinovo, ki bi že v starej$o genera- - - - — -t- — — večji meri specializirala za Podobna ie pesem na ovirah. Tu sta 36 . ., ... , • i i j i i 11 a se bor«. Če je že v Ljubljani redkost, potem je to v Mariboru v teku zadnjih nekaj sezon kar nujna izjema. Zato ni čudno, če so se mariborski hokejisti skupaj z drsalci tako zelo oprijeli misli na umetno drsališče. Pri njihovih prizadevanjih jim seveda želimo mnogo uspeha. Sicer je pri »Mariboru« stanje v letošnjem letu približno isto kakor lani. Fantje se vestno pripravljajo na bližnjo sezono in so trdno* odločeni letos odločneje poseči v borbo za republiško prvenstvo. V teh pripravah jim bo lahko mnogo pomagal član LIK »Ljubljana« ing. Pogorelec, ki je sedaj na novem službenem mestu v Mariboru. Tudi pri Celjanih je letos nastopil podoben problem, kakor pri »Papirničarju«. Moštvo bo skoraj v celoti pomlajeno, zato so Celjani v svojih pričakovanjih glede plasmaja na letošnjem tekmovanju za republiško prvenstvo zelo skromni. Zato pa niso prav nič manj_ delavni. Že v prvih dneh letošnjega mraza so izkoristili in usposobili ledeno ploskev ter pričeni z rednimi treningi. Novi odbor »Celja« je prevzel od lanskoletnega nič več in nič manj kot 500.000 din dolga. To mu je uspelo poravnati, toda sedaj je nastopilo vprašanje odkod vzeti sredstva za novo sezono. Vse možnosti finančnih virov so namreč do kraja izčrpane. Glede gradnje umetnega drsališča v Celju pa so Celjani kar nekam samozavestni. Na eni strani pravijo, da je umetno drsališče že sprejeta postavka petletnega plana, na drugi pa je tu še realna možnost gradnje umetnega drsališča, ki je vezana na to ali bo dobila Tovarna organskih barvil v Celju odobren investicijski načrt za ledarno. Če bi bil ta načrt odobren, potem Celjani upajo, da bodo že v prihodnjem letu drsali na umetni ledeni ploskvi. Izven konkurence bosta na republiškem prvenstvu Slovenije sodelovali še B-moštvo »Jesenic« in »Ljubljane«. Kvaliteta B-moštva »Jesenic« nam je vsaj deloma poznana iz nekaj rezultatov_ in hkrati pomembnih uspehov, ki jih je to moštvo doseglo v letošnji sezoni-Menda ne tvegamo preveč, če že danes rečemo, da bo to moštvo P° vsej verjetnosti zasedlo prvo mesto v tej konkurenci. »Ljubljana«-B je letos popolnoma novo formirano moštvo, sestavljajo ga pa vsaj deloma igralci, ki so Je igrali hokej. Zato lahko pričakujemo, da bo tudi to moštvo sodelovalo na prvenstvu Slovenije kot enakovreden partner. M. C- bo tudi kvalitetna raven našega skaka-, nja premaknila z mesta. M. P- VRSTNI RED Moški — Deska: 1. Porenta Marko (**)> 2. Keber Milan (II), 3. Košorok Rudi (Li)> 4. Dobrin Jože (II), 5. Šink Ivko ' 6. Vrtačnik Dado (Lj), 7. Košorok Peter (Lj), 8. Obšteter Janez (Lj), 9. Šuštar Jože (II), 10. Cuk Janez (Tr). Moški — stolp: 1. Dobrin Jože (Ilirija!' 2. Šink Ivko (Tr), 3. Košorok Rudi (Lj)' 4. Vrtačnik Lado' (Lj), 5. Košorok Pet®* (Dj), 6. Šuštar Jože (II), 7. Llpovnik Iva® (Br), 8. Tozon Gregor (II), 9. Obšteter Janez (Lj), 10. Kovačič Evgen (Lj). Zenske — Deska: 1. Rublnič Bran**9 (Dj), 2. Peršin Marjana (Dj). 3. Pehan1 Tatjana (Dj), 4. Slnk Sonja (Tr), 5. Čufar Dučka (Lj), 6. Smole Marjana (LjubU>' 7. Bevc Pavla (Tr). — Stolp: 1. Rubin'* Branka (Lj), 2, Čufar Lučka (Lj), 3. P® hani Tatjana (Lj), 4. Peršin Marjana flJ’’ 5. Kotnik Ljuba (II). Herberger je tudi opozoril na nenavadne »izlete« ruskih vratarjev. Teoretično je obstojala možnost, da taksnega vratarja, ko je oddaljen 30 metrov trli še več od svojih vrat, prevariš z visoko streljano žogo, ki mora leteti v lepi paraboli. _ Medtem smo morali tudi z žalostjo ugotoviti, da Erich Ret ter za to tekmo — zavoljo poškodbe se ni mogel udeležiti že svetovnega prvenstva v Švici — sploh ne pride v poštev. Tudi Karl Maj, ki je bil eden izmed stebrov naše državne reprezentance in bi o njegovi uvrstitvi v najboljšo enajsto rico ne bilo niti besedice razpravljanja, nas je tokrat proti svoji volji pustil na cedilu. Na vso srečo pa smo za oba poškodovana igralca imeli dobri rezervi, dva znana, preizkušena igralca — Juskovviaka in Harpersa. Moštvo, ki ga je Nemčija postavila na tej znameniti tekmi proti Sovjetski zvezi, jie bilo torej sestavljeno takole: ■ Hertkenrath; Juskovviak, Posipal; Eckel, Liebrich, Har-pers; Rabn, F. Walter, Morlock, Rohri.g, Scliafer. Rusi pa so sestavili takšno ekipo: Jaši n; Ogonjkov, Par-hunov; Netto, Bešaškin. Maslonkin; Iljin, Salnikov, Paršin, Isajev, Tatušin. Med našo sejo v sobi dr. Bauvvemsa pa še ni smo vedeli, kakšno moštvo bodo poslali v boj Rusi. Nismo vedeli, ali bo kapetan moštva, Igor Netto, izvrstni krilec in graditelj igre, igral na levi ali na desni strani. Toda končno je bilo to za nas brez pomena: Max Morlock je dobil strogo nalogo, naj zelo ofenzivnega krilca čim bolj »ohladi«. Meni je bila zaupana naloga, naj operiram nekje med k rilsko vrsto in obrambo ter naj skušam od tam zasnovati naše napade. »Je vse jasno?«, je vprašal naš šef«. »Vse jasno«, sem odvrnil. »Toda — kdo bo streljal enajstmetrovke.« x »To sem si prihranil za konec«, je pojasnil Herberger. »Tu za mamo stoji nek majhen fantek...« Kot na povelje smo se vsi obrnili proti Juskovviaku. Naš »Jus« je po postavi kot medved, pravi »severni medved«, kot sta ga rada nazivala Rahn in Harpers, njegova kvartopirska tovariša, če sta ga hotela razjeziti. S svojim strelom bi lahko tudi u il vratarja, toda njegova prirojena dobrodušnost mu je nekoliko zmanjšala udarno sito, kadar je streljal na nasprotnikova vrata. »Prej ga moramo še krstiti«, se je šalil Herberger, »da ne bi zgrešil vrat. Torej, strelec številka ena za enajstme- Kot strelec številka dve sem bil določen jaz — in ker nikoli ne vemo, kaj se lahko vse pripeti — ie bil za strelca številka tri določen Rohrig. Odhod na stadion je bil določen l-o”r > 15- uri 15 minut. Do treh je bil zapovedan popoten počitek, seveda v trovke je juskovviak.« posteljah. »Ross« in jaz sva ležala v najini modri sobi modrimi baržunastimi zavesami, ko je okoli 14.15 začelo 8 lepem grmeti in bliskati. »Zdaj manjka samo še dež, in sicer močan dež z j11' vihto. Več sreče res ne bi mogli imeti. To je prav ugodi* znamenje«, sva ugotovila oba hkrati. „ Točno ob 14.25 — pogledala sva na uri — so zace padati prve deževne kaplje. Takoj sva skočila k oknu. »Najbrž ne bo nič iz tega«, sem dejal. »Zdi se nji’ rd. bo kmalu nehalo«. Toda takoj nato se je vlilo kot izJ-aJ ,ri »Boš videl, Helmut, ne bo pet minut, pa bo naš sta1 tukaj«, sem dejal. ^ f, Ni preteklo niti dve m im uti, že so se odprla vrata. 11 berger je vstopil. »No, in zdaj ...« Oba sva se na glas zasmejala. , ie. »Le kaj se je treba tu smejati«, se je delal zacu nega »šef«. Priznal sem, da sva ga pravkar pričakovala, .jP Deževalo je prav pošteno dobre četrt ure. Nam bi sicer ljubše, če bi dež trajal še nekaj minut dlje, toda tako se je ozračje prav občutno ohladilo. . ^ Točno ob napovedani uri smo vstopili v avtobuse, nas odpeljali na stadion. Najboljše atletinje Jugoslavije v leta 1958 GO m 7.7 Sikovec (KI) 7-7 Lubej (Mi b) 7'8 Kolenc (Met. Os) 7 8 Sunarič (Maraton) 7- 9 Pristavec (Part. Podpeč) 8 00 RaJtič (CZ) 80 Nedeljkovič (Mrb) 8- I Komer, (Sl. Var) 81 Škrjanec (Od) 81 Puc (L.j) p°vpreček 7.92 (7.82) 100 m l2-° Šikovec (KI) 12j Babovič (Ml) 121 Stamejčič (Od) 122 Lubej (Mrb) 12 4 Kolenc (Met. Os) 12-4 Simič (CZ) l2-5 Rakič (CZ) 12 6 Petrovič (CZ) ’2-7 Stanulovič (CZ) 12'7 Sunarič (Maraton) 12-7 Silan (KI) p°vpreček 12.37 (12.51) 200 m 25 0 Sikovec (KI) ®-2 Stamejčič (Od) 261 Simič (CZ) 26 2 Rakič (CZ) 26'4 Silan (KI) 28 5 Kolenc (Met. Os) f6-5 Lubej (Mrb) ‘j’-5 Slamnik (KI) 26 6 Škrjanec (Od) p'7 Rajkov (CZ) ovPreček 26.13 (26.34) 400 m 38.7 Rajkov (CZ) °-4 Slamnik (KI) „3'° Hude (Part. NM) 4 0 Gašparut (KI) 8 Kovačev (Vojv) 0 Janjatovič (Maraton) 0 ReberniSak (Ml) 1 Pristavec (Part. Podpeč) 9 Pavšič (Mrb) 800 m 2:12.6 Rajkov (CZ) 2:15.7 Slamnik (KI) 2:20.0 Safer (Ml) 2:20.7 Hude (Od) 2:21.6 Gašparut (KI) 2:24.6 Goršin (Part. NM) 2:25.4 Kovačev (Vojv) 2:27.5 Reberniša-k (Ml) 2:27.5 Bajič (CZ) 2:29.6 Kršili (Rijeka) Povpreček 2:22.5 (2:25.8) 80 m ovire 11.2 Stamejčič (Od) 11.2 Babovič (Ml) 12.0 Simič (CZ) 12.0 Ostrouška (Br) 12.1 Bajželj (Od) 12.2 Breščak (Od) 12.5 Stanulovič (CZ) 12.5 Burger Slov. Var) 12.6 Neogradi (Maraton) 12.6 Škrjanec (Od) Povpreček 12.09 (12.52) višina 164 Gere (Vojv) 156 Jug (Ml) 155 Stanulovič (CZ) 855 Kovač (CZ) 150 Agodlni (Rijeka) 150 Izela (J. V.) 150 Škrjanec (Od) 146 Gantar (Part. NM) 145 Cater (Ki) 145 Panič (CZ) 145 Podnar (Ml) 145 Kuntarič (Lj) Povpreček 151.5 (149.4) daljina 5.69 Stamejčič (Od) 5.47 Eškič (Sar) 5.38 Škrjanec (Od) 5.17 Petrovič (CZ) 5.13 Komes (Sl. Var) 5.13 Bajželj (Od) 5.08 Stanulovič (CZ) 5.06 Rečnik (KI) 5.06 Djapjaš (CZ) 5.02 Sunarič (Maraton) Povpreček 5.22 (5.27) krogla 14.33 Usenik (Od) 13.57 Radosavljevič (Part) 13.01 Stamejčič (Od) 12.93 Hudobivnik (Od) 12.66 čelesnik (Ki) 12.53 Bilič (Din) 12.45 Borovec (Sl. Var) 12.34 Perovič (Senta) 11.89 Vukovič (Spartak) 11.62 Komelj (Lj) Povpreček 12.78 (12.78) disk 45.90 Borovec (Sl. Var) 45.65 Čelesnik (Od) 45.44 Hudobivnik (Od) 39.07 Bilič (Din) 38.40 Capek (Ml) 38.10 Cvijetičanin (CZ) 38.06 Barič (Ml) 37.82 Humer (Od) 37.67 Vukovič (Spari) 36.12 Orlovič (Rijeka) Povpreček 40.22 (40.05) » kopje 47.57 Kaluševič (CZ) 44.34 Koška (Vojv) 44.27 Perovič (Senta) 42.66 Karasjakovska (CZ) 39.21 Kekič (Din) 38.85 Škrjanec (Od) 38.80 Januškovski (Ml) 38.45 Skornik (KI) 37.02 Bratač (Sar) 36.69 Milovič (CZ) Povpreček 40.79 (39.87) 4 krat 100 m 50.4 Crvena zvezda 50.9 Kladivar 51.0 Odred 51.9 Mladost 52.2 Maribor 52.2 Ljubljana 53.2 Vojvodina 53.3 Maraton 53.7 Sloboda, Varaždin 54.8 Metalac, Osijek 54.8 Partizan, Podpeč mednarodne Kuc in King se vračata ^vetovni rekorder v teku na 5000 in 111 Vladimir Kuc, je po pokvarjeni 3000 s°zoni dan v letošnjem letu zopet pričel s ,n5om. Po lastni izjavi trenira vsak 45 minut, ne ve pa še, če se bo no le^evaI tekmovanj, kajti to bo odvis-r °d tega, če bo še dosegal zadovoljive u*tate. Svoj povratek na tekališče pa ha-avii tudi 22-lefcni črni sprinter Lea-^0ri King, ki v letošnji sezoni ni na-King je skupaj z Wi!liamsom in Urchisonom svetovni rekorder v teku * 100 m z io.i. atletskih rubrikah raznih časopisov mnog° pisan 0 neuradnem svetovnem ga °rdu Nemca Haryja na 60 y s 5.9, ki Se Je d°segel v Neumunstru. Kmalu so hjj pri^eIi oglašati, da njegov start ni Ser?V- redu’ toda starter je trdil obratno, jjar^. ^ film dokončno dokazal, da fcrav^eV začetek res 114 W1 v skladu s x1Vr 1 in torej rezultata ne moremo ^ti med regularne. Qr^r°pski rekorder v skoku ob palici, 1^ Ge°rgios Roubanis, ki študira v ^gelesu, se je v ZDA poročil in po vsej verjetnosti bo tudi po zaključnem študiju ostal v ZDA. Francoska atletska zveza je napravila prvo listo kandidatov za olimpijske »gre v Rimu. Francozi delijo svoje kandidate v dve skupini. Prvo bi imenovali lahko nekako »verjetni« in v to so uvrstili 9 tekmovalcev in sicer so to Battista, Bernard, Brachi, Delecour, Diak, Husson, Jazy, Macquet, Mimoun. V drugi skupini »morebitnih« pa je 25 tekmovalcev. Iz Južne Afrike poročajo o dveh odličnih rezultatih na 440 y. Evans je tekel 46.9, specialist za ovire Potgieter pa 47.2. Vse kaže, da se bo Južna Afrika pojavila na olimpijskih igrah v Rimu z odlično štafeto 4 krat 400 metrov, saj imajo še Spenceja in Daya, ki sta tekla že bo-ljše od Evansa. V Chicagu je bilo prvenstvo ZDA v krosu. Na 10 km dolgi progi je zmagal poljski emigrant Macy v času 29:47.8 pred Avstralcem Lawrencejem 30:10.0, Amerika ncema Truexom 30:49.0 in Dicksonom 30:51.0, ter Jugoslovanom Mugošo 30:57.0. Truex bo kot najboljši Amerikanec zastopal ZSA na Silvestrovem teku v Sao Paolu. Nogometna prvenstva evropskih držav ITALIJA — XI. kolo: Alessandria : Lezio prekinjena pri stanju 0:0 zaradi megle, Fiorentina : Bari 4:0, Internazio-nale : Juventus prekinjena pri stanju 2:0 zaradi megle, Lanerossi : Bologna 1:1, Roma : Udinese 3:0, Sampdoria : Padova 3:0, Spal : Milan 1:1, Torino : Genova 0:0, Triestina : Napeli 0:0. Vrstni red: Milan 16, Fiorentina 16, Internazkmale 14, Roma 14, Napol! 14. ANGLIJA — XX. kolo: Aston Vlila : Manchester C. 1:1, Blackburn : Bolton 1:1, Blackpool : Luton 3:0, Chelsea : Birmingham 1:0, Manchester U. : Lei-cester 4:1, Nevvcastle : Burnley 5:2, Nottingham : West Bromvvich Id, Portsmouth : Arsenal 0:1, Tottenham : Preston 1:2, West Ham : Leeds 2:3, Wolver-hampton : Everton 1:0. Vrstni red: Arsenal 27, WoIverham,pton 26, Bolton 26, Preston 26, West Bromwich 25. NEMČIJA — južna liga — XIV. kolo: Reutlingen : Aschaffenburg 0:0, prekinjena, Augsburg : Eintracht 1:3, Niirn-berg : Bayem 1:2, Stuttgart : Fiirth 1:1, Schweinfurt : Ulm 4:1, Miinchen : Offenbach 1:2, Mannheim : Karlsruhe 2:3, Frankfurter SV : Waldhof 3:0. Vrstni red: Offenbach 24, Eintracht 21, Bayern 20, Niirnberg 19. NEMČIJA — zahodna liga — XIV. kolo: Melderich : Koln 0:0, Dusseldorf : Schal-ke 5:4, Aachen : Rot-Weis 0:2, Oberhau-sen : Sodingen 2:2, Bochum : Mtinster 2:2, Herne : Gladbach 5:0, Viktoria : Dortmund 1:1, Horst : Duisburg 0:3. Vrstni red: Herne 21, Dusseldorf 20, Bochum 17, Meiderlch. ŠVICA — XI. kolo: Bellinzona : Lau-sarme 1:1, Chiasso : Lugano 2:1, Grass-hoppers : Urama 2:2, Grenchen : Luzern 4:0, Servette : Zurich 3:1, Voung Boys : Chaux de Fonds 4:1, Voung Fellovvs : Basel 1:0. Vrstni red: Lausanne 16, Voung Boys 15, Zurich 13, Chaux de Fonds 13. AVSTRIJA — XII. kolo: GAK : LASK 2:1, Rapid : Simmering 6:3, Wacker : Austria odložena, Krems : 01ympia 3:0, Sbortklub : Kapfenberg 11:0, Admira : Vienna 4:1, Donawitz : WAC 1:4. Vrstni red: Rapid 21, Sportklub 21, Vienna 15, WAC 14, GAK 14. ŠPANIJA — XIII. kolo: Sociedad : Celta 3:0, Granada : Gijon 6:0, Oviedo : Betis 0:3, Bilbao : E spanci 4:1, Barcelona : Las Pal m as 5:1, Sevilla : Real 1:3, Atletico : Saragossa 7:1. Vrstni red: Real 23, Barcelona 20, Betis 17, Atletico 17, Bilbao 17. Moore ie neunieSUv 45-letni svetovni boksarski prvak pol-težke kategorije, Archie Moore, se noče umakniti s svojega prestola. Sedaj je zopet opravil s polovico mlajših tekmecev, Kanadčanom Durellejem, katerega je premagal s knock outom v 11. rundi. Tokrat je imel stari prvak težko delo. V prvi runda je bil kar trikrat na tleh in potem ga je še v peti rundi nasprotnik poslal na deske. Vse to pa ni omajalo prvaka, ki je od sedme runde naprej večkrat močno zadel Kanadčana in ga večkrat spravil na tla, preden je bilo borbe dokončno konec. Ob zaključku borbe je bil Moore v prednosti tudi že po točkah. Ni pa samo obdržal naslova svetovnega prvaka, ki ga ima že več kot šest let, ampak je dosegel tudi nov rekord v število knock outov. Skupno jih ima sedaj v svoji bilanci 127. V Moskvi sta se pomerili boksarski reprezentanci Sovjetske zveze in Madžarske. Domačini so bili v veliki premoči in so zmagali z 20:0. IZ RAZNIH ŠPORTOV V Moskvi je bilo zaključeno prvenstvo Sovjetske zveze v orodni telovadbi z naslednjim vrstnim redom: moški: 1. Sahlin in Titov 115.10, 3. Lipa tov 113.55, 4. Stol-bov 113.20, 5. Muratov in Soboljev 111.55, ženske: 1. Kaiinina 66.60, 2. Muratova 76.20, 3. Astahova 75.60, 4. Manina 75.35. Predsednik Mednarodne zveze za hitrostno drsanje je sporočil, de je doslej 8 evropskih držav potrdilo svojo udeležbo na predolimpijskih tekmovanjih v hitrostnem drsanju, ki bodo v Squaw Val-leyu od 28. februarja do 1. marca. Sovjetska zveza, Norveška, Finska in Švedska bodo poslale po 3 drsalce, Nizozemska 2, Francije, Italija in Avstrija po 1, pričakujejo pa še prijavo Velike Britanije in Madžarske. Reprezentanca Vzhodne Nemčije v wa-terpolu je premagala izbrano ekipo Vel. Britanije s 7:5. Na velikem mednarodnem tekmovanju v sabljanju za pokal Martini v Parizu, je zmagal Madžar Kamuti, ki je v odločilni borbi premagal Angleža Jaya z 10:7. Švedska nogometna enajsteric a Nor?* koping, ki gostuje v Južni Ameriki, je izgubila v Buenos Airesu proti River Plate z 0:1 (0:1). Nogometaši angleškega ligaša We«t Bromwich so doma v Birminghamu premagali reprezentanco Bukarešte s 3* (1:0). Francoski plavalec Guy Montscrret je preplaval v Alžiru 400 m prosto v odličnem času 4:34.4. Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu bo zastopalo Kana do moštvo Bel levil le McFarlands. V Kanadi gledajo na to svojo reprezentanco s precejšnjo zaskrbljenostjo. Pravijo, da to zastopstvo ni tako močno, kot ono v preteklih letih. Pred prvenstvom bodo Kanadčani igrali 14 tekem v Evropi. Italija : Filipini 5:0 Srečanje za Davisov pokal med zmagovalcem evropske cone Italijo in azijske cone Filipini se je v Sydneyu končalo z visoko • zmago Italijanov s 5:0. Zadnji dan so Filipinci postavili rezervna igralca in Italijani niso imeli težav. Pietr-angeli je premagal Dunga s 6:2, 6:2 in 5:2, Merlo pa Joseja s 6:2, 7:5 in 6:1. Na mednarodnem teniškem prvenstvu Argentine v Buenos Airesu je pri moških zmagal Mehikanec Llamas nad Argentincem Moreo z 6:4, 9:7, 1:6, 2:6 in 6:4. V finalu mednarodnega teniškega turnirja v indijskem mestu Lahore, je Danec Ulrich premagal Francoza Hailleta s 6:4, 6:2 in 6?2. Na mednarodnem teniškem prvenstvu države Victorie v Melbournu so. bili doseženi naslednji zanimivejši rezultati: La v er (Avstral) : Schmidt (Šved) 6:4, 5:7, 8:6, 6:4, Mark (Avstral) : Candy (Avstral) 6:0, 6:4, 7:5, Fraser (Avstral) : Buchholz (ZDA) 6:3, 6:3, 4:6, 6:3, Gimeno (Šp) : Emerson (Avstral) 7:5, 6:2, 6:3, McXay (ZDA) : Howe (Avstral) 6:4, 6:4, 13:11. — Četrtfinale: Gimeno : McKay 6:3, 6:4, 10:12, 13:15, 6:1, Anderson : Olmedo (ZDA) 4:6, 6:2, 15:13, 6:3, Cooper : Mark 6:3, 5:3, 6:8, 12:10, polfinale Anderson : Fraser 6:3, 3:6, 2:6, 11:9, 8:6, Cooper : Gimeno 1:6, 13:11, 11:9, 5:7, 6:3. Avstrijski smučarji v Cervinlji Zopet rekordno dviganje uteži> King z Jamaice, je do- tudi tole: spričevalo o šolskih kvalifika-Peresni kafteeordii v dvieaniu cijah, izkaz o premoženju, potrdilo o ne- kaznovanju, kratek življenjepis in izjavo, da ne prejema štipendije za redno šolanje ne drugem zavodu, športni delavci morajo priložiti tudi potrdilo ustrezajoče Športne zveze. Pravico sodelovanja ima- tez„Q v Peresni kategoriji v dviganju hoey 222 5 kg, kar je nov svetovni re-r Za 3 k6 boljši od dosedanjega tr»bo' Husa Minajeva. V olimpijskem QfU ju je dosegel King 367.5 kg, kar je y * ^iboijši rezultat vseh časov. V Mlinu cat"v- športne zveze. Pravico sodelovanja tol Ruict Zal *"U $ta se. pomerm rePrezen" jo tudi dosedanji štipendisti, ki jim v Ranju u, ° ,nc Ne”ič'je in Poljske v d vi- tem roku pripada pravica do štipendije. bw * • Zmagali so Pollaki s 5:1. višina štipendije bo določena z odlokom Te dni je prispela v zna-no italijansko zimsko športno središče Cervinio večja skupina avstrijskih alpskih smučarjev. Pod vodstvom trenerjev Rossnerja, Kollerja in Riederja je prišlo 23 smučarjev in 12 smučark. — Naj naštejemo nekaj znanih imen med moškimi: Molterer, Schranz, Zimmermann, Obenaigner in Mark. Francoski smučarji in smučarke so se pomerili v slalomu v Chamonixu. Pri moških je bil vrstni red naslednji: Bon-lieu 73.8, Vuarnet 74.5,- La Croix 74.6, pri ženskah pa Leduc 86.3, Come 90.8 } kakor tudi športni ^ejstVovan50 ^ najmant Pet let aktivno Ske rezmtjH V Sportu in dosegli vrhun-e’ Prljavi te treba priložiti ODBOJKARSKO TEKMOVANJE ZA POKAL FLRJ Odbojkarska zveza Slovenije razpisuje v okviru tekmovanja za Cup Jugoslavije tekmovanje v naši republiki. Pravico sodelovanja imajo vsa moštva ne oziraje se na registracijo pri republiški zvezi in podobno. Prijave sprejema Odbojkarska zveza Slovenije, Ljubljana, Tabor 13 najkasneje do 30. decembra 1958. Nemški boksar poltežke kategorije Ericli Schiippner je v Hamburgu premagal s knock outom v 5. rundi svojega rojaka Hoppncrja in tako osvojil naslov evropskega prvaka. Opomba: 1. mednarodna nogometna tekma med reprezentancama Zah. Nemčije in Bolgarije, od 2. do 6. angleško nogometno prvenstvo, od 7. do 12. prvenstvo Italije v nogometu. Poletov nagradni natečaj Odrezek St. 16 1. Zah. Nemčija : Bolgarija 2. Arsenal : Preston 3. Blackpool : Nevvcastle 4. Manchester C. : Burnley 5. Leeds : Bolton 6. Nottingham : VVoIverhampton 7. Lazio : Bologna 8. Genova : Roma 9. Triestina : Internazionale 10. Spal : Fiorentina 11. Bari : Lanerossi 12. Juventus : Sampdoria Priimek in ime: Kraj: Ul ca, hišna št.: Schnellinger, Schultheis, krilci Eckel, Korde!, Erhardt, Pyka, Benthaus, napadalci Rahn, Waldner, Kozlowski, Haller, Schmitt, Morlock, Seeler, Schroder, Schmidt, G,eiger, Schafer. Ce se ne bo pripetilo kaj nepredvidenega, bo odigral kapetan angleške nogometne reprezentance Billy Wright dne 3L ajM-ila 1959 na tekmi Anglija : Škotska v Londonu svoje stoto tekmo za državno reprezentanco. To bo seveda nov fantastičen rekord nastopov v reprezentanci. Za zdaj ni igralca, ki bi se Wrightu približal v preteklosti niti ni za bližnjo prihodnost pričakovati kaj takega. Angleška nogometna zveza je sklenila uradno prijaviti svojo kandidaturo za organizacijo svetovnega prvenstva 1. 1966. Istočasno so sklenili, da se bodo za sestavo olimpijske reprezentance za ;gre v Rimu povezali s Škotsko, Walesom in Severno Irsko in sestavili skupno reprezentanco Velike Britanije. V srečanju nogometnih reprezentanc Turčije in Bolgarije v Ankari ni bilo golov. Neodločen rezultat 0:0 v glavnem ustreza dogodkom na igrišču. ► V tekmovanju za pokal Velesejemskih mest je Internazionale doma visoke premagal 01ympie iz Lyona s 7:0. Eliiott daleč pred vs* mi Nemška športna agencija ISK je tudi letos napravila svojo tradicionalno anketo za izbor najboljšega športnika na svetu S svojimi glasovi je sodelovalo 24 časopisov iz prav toliko držav. Končni vrstni red najboljšihzje bil naslednji: 1. atlet Eliiott (Avstral) 99, 2. atlet Johnson (ZDA) 53, 3. plavalec Konrads 'Avstralija) 53, 4. kolesar Riviere (Fr) 36, 5. smučar Sailer (A) 32, 6. atlet Ilary (Nem) II, 7. atlet Krzyszkowiak (Polj) 10, 8. nogometaš Didi (Braz) 9, 9. plavalka Konrads (Avstral) 7, 10 atletinja Balas (Rom) in avtomobilski dirkač Hawthorn (VB) 6 Po nekaj točk je dobilo še 21 športnikov. Morda bi omenili še. kako je glasoval predstavnik Jugoslavije — Narodni Šport: 1. Johnson, 2. Elliot, 3. Sailer, 4. Konrads, 5 Fraser. I X 1 V Šfev. 50 S Iva n 7 ! Skupščina nogometnih sodnikov Ljubljane Nogometne tekme za pokal FLRJ Napredek is viden, tdia..-nQ|||9 egj UCP|oj lahlffl Ljubljana. 14. dec. Nogometni nem številu in tudi sicer so sodniki HBF" 'SUjp ES 68 30 vesa 60 8§il imF 'Sesa ss '«SSs||5 i‘J ^SK3 33 Ss 526 la tl "" 1 _ ■ 1 • . I. I ' . .. ,1. .. .... I. : c?.rx rvn.n. r o in 1 i .c V Hi iirv /1 I C/* I mliJlA M iti t I Ljubljana, 14. dec. Nogometni »odinlici ljubi jamske poclzveze, ki so svoje poslovino leto dokaj uspešno zaključili,, so se danes zbrali k svojemu letnemu obračunu. Glede na to, da so se vrste sodnikov letos precej povečale je bila udeležba nekoliko šibka, saj bi se moral i občnega zbora udeležiti vsi člani organizacije. Povedati pa je treba tokoj, da se za delo mogometnih sodnikov živo zanimajo tudi druge športne organizacije, saj so bili na ftkupšeiini navzoči zastopniki okrajne športne zveze, nogometne podzveze Ljubljana in Zveze nogometnih trenerjev Slovenije. Iz poročila smo videli, da je sodniška organizacija v Ljubljani precej močna in šteje 1D7 članov. Od tega jo letos 'Opravilo na novo izpit 33 sodnikov v Ljubljani, Kopru in Novi Gorici. Kvaliteta sojenja se je kljub ogromnemu številu odigrani,h in sojenih tekem (nad 800) popravila, protestov ni bilo več v tolikš- nem številu in tudi sicer so sodniki popravili svojo disciplino. Zlasti redno je bilo obiskovanje plenarnih sestankov, kjer so obširno razpravljali o strokovnih« vprašanjih in problemih sojenja. Se vedno pa občutno primanjkuje sodnikov, kar bo treba še povečati. Prav ob tern vprašanju pa lahko opozorimo novi upravni odbor na pereč problem. Medtem, ko v sodniške vrste prihajajo novi člani, je odnos do nekaterih starejših —- pa še vedno uporabnih in dobrih sodnikov nepravilen. Ne bi se smeli čutiti zapostavljene in ne bi smeli občutiti nekakšnih osebnih nasprotij, ki so sicer v zel o1 majhnem odtenku, pa vendar prišla na dan na današnjem zboru. Že nekdaj smo opozarjali na ta problem, ki mu bo treba posvetiti vso pozornost. Le v skupnem sodelovanju in tovarištvu se Im krepila sodniška organizacija. Novi odbor sestavlja 9 članov, predsednik pa je tovariš Maccoratti. Športno tekmovanje invalidov >—Športno tekmovanje invalidov Celje, 14. dec. Včeraj in danes je bilo v Celju republiško športno tekmovanje invalidov, na katerem se je zbralo nad 70 tekmovalcev. Na tekmovanju v Celju, kjer so nastopili le prvaki posameznih okrajev so se pomerili v streljanju, namiznem tenisu in šahu. Zmagovalci posameznih kategorij so postali: Streljanje z zračno puško — 1. kategorija: Serdiček (Mrh) 161, 2. kat.: Lednik (Celje) 148. 3. kat.: Butara (Lj) t'52, 4. kat.: Zajc (Mrh) 172, 5. kat.: Čendak (Celje) 166, 6. kat.: Mejavšek (Celje) 169. Namizni tenis — j. kat.: Čevohin (Koper), 2. kat.: Štrukelj (Kranj), 3. kat.: Butoli,n (Mrb), 4. kat.: Pašin (Lj), 5. kat.: Kain (Mrb), 6. kat. Stamejčič (Celje). V šaliu so nastopile reprezentance petih okraiev. Zmagali so Celjani z 41.5 pred Koprom 10, Kranj 8.5, Maribor 7.5 in Ljubljana 2.5 točke. Ob koncu tekmovanja je pozdravil nastopajoče generalmajor Lokovšek, ki je govoril o pomenu športa za invalide. ZADNJA PREIZKUŠNJA Maribor, 14. dec. Na štlristeiznem kegljišču Konstruktorja so danes nastopile štiri ekipe v zadnji preizkušnji pred republiškim prvenstvom. Zraven domačega Branika, Konstruktorja in Lokomotive je sodelovalo tudi nepopolno moštvo Ljubljane. Najboljši rezultat je postavil Nagode (Lok) z 866 podrtimi keglji, slede mu Matela (Br) 849, Kobal (Br) 847, Živko (Konstr) 844, Gomolj (Bir) 837, Novak (Lj) 837 in Kopic (Br) 836. Med ekipami je bil najboljši Branik 6578, (povpreček 8122,2), 2. Konstruktor 6534, 3. Lokomotiva 6363, 4. Ljubljana 6288. Prireditev je bila odlično organizirana, obisk pa precejšen. Vroča Severna Amerika Ne samo v Južni Ameriki, ampak tudi v severni polovici tega kontinenta privrejo včasih nogometne strasti do vrha in preko roba. Sicer tu ne gre za nogomet kot ga poznamo mi, pač pa za ameriški nogomet, ki mu pri nas običajno rečemo rugby. Ko je moštvo univerza Chattanooga premagalo v Knocksivillu ekipo univerze Tennessee 14:6, je kar nenadoma prišlo do hudega pretepa. Sele po 45 minutah je 100 policistom in gasilcem uspelo s solzilnimi bombami in curki vode ta boj zaključiti. Do pretepa je prišlo, ko so navdušeni pristaši zmagovalcev hoteli v spomin na to zmago vzeti s seboj železne vratnice enega gola. Domači študentje in nekaj policistov se jim je uprlo in čez tričetrt ure so lahko napravili bilanco: škode za deset tisoč dolarjev, trije poškodovani policisti, zažgan patrolni avto policije, enajst aretiranih in nazadnje še zlom peresa drugega policijskega avtomobila, ker pač ni zdržalo dodatne obremenitve policistov in aretirancev. Spored nogometnih tekem za pokal FLRJ v osmini finala je bil okrnjen, kajti danes jc nastopilo le dvanajst moštev. Odsotna sta namreč bila Reka in Hajduk — oba v Italiji — in zato dve tekmi nista bili odigrani. Slabo vreme je precej za vrlo normalni potek tekem, v nekaterih srečanjih pa je prišlo do presenetljivih preobratov. Značilno je, da mnogim moštvom domača igrišča niso kaj prida pomagala, saj so izgubile tekme doma enajstorice Radnički : Partizan 1:3 (0:1) Kragujevac, 14. dec. Tekma med Radničkim in Partizanom je bila v prvem polčasu enakovredna. V tem delu je sodnik Ivanovski oškodoval domače za enajstmetrovko. V drugem polčasu je Radnički začel z nevarnimi napadi in v 60. min. tudi izenačil. Zdelo se je že, da bodo domači prišli v vodstvo, toda zaradi napake obrambe je Radnički kmalu prejel drugi gol. Malo pred koncem tekme je Partizan povišal na 3:1. Golc so dosegli: Mihajlovič 2 in Galič 1 za Partizan, Dimitrijevič 1 za Radnički. Varteks : Velež 2:1 (1:1, 0:0) Varaždin, 14. dec. Varteks jc nepričakovano premagal v podaljšku člana I. lige Velež iz Mostarja in se tako uvrstil v nadaljnje tekmovanje za nogometni pokal FLRJ. Za- Željezničarja, Budučnosti, Radnič-kega iz Sombora in Beograda. Največje presenečenje pa sta pripravila vsekakor Varteks, ki je v Varaždinu premagal prvoligaša Velež in moštvo JLA Borac z zmago nad titograjsko Budučnostjo, ki prav tako igra v prvi ligi. V četrtino finala so se torej danes uvrstili zagrebški Dinamo, Partizan, Crvena zvezda, Vojvodina, Varteks in Lorac (JLA), poročila pa pravijo naslednje: radi dežja jc bilo igrišče Varteksa zelo neprimerno za igro, zlasti v drugem polčasu je bil teren domala pod vodo. Varteks je prišel v vodstvo v 69. minuti in je kazalo, da bo tudi zmagal, vendar je Velež pred koncem tekme izenačil na 1:1, tako da se je morala tekma podaljšati dvakrat po 15 minut. V nadaljevanju so bili domači boljši in tako premagali renomirane goste. Tekma je bila zaradi dežja bolj podobna vvaterpolu kot nogometu. Gole so dosegli: Svibenj v 69. in 119. min. za Varteks in Rodin v 83. minuti za Velež. Željezničar : Dinamo 2:3 (2:0) Sarajevo, 14, dec. V lepi in živi igri je Dinamo zasluženo zmagal v Sarajevu. To je bilo eno najlepših srečanj zadnjega časa v Sarajevu. Zagrebčani niso imeli slabih mest, pa tudi Željezničar je v prvem pol- času igral zelo dobro in je bil ena' kovreden nasprotnik. Zlasti neva' ren je bil Pašič, ki je s pogostim1 prodori predstavljal pravo nevaf) nost za Dinamo. Domači niso zna” izkoristiti številnih priložnosti dosego gola, ki so jih imeli pred nasprotnikovim golom. Gole so dosegli za Dinamo Jerko' vic 3 in Ibrahim Pašič in Gašper' (autogol) za Željezničar. Radnički : Crv. zvezda 2:5 (1$) Sombor. 14. decembra. Domači 50 že v 3. minuti prišli v vodstvo. V 24 minuti pa je Kostič izenačili. Takoj na t o p j, so domači dosegli še en in na koncu polčasa vodili z 2:6 Že začetek drugega polčasa pa )e pokazal, da bodo zmagali gcstje' kajtii Radnički se je potegnil ’ obrambo j,n Crvena zvezda je začel3 s silovitimi na.p-adi, v katerih je dosegla štiri gole. Budučnost: Borac (JNA) 1:2 (id) Titograd, 14. decembra. Mošt*® ti tog rajskega garnizona Borac je Pr®' magalo pomlajeno moštvo Budnf' nositi. Rezultat bi bil lahko še vml1 Vojvodina : Borovo 2:0 (0:0) Nooi Sad, 14. decembra. Žili*® moštvo Borova se je dolgo up r C Vojvodini. Oba gola je dosegla Vojvodina šele pred koncem tekme. DVE, TRI y lič 3:2, Čovič : Plut 3:0, Plut : TramPu* 3:1, Čovič : Nikolič 3:2, Trampuš : Ni, Bologna, 14. dec. Pred 4.0 ? ^ (Talci je danes Bologina preinaff®^ jugoslovansko moštvo Hajduk z *• Brinu vRBhi i iidi Ljubitelji juda, ki so v Lja**1^, sedaj že dvakrat prišli na svoj ra bodo imeli prihodnjo soboto zV priložnost spoznati kandidate za < slov ekipnega državnega prvak* judu. V stekleni dvorani Dire*‘rije železnic se bodo namreč PODlyeo-med seboj ekipe Radničkega >z g-grada, Mladosti iz Zagreba in w (l-ljane in tedaj se bomo lahko Pre ^ čali, ali bodo Ljubljančani tudi ločilnem troboju tako uspešni k® bili doslej. in skipoe niiio US r,«