KOMENTARJI,  GLOSE,  EPIGRAMI
V SMRT ZARADI LUNE. Ameriški nesreči je sledila sovjetska. Iz uradnih virov smo zvedeli o smrtnih žrtvah sovjetskih in ameriških kozmonavtov. Nedvomno je res. da smo na pragu znanstvenih in tehničnih odkritij, s katerimi si človek izsiljuje pot iz ozkih zemeljskih okvirov v odprto nebo nad njim. Sanje in ugibanje postajajo resničnost in v bližnjih letih in desetletjih se bo na sosedih zemlje pojavil človek s svojo civilizacijo, tehniko in zavestjo. Prostor človekovega gibanja se bo tako razširil na neizmerno velika območja, o katerih je do nedavnega lahko govorila le pesnikova fantazija. Pogumni in sposobni ljudje bodo opravili dejanja, ki jih bosta pripravila znanost in tehnični napredek. Grški bajeslovni Ikar je omahnil v morje, ker so sončni žarki zmehčali vosek na njegovih krilih. Toda zakaj so se ubili sovjetski in ameriški kozmonavti? Ali zgolj zaradi tega. ker so žrtve neizogibne v trenutku, ko človek stopa v vesolje in se smrtni nevarnosti ni mogoče izogniti? Prav gotovo je res, da se tveganju ni mogoče izogniti in še tako velika previdnost ne bo odpravila in preprečila napak ter zmot. katerih posledica bosta smrt in katastrofa. Prav tako pa ne velja zapreti oči pred tem, da se v vesolje ne odpravlja svobodni človek — prebivalec zemlje, marveč seda v rakete tekmovalec v službi dveh različnih političnih in socialnih sistemov. Ta dva sistema sta si že razdelila interesne sfere na zemlji, zdaj pa poskušata prehiteti drug drugega v boju za posest lune. Zmaga na luni  enega  ali   drugega   naj   razvije  do  neba   zmagoslavni   občutek   moralno
653
socialnega in političnega sistema zmagovalca in prinese totalno ponižanje premagancu. Krila sodobnih kozinonavtov niso izpostavljena več sovražnim toplotnim žarkom, marveč izžarevanju političnih strasti, v imenu katerih se zdaj začenja bitka v prostorih vesolja. Prav to pa je tisto, o čemer mora razmišljati sodobni človek, ki z vsem nravno opravičljivim in logičnim spoštovanjem spremlja junaška dejanja pod zvezdami. Tekmovanja, ki ga spodbujajo politično sistemske strasti, je že zlomilo krila štirim kozmonavtom. Indiferentna, mrtva lunina skorja s svojimi skrivnostnimi kraterji in morji je bila nenadoma vključena v boj za posest, za prevlado in za strategijo sil, ki jim zemeljski prostor zaradi razvoja znanosti in tehnike nikakor ne zadošča več. Nekoč so govorili: sGora ni nora, tisti je nor, ki gre gori.s Vendar pa s tako konservativno apoteozo negibnosti ni mogoče razrešiti problema, ki danes muči človeka, ko opazuje v tehnično-znanstvenem pogledu gigantski, a v moralnem pogledu zgolj pritlikavi boj za nebo. Ko je svet zvedel za grozljivo smrt ameriških kozmonavtov in se je potrdila slutnja o tragičnem koncu Komarova, se je na vzhodu in zahodu utrnilo spoznanje: boj za politično sistemski ugled je treba takoj in nemudoma izključiti iz človekovih prizadevanj, da bi dosegli mesec, planete in zvezde. Tako kot za umetnost tudi za znanost ne more biti plodno tisto, kar si vključuje v splet državnih skrivnosti, politične policije in pa sistemske ljubosumnosti in tekmovanja za prevlado in premoč — na zemlji in nad njo. To je danes kategorični moralni imperativ. Kdor ga ne bo spoštoval, bo nosil na svojih ramenih odgovornost za smrt in nesrečo. Potemtakem bi se moral glasiti naslov te glose: v smrt zaradi politike in zaradi sistemskega tekmovanja. Zakaj tisti, ki je pripravljen s svojim vedenjem in pogumom pomagati, da si bo človeštvo razširilo prostor svojega bivanja v vesolju, je zdaj v absurdnem tekmovanju le žrtev — zemeljskih nesporazumov, konfliktov in tragičnih bojev.
B. Š.
654