Za ugled stanu Od najboljših in najpožrtvovalnejših mladih tovarišev in tovarišic se množe pritožbe o padanju ugleda našega stanu na deželi. V glavnem pripisujejo to dejstvo pomanjkljivi šolski pripravi učiteljstva, ki prihaja — večinoma iz mest — na naše podeželje brez zadostnega poznavanja razmer in kmetijske stroke. Od tu zahteve po čim prejšnji reformi naših učiteljišč, ki naj bi dala učiteljskemu naraščaju več strokovne izobrazbe iz kmetskega gospodarstva in gospodinjstva, s čimer bi se učiteljski ugled pri našem kmečkem prebivalstvu gotovo zelo dvignil. Od tega pojačanega ugleda bi imela korist prav tako naš kmet kakor učiteljstvo samo. Te pritožbe niso nove, le da se v zadnjem času ponavljajo še z večjim poudarkom in s samozavestjo ljudi, ki so prepričani o pravilnosti svoje prognoze. Kljub temu, da vsebujejo velik del resnice, je treba zahteve po globlji kmetijski strokovni izobrazbi na učiteljiščih z vso resnostjo odklanjati in sicer iz dveh bistveno važnih razlogov. Prvič bi vsled povišanega števila učnih ur za kmetijskih pouk trpela pedagoška in didaktična izobrazba učiteljskega naraščaja, za kar so vendar učiteljišča v prvi vrsti poklicana v življenje. V kolikor je reforma učiteljskih šol potrebna, se mora nanašati na poglobljeno pedagoško in ne na katero koli drugo strokovno izobrazbo. Drugič je pa naravnost iluzorno, pričakovati od nekoliko pomnoženih ur teoretičnega pouka iz kmetijstva — kajti na učiteIjiščih je mogoče podajati samo teorijo — čudežev v izpopolnitvi učiteljeve izobrazbe iz tolikih in tolikih kmetijskih panog. Iz tako reformiranih učiteljskih šol bi prihajali poslej na deželo slabši pedagogi in metodiki, a zato nič boljši kmetijski strokovnjaki. Ugled učiteijstva bi po taki reformi ne zrasel, ampak padel. Kaj tedaj? Vsak človek si mora zaslužiti svoj ugled v svojem poklicu. Dokazati mora vsak trenutek svojega življenja, da mu je poklic, katerega si je izvolil in za katerega ga družba plačuje, nad vse resna stvar. Stanovski ugled izhaja iz stopnje poklicne odgovornosti. Vzgoja je prav tako stvar srca kakor razuma. Mlad učitelj mora stremeti za tem, da ustreza tako prvi kakor drugi zahtevi pedagogike. Splošno teoretično podlago je sicer dobil na učiteljišču, toda šele njegovo praktično udejstvovanje mu bo poglobilo pogled v vzgojno problematiko ter mu dalo ključ za razumevanje nešteto vzgojnih pravil, ki so mu ob študiju vzgojeslovja sicer udarjala na ušesa in ki jih je moral obnavljati pri izpitih, a mu niso mogla ustvariti pedagoške ideologije, ne se mu usidrati kot neomajna duševna obogatitev, ker niso bila porojena iz njegovih izkušenj. Šele večletna praksa ga pripelje nazaj do naučenih vzgojnih načel in tedaj se mu tudi odpre spoznanje, da ga je šola opremila s premnogimi resnicami in nauki, ki pa seveda, izolirani od prakse, ne morejo takoj od začetka spremljati in podpirati mladega učitelja pri njegovem delu. Reforma učiteljišča ima prav v tem pogledu pred seboj najnujnejši, a obenem tudi najtežji problem: reorganizirati študij učitcljskega naraščaja tako, da mu čim bolj skrajšajo pot od izolirane teorije do spoznanja pravilnosti te teorije kot posledice njegovega praktičnega dela. Z ozirom na vse to se nam zdi preuranjeno — čeprav osebno razumljivo in opravičljivo, vse malodušno vzdihovanje naših mladih tovarišev in tovarišic. Dvajsetleten človek ne zmore zbrati tudi pri najidealnejši predizobrazbi potrebne mere življenjske modrosti, ki je prav za vzgojiteljski poklic odločilnega pomena. Važna je teorija in važna je praksa, a najvažnejši sta požrtvovalna predanost do svojega poklica in ljubezen do mladih bitij, ki so nam izročena v vzgojo in pouk Vzgojiteljeva ljubezen oživlja razredno zajednico, pomaga mu z lankoto preko najtežjih cr.daktičnih problemov, otroke pa spremlja iz šolske sobe v njihove domove, kjer še nadalje odmeva ob otroškem pripovedovanju in navdušenju v srcih njihovih roditeljev. Kogar otroci ljubijo in spoštujejo, tega tudi njihovi starši ne morejo sovražiti, pa bodisi da jim je to makar po partizanski disciplini sugerirano ali narekovano. Z ljubeznijo učitelja do otrok bo rasel tudi njegov ugled med odraslimi. Tu mora dclati vsak učitelj na svoji lastni pedagoški izpopolnitvi, vse drugo mu bo navrženo.