Leto XLVII. - Stev. 37 (2358) - Četrtek, 28. septembra 1995 - Posamezna številka 1400 lir
glas
Settimanale - Spedizione in abbonamento postale - Pubblicita inferiore 50%
Redazione - Uredništvo: Riva Piazzutta, 18 - 34170 Gorizia - Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 0481/536978 Poduredništvo: 34133 Trieste - Trst - ul. Donizetti, 3 - Tel. 040/370846 - Fax 040/633307 - Poštni t/rn 10647493 Zadruga Goriška Mohorjeva
TAXE PERQUE	GORIZIA
TASSA RISCOSSA	ITALY
naš uvodnik
Dragocena razjasnitev pojmov
Ponedeljkovo srečanje na temo Bioetiku: kuj storiti? na Pomorski postaji v Trstu nam je prineslo dragoceno razjasnitev pojmov, kot sta morala in etika, in to iz ust ene izmed najmarkantnejših osebnosti našega časa, to je kardinala Ersilia Toninija.
Ali pomenita ti dve besedi - morala in etika namreč - zares samo omejevanje, prisilo, prepoved, kot se marsikdaj in marsikje sliši oz. bere? Imata besedi morala in etika res tako negativen pomen, kot jima ga pripisujejo v naši dobi? Odgovor, ki smo ga slišali iz besed kardinala Toninija, je bil: ne. Morala in etika, je dejal ugledni ponedeljkov gost, težita k izboljšanju in izpopolnjevanju življenja, h kvalitetnemu življenju torej. Glede znanosti je kardinal Tonini rekel, da ima moralne dolžnosti in moralne cilje. Problem nastane tedaj, ko se v imenu znanosti pozabi na človekovo dostojanstvo, ko se o prihodnosti ljudi odloča, ne da bi se ozirali na to, kaj ljudje dejansko mislijo oz. si želijo, in ne glede na to, ali bodo določena dejanja zares koristila celotnemu človeštvu ali pa samo njegovemu delu.
Ta problem ne zadeva samo znanosti, ampak vsa področja človekovega življenja in ustv arjanja od kulture do gospodarstva in politike, kajti vse te dejavnosti so pozitivne in kvalitetne šele, ko je v njih moralni in etični naboj. Brez le-tega vemo, kako stvari gredo: italijanski politični primer je eklatanten.
Na ponedel jkovem srečanju smo tudi izvedeli, da to ni običajno moraliziranje katoliške Cerkve, ampak da gre za gibanje širših razsežnosti, ki zajema različno misleče in čuteče ljudi, ki so lahko verni ali neverni, katerim pa je pri srcu ohranitev človekovega dostojanstva. Nekaj podobnega smo slišali na študijskih dnevih Draga '95 iz ust zadnjega predavatelja dr. Huberta Požarnika. Le-ta se je sicer omejil na slovenski primer, a pomen ostaja isti: samo s kulturo golega pragmatizma, z relativizi-ranjem vseh vrednot in s prepričanjem, da lahko delamo to, kar se nam zdi, pa naj bomo s tem svojemu bližnjemu koristili ali škodili, ne bomo prišli daleč in rezultati ne bodo kdovekako spodbudni.	Ivan	Žerjal
Naša skupnost in odnosi med Italijo in Slovenijo
Zgodovina se ponavlja. Manjšina je prav zaradi svoje majhnosti in obrobnosti postavljena na rob dogajanja; ker je majhna in nima pravega priznanja, prinaša probleme in moti mednarodne odnose.
To in še kaj drugega lahko rečemo o novici, da predlaga vlada republike Slovenije ločena pogajanja z Italijo za manjšinska vprašanja in za ostale probleme (predvsem za imetje istrskih beguncev). Očitno je, da se slovenski vladi mudi in da noče zastojev v dogovarjanju z Italijo. Samo za kratek čas, in sicer od Peterletovega oglejskega dogovora do prvih mesecev pod ministrom Thalerjem, smo imeli Slovenci v Italiji vtis, da smo tudi mi subjekt: zahteve po enaki ravni zaščite, kot jo ima italijanska manjšina v Sloveniji, in poudarek na krivicah, ki jih je naša skupnost doživela pod fašizmom, so nam dale nov občutek samozavesti. Zdaj pa spet prevladuje logika diplomacije, od katere ni naša skupnost nikoli imela pravih koristi.
Mislim, da ne gre samo za eno ali drugo upravičeno zahtevo, ki jo lahko postavi naša skupnost, temveč za bistveni problem odnosov med manjšino in matično državo. Obstoj manjšine, njen razvoj in njena vitalnost so odvisni od zaupanja in zdravih odnosov. Dolga desetletja je bil odnos s Slovenijo nepravilen: ne-levičarski del manjšine je imel do matične države samo čustven odnos in je odklanjal vladajoči režim. Nasprotno je levičarski del večkrat osnoval odnose predvsem na ekonomski ravni, brez prave čustvene navezanosti. Naša skupnost pa bo preživela, samo če bo zgradila s Slovenijo celostni odnos, ki mora sloneti na ekonomski podlagi, pa tudi na prepričanju, da smo en narod, da sestavljamo en kulturni prostor in daje obstoj enega močno odvisen od drugega. Predvsem naša manjšinska skupnost potrebuje za svojo identifikacijo in svoj vsestranski razvoj oporo v močni in zdravi državi. V nasprotnem primeru bomo postali samo folklorna zanimivost.
V preteklosti je bila naša manjšina večkrat izigrana z nerealnimi obljubami; mislim, da lahko v tem zgodovinskem času, ko obstaja samostojna država Slovenija, pričakujemo več. Gledati moramo prek interesov nekaterih ekonomskih lobijev v naši skupnosti, ki so pripravljeni »za trideset denarjev« - kot v preteklosti - verjeti golim obljubam. Zato se mi zdi pravilna tista linija, ki jo zagovarjata Slovenska skupnost in Svet slovenskih organizacij; ta ne sprejema, da bi vprašanja, ki se nas tičejo, obravnavali šele potem, ko bi dosegli dogovor o ostalih točkah. Po prejšnjih izkušnjah bi namreč do tega lahko ne prišlo
nil ol'	Bernard	Špacapan
Zadnja ura SSŠ?
Začetek šolskega leta je prinesel zelo neljubo odkritje: pri-stoj ne šolske oblasti so Sindikatu slovenske šole zanikale pravico do plačanega dopusta za svojega predstavnika. To se pravi, da sindikat nima več funkcionarja, ki bi svoj delovni čas posvetil v celoti za reševanje problemov slovenske šole. To pravico uživajo samo vsedržavne sindikalne organizacije. Pravilo je pravilo, bi rekli, toda človeka jezi, ko zve, da bi zadevo rešili čisto nebirokratsko z navadnim posegom političnega predstavnika na pristojnem kraju v Rimu. Spet zamujena priložnost za politika.
Naš pozdrav predsedniku republike
Prihodnji teden bo obiskal Gorico predsednik republike Oscar Lui-gi Scalfaro. Državni poglavar bo imel vrsto srečanj in obiskov, sestal pa se bo tudi s predsednikom Zvezne republike Avstrije Klestilom.
Skupno bosta počastila spomin na padle z obeh strani v prvi svetovni vojni.
Predsednik republike je po italijanski ustavi vrhovni predstavnik države in obenem varuh ustave. S tem ima pravico in dolžnost, da opozarja tako vlado kot parlament na dosledno izpolnjevanje osnovne listine republike. Med glavna ustavna določila spada tudi šesti člen, ki narekuje zaščito narodnih oz. jezikovnih manjšin.
Ko izrekam v imenu našega lista predsedniku Scal-faru spoštljiv in prijazen pozdrav ob njegovem prvem obisku v Gorici, si tudi želimo, da bi odprta vprašanja slovenske manjšine v Italiji končno našla ustrezno in pravično rešitev. Slovenci v deželi Furlaniji - Julijski krajini zato pričakujemo, da bo po petdesetih letih do tega le prišlo, skupno z željo za dobre odnose med Italijo in Slovenijo v pravem evropskem duhu.
a.b.
Italija-Slovenija in slovenska manjšina vmes
Ponedeljkovo srečanje v parlamentarnem odboru za med narodne odnose v Ljubljani je pokazalo vso razcepljenost manjšine v Italiji in njeno nesposobnost politično enotno nastopati za svoje pravice. Levica je spet dokazala, da ji ni do enotnega zastopstva, ki bi šlo mimo strank; krik in vik pa je nastal, ko je prišlo na dan - spet kot primarno vprašanje slovenske manjšine - financiranje Primorskega dnevnika, ki pridno zapravlja dalje z večbarvnim tiskom in odvečnimi stranmi, kijih ponatiskuje iz Republike. Manjšinski predstavniki so kljub medsebojnemu nezaupanju prišli v Ljubljano s skupno izjavo, ki ponazarja, kar je enotnega v pogledih manjšine na odnose med Slovenijo in Italijo. Ostaja nerazumljivo, zakaj sta se od zadnjega stavka dokumenta morala distancirati - kot poroča Primorski dnevnik - Klavdij Palčič in Ravel Kodrič. Morala bi razložiti, kaj je narobe ali v čem ne soglašata glede zahteve, da mora biti primarna skrb Italije in Slovenije reševanje manjšinske problematike. Ali se jima ne zdi, da imajo človekove pravice prednost pred mrtvo nepremičnino, pa čeje ta še tako polna zgodovine in pričevalne moči, da mora zanje Italija zastaviti tudi dobrososedske odnose in ovirati slovensko pot v Evropo? Kakšna stališča torej zagovarjata SKGZ in Demokratična stranka levice?
V tej številki lahko preberete:
15. vseslovensko srečanje mladine v Stični (Marjeta Stres)
... v Italiji nimamo veleposlanika Ob 1100-letnici krščanstva v Volčah Knjiga Onstran samote Ludveta Potokarja (Jurij Paljk)
Predstavitev sezone SSG Mittelmoda v Gorici Odkritje doprsnega kipa dr. Iva Komjanca Kdo spodkopava tržaško pokrajino? Škofijski pastoralni dnevi (Ivan Žerjal)
Proces stoletja, kot so poimenovali sodni postopek proti sedemkratnemu predsedniku vlade in 22-kratnemu ministru Giuliu Andreottiju, se je začel v Palermu in takoj naletel na prve ovire. Zagovorniki državnika, ki je poosebil skoro 50 let italijanske in krščanskodemokratske politike, so takoj zahtevali premestitev procesa v Rim ali v kak drug sedež. O zahtevi bo sodišče odločalo 6. oktobra.
Procesje vzbudil zanimanje po vsem svetu: sledi mu okoli 300 časnikarjev in 60 TV hiš. Andreottiju očitajo, da je osebno podpiral nesporno
Andreotti pred sodniki
politično obračunavanje s pro-
Bodo lisjaka dali v lisice?...
mafijske predstavnike na Siciliji in da jih je s svojega visokega mesta politično kril. To bo priložnost za težko
padlo Krščansko demokracijo. Več kot 60 odstotkov ljudi v državi meni, da na procesu ne bodo dokazali nobene obtožbe, in tudi, da ne bo jasne razsodbe o nedolžnosti; okoli 30 odstotkov meni, da bo Andreottijeva krivda dokazana, in samo 6 odstotkov misli, da bo dokazana njegova nedolžnost. Sodniki bodo morali pregledati 120 tisoč strani dokumentov in zaslišati 500 prič. Po napovedih bo proces trajal dve leti in morda še več. Andreotti sam se je vprašal, ali bo tedaj še živ.
Relikvije sv. Antona Padovanskega v naši deželi
Zlata maša na Mirenskem Gradu
0b800-letni-ci rojstva sv.
Antona Padovanskega se ga je hotela spomniti na poseben način tudi naša dežela. V ta namen so v soboto, 23. septembra, prinesli njegove relikvije v stolno cerkev v Konkordiji, kjer so ostale še v nedeljo. Iz Konkordije so jih v nedeljo popoldne prenesli v Pordenon, kjer sojih častili ves dan. V ponedeljek in torek so sprejeli relikvije v Huminu, in sicer v cerkvi, ki jesvetniku tudi posvečena; med potresom je bila hudo poškodovana, toda prenovili sojo in ji vrnili nekdanjo lepoto. Od nekdaj je huminska cerkev sv. Antona središče češčenja svetnika v celi Furlaniji. Staro izročilo trdi, da seje v Huminu ustavil sam sv. Anton ob svojem potovanju po naših krajih.
Iz Humina so njegove relikvije priromale v kapucinsko cerkev vVidem. V sredo zvečer so jih prinesli v videmsko stolnico, kjer je bila ob 19. uri slovesna sv. maša nadškofa Battistija. Že naslednje jutro so odpotovale v Trst, kjer jih je sprejel škof msgr. Bellomi v stari cerkvi sv. Antona. Ker pa je v Trstu tudi cerkev Novi sv. Anton, so relikvije prenesli v petek v to cerkev, kjer je bila ob 11. uri maša za slovenske ver-
nike.
Svoje romanje po naši deželi bodo svetnikove relikvije sklenile v Gorici, kamor bodo dospele v soboto ob 9. uri v kapucinsko cer-»w kev. Program:
w	ur'	Pr'“
hod relikvij in pozdrav g. nadškofa Bom-maica, ob 11.30 srečanje s študenti višjih šol, ob 15.30 sv. maša za bolnike in ostarele, ob 18. uri slovesno somaševanje za italijanske vernike, ob 20. uri sv. maša za slovenske vernike; somaševanje bo vodil msgr. Oskar Simčič.
V nedeljo, 1. oktobra, bodo pri kapucinih sv. maše ob 7.30. 9.30 in 11. uri. Ob 18. uri bodo relikvije v slovesni procesiji prenesli v stolnico, kjer bo ob 19. uri slovesno somaševanje z g. nadškofom.
Tako se sklene potovanje relikvij sv. Antona po naši deželi Furlaniji - Julijski kraji-ni.
Papež v OZN
Prvi teden oktobra bo šel sv. oče v New York, kjer bo posebno zasedanje OZN ob 50-letnici konca druge svetovne vojne. Tam bo tudi spregovoril navzočim diplomatom, predstavnikom 160 zastopanih držav.
Tudi letos je žalostna Mati božja na Mirenskem Gradu priklicala lepo število svojih častilcev, tako v soboto zvečer, ko so se ji na poseben način poklonili Opajci s sv. mašo in procesijo z lučkami, kot v nedeljo popoldan. Najprej so v cerkvi peli litanije Matere božje z odpevi, nakar je sledila maša. Somaševanje je vodil domačin zlatomašnik Lojze Gril. Ob začetku maše se je spomnil, kako je dne 9. septembra 1945 imel na Gradu novo mašo. Cerkev je bila sicer deloma porušena, Mi-renci pa so jo za novo mašo očistili in prvič v povojnem času je bila v njej maša.
G. Gril je lazarist, mirenski domačin. Spada v italijansko provinco lazaristov, zato je tudi po novi maši ostal v Italiji in večino svojih duhovniških let preživel na Sardiniji v Cagliariju in Sassariju. Letos je sicer obhajal zlato mašo v mi-
renski župni cerkvi prav na obletnico nove maše, sedaj pa je želel zlato mašo ponoviti v cerk\>i, kjer je imel novo mašo.
Med sv. daritvijo je spregovoril prav tako domačin lazarist g. Jurij Devetak, ki je zadnja leta bival v Beogradu. Govoril je o žalostni Materi božji in navedel spomin iz časov po vojni, ko je v Fari na Kočevskem videl v cerkvi tri žalostne Matere božje: dva kipa in podobo. Kako to? Župnik je pojasnil: »Podoba je že od prej; en kip so rešili iz cerkve, ki so jo porušili po vojni, drugega, poškodovanega, so prenesli iz kapelice, kjer je nekdo streljal nanj.
Na koru je prepeval mirenski cerkveni zbor, pri orglah pa je igral prof. Hubert Bergant. Gospod Bog je poslal še dovolj lepo vreme, tako da se je vse slavje v cerkvi in zunaj nje razvilo nemoteno. Hvala Bogu in žalostni Materi božji.
1. oktober
Sveta Terezij a Deteta Jezusa
Od vseh svetnikov je »mala Terezija« iz Lisieu-xa za Francoze (in ne samo) naj ljubša svetnica, h kateri se zatekajo radi tudi mladi. Tenkočutna, duhovita in nežna je zaradi neizmerne želje stopila h karmeličankam komaj 15-letnain umrla v polnosti trpljenja in sreče (!) zaradi hude bolezni pri 24 letih. In vendar spada med največje duhovne učitelje zahodne Cerkve.
Že od majhnega sije želela biti »žogica« v rokah malega Jezusa. Toda v Kannelu je naletela na trdo življenje,
zapostavljenost in odpor sosester. V njej pa je stalno raslo hrepenenje, da bi reševala duše: to je bilo njeno poslanstvo. Trpljenje in temno noč, odsotnost tolažbe, je sprejemala z nadnaravnim veseljem.
Današnjemu človeku je v zgled, da je mogoče doseči največjo popolnost v kreposti brez vidnih junaških dejanj, brez izrednih darov milosti, brez mrtvičenja, v vsakdanjem življenju. Njena skrivnost? V njenih zadnjih besedah: »Ni mi žal, da sem se izročila ljubezni...«
26. navadna nedelja
Ko bogatin postane revež
»V zadnjih mesecih sem imel, žal, nekaj smrtnih primerov med svojimi sorodniki in prijatelji,« piše Feliks J. Bister v letošnji zadnji septembrski številki Nedelje, verskega tednika Slovencev na Koroškem. »Pokojni so bili verni ljudje. Cerkevjih je pospremila k "zadnjemu počitku". Razen ene izjeme se mi je zdelo, da je res vsega konec. Nihče - z duhovniki vred - ni napravil vtisa, da bi veroval v večno življenje, ki naj bi bilo cilj našega krščanskega prizadevanja na tem svetu.«
Kadar nanese pogovor na življenje po smrti, večkrat slišimo reči: »Še nihče se ni vrnil z onega sveta! Bogve, ali je onstran sploh kaj?« Razne ankete odkrivajo, da je celo med ljudmi, ki veljajo za praktične vernike, porazno visoko število takih, ki ne verujejo v posmrtno
Silvester Čuk
življenje, čeprav z usti izpovedujejo resnico o vstajenju in večnem življenju vsakokrat, ko molijoapostolsko vero. Ta resnica je zapisana ne samo v ta molitveni obrazec, temveč tudi globoko v človekovo srce, v njegovo zahtevo po resnični pravičnosti. Dobro vemo, daje na tem svetu ni, torej mora biti nekje drugje: v svetu, kamor vstopimo, ko se izteče naše bivanje tu doli. Svojo nevero v to usodno pomembno resnico ljudje opravičujejo kot bogatin iz današnjega evangelija: »Če bi kdo vstal od mrtvih, bi živeli drugače...« Po ustih očaka Abrahamajim Bog odgovarja: »Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih!« Krščanska vera v vstajenje in večno življenje sloni na dejstvu, da je nekdo -Kristus - že vstal od mrtvih in zagotavlja nam, da enaka veličastna usoda čaka vse, ki hodimo za njim.
Naslov današnjega evangeljskega odlomka se glasi
V	večnosti ima vse drugačno vrednost. Božja beseda nas spodbuja, da življenje presojamo pod vidikom večnosti. Gledano tako, marsikatera stvar, ki se nam zdi silno pomembna, izgubi svojo veljavo. Če je v nas kaj modrosti, začutimo, da je treba več pozornosti posvetiti tistim stvarem, ki imajo večno vrednost. Prizadevati si moramo za to, da svoje življenje tu doli napravimo »konvertibilno« za večno življenje: da vtem kratkem času, ki nam je dan, napravimo čim več dobrega in s tem »krijemo obveznice«, ki smo jih prejeli od Gospodarja.
Na božji borzi imajo »delnice« čisto drugačno vrednost kot, denimo, na borzi v New Yorku ali Londonu. Tisti, ki velja za bogatina, je morebiti velik revež...
15. vseslovensko srečanje mladine v Stični
8000 mladih se je v soboto,
16.	septembra, zbralo v starodavnem cistercijanskem samostanu v Stični. V sončnem dopoldnevu je na samostanskem dvorišču završalo od mladosti. Pogovori in veselje ob srečanju znancev so le nekoliko utihnili ob začetku programa. Po pozdravu gostov, med katerim so mladi bučno pozdravili nadškofa g. Alojza Šuštarja, so sledile hvalnice ter nato govor redovnika Daniela Angea, francoskega apostola mladih. V Zahodni Evropi je zelo priljubljen med mladino, saj s svojo pronicljivostjo odkriva ozadje krize sodobne civilizacije in stisk mladih. Pri 12. letih je začutil, da ga Bog ljubi, čeprav se je počutil zavrženega, ker so ga starši pustili v šoli v Švici. Spoznal je, da mora gledati nase z očmi Boga ter videti najboljše, kar je skrito v njem. Po vstopu v red Sinov sv. Bernarda je odšel v Ruando, kjer je odkril neverjetno veselje do življenja tamkajšnjih ljudi. Po prihodu v Evropo je zaradi množice mladih, ki so potrti in se jim je življenje zagnusilo, ustanovil šolo za evangelizacijo. V tej šoli se mladi za leto dni podarijo Bogu. ki razsvetljuje njihova življenja.
P. Daniel je poudaril strateško vlogo Slovenije za oznanjevanje v Evropi, ki ne more živeti v miru, če se ne odpre Kristusu. Mlade je opomnil, naj se zahvalijo Mariji, ki je varovala slovenski narod na poti osamosvajanja. Spodbudil je slovensko mladino k nadaljevanju slovenske kulturne tradicije in k boju proti amerikanizaciji vojne v Bosni in Hercegovini ter novim oblikam nacizma (ubijanje gospodarsko neproduktivnih ljudi...) na Zahodu. Nato je spregovoril o spolnosti, ki je bila dana v srečo, a je postala orodje strahu, ter o pomenu odločitve za čistost. Med govorom sta zapela znana slovenska pevca Irena Vrčkovik in urednik glasbenega programa radia Ognjišče Ivan Hudnik, ki sta s čudovitima glasovoma in lepimi pesmimi navdušila celotno publiko.
Po odmoru, času za kosilo in prijateljski pogovor, se je množica napotila v cerkev, kjer je g. Daniel Ange odgovarjal na vprašanja mladih glede odločitve za nadaljnjo življenjsko pot, odpuščanja tistim, ki so začeli vojno, razširjanja ljubezni in veselja med obupano mladino...
Med sv. mašo, ki jo je vodil nadškof Šuštar ob
somaševanju mariborskega škofa Krambergerja, koprskega škofa Piriha, ljubljanskih pomožnih škofov Kvasa in Urana ter okrog 200 duhovnikov, je začelo deževati, kar pa ni zmotilo lepote bogoslužja, ki ga je še polepšalo petje zbora Prenove v duhu. V pridigi je g. škof Metod Pirih spregovoril o pomenu naslova letošnjega srečanja »Ostanite v moji ljubezni«, ki je priprava na obisk papeža, ki nas bo potrdi I v veri. Spregovoril je o človeku kot mladiki, ki se posuši, če ni v povezavi s trto. Obrezana trta rodi bolje, zato je potrebno sprejeti križ in darovanje za več ljubezni. Poudaril je tudi, da krščanske skupnosti niso klape, kjer bi se združevali na podlagi površnih odnosov in z okrnjeno sprejetostjo. Zato naj bo mladim evangelij luč življenja in vodilo njihovih izbir. Slovenija v sedanjem trenutku namreč potrebuje življenjskih moči, ki so uskladiščene v mladih.
Potem ko je skupaj z Ivanom Hudnikom zapeia nekaj pesmi, se je množica razšla z veseljem na obrazih in zagotovilom: »Vidimo se v Postojni 19. maja 1996, na srečanju s papežem v še večjem številu!«	Marjeta	Sres
Začetek pastoralnega leta v goriški nadškofiji
Srečanje v Ogleju v pričakovanju na sinodo
V soboto, 23. septembra, se je v oglejski patriarhalni baziliki - materi cerkva naših krajev - zbrala množica predstavnikov župnijskih pastoralnih svetov iz celotne goriške nadškofije.
(Ko ne bi bilo trgatve prav v tem času, bi bila udeležba verjetno številnejša).
V okviru skupnih petih večernic je v prisotnosti nadškofa p. Antona Vitala Bommarca in številnih duhovnikov potekel zbor, s katerim se je uradno začelo letošnje pastoralno leto goriške nadškofije, ki bo doživelo svoj vrhunec v toliko pričakovani sinodi z začetkom na binkošti.
Ni treba posebej poudarjati, da je bila glavna tema zbora prav sinoda. Sam nadškof je v svojem nagovoru poudaril, da bo naša Cerkev zmogla tudi ta veliki in zahtevni korak, če bo zaupala v božjo pomoč in dobro voljo ljudi. »Ko bo cerkvena skupnost temelj, tedaj nas bo Gospod obdaril s svojo milostjo,« je poudaril.
Ob koncu večernic pa je mladi g. Andrea Bellavite podal splošna navodi la za pastoralno leto. Okrog 700 oddanih vprašalnikov je podalo zani-
(Fotostudio Andrian) mivo sliko goriške cerkvene skupnosti; na podlagi tega gradiva se bo nadaljevalo delo pripravljalnega odbora. Naša zemlja kliče po enotnosti, tako v posameznikih kot v skupnostih. G. Bellavite je podčrtal pomen sinode (»skupne hoje«), ki naj v optiki nove evangeli-zacije poglobi in posodobi identiteto naše Cerkve v duhu II. Vatikanskega koncila. V tem prizadevanju si moramo razdeliti izkušnje, nabirati pričevanja, prispevati predloge. »Iskati moramo nove poti in nova sredstva, da bo postala naša Cerkev lepša in bolj sveta.« Sinoda želi biti tudi priprava na veliki jubilej - posebno drag svetemu očetu - leta 2000. Leto 1996 bo posebej posvečeno preverjanju cerkvenega življenja; 1. 1997 bo osredotočeno na Jezusu - božjem Sinu - da se okrepi pričevanje kristjanov. Naslednje leto bo posvečeno Svetemu Duhu, 1. 1999 pa bo želelo razširiti obzorja kristjanov in jih približati perspektivi Boga Očeta.
»Zgodovina nas kliče, treba je stresti in prenoviti Cerkev!« Kot ponižni sodelavci se potrudimo, da bomo zveste priče prisotnosti vstalega Kristusa. Pridi, Sveti Duh!
DD
Pogled v Slovenijo
Politično dogajanje v Italiji
V obdobju zapletov in težav s sosednjo državo v Italiji nimamo veleposlanika
Nov vladni manever
Politični in gospodarski odnosi med Slovenijo in Italijo Odnosi med Slovenijo in Italijo so nespremenjeni, torej obremenjeni z raznimi zapleti in težavami. To velja za politično področje, medtem ko se gospodarsko sodelovanje širi in povečuje. Italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli očita Sloveniji, da pogosto in hitro menj a svoj a stališča; zaradi tega Rim ne ve, kakšni so predlogi Ljubljane za premostitev težav v medsebojnih odnosih. Predsednik vlade Drnovšek, ki očitno čedalje bolj prevzema tudi vodstvo zunanje politike, se brezizhodnosti sedanj ih raz-mer dobro zaveda. Odtod njegova izjava prejšnji teden, da mora Slovenija postati pridružena članica Evropske zveze do konca tega leta, ko temu organizmu še predseduje Španija. Slednjanajbibilanaši državi bolj naklonjena, kot pa je Italija, ki bo 1. januarja leta 1996 začela svoj mandat predsedujoče članice Evropske zveze. Nekaj optimizma sicer še zmeraj obstaja, saj je Drnovšek na zadnj i novinarski konferenci menil, da se bodo pogajanja med Slovenijo in Italijo kmalu obnovila, morda na ravni zunanjih ministrov. K takemu novemu optimizmu je prispeval tudi predsednik italijanske vlade Lamberto Dini, kije ob koncu zasedanja predsednikov držav Evropske zveze v Alcudii na otoku Mallorci zatrdil, »da Italija vseskozi obravnava Slovenijo naklonjeno«. Vendar pa je v zvezi z našim približevanjem Evropski zvezi tudi opozoril, »da mora Slovenija tudi razu-
meti, da Evropsko zvezo združujejo solidarnost in pravila, ki jih morajo vsi upoštevati.«
Italijanski premier ima najbrž prav, saj je Slovenija napačno ocenila, da bodo druge države članice EU podprle naša prizadevanja in usmeritev za premostitev sporov z Italijo. To se ni zgodilo, saj so bile solidarnostne izjave nekaterih članic, denimo Nemčije, Luksemburga, Avstrije in Španije, bolj dejanja vljudnosti kot pa možnosti, da bi posredovale v korist Slovenije.
Ob tem pa se zdi, daje za večino zapletov in težav v odnosih z Italijo kriva nesposobnost slovenske diplomacije in pomanjkanj a realizma pri nj ej. Slovenija kot da ni doumela, daje brez soglasja Italije naši državi zaprta pot v vse mednarodne združevalne procese. Tudi sedanja evforija glede sprejema Slovenije v zvezo NATO ni utemeljena. Tudi če morda uživamo simpatije, razumevanje in podporo ZDA, še ni rečeno, da bo Slovenija lahko med prvimi novimi članicami. O tem bodo odločali parlamenti vseh držav članic, torej tudi Italije, ki pa vsaj za sedaj Sloveniji ni naklonjena. Cigoj ne bo veleposlanik
Naša država pa se je nepričakovano znašla še v enem neprijetnem položaju, ki zmanjšujepogajalskodejavnost diplomacije v odnosih z Italijo.
V	tej sosednji državi je namreč Slovenija ostala brez svojega veleposlanika. Štefan Cigoj (doma iz Solkana), ki naj bi bil eden izmed najbolj izkušenih slovenskih diplomatov(večj i del
Veliko obiskovalcev v turističnem delu Idrijskega rudnika
V	Idriji, kjer so okoli 500 let pridobivali živo srebro, zapirajo rudnik. Živo srebro je namreč zelo strupeno in ga zaradi tega čedalje manj uporabljajo v znanosti, industriji in na drugih področjih. Nadomestile so ga druge surovine, tako, da živo srebro nima več prihodnosti. Medtem ko znaten del od skupaj preko 700 km rovov, ki sojih rudarji izkopali v preteklem pol stoletju, zalivajo z vodo, so približno kilometer rovov odprti za obiskovalce v okviru t.i. rudniškega turizma. Vhod poteka skozi Antonijev rov iz leta 1500, ki je med najstarejšjimi vhodi v kak rudnik v Evropi. Pri ogledu jamskih poti vzbuja posebno pozornost obiskovalcev podzemna kapela sv. Trojice. Postavljena je kakih 150 metrov od vhoda v Antonijev
svoje kariere je opravil v Trstu in Rimu), je bil namreč nenadoma, ko je že pripravljal prtljago za odhod, brez utemeljitve umaknjen kot kandidat za novega ambasadoija v Italiji.
Kot j e zapisaLS7ove«ec, vlada Štefana Cigoja menda dolži, da j e med razgovori s predstavniki italijanskega zunanjega ministrstva preteklega julija v Rimu pristal na sporazum, »s katerim je Thalerjevo zunanje ministrstvo pustilo na cedilu slovensko manjšino v Italiji in hkrati obljubilo vračilo nepremičnin istrskim optantom. Gre za tisti dokument, o katerem je zunanja ministrica Susanna Agnelli v zasebnem telefonskem pogovoru spraševala predsednika Slovenskih krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta.«
Sicer pa na spolzkem in težavnem prizorišču odnosov med Slovenijo in Italijo tudi nekateri drugi diplomati niso imeli sreče. Lojzeta Peterleta so odstavili, ker je Italiji med pogajanj i v Ogleju domnevno preveč popuščal. Pri Drnovšku pa je v nemilosti tudi dosedanji slovenski veleposlanik v Italiji, Marko Kosin.
Še o aferi JBTZ
Medtem v slovenski javnosti vzbuja veliko zanimanje delo parlamentarne preiskovalne komisije, za raziskovanje procesa proti četverici (Janša, Borštner, Tasič in Zavrl). Ker je v prejšnji številki Kat. glasa v delu besedila o t.i. aferi JBTZ prišlo do tiskarske napake, ta del ponovno objavljamo. Glasi se takole: Tudi sedaj se v Sloveniji soočata dve tezi. Po eni naj bi zlasti
Janez Janša imel največje zasluge za osamosvojitev naše države, po drugi pa naj bi bilo to predvsem zasluga partij e in tedanje oblasti, ki da sta se odločno uprla Beogradu in komunističnemu vrhu bivše Jugoslavije.
Prva izpoved Kučana pred parlamentarno preiskovalno komisijojepotekalatako,kotso mnogi pričakovali. Predsednik republike je zanikal, da bi odobril ali vedel za aretacijo Janeza Janša. Javnomnenjska anketa v nekem časniku je potrdila, da mu tega večina Slovencev ne veijame. Milan Kučan je tudi dosegel, da bo pred komisijo imel položaj preiskovanca (za slednjega ni nujno, da na zaslišanjih govori resnico), in ne priče, ki za svoje izjave kazensko odgovarja. Svoje trditve je predsednik države zanikal tudi v neki razširjeni oddaji državnega radia, kar pa Janezu Janši in njegovim trem nekdanjim soobtožencemnibilo dovoljeno.
Preiskovalna komisija o aferi JBTZ bo očitno še dolgo zasedala in zasliševala priče. Mnogi menijo, da bo Janez Janša komisijo morda presenetil z novimi dokazi o vpletenosti Milana Kučana in tedanje oblasti v celotno zadevo, kar bi zagotovo povzročilo pretres v slovenski politiki. Že zdaj paje gotovo, da Vitodraga Pukla, ki je slabo vodil zasedanje komisije, Socialdemokratska stranka na prihodnjih državnozborskih volitvah ne bo več kandidirala za svojega poslanca. Menda mu je vlada ponudila diplomatsko službo.
F.Z.
rov in se nahaja v globini 25 metrov. Posvečena je bila leta 1752 kot zavetnica ru-darejev, po drugi svetovni vojni pa so jo po zahtevi političnih oblasti zasuli. Letos so kapelo spet obnovili, ponovno pa jo je blagoslovil koprski škof msgr. Metod Pirih. Krasijo jo podoba ,vv. Barbare, zaščitnice rudarjev, ter reliefa sv. Trojice in sv. Ahaca.
Tisti del jamskih poti, ki so primerne za turizem, so za obiskovalce odprli 22. junija lani. Doslej sije ta det rudnika ogledalo nad 16 tisoč obiskovalcev. Za prijave skupinskih oziroma posamičnih obiskov v turističnem delu rudnika je mogoče dobiti pojasnila in vse druge informacije na telefon 065-71142, spredklicno številko za Slovenijo.
M.
Dinijeva vlada je pripravila nov manever za reševanje državne blaga j ne, v katero hočejo pogledati tudi drugi evropski partnerji, preden jo ponovno spustijo v evropski monetarni sistem. Ne morejo zaupati državi in n jenemu aparatu, ki sta znala ustvariti astronomsko velik državni dolg. Tokrat se je manever izognil privijanju davkov in bremen na škodo povprečnih državl janov, vendar pa bodo potrebni še drugi manevri, s katerimi bo moral Dini manjšati državni primanjkljaj, in bati seje, da to ne bo šlo brez zategovanja pasu. Dolg pa bo še dolgo bremenil državo in ga bodo reševali prihodnji rodovi.
Na političnem področju se zaostruje polemika med levico in desnico glede volitev: čimprej, pravi desnica, vendar gotovo ne bomo volili, preden zapade šestmesečno italijansko predsedstvo v Evropski zvezi, če bi že zda j določali volitve poleti, pa bi pomenilo samo podaljševati volilno kampanjo. Prvaku levice D'Alemi se je hudo spotaknilo, ko je dejal, da bi kratkonialo ne sprejel Berlusconija kot premiera, če bi ostal lastnik svojega televizijskega koncerna. S tem je D'Alema v bistvu demantiral samega sebe, saj je n jegova stranka pristala na zakon, po katerem bi premier imel eno oz. celo dve leti časa, da se reši svojega imetja. -S
Vojna v Bosni
Sprte strani v Bosni sedle za pogajalsko mizo v New Yorku
V času, pišemo, v
ko to New Yorku v ZDA še vedno razpravljajo ministri vseh treh držav, ki so vpletene v vojno v Bosni: srbski minister Milan Milutinovič, hrvaškizu-nanji minister Mate Granič in bosanski kolega obeh Muha-mad Sačirbegovič ali
"r.$ m
-
Vojna v Bosni je predvsem tragedija beguncev
V Novi Gorici nova fakulteta
V Novi Gorici so prejšnjo nedeljo s priložnostno slovesnostjo v kromberškem gradu ustanovili fakulteto za znanosti v okolju, ki bo delovala v okviru slovenskega univerzitetnega oziroma višješolskega sistema. Ustanovila stajo znanstveni inštitut Jožef Štefan iz Ljubljane in mestna občina Nova Gorica. Fakulteta je prva mednarodna podiplomska šola v Sloveniji; omogočala bo magistrski študij in direktno izobraževanje do doktorata s področja znanosti v okolju.
Študijski program je bil pripravljen v sodelovanju s strokovnjaki iz raznih evropskih in ameriških univerz, ki bodo sodelovali tudi pri njegovem izvajanju. Med omenjenimi univerzami so tudi tiste iz Turina, Salzburga in Zagreba. Dosežen je bil tudi dogovor z univerzama Rutgers in Iowa v ZDA o izmenjavah študijskih programov in študentov.
Pouk na novi fakulteti za znanost v okolju se bo pričel novembra letos. Doslej je vpisanih 20 študentov, 15 iz Slovenije in 5 iz ZDA.
M.
27 milijonov beguncev v svetu
Iz poročila OZN izhaja, da je trenutno po svetu nad 27 milijonov beguncev, to je oseb, ki si morajo iskati zatočišče izven domačega ognjišča. Teh je največ v Afriki, okoli 12 milijonov. Računajo, dajihje vBiH štiri milijone. Organizacija združenih narodov skrbi zanje, toda ta pomoč se vsak dan bolj krči tudi zato, ker nekatere države ne prispevajo svojega deleža, ki so ga dolžne. Poleg pomoči OZN pomagata še mednarodni Rdeči križ in Karitas, ki sta zelo delavna. Vendar vsa ta pomoč komaj zadošča le za preživetje.
Glavni vzroki begunstva so oboroženi spopadi med državami oz. med plemeni. Od teh spopadov bogatijo kapitalistične države, ki orožje izdelujejo in prodajajo.
Sachirbey, kot ga poznanj o na Zahodu, kjer je študiral. Poročila, ki prihajajo iz New Yorka, govorijo o tem, da so se sprte strani končno zedinile v tem, da naj bi bodoča bosanska država ostala v mejah, ki so trenutno mednarodno priznane, razdeljena pa naj bi bila na dve enoti, pa čeprav bi imela isto ustavo in enotno predsedstvo. Kako bo to uspe-
lo	uresničiti Američanom, ki so sedaj glavni akterji mirovnih pogajanj v Bosni, sedaj še neverno. Sam predsednik Clinton je izjavil, da je dogovor sicer dosežen; vprašanje paje, kako se ga bo sedaj v praksi izvajalo in, dodajamo mi, če se ga bo sploh izvajalo. Neverjetno je že dejstvo, da bi takoj zavladal prepotreben mir v Bosni, saj smo vsak dan priče novim spopadom. Sedaj tudi srbska stran končno ve, kaj je vojna pomenila za bosanske in hrvaške prebivalce Bosne, Srbi imajo sedaj čez pol milijona svojih beguncev in v Srbiji ne vedo, kaj bi z njimi, saj še njih pesti huda ekonomska kriza. Američani so s trdo roko dosegli kolikor toliko dobro uravnovešenost predvsem vojaških sil v Bosni, vprašanje paje, če jim bo uspelo sprte strani prepričati, naj prenehajo z vsako sovražnostjo. Hrvaški predsednik Tudman je pred dnevi že napovedal, da se bodo Hrvati vrnili v Vukovar, kar moremo razumeti tudi kot dobro predvolilno geslo, (a ne samo to!); bosanski vodje trdijo, da jim
pripada Banja Luka, ki je sedaj še kar trdno v srbskih rokah, srbski vojaki pa trdijo, da se bodo vrnili v Krajino, pa čeprav čez petdeset let. O beguncih neradi vsi govorijo in še neraje se z njimi ubadajo. Zapletom ni videti konca. Kot tudi ne dolgim kolonam civilistom, ki brezglavo bežijo iz enega konca Bosne na drugi in še najbolj ven iz Bosne, v svet (navideznega) miru.
Beguncev pa nihče noče, ker jih je treba hraniti, oblačiti in so vsem v nadlego, tako daje Tudman že napovedal, da bo bosanske begunce poslal nazaj v Bosno, Srbi v tako imenovani Jugoslaviji svojih sobratov tudi nočejo, ker nanj e gledajo zviška, češ da so si sami zakuhali vojno (Miloševičevpolitični cinizem ne pozna meja!), o Zahodu pa že itak vemo, kako se obnaša: častna izjema je samo Nemčija, ki je doslej že vzela okrog pol milijona beguncev iz nekdanje Jugoslavije, drugi pa itak samo govorijo.
Bosanska vojna je tragedija, velika tragedija teh ljudi in kaže, da realna politika o beguncih zelo malo govori. Da to ni človeško, kaj šele vredno človeka, govorijo razne humanitarne organizacije in predvsem pa že od samega začetka vojne papež Janez Pavel II. Vprašanje pa je, koliko jih je presiti in vase zaverovani Zahod sploh še pripravljen poslušati.
-jp-
Ob 1100-letnici krščanstva vVolčah
V	Volčah pri Tolminu so potekale prejšnji teden od petka do nedelje velike in pomembne slovesnosti ob tisočstoti obletnici prisotnosti krščanske vere vvasi. Širila in uveljavljala seje iz cerkve sv.
Danijela, ki sojo zgradili že okrog leta 890 ali najpozneje leta 895; zaradi tega je to svetišče najstarejše v Soški dolini oz. na Goriškem. Tako vsaj je bilo mnenje msgr. Jožeta Kraglja (1845-1917), tolmiskega dekana, volčanskega rojaka, šolskega nadzornika za Tolminsko, zgodovinarja in pisatelja kronike tolminske župnije. Glede cerkve sv. Danijelaje zapisal tudi tole: »Ta cerkev velja, odkar ljudje pametujejo, za najstarejšo v Soški dolini. Omenja se za patriarha Valperta (879-901), vrstnika svetih bratov Cirila in Metoda in dobrega znanca patriarha carigrajskega Fotija. Ko sta solunska brata za vero trpela in ko je učeni in slavohlepni Fotij pripravljal razkol, so imeli Volčani že svojo lastno hišo božjo. O tem, ali je bila že tedaj posvečena sv. Danijelu, stara pisma ne poročajo.«
Vas po ustnem izročilu predstavlja tudi najstarejšo župnijo na Tolminskem. To izročilo med drugim zatrj uje, »da so iz Baške grape, Podbrda in Bače, iz Bohinja in tudi iz Beneške Slovenije, ljudje nosili pokopavat svoje mrtve v Volče. Otroke pa so nosili h krstu v Volče tudi še potem, ko so dobili sosednji kraji svoje cerkve. Volče se prvič omenjajo kot župnija leta 1015, ko so dajali desetino čedadskemu kapitlju in oglejskemu patriarhu.«
Vas in župnija Volče imata torej za seboj burno in zanimivo preteklost. Njuno zgodo-
vino so natančno opisali v posebnem zborniku, kije izšel ob omenjenih jubilejih pod naslovom Podobe volčcinske župnije skozi 1100 let; uredil ga je Zdravko Duša, izdala pa kraj e vna skup-nost Volče. V dobi največjega razcveta in obsega v 18. stol. je župnija štela okrog 4 tisoč prebivalcev, k njej pa sta spadala tudi Dreka in Štoblank v sosednji Beneški Sloveniji. Med prvo svetovno vojno so boji potekali v vasi in v gorah nad njo, zaradi česar je bila porušena polovica Volč. Življenje je v tej vojni izgubilo 66 domačinov, padlih v drugi svetovni vojni pa je bilo 76. Župnija Volče šteje sedaj okoli 920 prebivalcev. Domači župnik Milan Sirk je poudaril, »da 1100-letnico cerkve in župnije obhajamo s ponosom in veseljem, saj je to redka obletnica s tako častitljivo starost j o in takimi zgodovinskimi viharji ter izkušnjami. Danes lahko rečemo, hvala Bogu, da smo ostali, in zahvala gre tudi ljudem, ki so ostali zvesti in ohranili narodno istovetnost in bistvo tudi v času fašizma. Zaradi tega nam pogled nazaj daje upanje tudi za prihodnost.«
V	okviru proslavljanja 1100. obletnice cer-kve sv. Danijela oz. župnije Volče so v soboto zvečer priredili praznovanje s kulturnim programom. Izvedla sta ga oktet Simon Gregorčič iz Kobarida in solistka Bogdana Herman iz Ljubljane. Slovesnosti pa so dosegle vrhunec v nedeljo popoldne s slovesno mašo, ki jo je vodil koprski škofMetod Pirih. Somaševalo je okrog 50 duhovnikov, med katerimi so bili tudi dušni pastirji iz Dreke in Štoblanka.
M.
Tiskovno sporočilo SDGZ
Srečanje o bioetiki privabilo veliko število poslušalcev
Prodorne besede kardinala Toninija v Trstu
Predavateljska miza med posegom kard. Ersilia Toninija (Foto Kroma)
Prejeli smo s prošnjo za objavo
Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Furlanije-Julijske krajine, izraža izredno zaskrbljenost zaradi stanja in zelo vprašljivih perspektiv za obstoj slovenskih bank v Italiji. Razvoj dogodkov kaže na realno možnost, da se visok odstotek kapitala tako v Tržaški kreditni banki, kot v Kmečki banki Gorica znajde v rokah italijanskih partnerjev. Praksa nam dokazuje, da v takšnih situacijah najmočnejši partner z lahkoto pride do večinskega kapitala, saj ima za sogovornika množico manjših investitorjev, ki se mu lahko težko postavijo po robu, še posebno pri morebitnih poviških glavnice. V perspektivi je tako resno ogrožen narodnostni sestav lastništva in v doglednem času nam grozi odtujitev obeh pomembnih gospodarskih inštitucij.
Slovenci v Italiji se, ne glede na politične in druge razlike, globoko zavedamo, kaj pomenijo naši denarni zavodi za nadaljnj i obstoj našega gospodarstva in celovite skupnosti. Saj niso še tonila v pozabo desetletja gospodarske stagnacije, ko nismo imeli dovolj razvejanih denarnih zavodov in so se tisoči Slovencev asimilirali zaradi gospodarske
podrejenosti. Obrt, gostinstvo, trgovina in kmetijstvo niso imeli nobene možnosti razvoja, ker jim italijanski denarni zavodi niso bili voljni dajati zaupanje in omogočati razvoj. V primeru izgube obeh omenjenih bank pa praznine ne morejo zapolniti obstoječe sicer uspešne zadružne banke, katerih narodnostni sestav bo v bodoče morda tudi v nevarnosti zaradi novega bančnega zakona, če se ne najde tudi tu ustreznih rešitev. Vrnili se bomo nazaj v šestdeseta leta in vse gospodarske pridobitve bodo kmalu splahnele.
Naglo se iztekajo roki za bistvene odločitve. Do 30. septembra obstaja možnost odkupa 20% delnic Tržaške kreditne banke s strani frankfurtske LHB - banke, v kapitalu katere so soudeležene banke iz Slove-nije. Nedopustno bi bilo, da bi se ta priložnost zamudila in bi Ljudska banka iz Brescie nadzorovala 45% glavnice banke.
Po dragi strani je stanje v Kmečki banki v Gorici še bolj zaskrbljujoče. Iz tehničnega vidika je stališče Bance d'Ita-lia nerazumljivo. Prisilna komisarska uprava traja že eno leto, čeprav seje izkazalo, da je banka zdrava, saj je ohranila dobršen del svojega premoženja. Namesto da bi vrnili Kmečko banko zakoni-
tim lastnikom seji sedaj obeta še šestmesečno podaljšanje komisarske uprave, potem ko se je slednja izkazala z zelo togim načinom poslovanja, zaradi katerega je banka izgubila znaten odstotek vlog in poslovanja. Tudi vsiljevanje točno določenega partnerja je iz tehničnih razlogov nerazumljivo. Za vstop v lastništvo obstajajo še drugi partnerji, ki so bolj po meri sedanjemu slovenskemu lastništvu, niso pa po godu narodni banki. Sprašujemo se, zakaj niso po godu?
SDGZ zato ponovno poziva vse odgovorne politične in gospodarske dejavnike v Sloveniji, naj se po svoji moči aktivirajo, da bi se problemi naših bank premaknili z mrtve točke in da bi pri tem ne ostali sami. Interesi slovenske skupnosti v Italiji se namreč krijejo z nacionalnimi interesi Slovenije. Časa za kakršnokoli po-budoje zelo malo, a prepričani smo, daje še možno ukrepati in rešiti najnujnejše. Ne moremo si predstavljati, da bi Slovenija pri vsem tem osta la ravnodušna. Nočemo, da bi se zgodil isti scenarij, ki je privedel do ukinitve oddaj slovenske televizije v Italiji. Zvoniti po toči je prepozno, ustvarjeno škodo bi bilo nemogoče popraviti!
Dr. Boris Siega
V	ponedeljek seje v dvorani Illiria na Pomorski postaji v Trstu odvijala okrogla miza na temoBioetika: kaj storiti?, ki jo je organiziral tržaški škofijski tednik Vita nuova skupaj s številnimi strokovnimi in katoliškimi organizacijami (med temi j e tudi Društvo slovenskih izobražencev). Gostje srečanja so bili predsednik Vsedržavnega odbora za bio-etiko prof. Francesco D'Ago-stino, član odbora prof. Sergio Nordio, ravnatelj Mednarodnega središča za genetsko inženirijo in biotehnologijo prof. Arturo Falaschi in ravenski nadškof kardinal Ersi-lio Tonini, ki je na vsedržavni in mednarodni ravni znan po svojem angažiranju za ponovno ovrednotenje človeških in krščanskih vrednot (ta ocena je vsekakor nepopolna).
Po uvodnih besedah urednika tednika Vita nuova g. Silvana Latina in Micheleja Zanettija je kot prvi besedo prevzel najpomembnejši gost, to je kardinal Tonini, ki je najprej dejal, daje potrebno pojasniti nekatere jezikovne pojme, saj prihaja do zmešnjave. Pojmovati besedi morala in etika kot znanost NE-ja je velikanska napaka, kajti morala teži k izbol jšanju in izpopolnjevanju življenja. Tudi genetska inženirija ne pomeni genetske manipulacije. Zato ima znanost moralne dolžnosti in cilje. Znanstveno raziskovanje je sveta dolžnost, vendar svoboda, ki ne teži po ohranjevanju človekovega dostojanstva, ni prava svoboda. Razvoj znanosti, jedejal še kard. Tonini, nas je prisilil, da ponovno razmišljamo o morali in etiki. Pri tem je tudi pozval, naj se raziskovalce ne pusti same pri njihovem delu, saj bi v tem primeru lahko bili podvrženi neprimernim
omejevanjem oz. pritiskom. Prednost je treba dati resnim raziskovalcem, ne pa klovnom. Na te stvari je treba paziti, saj bodo ta vprašanja prišla na dnevni red že v priho-dnji mandatni dobi italijanskega parlamenta.
Prof. Falaschi je podal kratek seznam točk, pri katerih se današnja znanost sreča z vprašanji etične narave. To so genetska inženirija, raziskovanje človeškega genoma in vprašanje biološke vojne. Prof. Falaschi je dejal, da glede posega v človeške genske celice je treba razlikovati med somatsko gensko terapijo, ki večinoma ne postavlja etičnih vprašanj, in germinalno gensko terapijo, ki te probleme postavlja, saj posega v samo bistvo človeške genetike. Splošno mnenje o tem je, da se ne sme v to posegati.
Prof. D'Agostino se je dotaknil tudi odnosa, ki ga ima do tega vprašanja pol itika. Teh problemov, je dejal, ni mogoče rešiti z večino glasov na volitvah ali v parlamentu, saj se pri tem odloča o tistih, ki se niso še rodili, o bodočih generacijah torej. Bioetika nam nalaga dolžnost, da ponovno korenito premislimo o ideji politike, ki mora biti iskanje dobrega za celotno človeštvo.
Naš čas, je sklenil prof. D'Ago-stino, označuje želja po oblasti, moči, odločanju. Bioetika se premika v nasprotno smer. Tu je D'Agostino omenil nastanek odborov za bioetiko v vseh državah, kar je privedlo do preporoda etične in moralne problematike.
Kot zadnji je spregovoril prof. Nordio, ki je dejal, da bioetika brani tudi pred tehnološkim nasiljem vzdrav-stvu. Pri tem je omenil tri dokumente, ki se dotikajo problema presaditve organov v novorojenčkih, bioetike in otroštva ter osveščanja in vz-gaj anj a zdravstvenega osebj a. Poudaril je pravico otrok do odnosov s svetom odraslih in potrebo, da se zdravstveno osebje formira tudi v humanističnem smislu.
Sledila je krajša razprava, v kateri je ponovno izstopal zlasti zaključni poseg kard. Toninija, ki je ostro kritiziral zakonski osnutek o umetni oploditvi, ki med drugim tudi predvideva t.i. proizvodnjo zarodkov, kar pomeni, da se jajčeca in spermij lahko kupujejo in prodajajo. Ugledni gostje še dejal, daje to problem, ki zadeva vse, tako verujoče kot tudi neverujoče.
Ivan Žerjal
Poslanec Caveri (UV) pri SSk
Prejšnji petek se je mudil na obisku v Trstu poslanec Union Valdotaine v rimskem parlamentu Luciano Caveri. Srečal se je s predstavniki deželnega vodstva Slovenske skupnosti. Na sestanku je bila razprava o sedanjih perečih vprašanjih slovenske manjšine. Zlasti pa je bilo govora o zakonodajni poti za odobritev zaščitnega zakona.
Poslanec iz Aoste je nato imel na sedežu stranke in krožka Virgil Šček predavanje o sedanjem političnem trenutku in odgovarjal na vprašanja prisotnih.
Posvet »Prihodnost Evrope: spori in sožitje«
V Trstu bo v soboto, 30. septembra, ob 15.30 v hotelu Excelsior mednarodni posvet na temo Prihodnost Evrope: spori in sožitje. Organizira ga pastoralna komisija zaTriveneto Justitia el Pax. Namen že tradicionalnih posvetov je v tem, da bi Evropi v času tranzicije po padcu berlinskega zidu našli nov obraz in novo dušo.
Na teh srečanjih predavatelji in diskutanti iščejo predvsem nove odgovore na aktualna in ključna vprašanja, kijih postavlja Evropa v današnjem času; Evropa v celostnem pomenu besede in zato ne samo Evropa Evropske unije in bogatih, ampak Evropa vseh, ki na tem prostoru živijo. Posvet bo uvedel tržaški škof Lorenzo Bellomi, kijetudi predsednik pastoralne komisije Justitia et Pax za našo deželo. Akte dragega seminarja te komisije z naslovomKoreninesporovvEvropi in njihov razvoj v neevropskih deželah, ki je bil lansko leto, bo predstavil msgr. Giuseppe Dal Ferro.
Beograjski škof msgr. Franc Perko bo govoril na temo Vera in prihodnost Evrope, dr. Massimo Lugli, podpredsednik mladih italijanskih podjetnikov pri Confindustrii, bo govoril o Ekonomskih odnosih v Evropi jutrišnjega dne, parlamentarec in univerzitetni profesor z dunajske univerze in predsednik parlamantarne skupine Ljudske stranke v dunajskem parlamentu Andreas Khol pa bo govoril na temo Prihodnost Evrope: spori ali sožitje?
Knjiga Onstran samote Ludveta Potokarja
Končno spet knjiga, ki sem jo dolgo čakal. Knjiga slovenskega avtorja, ki ga doslej še nisem poznal in niti vedel ne zanj, kaj šele, da bi poznal njegovo življenjsko zgodbo, ki je tako značilna za naš slovenski medvojni in povojni svet. Končno spet knjiga, v kateri se znajdeš v svetu, ki ga nisi nikdar spoznal, bereš slovensko besedo, kije napisana tako, da te spominja na žuborenje kakega gorskega potoka. V poplavi sodobnih slovenskih avtorjev, ki ne vedo, kaj bi s slovensko besedo, končno avtor, ki mu slovenska beseda še pomeni nekaj, in zraven še življenjska zgodba človeka, po kateri bi bilo vredno posneti slovenski celovečerni film, a ne tako, kot se v Sloveniji filme dela, da jih potem nihče noče gledati, ker so preprosto zanič. Dobra proza torej in še bolj pretresljiva življenjska zgodba, ki je bila doslej poznana le izbranim in še ti so o njej predolgo molčali.
Mohorjeva družba iz Celja ima imenitno zbirko, v kateri objavlja doslej zamolčane in nepoznane slovenske pisatelje in pesnike. Poleg tega, da je zbirka neprecenljive vrednosti za slovenski narod, je tudi izredno lepo oblikovana, kar daje knjigam svojevrsten čar. Tokrat so pred mesecem dni objavili v tej zbirki knjigo Ludveta Potokarja z naslovom Onstran samote. Imeniten naslov za dobro branje, saj je v knjigi zbrana avtorjeva kratka proza in doslej še neizdani in žal nedokončani romanA>/-vi vir. Že takoj na začetku povejmo, daje Ludve Potokar ta roman dolgo pisal, ga večkrat predelal in tudi končal, a tega do sedaj nisi nikdar našel, tako da so v knjigi objavili samo torzo romana. Poleg Potokarjeve proze pa je v knjigi Onstran samote še čudovita literarno-zgo-dovinska študija Franceta Pibernika, ki nas vedno znova preseneča z odkritji novih avtorjev. Piberniku bi morala literarna stroka že danes postaviti spomenik, saj je ta izjemni publicist posebno nam mladim, ki vojne in povojnega časa nismo osebno doživeli, ampak so nam o njem samo tako in drugače govorili, odkril že toliko zamolčanih imen slovenskega slovstva, da mu ga na slovenskem literarno-zgodo-vinskem področju ni para.
Mirno lahko zapišem, da že dolgo nisem s takim užitkom prebral študije-predstavitve kakega slovenskega pisatelja kot tokrat, ko sem začel prebirati študijo o Potokarju. Celotno knjigo boste prebrali na dušek, saj gre za imenitno branje in ne bo vam žal časa, ki ga boste porabili za skoraj šeststo strani dolgo in lepo natisnjeno knjigo. Študija o Lu-dvetu Potokarju in njegovem delu pa je tako privlačna, dajo boste dobesedno na dušek prebrali, to pa tudi zato, ker je Pibernik v študijo uvrstil ogromno zanimivih in stilno izrednih pisem Ludveta Potokarja, kar
daje branju knjige poseben čar.
Ludve Potokar se je rodil 18. decembra 1923 na Cikavi, Šmarje-Sap v revni in številni železničarski družini, kot da bi se že ob rojstvu vedelo, da bo usodno povezan z železnicami. V šoli ni bil preveč marljiv in že takoj v mladosti seje videlo, da gre za izjemno bistrega fanta, ki pa je samosvoj in izrazit samotar, kasneje izreden intelektualec. Potokarje s težavo opravil gimnazijo in kasneje, med vojno in po njej, maturo; med vojno je bil na strani vaških straž in domobrancev, tudi težko ranjen, ujet na Avstrijskem. Angleži so ga z drugimi sotrpini vrnili partizanom; tem je na naravnost spektakularen način ušel in se ponovno s svojim najljubšim prijateljem prebil v tujino, odšel v Kanado, kjer je doživljal ponižanja vseh vojnih beguncev, se tu odločil za študij v ZDA, kamor mu je uspelo oditi. Tam je dosegel magisterij ameriških umetnosti, še prej pa je dokončal univerzo in na njej študij časnikarstva. Medtem je veliko delal, živel precej neredno in samotarsko življenje, se nesrečno in usodno zaljubil, doživel zavrnitev (razkol med idealistom in umetnikom ter v meščansko lagodje usmerjenim dekletom), bil vedno in zelo sam. Kot izrazit intelektualec in človek lastnih prepričanj, do družbe včasih pretirano in že kar bolestno kritičen, se ni mogel za dolgo vključiti v nobeno slovensko izseljensko društvo, okrog katerega so se zbirali ameriški Slovenci, saj je bil preveč samosvoj in preveč svobodomise-len; k temu dodajmo še njegovo veliko nagnjenje k že tako globokim depresijam, ki so mejile na bolezen; preveč je bil vzvišen nad svetom, da bi se v njem znašel; vedno je bi! sam in to se je kasneje poznalo na njegovem zdravju. Ludveta Potokarja in njegovega dela ne moremo razumeti, če ne poznamo njegove nagnjenosti k melanholiji, temu bogatemu čustvu, ki ga poznajo le geniji. Prav ta »locus naturalis me-lancoliae« je bil zanj najbrž usoden, saj ga je zaznamoval za celo življenje. Prave zaposlitve ni nikdar našel, končno se je po študiju odločil za obalo Tihega oceana, šel v Vancouver (Kanada), kjer so ga namestili v neko od civiliziranega in kulturnega sveta oddaljeno vasico-na železniško postajo Blueriver; tam je delal ponoči kot uradnik. Sledila so leta samote, mraza in uživanja lepe narave, leta dela in izletov v divjo naravo, leta, v katerih je še pisal dnevnike, pisma prijateljem, literature skorajda
ne vec, pa čeprav je o njej sanjaril in je ni nikdar popolnoma zapustil. V tem času ga je močno prizadela neobjava njegovega romana v Argentini; zaprl se je vase, sorodne ženske duše ni našel ne tu in niti v Sloveniji, pa čeprav si jo je izredno želel. Končno si je vzel življenje s puško, s katero je hodil na lov v kanadski divjini. Umrlje sam in še enkrat sam 28.3.1 965. leta v Vancou-veru.
Tistemu, ki si hoče prebrati to pretresljivo zgodbo, svetujem Pibernikovo študijo, ki na eleganten način pripoveduje to žalostno zgodbo o samoti in nadarjenem slovenskem piscu, ki je moral v tujino, se v njej ni nikdar znašel in nikdar prav zaživel, se nazadnje v tej samoti tudi izgubil in nikdar več našel. Odlika študije je tudi v tem, da daje skorajda vedno besedo Potokarju samemu in njegovim pismom, ki so literarna dragocenost zase. Koliko lepote je v njih in miselnih prebliskov, boste sami videli med prebiranjem Pibernikove študije.
Se enkrat toplo priporočam v branje vsem, ki vam je še kaj do lepe slovenske besede in do naše - tokrat predolgo zamolčane - zgodovine!
Nekdanji	urednik
buenosaireške kulturne revije Meddobja pisatelj Zorko Simčič je o Potokarju dejal: »Čeprav daleč od domačega bojišča in čeprav desetletja pozneje, je tudi on padel kot žrtev revolucije. Padel je-Spanci bi dejali: -con las botas puestas-z nataknjenimi škornji, to je: sredi boja.«
Slikar Božidar Kramolc, Potokarjev prijatelj, je ob njegovi tragični smrti napisal: »Ne on, revolucionarni Neslovenci so nabasali to puško, napeli petelina - on j e samo sprožil.«... In vendar vem, da si ta "nekdo" v našem primeru ni sodil sam. Tako gotovo, kakor vem, da
zdaj jaz izgovarjam te besede, si upam dodati: ko je sprožil, je sprožil nedolžen pred Bogom; in padel pod tujim zakasnelim strelom.« Tako pisatelj Zorko Simčič, ki je skušal zaman navezati stike s Potokarjem, da bi mu še v času življenja izdal roman Krivi vir, a se mu ta želja ni izpolnila.
O Ludvetu Potokarju se je govorilo kot o drugem Cankarju. Vsi so vedeli za njegov veliki talent; tragika vojne je tudi v tem, da se ta talent ni mogel razviti. Že objavljena knjiga dela Potokarjeve literarne zapuščine (ostalo se je izgubilo v divjini Bluerive-rja) nam s svojimi kratkimi črticami in osnutkom-torzom romana govori o pisatelju, ki se je slogovno in čustveno zares naslanjal in izhajal iz Cankarja, a je bil obenem že tako samosvoj, da je za vso slovensko literaturo velika škoda, ker
Slovenija v Evropi
V sredo, 20. septembra letos, je bila v palači mednarodnega podjetja Smelt v Ljubljani predstavitev novega venetskega zbornika z naslovom Veneti in Etruščani, za katerega so prispevali gradivo pisatelj in slavist Matej Bor - sedaj že rajni, dr. Jožko Šavli ter g. Ivan Tomažič, ki je tudi njegov izdajatelj.
Poleg te knjige je bila predstavljena tudi nova knjiga Slovenija, podoba evropskega naroda (napisal in oblikoval J. Šavli), ki je bila na začetku junija letos predstavljena tudi v župnijskem domu v Doberdobu.
Obe deli je številno občinstvo sprejelo z naklonjenostjo in zdi se, da je končno prevladalo mnenje, da smo Slovenci na svojih tleh že od pomnjenja. Da se torej nismo priselili iz močvirij za Karpati, kakor nam dopovedujejo od prejšnjega stoletja dalje, brez vsakršnih dokazov, bodisi v zgodovinskih listinah kot tudi po arheoloških najdbah in s primerjavo jezikov in narečij.
Na prijetni slovesnosti, kateri je sledila še zakuska, sta v govoru predstavila problematiko oba navzoča avtorja, Tomažič in Šavli. Prisotna je bila tudi vdova po Mateju Boru. V njunih posegih je bil značilen poudarek na tem, da moramo Slovenci ob zavesti svoje avtohtonosti graditi z lastnimi močmi, brez zatekanja pod tuje varuhe. Šele s svojo samostojnostjo smo Slovenci postali zanimivi za narode sveta. V knjigi o evropski Slovenijije njen avtor J. Šavli še posebej naglasil, da smo bili Potokarju ni bilo dano na Slo- Slovenci v svoji zgodovini državotvorni tudi v več stoletjih vens em zaziveti m izziveti stare monarhije, saj je bila Avstrija v političnem smislu
dejansko naslednica prvotne Karantanije. Tega pa, razumljivo, noče priznati nemška stran kot tudi ne slovanska oz. jugoslovanska, češ da nas je ona rešila izpod nemškega jarma.
V ljubljanskem dnevniku Delo je novinar B. Pogačnik v petkovi izdaji objavil poročilo, ki ima značilen naslov Konec pravljic o Slovencih?. V članku so prikazani omenjena predstavitev, razgovor in odgovori na vprašanja občinstva. Za knjigo o evropski Slovenijije že pripravljen tudi angleški in italijanski prevod, toda potreben bi bil prispevek same slovenske republike, če že ima sredstva, namenjena promociji države v svetu. Angleški prevod knj ige o Venetih, naših prednikih, pa je tudi pred izdajo. Ves trud in breme tega je prevzel g. Ivan Tomažič.
Občinstvo je slednjemu še posebej izrazilo priznanje za dolgoletno vztrajno delo v prid slovenstvu in Slovencem. Zgodovina bo njegovo delo verjetno ocenila kot najbolj izpostavljeno za narodno bit Slovencev na pragu samostojne Slovenije. Vse gradivo, za katerega je dal pobudo in ga tudi sam pripravljal, je odpiralo nova obzorja in voljo do vztrajanja in iskanja novih rešitev, novih odkritij v slovenskih narodnih izročilih. Po naključju so se ta iskanja ujela z ubiranjem novih političnih rešitev in odločitev Slovencev v propadajoči Jugoslaviji, ki so krepko pripomogla k težki odločitvi za samostojnost Slovenije. Sele zavest o lastni nejugoslovanski korenini je dala takšnim nameram dokončno potezo.
Odločitev nam je, vsaj zaenkrat, prihranila žrtve in zmedo, v kateri bi slovenski narod lahko doživel svoj tragični konec. Samostojnost je prinesla, če že ne idealne pravičnosti, vsaj demokracijo, v kateri je končno mogoče, da Slovenci prosto odkrivamo svoje zgodovinske in kulturne vrednote, četudi se še vedno občutijo ostanki nekdanjega ustrahovanja. Takšne prireditve pa prinašajo novo sprostitev slovenskega duha in ustvarjalnosti.
Ambrož Kodelja
svojo literaturo. Kar je ostalo v njegovi skromni literarni zapuščini, je biser slovenskega slovstva, mimo katerega slovenska literarna zgodovina ne bo mogla iti tako, kot je šla v teh petdesetih dolgih letih, v katerih se o pisateljih Potokarjeve usode ni smelo in ni moglo nič vedeti. Škoda je velikanska, saj je slovenski narod rastel brez poznavanja teh velikanov in jih danes nima v svoji zavesti. Samo upamo lahko, da bodo ti zamolčani pisatelji in pesniki našli svoje mesto v šolskih učbenikih in literarni zgodovini slovenskega slovstva. Zaslužijo si priti v zavest slovenskega naroda, tako kot vsi tisti, ki so živeli in padli med vojno in po njej na »pravi strani« in smo o njih morali vedeti vse, včasih morda še preveč.
Ludve Potokar je gotovo ime, ki mora biti na tem malem slovenskem zamolčanem Olimpu zapisano z zlatimi črkami, njegova življenjska usoda pa je samo še ena zgodba več, ki nam pripoveduje o polpreteklih zablodah slovenskega naroda in o nedavni zgodovini, v kateri seje dogajala krivica ljudem, ki so hoteli misliti z lastno glavo.
Jurij Paljk
Predstavitev 51. sezone Slovenskega stalnega gledališča
V sredo, 20. septembra, so v Kulturnem domu v Trstu predstavili 51. sezono delovanja SSG. O njenem poteku sta spregovorila predsednik dr. Rafko Dolhar in umetniški vodja Miroslav Košuta, ki sta se dotaknila tudi hudih finančnih težav, v katerih je SSG (uslužbenci so prejeli zadnjo plačo meseca aprila). Brez pravočasnega prihoda sredstev, ki jih je nakazala Dežela, je med drugim izjavil Košuta, gledališče ne bo preživelo. Kljub temu bo letos v repertoarju SSG sedem abonmajskih predstav, šest predstav domačega gledališča izven abonmaja, dve ponovitvi iz prejšnjih sezon in osem gostovanj drugih gledališč izven abonmaja. Cene abonmajev bodo ostale iste kot v preteklosti, velika skrb pa bo posvečena mladini s številnimi predstavami za šole, z mladinskim abonmajem dvakrat tedensko itd.
Letošn ji repertoar SSG
Predstave v abonmaju:
Ajshil: Sedmerica proti Tebam (prevod Alojz Rebula, režija Mario Uršič), Federico Garcia Lorca: Dom Bernarde Akba (gostovanje Prešernovega gledališča, režija Bojan Jablanovec), George Tabori: Mein Kampf(režija Boris Kobal), Josip Tavčar: Pekel je vendar pekel (režija Marko Sosič), Evald Flisar: Iztrohnjeno srce (gostovanje MGL, režija Zvone Šedlbauer), Bratko Kreft: Kranjski komedijanti (režija Zvone Šedlbauer), Maurizio Costanzo: Izpraznjeno vrni (prevod Ivanka Hergold) Predstave SSG izven abonmaja:
Pier Paolo Pasolini: Ubesedovanje (komorna izvedba, prevod Alenka Rebula, režija Marko Sosič), Milan Jesih: Grdi raček (krstna uprizoritev, režija Vladimir Jurc), Sergej Sergejevič Prokofjev: Peter in volk (režija Sergej Verč), Gledališče skozi
čas l-III (režija Boris Kobal),In mi se ženimo p r e p e v a j o č (večer ljubezenskih), Daj mi, daj vinca, lepa točajka (večer vinskih)
Obnovitvi iz
PREJŠNJIH SEZONI
Drago Jančar: Posnetek s predstavitve (Foto Kroma)
Halštat (otvoritvena predstava Borštnikovega srečanja, režija Boris Kobal), Sergej Verč: Samomor kitov (režija Mario Uršič) Gostovanja izven abonmaja:
Slovensko ljudsko gledališče: William Shakespeare: Beneški trgovec (režija Ivica Kunčevič), Gledališče ZATO Ptuj: Carlo Goldoni-Peter Turrini: Mirandolina (režija Samo Strelec), Mestno gledališče ljubljansko: Hrafnhildur H. Gudmondsdottir: Jaz sem maestro (režija Hallmar Sigurdsson), Kulturni dom Španski borci, Ljubljana: Miro Gavran: Mož moje žene (režija Marjan Bevk), Goje in njegovi: Gojmir Lešnjak: Domovina, ljubezen moja( režija Boris Kobal), Tone Gogala: Matjaž Kmecl: Andrej Smole, znameniti Slovenec (režija Dušan Mlakar), Primorsko dramsko gledališče: Antoine de Saint-Exupery: Mali princ (režija Jaša Jamnik), Lutkovno gledališče, Ljubljana: Svetlana Makarovič: Sapramiška (režija Nace Simončič).
Še o srednji šoli Ivan Trinko
Protestno pismo staršev
Šolskemu odborniku za javno vzgojo, občinskima svetovalcema Igorju Komelu in dr. Bernardu Špacapanu,
senatorju Darku Bratini
Starši otrok nižje srednje šole Ivan Trinko smo čez poletje budno spremljali problematiko v zvezi s selitvijo šole. Ko smo 11. septembra z otroki prvič prestopili prag šole, smo z grozo ugotovili, da so novi prostori popolnoma neprimerni za kvalitetno šolsko delo. Zbali smo se, da bo tako stanje trajalo vsaj še dve leti, kot ste dne 1. septembra na srečanju s slovensko konzulto napovedali, čeprav je bilo med pogajanji med ravnateljico, šolskim skrbnikom in predstavnikom občinske uprave obljubljeno, da bo zasilna rešitev trajala le eno leto. Skupaj smo se spomnili, da šola že 50 let nima stalnega - dokončnega sedeža in se je morala vedno zadovoljiti z začasnimi rešitvami.
Staršem, ki smo enakopravni državljani -davkoplačevalci demokratične države Italije, je preprosto zmanjkalo potrpljen ja.
Od Vas, gospod župan, zahtevamo, da nam do 31. oktobra določite mesto stalnega sedeža v centru mesta in zagotovite, da bo vseljiv do 1. junija 1996. Vemo, da občina v ulici Marconi razpolaga s šolskim poslopjem, kateremu ni bila spremenjena namembnost. V vaši pristojnosti je, da dokončno uredite ta spor z mestnimi redarji!
V primeru, da naši zahtevi ne ugodite, bomo vsi spodaj podpisani starši prisiljeni ukrepati drugače.
(sledi 154 podpisov)
Gorica, 12. septembra 1995
Odkritje doprsnega kipa dr. Iva Komjanca
Veliko slavje za števerjanskega rojaka 8. oktobra v Malcesinah
Vsi se gotovo spominjamo našega rojaka dr. Iva Komjanca, ortopeda, ki je služboval v kraju Malcesine ob Gardskem jezeru; umrl je pred štirimi leti.
Se zlasti se ga spominjajo vsi, ki jim je nudil svojo strokovno in človeško pomoč pri zdravljenju najhujših kostnih bolezni. Spominjajo pa se ga tudi vsi ljudje iz Goriške, ki jih je v svojih občasnih vrnitvah na Goriško sprejemal in pregledoval v Sovodnjah pri bratu, pok. g. župniku Marjanu Komjancu, ter delil koristne in nenadomestljive nasvete, svetoval terapije in večkrat sam poskrbel za sprejetje v bolnišnico v Malcesine, kjer je potem tudi sam operiral.
Vse to pa je delal popolnoma zastonj oz. je vsakomur rekel: »Dajte rajši za domačo cerkev!«
Dr. Komjanc, naš rojak iz Števerjana, seje uveljavil kot zdravnik-ortoped, predvsem kot izreden specialist za razna kostna obolenja, tako da je klinika v Malcesinah, kjer je služboval s prof. Marego, zaslovela po vsej Italiji in drugod. Ob njegovi smrti je njegov prijatelj zapisal:
»Naj večje priznanje je prejel z udeležbo na pogrebu desetin in desetin »čudežno ozdravelih...«. Pravti »čudežno ozdraveli«, člani združenja polio-melitikov, ki jim je dr.
Komjanc posvetil največ svojih energij, se je odločilo, da mu v zahvalo in trajen spomin postavi doprsni kip.
Organizacijo komemoracije
Mittelmoda v Gorici
Prejšnjo nedeljo je bila Gorica dobesedno preplavljena z množico ljudi, ki so prišli v mesto predvsem zato, ker j e mestni sejem v teh dneh organiziral že tretjo prireditev, ki nosi naslov Mittelmoda.	_________
Gre za prireditev, (Foto Studio Reportage) na kateri hočejo organizatorji nedeljah v Gorici kronično
Dr. Komjanc pregleduje polio-melitičnega otroka
pa sta prevzel i krajevna zdravstvena enota iz Veneta in kirurškaortopedskaklinikaiz Malcesin.
Slovesnost bo v nedeljo, 8. oktobra, z začetkom ob 10.30, ko bo najprej sv. maša v n jegov spomin, nato pa komemoracija in slovesno odkritje doprsnega kipa na vrtu klinike v Malcesinah. K sodelovanju je bil povabljen tudi mešani pevski zbor iz Števerjana, ki bo sodeloval pri sv. maši in slovesnosti.
T udi števerjanska občinska uprava se je odločila, da se primerno oddolži spominu svojega velikega občana in se bo udeležila komemoracije z županom Hadrijanom Cor-sijem na čelu. Društvo Sedej je v ta namen organiziralo avtobusni prevoz, namenjen v prvi vrsti pevcem in pevkam, pa tudi ostalim, ki bi se ne mogli udeležiti slovesnosti z lastnimi sredstvi.
Za inofonnacijese lahko obrnete na ta j nico društva Franko Padovan (ob uri kosila tel. 884160) oz. na Katoliško knjigarno v Gorici (tel. 53 1470).
predstaviti širšemu občinstvu modo iz naših krajev in obenem pritegniti k sodelovanju tudi sosednje države in predvsem več mladih modnih krea-torjev, za katere so pripravili tudi posebno nagrado. V mesto so privabili nekaj zvenečih imen italijanske mode in organizirali posebno praznično nedeljo za ljudi v Gorici. Na Travniku je bilo zato v nedeljo popoldan vse živo, saj je ob 15.30 prepevala znana pevka Barbara Cola, že zjutraj pa je prišel v Gorico znani polemik in politik, predvsem pa umetnosti kritik in razvpiti televizijski »showman« Vitto-rio Sgarbi, ki si je ogledal mestne muzeje, obiskal svojega prijatelja slikarja Franca Duga in priredil tudi pravi »show« v eni mestnih knjigarn. Tam ga je pričakalo zelo veliko ljudi, predvsem pa žensk, katere je Sgarbi osrečil z raznimi komplimenti in pohvalnimi besedami. Zvečer je bil na gradu tudi ognjemet. V mestu je bilo vse živo predvsem zato, ker je organizatorjem uspelo prepričati trgovce, da so odprli trgovine. In prav ta stvar neverjetno pritegne l judi, tako da se človek upravičeno sprašuje, če so res samo trgovine tiste, ki danes privlečejo ljudi v mesto.
Res je sicer, da se ljudje ob
3
»nimajo kam dati«, kot j e tudi res, da v Gorici vsaka prireditev privabi veliko ljudi, če je le zastonj in ni preveč kulturna. Ko pa gre za popularne pevce ali pa take, ki naj bi to bili, a še niso, pa sploh! Spomnimo se samo lanskega norenja za nadebudnimi slabo oblečenimi deklicami iz TV oddaje No n e' la Rai in letošnjega za Sgarbijem. Več o tem zanimivem pojavu bi nam lahko povedali sociologi, ki se na te stvari spoznajo, ali pa vsaj trdijo, da se, mi pa lahko zapišemo, da je zares neverjetno, da neka povprečna pevka v Gorici privabi na trg več ljudi kot še tako važen politik in celo sam predsednik države.
Sicer pa Mittel-mode še ni konec. Za konec tedna nam prireditelji obljubljajo še vrsto prireditev na sejmišču ob Soči in spet so za to priložnost poklicali nekaj zvenečih imen: od naravnost junon-skeAnneFalchido raznih televizijskih voditeljev druge kategorije, ki bodo na sejmišču gostobesedno vodili nekakšne modne prireditve in pa seveda reklamirali točno določene artikle.
Pri vsem tem imamo neprijeten občutek, daje Gorica zares provinca, a da svojo pro-vincialnosttudi zelo rada sama kaže in se z njo tudi prerado postavlja.
Ponovno oskrunjena kapelica
Petkrat v petih letih
Že petič od l. 1990 se je nekdo znesel nad kapelico in podobo srca Jezusovega, ki stoji že več kot sto let na obrobju letališča napečanski strani v sovodenjski občini.
Gre za dejanje neuravnovešenih oseb, ki kažejo na mržnjo in sovraštvo do sakralnih spomenikov.
Preteklo soboto zvečer je družina, ki požrtvovalno skrbi za »pilj« kapelice, po telefonu zaskrbljeno sporočila, da je isti večer nekdo razbil šipo (iz neprebojnega stekla). Poraja se sum, da je to dejanje povzročila ista oseba ali skupina objestnežev, kajti tudi oskrunitev meseca marca letos je bila po- srce f dobna udarcu s trdim pre-
s
dmetom (morda celo s strelom). Prejšnji udarec je bil na desni, tokratni pa na levi strani podobe; ali bo naslednjega utrpela sredina podobe, kjer je Jezusovo
Srečanje na SSO
Borut Pahor v Gorici
Prejšnjo soboto seje mudil na obisku v Gorici podpredsednik parlamentarne komisije za mednarodne odnose republike Slovenije Borut Pahor. Na sedežu Sveta slovenskih organizacij se je sestal z delagacijo SSO, v kateri so bili Mari ja Ferletič, Damjan Paulin, Franka Žgavec in Andrej Bratuž. Pogovor je tekel o perečih vprašanjih slovenske manjšine v Italiji in njenem pričakovanju za dosego svojih zakonskih pravic.
Prej seje predstavnik slovenskega parlamenta srečal še z delegacijo Slovenske skupnosti.
Sestanek slovenske konzulte
Drugo srečanje novega organa o problemu šolstva in drugih vprašanjih
Prejšnji teden se je drugič rešitev za primerno lokacijo
šole. Nato je bila tudi razprava o slovenski sekciji industrijskega zavoda ITI Galilei, ki ni še našla ustrezne rešitve v zadevi lastne avtonomije in preselitve v nove prostore.
Člani slovenske konzulte so nato razpravljali še o drugih vprašanjih. Na sporedu je bila še debata o pripravah na proslavo prve tisočletnice Gorice, ki bo leta 2001, za kar je padlo že več predlogov. Tudi goriški Slovenci moramo namreč aktivno sodelovati na tem področju, saj prav v znanem dokumentu iz leta 1001 cesar Oton III. izrecno omenja mesto, ki se v slovenskem jeziku imenuje Gorica.
sestala občinska konzulta za slovenska vprašanja v Gorici. Sejo j e vodil predsednik Rudi Pavšič. Prvega dela seje se je udeležila delegacija staršev otrok, ki obiskujejo srednjo šolo I. Trinko, saj je tekla beseda prav o njenem perečem vprašanju. Po daljši razpravi je bil sprejet sklep, da se ustanovi koordinacijska skupina, ki jo bodo sestavljali predstavniki staršev šole Trinko, konzulte, šolskega sindikata, dveh krovnih organizacij (SKGZ in SSO) in slovenski občinski svetovalci. Ta naj bi imela nalogo skupno z občinsko upravo in šolskim skrbništvom najti ustrezno
Zamenjava predstojnika v Družbi Jezusovi
Remo Devetak
Poslanstvo sprave v Gorici se nadaljuje
Po devetih letih bo v teh dneh zapustil Gorico jezuitski predstojnik p. Gino Dalla Vecchia.
Iz dežele Vene-toj e prišel v naše mesto	z
določenim poslanstvom: začeti delati za
spravo med Ita- Patra Enrico
lijani in S loven- chia (desno)
ci, omogočiti, da se tu živeča naroda lahko spravita pred Gospodom in začneta rasti drug ob drugem brez zgodovinskih sovraštev in predsodkov kot eno samo božje ljudstvo.
Glavna stvar v teh letih, tako je povedal p. Gino pri pridigi med poslovilno mašo prejšnjo nedeljo v župniji Srca Jezusovega pred polno cerkvijo, je bilo prav poslanstvo sprave med Slovenci in Italijani. »Pri razumevanju ljudi in kulture sem moral spremeniti svoj način mišljenja, a to je bilo zame največje bogastvo,« je še dodal izkušeni duhovni vodja. Kot je poudaril tudi papež na svojem pastirskem obisku v Gorici pred tremi leti, imajo Slovenci in Italijani na Goriškem, »križišču narodov«, izjemno možnost biti zakrament božje prisotnosti, vidno znamenje bivanja živega Boga med nami. In p. Gino je to resnico
Mariotti (levo) in Gino Dalla Vec-- (Foto Studio Reportage)
razumel na zelo globok način ter jo skušal živeti z radikalno ljubeznijo do sosednjega naroda - Slovencev. Za ta čudoviti zgled smo mu hvaležni.
Pri sobotni maši, s katero se je poslovil od skupnosti Stelle Matutine, je bilo prisotnih mnogo mladih, staršev in starejših članov italijanske Marijine družbe. Somaševali so tudi bivši slovenski provin-cial p. Lojze Bratina, sedanji mladi provincial p. Lojze Cvikl. p. Ivan Hočevar in pa novi goriški predstojnik p. Enrico Mariotti, ki je bil v zadnjih letih v Trstu. Provincial slovenskih jezuitov Cvikl je sporočil, da bo v naslednjem tednu zapustil Gorico tudi mladi p. Ivan Hočevar (v prejšnjih mesecih sodelavec pri našem tedniku), ki bo šel v Ljubljano. Sodelovanje med italijansko in slovensko provinco se bo nadaljevalo.
DD
Kdo spodkopava tržaško pokrajino?
Sredi novembra bodo v Italiji delne upravne volitve. To bi bila priložnost za volitve novega tržaškega pokrajinskega sveta, za katerega je ustavno sodišče spoznalo pravilnost priziva Slovenske skupnosti proti krivični odredbi prefekta Palamare v petdesetih letih. Toda birokratski postopek terja svoj čas. Po ustavnem sodišču mora razsodbo osvojiti tudi deželno upravno sodišče in šele po njeni objavi v uradnem listu gre postopek naprej. Volitev za nov pokrajinski svet torej ni pričakovati pred marcem.
Medtem pa so se pojavili pomisleki proti instituciji pokrajine. O tem seje sicer že govorilo, ko so postavili na noge dežele, toda potem so to pozabili. Novi načrti pa ne zadeva jo celotnega siste-v
ma pokrajin v državi, ampak samo tržaško. Zdaj ima jo namreč dežele pristojnost, da tudi ukinejo pokrajine. O tem se začenja govoriti pri nas v trenutku, ko bi okoliške občine končno prišle bolj do veljave in bi njihova teža prišla lepše do izraza v pokrajinskem sve-tu.Naenkratpazdaj nezaupnica njim, češ da ne bi znale upravljati teritorij a v korist celotne skupnosti. Kakor da bi se prej izkazala tržaška občina, kije imela absolutno večino in je s pokrajino razpolagala kot z razširjeno občino! Zaradi tega govorijo sedaj o nekakšni združitvi med Trstom in Gorico, o metropolitanskem področju, ki naj bi nadomestil dve pokrajini. Morda imajo ti načrti tudi neko svojo utemeljenost, čeprav
se zdijo že zastareli. Čudno se nam zdi, da igra vodilno vlogo pri vsej akciji Demokratična stranka levice z Milošem Budinom na čelu, ki se je zbudil - glej naključje - prav v trenutku, ko je bila objavljena razsodba ustavnega sodišča, ki je dala prav Slovenski skupnosti. Takrat je Budin vso zadevo redimenzioniral in komentiral, da tako in tako zadeva ni več aktualna, ker je na tehtnici sam obstoj pokrajine kot institucije. Budinu so potem pritegnile še nekatere druge politične sile, kot da bi se vsem mudilo doseči iste cilje, kot si jih je v petdesetih letih zastavil Palamara. Vprašanje pa je, ali bodo naši levičarji potegnili za sabo tudi izvoljene župane v okoliških občinah.
Praznik nov ZKB
Zadružna kraška banka, ki je nastala z združitvijo nekdanje openske in nabrežinske kmečke in obrtne posojilnice, je za letošnji zadružni praznik povabila člane na prijateljsko srečanje na dvorišče openskega Prosvetnega doma.
Poskrbljeno je bilo za bogat prigrizek in tudi za kulturni program, pri katerem so sodelovali godba na pihala s Proseka, mladinski pevski zbor Vesela pomlad z Opčin in narodno zabavni ansambel Adria kvintet.
Na prazniku je spregovoril presednik upravnega sveta banke Pavel Milič. Med drugim je poudaril nujnost, da banka posluje v skladu s predpisi in tako ohrani to, kar so ustvarili naši predniki.
(mab)
Odprli
Kugyjevo
pešpot
V nedeljo zjutraj so pred zavetiščem Premuda v Glinščici svečano odprli pešpot, ki bo nosila ime po dr. Juliusu Kugyju. Gre za pot, ki povezuje vse razgledne točke tržaškega Krasa, od Nabrežine do doline Glinščice. Dobro trenirani hodci jo bodo lahko prehodili v desetih urah vztrajne hoje. Sicer ni nujno, dajo človek prehodi v enem samem dnevu, saj lahko izbere med več odseki, na katere bodo opozarjali posebni napisi in osem velikih tabel.
Kugyjeva pešpot je sad zamisli reške sekcije Italijanskega alpinističnega kluba, ki jo je uresničila skupaj s tržaško sekcijo Italijanskega združenja alpincev, združenjem Julius Kugy in s Kraško gorsko skupnostjo. Le-ta je pripomogla k izdaji turističnega vodiča, ki v treh jezikih (italijanščini, slovenščini in nemščini) informira hodca o tej pešpoti. Besedilo knjižice sta napisala Daniela Durissini in Carlo Nicotra.
Zbor Gallus odhaja v Nemčijo
Mešani pevski zbor Jaco-bus Gallus (na sliki) se bo od petka, 29. septembra, do ponedeljka, 2. oktobra, mudil v Nemčiji, kjer bo opravil krajšo turnejozdvema koncertoma in s petjem pri maši v Erlan-genu in Ingolstadtu. Gostovanje tržaških pevcev v Er-langenu, kjer živi močna slovenska izseljeniška skupnost, se uokvirj a v t.i. Mesec tu j ega sodržavljana, ki poteka od 24. septembra do 29. oktobra in ga prirejajo izseljeniške ustanove skupaj z nemškimi in drugimi organizacijami.
Škofijski pastoralni dnevi
Letošnji škofijski pastoralni dnevi, ki so se odvijali v dvorani ob cerkvi sv.
Marije Velike od 22. do 24. septembra, so bili posvečeni problematiki revščine. Geslo je bilo namreč Preferenčna ljubezen do revnih. To je tema, ki se križa s tremi potmi, na katere je stopila Cerkev: s pripravo na sveto leto, ki bo leta 2000, s pripravo na cerkveno srečanje, ki bo v drugi polovici novembra v Palermu in z vzetjem v poštev škofijskega načrta o pozornosti za družbeno in politično področje. Jedro načrta tržaške škofije je v evangeljskem temelju preferenčne ljubezni do revnih, v vrednoti križa in v preizkušanju v zvestobi Kristusovi Cerkvi. Današnja družba - in z njo Cerkev -se spopadata z naraščajočimi starimi, pa tudi novimi oblikami revščine, katere se na prvi pogled ne da zaznati, ki pa vendar obstajajo, tako na splošno v svetu kot tudi v vsedržavni in krajevni stvarnosti. Smernice za konkretno delovanje v zvezi s tem vprašanjem se nahajajo v spreobrnjenju srca oz. v kulturi usmiljenja s pomočjo pridig, kateheze, molitve, liturgije in z vključitvijo vseh v aktivnosti na področju prostovoljnega dela oz. volontariata. Na to naj se osredotočijo nedeljske službe božje, v tem smislu naj se vzgajajo župnijski delavci, v tem smislu naj se načrtuje ustanovitev t.i. župnijskih Karitasov in župnijskih opazovališč.
To je seznam smernic, ki jih ljudem daje Cerkev, tako na mednarodni kot na vsedržavni in krajevni ravni. Kar se pastoralnih dnevov tiče, so le-ti imeli na sporedu vrsto referatov o problematiki revščine v svetu in doma, pa tudi biblijsko teološko razmišljanje o preferenčni ljubezni do revnih v sv. pismu (o tem je spregovoril g. Rinaldo Fabris v petek, 22. septembra). V soboto je o revščini v svetu spregovorila Miriam Kor-nfeind Parisini, podatke o revščini v Trstu je predstavil prof. Augusto Debernardi, Nico-
letta Zanneri-ni pa je pred-stavila opazovališče o revščini škofijskega Karitasa. V nedeljo je g. Mario Del Ben spregovoril o izkušnjah škofijskega Karitasa o revščini v Trstu, sledile pa so smernice, ki so izšle iz dela po skupinah, pa tudi razni predlogi o načinu oz. stilu življenja. Pastoralne dneve sta zaključila poseg tržaškega škofa Lovrenca Bellomija in sv. maša.
Poslušalce so pretresli zlasti podatki o revščini v Trstu, ki prizadene okoli 20% prebivalstva (to je okoli 40.000 ljudi); to so osebe srednjih let, ki so izgubile službo, ostareli, osamljeni, osebe, ki imajo najnižjo socialno pokojnino, osebe z družinskimi problemi, osebe, ki nimajo stalnega bivališča, handikapiranci, zasvojenci z mamili in z alkoholom in drugi. V glavnem so to Tržačani, priseljencev in beguncev iz držav T retjega svet oz. iz držav bivše Jugoslavije je le majhno število. T emu problemu posvečajo tržaške katoliške ustanove četrtino vseh svojih energij. Potrebe, ki jih je najteže izpolniti, so tudi na nek način najbolj banalne (po besedah prof. Debernardija): to so plačevanje najemnine, prenočitev in zdravstveni stroški.
Prišlo je tudi to številnih konkretnih predlogov: ustanovi naj se menzo za tiste, ki si ne morejo niti zagotoviti vsakdanjega kruha, središče za sprejemanje beguncev in priseljencev, ustanovi naj se t.i. etično banko, s kupovanjem proizvodov iz držav Tretjega sveta naj se pospešuje pravično in solidarno trgovino, pozornost naj se posveča volon-tariatu in socialni službi. Padel je tudi predlog, naj se v okviru občinske uprave ustanovi odborništvo za socialno problematiko in asistenco. Občina Trstje bilo še rečeno v zaključku, bi morala na tem področju vsekakor sodelovati s škofijo in s Karitasom.
Ivan Žerjal
o problematiki revščirie
*i S |JH 'V  -------
tella?
pAfipfOH^	t
I jeli**1'"1
idta
amore pbef
c PFR 1 P°VEBI
ebenziale
ttcsriiiS. 1t y
  . : .
Od leve: MicheleZanetti, škof Lovrenc Bellomi in profesor Augusto Debernardi (Foto Kroma)
Pričetek nove sezone SKK
V soboto, 23. septembra, so prostori v ul. Donizetti št. 3 po poletnem premoru zopet oživeli. Začela se je namreč nova sezona Slovenskega kulturnega kluba, ki združuje višješolsko, študentsko in delavsko mladino.
Mladi so prvo srečanje v sezoni posvetili v glavnem tem, ki so v klub prišli prvič. Skušali so j im predstaviti klub in njegovo delovanje: najprej v obliki videoankete, potem pa še z ustno predstavitvijo kluba in njegove zgodovine ter delovanja gledališkega krožka.
Po predstavitvi so se vsi mladi pozabavali z nekaterimi družabnimi igricami, ki so omogočile, da so se bolje spoznali med seboj. Ob koncu družabnosti pa je vse razveselila še okusna zakuska.
Odbor SKK je že pripravil okviren program za sobotna srečanja v mesecu oktobru. Ob pekinški konferenci Organizacije združenih narodov se bodo mladi to soboto posvetili ženski problematiki. Sestanek pa bo potekal v dokaj nenavadni obliki, saj ne bo nikakršnega predavanja ali okrogle mize, pač pa bo to diskusijski večer, pri katerem bodo lahko sodelovali prav vsi udeleženci. Potekal bo namreč v obliki igre, ki bo stimulirala k razmisleku in diskusiji o izbrani tematiki.
Naslednjo soboto, 7. oktobra, pa bosta gosta večera mlada skavta Ivo Kerže in Fabio Valenti, ki sta letos poleti opravila enkraten podvig. Prehodila sta namreč celo slovensko planinsko transverzalo, od Maribora do Ankarana. Svojo nenavadno pustolovščino bosta prikazala tudi z diapozitivi.
Že sedaj so torej na srečanja, ki bodo potekala vsako soboto ob 18.30, vabljeni prav vsi mladi.
Breda Susič
Duhovna izkustva molitvene skupine Shalom
Prve dni septembra so mladi iz sku-
Skupina Shalom na duhovnih vajah v Zab-nicah s p. Milanom Kosom
pine Shalom večkrat prišli k sestram, da si izmenjajo izkustva, ki so jih prinesli z duhovnih vaj.
Prva skupina se je udeležila duhovnih vaj v Žabnicah.
Od tržaškega ljudskega misijona naprej vodijo duhovne vaje za mlade bratje minoriti iz Slovenije. Druga skupina, v glavnem maturantje, pa je šla v Stržišče.
Z duhovnih vaj v Žabnicah pridejo mladi vedno srečni nazaj. Fantom ugaja prenočišče v koči sv. Jožefa prav zaradi preprostosti in gozdne tišine. Pešromanje na Sv. Višarje pomaga k ustvarjanju spokornega duha, da doseže mladi človek božjo bližino in čisto srečo v dobro opravljeni spovedi. Skupna večerna srečanja pomagajo k sprostitvi notranje napetosti in k gradnji prisrčnih prijateljstev, ki se nadaljuje tudi po duhovnih vajah.
Doživeti duhovne vaje v Stržišču pomeni zapustiti vsakdanjost, iztrgati se iz neprekinjenega kroga dolžnosti in skrbi, pozabiti - čeprav le za
trenutek - na brezbarvno in odtujevalno meščansko življenje ter obuditi duhovno dimenzijo svoje osebnosti, zaživeti v prostosti planinskega sveta in biti priča porajanja iskrenih prijateljstev. Molitev hvalnic in večernic, delo po skupinah, opoldanska molitev Angel Gospodov, maše, petje in večeri skupnosti so teden dni združevali nad sto mladih različnih starosti. Osrednja tema pogovorov po skupinah je bila daritev, tema, ki jo je osmišljalo in pestrilo pripovedovanje lastnih izkušenj. Edinstveno doživetje je bil celodnevni izlet v gore, naj lepši dogodek celega tedna pa je bilo sobotno praznovanje, ki je na čudovit način zaključilo duhovne vaje z baklami, obnovo krsta, sprevodom s svečami v cerkev in mašo.
mmmmmmmsmmmmmm
Nekaj obvestil iz okrožnice SGZ - Gorica
Prisotnost SGZ v Doberdobu in Sovodnjah
Z namenom, da bi naše Združenje čimbolj približali članstvu in da bi pridobili novo, bo prisoten, začenši s tem mesecem ali s prihodnjim, naš uslužbenec enkrat ali dvakrat mesečno v prostorih Zadružnih kreditnih bank Doberdob in Sovodnje za potrebe naših članov iz teh dveh občin.
Ko bomo dosegli dokončen dogovor z omenjenima bankama, bomo sporočili točen razpored in umik.
Pogodba SGZ-NOVA SALUS za varnost pri delu v podjetjih
Do 27. novembra t.l. se bodo mora-
li	vsi delodajalci prilagoditi zakonu št. 626 glede varnosti pri delu. V ta namen bomo sklenili pogodbo s specializirano družbo NOVA SALUS S.r.l. iz Gorice, ki bo lahko po ugodnih pogojih nudila vso strokovno pomoč našim članom.
Z NOVA SALUS S.r.l. organiziramo strokovno predavanje na to temo, na našem sedežu (ulica Roma, 20 - 3. nadstropje), v ponedeljek, 2. oktobra
1995, s pričetkom ob 19. uri.
Razna obvestila
- Trgovinska zbornica je predstavila publikacijo o pogodbeni zvrsti fran-chising, ki jo uporabljajo posebno v trgovini. Zanimiva je za mlade, ki bi radi začeli trgovsko dejavnost in nimajo dovolj sredstev. Na Združenju dobite vse potrebne informacije.
- Urad za zunanjo trgovino pri Trgovinski zbornici nam je poslal informacijo, da firma SKEMA iz Ravenne odkupuje dolgove, kijih imajo firme iz bivše Jugoslavije in ostalih vzhodnih držav do naših izvoznikov. Informacije pri dr. Mucchiutu na Zbornici ali na našem sedežu.
- Gostincem nudimo vse informacije o obveznostih, kijih imajo glede urnikov, hrane, cenikov, itd.
- Razpolagamo z dvojezičnimi urniki, primernimi za trgovine in gostinske obrate.
1.	Do 30.9.1995 je še možno poravnati vse sporne postavke z davkarijo. Možno je zaključiti sporne postavke, za katere je bil zapisnik sestavljen do 31.12; 1994 in do 30.9.1995
Dangoriških krvodajalcev
Za kulturo solidarnosti in žrtvovanja
V nedeljo, 24. septembra, je bila na goriškem gradu pomenljiva prireditev: po 36 letih obstoja je letošnji 29. dan krvodajalcev goriške sekcije dokazal, da je solidarnost prostovoljnega darovanja lastne krvi v našem mestu zelo močna.
To je poudariI tudi prisotni sen. Darko Bratina, ki se je prireditve udeležil, ker je bila to zanj (poleg otvoritve nove športne palače in Mittelmode) »najpomembnejši dogodek« prejšnje nedelje v Gorici prav zaradi poudarka, ki ga take vrste združenje daje solidarnosti med ljudmi ne glede na narodno pripadnost, barvo kože, versko prepričanje ali kulturo.
Goriška sekcija krvodajalcev (ADVSG) se namreč lahko ponaša s 1123 podaritvami krvi v prejšnjem letu; to ni malo. Še vedno se v društvo vključujejo novi člani, predvsem mladi. Znotraj goriških zdravstvenih struktur ne manjkajo problemi upravnega značaja tudi zato, ker je bolj pomembno - tako se vsaj zdi - varčevati z denarjem kot pa omogočiti, da bi bila zdravstvena služba bolj učinkovita in kakovostna.
Na nedeljski prireditvi, pri kateri je bilo prisotnih tudi nekaj predstavnikov sovodenjške sekcije, so bila podeljena priznanja 41 članom, ki so darovali kri desetkrat, 26 članom, ki so darovali 20-krat, 7 članom, ki so darovali 35-krat, 6 članom, ki so darovali 50-krat, enemu članu, ki je daroval 75-krat in dvema članoma, ki sta darovala (izredno!) 100-krat.
»Tegobe trpečih. Tvojih in naših bratov, nas silijo, da bi darovali vsaj malo svoje krvi, da bi se vanje vrnila moč življenja...,« pravi molitev krvodajalcev, ki jo je sestavil papež Janez XXIII. Bog daj, da bi to čutilo vedno več ljudi!
DD
Čestitke
• Msgr. Franc Močnik je v teh
dneh praznoval 88. rojstni dan, čez nekaj dni pa bo imel god. Ob visokem življenjskem jubileju mu uredništvo Katoliškega glasa in Goriška Mohorjeva družba želita še na mnoga zdrava leta!
• Ernesta in Čelestin Dobrila
se ob svoji zlati poroki (30.09.1945 - 30.09.1995) zahvaljujeta Bogu in ljudem za veliki dar skupnega življenja.
Z njima se veselijo otroci Tina, Loredano in Dorjan z družinami ter sorodniki.
Ob prazniku jima čestita tudi župnijska skupnost Ricmanje-Domjo.
KATOLIŠKA KNJIGARNA
Vljudno Vas vabimo v razstavne prostore naše knjigarne na odprtje prve razstave v letošnji sezoni, v petek, 29. septembra, ob 18. uri.
Svoja dela bo razstavljal slikar
Krištof ZUPET
Umetnika bosta prestavila Branko Melink in Joško Vetrih. Razstava bo odprta do 28. oktobra.
niso še bile rešene. Poravna se na uradu IVA s predložitvijo formularja in plačilom sledečih zneskov:
- za sporne zneske do 2.000.000 lir -Lit. 150.000;
- za sporne zneske od 2.000.000 do
20.000.000 lir - 10% od spornega zneska.
2. Do 31.10.1995 so podaljšali možnost odpusta za sanacijo vseh formalnih napak v zvezi z davki na dohodek in z davkom IVA, ki predvideva plačilo sledečih zneskov, za vsako leto, ki bi ga radi sanirali:
- Fizične osebe:
1.000.000 lir na leto;
- Osebne družbe:	1.500.000	lir	na
leto;
- Kapitalske družbe:
2.500.000	lir na leto.
3. Do 31.10.1995 je možno poravnati morebitne neplačane avtomobilske takse za leta do 31.12.1994 s plačilom 80%-nega zneska takse, ki je veljala za leto 1994. Kdor je zamudil pri odjavi avtomobila iz Javnega registra, plača samo 50%-ni znesek takse.
Koncert v Piranu
Piranska stolnica bo 7. oktobra prizorišče celovečernega koncerta, na katerem se bodo predstavili štirje mladinski mešani pevski zbori iz različnih koncev Slovenije.
Občinstvu bo najprej zapel MMe-PZ Škofljica, ki povezuje člane mladinske skupine iz Škofljice pri Ljubljani (vodi Andreja Škufca). Sledil bo nastop MMePZ Kostanjevica na Krki (vodi Janez Kuhar). Iz Črnega Vrha nad Idrijo se bo zatem predstavil MPZ Dr. Frančišek Lampe (vodi Cilka Kavčič). Zadnji bo nastopil MMPeZ Don Luxa iz Bertokov pri Kopru.
To leto so, kot je povedal zborovodja Marko P. Kocjančič, povabili k sodelovanju še svoje prijatelje iz ostalih pevskih zborov, ki jih druži veselje do glasbe in ubranega petja.
Mladi pevci bodo predstavili skladbe Gallusa, Foersterja, Sattnerja, Gruberja, Trošta in ostalih priljubljenih skladateljev. S krajšimi znanimi motivi bo večer popestril še godalni sekstet iz Kopra, v katerem muzicirajo študentje glasbe iz Obale.
Koncert, na katerem si bo zagotovo vsakdo kaj nsašel, se bo pričel ob 19. uri, vstop bo prost.
M.B.
Skavtska zvestoba
V	italijanskem prevodu so izšli članki, ki jih je lord Baden Povvell napisal v letih 1920-30 in jih posvetil skavtom. Med nasveti mladim pravi med drugim to: »Mislim, da je naš prvi namen v življenju biti srečen, najhitrejši način do sreče pa je osrečevati druge. Cepa hočeš doseči ta namen, to je srečo, ni dovolj, da se izogibaš prevaram brezverstva, temveč moraš postaviti trdni verski temelj svojemu življenju.«
Zato je postavil kot prvo geslo skavtom: Skavt je zvest Bogu, kot drugo pa Skavt je zvest domovini.
Protestna manifestacija
po 12 mesecih komisarske uprave
v ponedeljek, 2.10., ob 17.30 pred glavnim sedežem Kmečke banke v Gorici. Zahtevamo takojšnjo prekinitev komisarske uprave!
Skupno predstavništvo Slovencev v Italiji
Obvestila
❖ REPENTABOR. Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe v Re-pentabrski cerkvi: 1.10.1995 - Italijanske violinske šole v 17 stoletju. Pričetek ob 18. uri.
KONCERT V CERKVI NA MON-TUCI, ki je bil najavljen za nedeljo, 1. oktobra, ODPADE zaradi bolezni.
❖ LOPAR. Založba Fontana in Študijski krožek iz Loparja vabita na predstavitev knjige domače ustvarjalke MARIJE FRANCA iz Gračišča, ŠAVRINSKE ZGODBE, III. del. Predstavitev bo v nedeljo, 1. oktobra, ob 17. uri v kulturnem domu v Loparju. Prisotni bodo avtorica knjige Marija Franca in tisti, ki so sodelovali pri pripravi knjige: Marijan Tomšič, Jože Pohlen in Danilo Japelj. Predstavitev bo vodil Dušan Jakomin.
❖ DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu začenja letošnjo novo sezono v ponedeljek,
2.10.,	z okroglo mizo o Slovenskem stalnem gledališču v Trstu in o njegovem letošnjem repertoarju. Pogovor bosta uvedla predsednik SSG dr. Rafko Dolhar in ravnatelj Miroslav Košuta. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, ob 20.30.
❖ GORICA. Širši odbor ZSKP se bo sestal v ponedeljek, 2. oktobra, v Katoliškem domu.
❖ACM-Goriea vabi k maši za edinost, v ponedeljek, 2. oktobra, ob 16.30 v Zavodu sv. Družine. ❖MESEČNA MAŠA ZA EDINOST bo v Marijinem domu v ul. Risorta 3 v Trstu v ponedeljek, 2. oktobra, ob
17.	uri. Sledi razgovor ob diapozitivih. Vabi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda.
❖ SLOV. VINCECIJEVA KONFERENCA in KLUB PRIJATELJSTVA
bosta začela novo delovno leto v torek, 3. 10., ob 16. uri s sv. mašo v čast sv. Vincenca pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu v Trstu, ul. delle Doccie 34. Sledila bosta razgovor o načrtih in družabnost.
❖ INŠTITUT ZA VERSKE VEDE
tržaške škofije bo pričel svojo didaktično dejavnost 4. oktobra. Za informacije se lahko obrnete na škofijsko bogoslovje v ul. Besenghi 16, tel. 040/300847 ali na škofijske urade v ul. Cavana 16, tel. 300730. ❖KLUB PRIJATELJSTVA vabi v soboto, 7. oktobra, na izlet na razgledno točko ZAPLAZ na Dolenjskem, kjer je tudi božjepotna cerkev, v ČATEŽ, ter na KUREŠCEK ob Ljubljanskem barju. Pohitite z vpisovanjem, ki bo do 3. oktobra v trgovini Fortunato v Trstu. Tam dobite navodila.
❖ GORICA. V galeriji Kulturnega doma bo do 8. oktobra odprta razstava slovenskega slikarja Jona Gal Planinca iz Ljubljane. Odprta je ob delavnikih od 9. do 13. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
❖ SLOMŠKOV DOM v Bazovici in ŽUPNIJA SV. JOŽEFAv Ricmanjih
se pripravljata na ogled krajev, kjer je živel in umrl naš veliki Šlovenec A.M. Slomšek. Ker bo ob papeževem obisku ogromno ljudi potovalo v Maribor, smo si hoteli zagotoviti prevoz, hrano in prenočišče. Zato bomo v Mariboru v najboljšem hotelu (Orel). Cena: 180.000 lir (dva dneva). Prijavite se čimprej, da si lahko zagotovimo hotel Orel. Kličite v Bazovico, tel. 226117; v Ricmanje, tel. 281276. Na račun vsaj 100.000 lir.
❖ SSG. Vpisovanje abonentov za abonma 95-96 bo vsak delavnik od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, ul. Petronio 4, TS - tel. 632-664.
Darovi
Za PD Rupa-Peč: Helka in Renato z Vrha sv. Mihaela darujeta
430.000 lir, ker se zaradi bolezni nista mogla udeležiti izleta v Marke.
Za vojne sirote iz BiH v Ajdovščini: Š.J. 100.000 lir.
Za zbor Rupa-Peč: v spomin na pok. mamo Gizelo daruje A.K.
400.000 lir.
Za vzdrževanj a bogoslovca v Argentini: N.N. 500.000 lir.
Za vzdrževanja bogoslovca na Japonskem: N.N. 500.000 lir.
Za MePZ Rupa-Peč: Milka Cijan, Peč 8/b, ob krstu vnukinje Valentine Cijan 50.000; Marjeta Povodnik-Kosič, namesto cvetja na grob Gize-le Kosič 50.000 lir.
Za cerkev v Rupi: Marj eta Kosič, namesto cvetja na grob Gizele Kosič
50.000 lir.
Ob osmini smrti mame Gizele daruje sin Joško z družino za Katoliški dom 50.000 in za Oder 90 50.000 (skupaj 100.000 lir).
Za misijonarja Ivana Stanto: Jamlje 100.000 lir.
V	spomin na Livijo Kocjančič darujejo domači za Marijin dom
200.000,	za pevski zbor 200.000 in za cerkev pri Sv. Ivanu v Trstu
100.000 (skupaj 500.000 lir).
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v T rstu: ga. Štefanija Maglica 80.000; v spomin na g. Livijo Canciani, vedno hvaležna Hedvika Kandut 50.000; v spomin na g. Livijo Canciani, Mirj ana in N ino Paro vel 25.000; v spomin na Giorgiota in Rahelo Župančič, Riketa in Gracija 50.000; v spomin na Livijo Kocijančič, družina Bizjak 30.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Valeri ja Švara, Ricmanje, v spomin pok. Ide Jurinčič 25.000; Mariza Kralj, Trebče, v spomin pok. očeta Ninota 30.000; Pierina Hrvatič, Ricmanje, v spomin pok. moža Ninota 50.000; Meri Keber, Ricmanje, v spomin pok. mame Zofije 35.000; Erminijo Kuret, Ricmanje, v spomin pok. staršev 3 5.000; družina Witine, T rst, v spomin pok. Angele 100.000; M.B., Trst, 100.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda v Domj u: družina Witine, Trst, v spomin pok. Angele 100.000; dr. Marija Kunce, Nemčija, v zahvalo p. Leopoldu Mandiču 1.000 DM.
Sožalje
•	SKPD M. F Hej in Oder 90 sočustvujeta z družinami Kosič ob izgubi mame in babice.
KATOLIŠKI GLAS Tednik
List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik:
Andrej Bratuž Izdaja: Zadruga Goriška Mohorjeva RivaPiazzutta 18-Gorizia-P.I.00480890318 Tiska: Tiskarna Budin Riva Piazzutta 18 - Gorizia
Letna naročnina v lirah:
Italija	55.000
Slovenija	55.000
inozemstvo	80.000
zračna pošta	100.000
Oglasi in osmrtnice: 1 modulo (5 cm višine v enem stolpcu) 45.000 lir + 19% IV A. Možne so sestave z več enako velikimi moduli, ne pa vmesne mere.
Član:
FC
ZDRUŽENJE ITALIJANSKEGA PERIODIČNEGA TISKA
ZVEZA ITALIJANSKIH KATOLIŠKIH TEDNIKOV
Trgatev...
Morda jo suša, toča že pobrala.
Morda pa težki grozdi sklanjajo se k tebi:
- da te hvalijo za delo in čakajo,
- da hvališ tudi ti vinogradnika vesolja,
- ki tudi čaka;
da dozoriš v dobroti za večne hrame.
B.B.