240
Slovanski popotnik.
*  Radostni smo brali v zagrebških „Narod. Novinair* sledeče priporočilo: „Nedavno je prišla na svetlov Ljubljani pri Jož. Blazniku kniga znamenita za vse poljske gospodarje pod naslovom: „Kmetijska kemija" od verlega slovenskega pisatelja Matija Vertovca. Ker mi enake knige še nimamo in naši gospodarji lahko slovenski razumejo, jo priporočamo tudi našemu občinstvu".
*  Hlavni pesnik Mirko Bogovič, ki je nedavno izdal žaloigro ,,Frankopan", je spisal novo tragedijo „S te pari Tomaševič, poslednji kralj Bosne". Dalje zbira marljivi Bogovič ,,narodne prislovice" slovanskega naroda v Bosni, Hercegovini, Serbii, Cernigori, v horvaškem in dalmatinskim Primorji, v Istri, na Krajnskem, Stajarskem in Koroškem. Res hvale vredno početje, s kterim se nabira gradivo za ,,Modrosloyje slovanskega naroda", kteremu je položil zaklad slavni Celakovskv.    (Praž. Nov.)
*  ,,Sedmica" piše, da izverstni pesnik serbski JovanSt. Popovič je umeri 22. marca t. 1.
*  Na Dunaji je prišel na svetlo 1. del ilirske čitanke za višji gimnazi; kniga ta obsega spiske iz horvaške literature od početka noter do leta 1835.
*  ,,Neven" naznanja, da slavni arhivar Ivan Kuku-ljevič je izvoljen za dopisujočega družbenika carsko-ruske akademije znanosti.
*  V Jičini so v založbi F. E. Kastranka prišli na svetlo „Ceske zpevv"; zvezek drugi obsega 116 spevov; cena 16 kr.
*   „Lumir" pravi, da knižico J o s. Jug mana je ruski car za carsko knižnico Petrogradško kupil.
*  Berlinski skladavec godbe Dom je zložil novo spevoigro (opero) pod imenom „en dan na Rusovskemu; — tak se vidi — pravijo „Slov. Novine", kako so rusovski predmeti v operah „v modo" prišli.
*  V Zadru je G. Mila kovic izdal „Povestnieu Čeme Gore". „Sedmica" piše, da je to dobra kniga in da zapopada autentične pisma.
241
*  Vredništvo „Nevenau, kije gotovo vse hvale vreden zabavno-podučen časnik, milo toži v poslednjem svojem listu, da se ne more dalje uzderžati, ako se ne pomnoži število naročnikov. In verli serbski gospodarski list „Ratar", ki ga marljivo vreduje prof. Dim. Petrovič, je mogel že dvakrat prejenjati, ker mu ni došla dostojna pomoč naročnikov; tretjikrat je sedaj v Karlovcih nastopil ternovo in nezahvalno kniževno pot; al se bo ob-deržal, čeravno je svojemu narodu potreben kot ribi voda, kdo ve? — Žalostno je slišati take reči, in maločastne so za narod naš jugoslovanski. Mnogi tako zvani „domorodci" se hliuijo s svojo domorodnostjo, — oj domorodnost! da se Bogu smili. Po deset takih „domorodcev" je naročenih na en iztis,
—   oj to je verla pripomoči Med dvajsetimi piše komaj eden za narod svoj in je tlačan za blagor svoje domovine,
—  oj to je res obilna pripomoči Eni so čmerni, drugi so leni, mala množica je iskrenih delavcev — to je v obče domorodnost jugoslavenska gori, doli in v sredi. „Vsi pojte rakom žvižgat lažnjivi domorodci!" bi takim zatrobil naš Pre-šern, ko bi še živel. Kako vse drugač je pri naših severnih bratih na Ceskem! Kako marljivo ondi vse dela in se giblje na polji mnogoverstnih znanstev. Poglejmo „Zivou, „časopis česk. muzeja^ in mnogoverstne druge časnike in knige: povsod nahajamo imena nevtrudljivih pervakov češke literature, in časniki in druge knige imajo naročnikov do-velj. Ce ne moremo kričati, ne veseli nas domovina, — koristna delavnost za blagor in slavo njeno se nam žalibog! gnjusi.
*  Razun „Biljarstva" Sulekovega, ki ga je že omenil „Popotnik", je prišla na Dunaji še druga botaniška kniga v hervaškem jeziku na svitlo pod naslovom: „Pouka u botaniki" za avstrijanske nižje gimnazije, iz nemškega prestavil dr. Ivan Kiseljak, učitelj naravoslovja na zagrebškem gimnazii. — In mi Slovenci nimamo še nobene botanike l Dosti nam je, da nam mili Bog le rasti da krasno cvetano (floro) 11
*  V Zagrebu pride kmali na svetlo od izverstnega po-vestničarja gosp. Ivana Kukuljeviča pod naslovom: „Pervostolna cerkva u Zagrebu, opisana s gledišta poviest-nice, umietnosti i starinah".
*  Jožef Kajetan T y 1, slavni pisatelj češki, kteri si je postavil kot novelista, vrednik, dramaturg in pesnik neumerle spominke, je umeri v Pilzni 11. dan t. m. v 48. letu svoje starosti. „Slov. Nov.", ki so, kakor „Lumir", ,,Praž. Nov." in drugi češki časniki, prinesle v 85. listu eertice iz njegovega življenjopisa, pač po pravici pravijo, da pesnik ene naj milejših pesem slovanskih „Kde domov mu j" (Kje dom je moj) ni bil le po Ceskem ali Morav-skeni znan, temuč po vsem Slovanskem. Vsaki Slovenec, kterega je razgrela ljubeznjiva pesem njegova „Kje dom je moj", bo pač ginjenega serca bral pesem, ki jo je zložil profesor dr. Smetana in jo je zbor pel nad grobom njegovim. Takole se glasi:
Kde domov tvuj , kde domov tvuj ? Cesta tvoje dokonana. Žiti truchlohra dobrana. Milovanv pevce naš ; Na vavfinu spocivaš
V  klidnem lune verne mati, Zem posvatna domov tvuj.
Kde domov tvuj , kde domov tvuj ?
V  nadehvezdne tam te vlasti. Tam jsi zbaven zcmskvch strasti. Milostiv ti budiž Pan .
Pred nehož jsi povolan , A vykaž ti v raji večnem S vvvolenci domov tvuj I