Stev. 29. Leto IV »miri LDUH/TVA labaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Posamezna številka stane 1 dinar. Cena: za 1 mesec 4 Din, za '/4 leta 12 Din, za •/, leta 24 Din; za inozemstvo 6 Din (mesečno). — Inserati po dogovoru. Inserati, reklamacijo in naročnina na upravo Jugoslovanska tiskarne, Kolportažni oddelek, Poljanski nasip 2. Rokopisi se ne vračajo. Dr. A. Gosar: Borba proti davku na zaslužek ročnih delavcev. Od več strani dobivam poročila, da socialni demokrati in komunisti trosijo okrog vest, kakor da sem umaknil svoj predlog, ki sem ga bil stavil v zbornici ža odpravo takozva-nega 2% davka na zaslužek ročnih delavcev. V tej zvezi napadajo potem mene in ves Jugoslovanski klub, ka-kakor da smo mi krivi tega davka. Za tiste, ki hočejo stvar razumeti in pošteno soditi, je bilo vse to že do sedaj v »Pravici« in v »Slovencu« dovolj pojasnjeno, tako da ne more biti nobenega dvoma niti o tem, kdo je tega davka kriv. niti o tem, da smo z naše strani storili vse, kar je vob-že bilo mogoče resno storiti, da se ta krivični davek popolnoma odpravi, ali pa vsaj znatno omili. Vendar računiti moramo s tem, da gospodje okrog raznih socialističnih in komunističnih listov vsega tega namenoma nočejo razumeti. Še manj pa seveda moremo od njih pričakovati, da bi v svojih listih predočili zadevo tako kot v resnici je in bi nas podprli v tej neenaki borbi za stvar, pri kateri ne gre samo za koristi naših članov, marveč vseh delavcev brez izjeme. Ljubše jim je napadati »klerikalce«, če tudi trpi pri tem cela akcija, ki bi jo bili dolžni podpreti. Zaradi tega se mi zdi potrebno, da govorimo o stvari zopet in zopet, dokler se ne bodo odprle oči vsem tistim delavcem, ki so še zmožni samostojno misliti in presojati. Najprej še enkrat, kdo je kriv tega davka? Tega menda ni treba naglašati. da dela zakone in nalaga davke vedno le vlada in njena večina, ne pa manjšina. Na vladi pa so bili, ko se je ta davek uvedel, radikali in samostojni demokratje, med slednjimi slovenska poslanca dr. Pivko in dr. Žerjav, ki je bil takrat celo minister, torej odgovorni član vlado, ki je ta davek uvedla. Če je torej kateri izmed slovenskih poslancev kriv tega davka, sta ga kriva dr. Pivko in dr. Žerjav. To poudarjam zaradi tega, ker so si nekateri naši socialistični listi celo drznili očitati nam glavno krivdo na tem davku, samostojne demokrate pa so pri tem komaj rahlo omenili. Jasno je menda tudi to, da more biti izmed poslancev, ki stoje v opoziciji, sokriv kakega zakona ali n. pr. v našem primeru davka samo tisti, ki ne stori vsega, kar bi mogel storiti, da bi se stvar preprečila ali vsaj izboljšala in popravila, kolikor se izboljšati in popraviti da. Jaz in drugi naši poslanci smo v tem pogledu storili v polni meri svojo dolžnost. Predvsem ne smemo prezreti, da so bile dvanajstine za mesece april—julij, s katerimi se je uvedel omenjeni davek, sprejete po skrajšanem postopanju, ki je predpisano za nujne predloge. Vlada in njena večina očividno nista hoteli dopustiti, da bi se o njunem predlogu dvanajstin podrobno razpravlja- lo. Naša člana finančnega odbora dr. Kulovec in Pušenjak, sta kljub kratkemu času, ki jima je bil za govor na razpolago, med drugim odločno protestirala tudi proti novemu delavskemu davku. Finančni minister je seveda na vse te proteste molčal. Nato sem jaz sam v zbornici nanovo protestiral v svojem govoru proti temu davku. In zopet je finančni minister molčal ter ni zinil na to niti besedice. Končno je ves, poudarjam ves jugoslovanski klub glasoval proti dvanajstinam in v tem tudi n r o t i omenjenemu davku. Z a ta davek pa sta glasovala dr. Žerjav in dr. Pivko, ki je kakor sem čital v listih, pozneje na shodih sam govoril proti temu davku. S tem, mislim, da je za vsakega še tako preprostega človeka, dovolj pojasnjeno, kdo je zakrivil ta davek. Meni in mojim tovarišem se v tem pogledu pač ni treba niti najmanj opravičevati. To bi morali vsaj molče priznavati tudi naši socialisti in komunist5, če bi bili količkaj pošteni. Toda zadeva s tem še ni končana. Ko je bil delavski zakon uzakonjen, nisem držal rok križem, češ, kar je, je, sedaj se ne da nič več storiti. Nasprotno, zanimal sem se za stvar še naprej. Kakor hitro se mi je posrečilo dobiti v roke navodila, ki jih je izdal finančni minister o pobiranju novega davka, sem jih preštudiral. Nato pa sem predložil narodni skupščini znani nujni predlog, da se do-tični člen zakona o dvanajstinah, ki covori o tem davku razveljavi z dnem 1. aprila 1025. Ta predlog sem v zbornici obširno utemeljeval in to namenoma ne samo s stališča delavcev, marveč tudi delodajalcev. zlasti obrtnikov in kmečkih gospodarjev, in končno tudi z vidika našega narodnega gospodarstva. S tem sem hotel pridobiti za svoj predlog zastopnike vseh prizadetih krogov. Tn reči smem, da se mi je to posrečilo vsai v toliki meri, da mi je finančni minister sporočil po skupščinskem tajniku, da pristaja na to, da se moj predlosr odkažc kot n u -j e n pristojnemu finančnemu odboru. Jaz sem na to svoj ffovor skrajšal in pristal na to, da ie bil moi predlog nb pričetku prihodnje seje takoj od-kazan finančnemu odboru. Smatral sem, da je bolje tako, kot pa da bi morda še cel dan govorili o nujnosti tega predloga, nazadnje pa bi večina nujnost odklonila, kot se to navadno zgodi. Mislim, da je bilo tako ravnanje edino pravilno^ zakaj če je upanje, da se kaj doseže, potem ne smejo biti fflavno besede in govorance, marveč je prvo stvar sama. Samostojnim demokratom je bil moj predlog seveda neljub, še bolj neljubo pa jim je seveda bilo, ker je bil videti, da se bo dalo vsaj nekaj doseči. Zato so stvar lepo zavili in napisali v »Jutro«, da sem svoj predlog umaknil, namesto, da bi pošteno poročali, da sem odnehal le od nadaljne razprave o nujnosti svojega predloga, to se pravi, da sem pristal na to, da ne bi izgubljali nepotrebnih besedi, marveč bi se rajši čimprej lotili stvari same in kolikor mogoče popravili. Ravno tako kot samostojnim demokratom, je bil moj predlog kajpada neljub tudi našim socialistom in komunistom. Zato so najprej o njem lepo molčali, kakor da bi šlo za pesek v Sahari in ne za eno najvažnejših in najtežjih delavskih zadev, potem pa so prepisali Jutrovo neresnično vest in začeli napadati mene in »klerikalce«, kakor da smo zagrešili nad delavstvom največji zločin. Namesto, da bi zastavili vse svoje moči in podprli našo akcijo, kar bi bila njihova dolžnost, če hočejo veljati kot resnični prijatelji delavstva, pomagajo rajši kapitalističnim krogom okrog Jutra. S tem, mislim, so dovolj jasno pokazali, da jim je ljubše, da delavec strada in da mu država vse pobere, kot pa da bi mu »klerikalec« pomagal in odvrnil od njega krivična davčna bremena. To si velja zapomniti. Zakaj, če je bila kdaj dolžnost vseh delavskih glasil in voditeljev, da bi kot en mož nastopili v obrambo delavskih interesov, tedaj so bili v tej priliki dolžni to storiti. To se mi je zdelo potrebno pribiti, da ne bo kdo v svoji kratkovidnosti misli, da smo zadržanje naših socialističnih in komunističnih »delavskih prijateljev« kar enostavno prezrli. Mene in tovarišev vse to seveda ne bo motilo, da ne bi svoje akcije nadaljevali. Nekaj, četudi skromnega uspeha, že imamo. Fihančni minister je že pristal na to, da davek na zaslužek ročnih delavcev omili. Dosedanja navodila o pobiranju tega davka se bodo izpremenila in omilila. V glavnem gre predvsem še za to: 1. da se uvede tudi pri tem davku enak eksistenčni minimum kot pri osebni dohodnini. Ta minimum pa bi moral seveda znašati najmanj 20.000 Din letno. 2. Novi delavski davek se mora izvzeti od samoupravnih doklad, kakor je izvzeta od tega osebna dohodnina. 3. Naturalni prejemki, kakor hrana, stanovanje itd., se ne smejo vračunati v prejemke, temu davku podvržene. 4. Dohodnina za čas od 1. aprila 1924 do 1. aprila 1925 se ne sme iz-tirjavati, ker bodo drugače delavci morali še prihodnje leto plačevati za tri mesece dohodnino. (Od 1. aprila 1925 dalje pa so delavci, ki plačujejo novi davek, itak prosti dohodnine.) Če se nam posreči, da prodremo v navedenih 4 točkah, potem bi delavci vsled novega davka vsaj ne bi bili na slabšem nego so bili doslej, ko so morali plačevati osebno dohodnino. Ako pa bi se tudi eksistenčni minimum zvišal na omenjeno višino (20.000 Din), kakor smo to zahtevali v posebnem zakonskem predlogu, ki se tudi že nahaja pred finančnim odborom, potem bi večina delavcev sploh ne plačevala tega davka. Ali in koliko bomo trenutno dosegli, tega seveda ne morem naprej obljubovati. Gotovo pa je, da bomo svojo akcijo dosledno luidaljevali. Pretečeno soboto sem stavil v zbornici vprašanje na predsednika, zakaj moj predlog še ni prišel v finančnem odboru v razpravo in zahteval naj se stvar pospeši. Na to sem še pri li- načnem ministru o stvari osebno interveniral ter ga opozoril na omenjene štiri točke, ki jih je treba v finančnem odboru posebej rešiti. Minister mi je zagotovil, da bo zadevo proučil in se bo stvar potem v finančnem odboru odločila. Glede iztirjavanja osebne dohodnine za lansko leto sem že prej stavil na min. financ tozadevno vprašanje, na katero pa še nisem dobil odgovora. Istočasno sem protestiral pri ministru financ, ker h komisiji, ki je razpravljala o olajšavah pri delavskem davku, ni povabil delavskih zastopnikov, marveč le zastopnike trgovskih in obrtnih zbornic in Centralne zveze industrije v Beogradu. Končno smo te dni vložili na min. financ vprašanje radi neopravičenega odtegovanja delavskega davka velenjskim rudarjem, ki dobivajo plačo od države in so tega davka prosti. Tako sem podal objektivno sliko našega dela ter naštel celo vrsto važnejših korakov, ki sem jih storil sam, ali pa so jih storili moji tovariši, zato, da bi omilili davčno breme siromašnim delavskim slojem. Kdor bo to pošteno presodil, bo menda pač priznal — tudi če je drugače nasproten — vsaj to, da smo v polni meri storili svojo dolžnost. Več zase tudi ne pričakujemo. Zdi pa se mi, da imamo pravico zahtevati, naj nas pri tem delu podpirajo vsi, ki hočejo veljati za prijatelja delavstva. Politični pregled. Pri nas je bil minuli teden najvažnejši dogodek v parlamentu ta, da je poslanska zbornica s 138 proti 103 glasovom sklenila predati enega izmed voditeljev samostojnih demokratov — teh tipičnih predstaviteljev nasilja in korupcije — pravosodnega ministra n. r. dr. Lukiniča sodišču radi znane korupcijske afere Thum-Taxis. Vsem, ki so že obupavali nad našim parlamentom, se je zopet povrnilo malo upanja, da je le še nekaj zastopnikov, ki imajo čut poštenosti in voljo streti brezmejno korupcijo v naši državi. Naše poslansko zastopstvo je s tem, da je izročila to samostojno demokratsko afero preiskovalni komisiji, dalo sebi dobro moralno kvalifikacijo. Preiskovalna komisija sestoji iz 12 poslancev, od katerih pripada opoziciji 6 in vladni večini 6 članov. V nekaj tednih bo ta komisija zbrala vse gradivo, ki se tiče te afere in bo poročala narodni skupščini o uspehu preiskave, nakar bo skupščina glasovala končnoveljavno o predaji obtoženega ministra sodišču. Tekom te preiskave bo najbrže prišlo še do drugih razkritij o vzornem delovanju samostojnih demokratov. Pašičevo navijanje Radičevcev je došlo do poslednje vijakove zareze. Če se bo zdelo Pašiču vredno, bo v nekaj dneh dobil v vlado mesto 4 samostojno demokratskih ministrov 4 Ra-dičevce. Xa sprememba v vladi ne bo drugega pomenila, kakor edinole to, da bo vladna večina nekoliko jačja. Sicer pa ostane sistem stari. Gotovo pa je, da tudi tako stanje ne bo dolgo trajalo, ampak se je nadejati novih volitev že v letu 1926. "W tri Ur\Xn kupiti ceno in dobro oblačilno blago, naj si ogleda zalogo S C/a/Z, KI noce v Konzamu, Kongresni trg 2 • Jugoslovanska strokovna zveza. Vsem organizacijam! Zadnjič smo poročali, da se vrši po sklepu občnega zbora dne 6., 7. in 8. septembra v Ljubljani tečaj za voditelje skupin in zvez, na katerega mora vsaka skupina poslati vsaj dva tečajnika. Z ozirom i^a izredno važnost tega tečaja, opozarjamo že sedaj, da te dni ne prirejajo nobenih prireditev naše organizacije, ki bi mogoče ovirale udeležbo, ker se bo vse tečajnike poleg drugega tudi vpeljalo v novo poslovanje. Vsled tega bi potem skupine, ki ne bi poslale nikogar na tečaj, zaostale, ker bo prihodnje leto nadaljevalni tečaj za udeležence prvega tečaja. Glavno tajništvo JSZ. Tajništvo Jug. strok, zveze v Celju. V četrtek dne 9. t. m. se je vršil ob 5 sestanek upokojencev, ki je bil nad vse dobro obiskan kljub slabemu vremenu. Predaval je zastopnik Pokoj, sklada tov. Uranjek iz Griž o prošnji, poslani ministrstvu socialne politike v Belgradu, glede izplačila draginjskih doklad. Obenem je tudi spodbujal tovariše in tovarišice, da vztrajajo na delu za povzdigo svoje organizacije, da jo podpirajo kolikor je v njih močeh. Zveza tovarniškega delavstva. Jesenice. Pri nas na Jesenicah se gode čudne reči. V obratu marti-narne so bili delavci do zadnjih časov v delni zaposlitvi. Sedaj, ko se je položaj zboljšal, so po neznanih intrigah izbrali od vsakega šihta sedem mož, kateri najprej delajo svojih osem ur pri obratu, nato pa še delajo v akordu pri podiranju peči šest ur; torej vsega skupaj 14 ur. To bi se pa dalo razumeti, če bi bilo tukaj udeleženo vse delavstvo obrata, saj je tudi vse trpelo na skrajšanem delavnem času. Najlepše pa je to, da so to naredili brez vednosti organizacij in tudi obratnega zaupni-škega zbora. Kako se to početje sklada z organizacijsko disciplino, naj vsak sam premišlja in kakšen udarec da obratnim zaupnikom in tudi samemu sebi. Kako se pa sklada to z zakonom, to je pa druga reč in moramo si biti v svesti, da moramo zakon tudi mi upoštevati, Če hočemo, da jih bodo upoštevale tudi oblasti. To je kršitev osemurnika in delavstvo pravi, da je ta del ljudi avantgarda za odpravo osemurnika. čitajte »Pravico«! Zveza papirniškega delavstva. Shod papirniškega delavstva. V nedeljo dopoldne po prvi sv. maši se je vršil shod papirniškega delavstva v društveni dvorani v Sostrem. Predsednik otvori zborovanje in obrazloži razmere v vevški papirnici. Jože Gostinčar govori o organizaciji in poudarja, da je sedanja enotna organizacija za papirniško delavstvo edino koristna in potrebna. Nova organizacija, ki jo spravlja skupaj tovarniški pod ravnatelj, za delavstvo ne more biti dobra, pač pa bi njemu le škodovala. Vsak delavec, ki se priklopi tej organizaciji, more biti le izdajica delavskih interesov. Dalje govori o davku na delo, ki je za delavca že iz tega razloga krivičen, ker morajo delavci zaslužiti vse davke, ki jih plačuje podjetje. Omenja tudi zavarovanje za slučaj starosti in onemoglosti, ki bi moralo stopiti v veljavo dne 1. julija t. L, pa je preloženo na nedoločen čas, s čemur je kršen zakon. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano. Strokovna zveza rudarjev. Trbovlje. Vsem tovarišem se naznanja, da se vedno in v vsakem slučaju obračajo po informacije in pojasnila na tajništvo. Ker se je že večkrat pripetilo, da so nasedli kakim nepremišljenim govoricam, se tovariši na to opozarjajo. Trbovlje. Dne 10. julija so sklicali tukajšni socialnodemokrati protestni shod. Shod je imel namen protesta proti novemu pravilniku starostnega zavarovanja. Cel shod se je pa spremenil v agitacijo za novo rudarsko organizacijo po imenu »Zveza rudarjev Jugoslavije«. Glavni govornik je omenil med drugim tudi davek na delo. Izvajal je sledeče: Mi socialisti smo v svojem glasilu Delavcu poživljali vse meščanske stranke, da delujejo nato, da se krivični davek ukine. Vendar so se našemu energičnemu opominu odzvali samo poslanci Slov. ljud. stranke in minister g. Žerjav. Seveda naredili pa niso tako, kakor bi naredili mi, ko bi imeli poslance. — Mi organizirani krščanski rudarji povemo javno: 1. Da je dr. Žerjav glasoval za dvanajstine, v ko-jih je bila zapopadena tudi postavka: davek na delo. Toliko v vednost. — 2. Poslance Jugoslovanskega kluba vam ni treba nikdar opominjati, kaj naj zagovarjajo v narodni skupščini in na drugih merodajnih mestih. Oni se prav dobro zavedajo sami, kaj imajo storiti. Proti davku na delo je napravil poslanec dr. Gosar vse, kar mu je bilo mogoče kot poslancu opozicije. Kar je dosegel, je objavila Pravica v štev. 28 z dne 9. julija. — 3. Ker se pa hvalite vi, da bi izposlovali več, nego Jug. klub, vam povemo tole: Ko ste sedeli že pred leti vi s svojim »republikanskim klubom« v parlamentu, ste rohneli tako, da je vašega »republikanskega« načelnika Edbina Kristana ropot odnesel tja preko meje v Ameriko na mastni stolček izseljeniškega komisarijata. Bili ste tako naklonjeni delavstvu, da, ko je lansko leto nastopila v času najhujšega terorja nad delavci, kar ga poznajo Slovenci, Davidovičeva vlada, ste glasovali za takratno korupcijo in nasilje, izgovarjajoč se, da vi niste za nikakršno meščansko vlado. Torej najma-nje ste opravičeni vi kaj ukazovati stranki, ki stoji na pravičnem in socialnem programu. Kadar nastane moment, da bi se popravilo zlo in nasilje, takrat glasujete za še večje nasilje in izkoriščanje. Dokler ste imeli še zastopnike na odločilnih mestih, so se isti vedno borili za svoje lastne interese in lastne dobičke, delavstvo ste pa pustili naprej izkoriščati. Kdaj ste vi delali za izpremembo vidovdanske ustave? Kdaj ste zastopali vaš republikanizem? Zakaj niste pri zadnjih državnozborskih volitvah dobili na svojo listo niti enega poslanca? Vsega tega se delavstvo dobro zaveda in vam po vaši zaslugi obrača hrbet. — Krščanski socialist. Društvo slovenskih organistov. Organisti, pozor! V torek, dne 21. julija se vrši sestanek organistov v Leskovcu pri Krškem ob 10 dopoldne pri Lavrinšku. Sestanek je jako važen, ker bo poročal odposlanec Društva organistov za Slovenijo o zelo važnih zadevah. Organisti, posebno bližnji, pridite v obilnem številu! Obvestite vse svoje sosede. Društvo organistov je stavilo na zadnjem občnem zboru Jugoslovanske strokovne zveze sledeče predloge: 1. Popolna izvedba zavarovanja vseh organistov pri Pokojninskem zavodu za privatne nameščence, kakor to zahteva tozadevni zakon o zavarovanju priv. nameščence. Ako cerkev res nima toliko dohodkov, da bi plačala tozadevne prispevke, naj to plačujejo občine v smislu zakona z dne 7. maja 1874, drž. št. 50, § 36., kateri je še danes v veljavi. — 2. Ureditev plač organistov tako, da bo vsak organist plačan po razmerju članov svoje družine in po opravljenem delu. Določiti se mora stalna plača, v katero se ušte-jejo vsi dosedanji dohodki. Ako bi to ne zadostovalo, se mu mora dati dra-ginjska doklada po razmerju članov družine, kakor n. pr. državnim nastav- ljencem. — 3. Ureditev oddaje služb in pravnega razmerja med služboda-jalcem in nameščencem tako, da bo vsak organist po gotovih letih defini-* tivno nastavljen, da se ne bodo več dogajale krivice, kakor so se žalibog mnogokrat dosedaj, ko je bil organist odpuščen brez vsake krivde in brez vsake preiskave. Eventuelna nespo-razumljenja se naj presodijo pred disciplinarno komisijo, katera se naj voli vsaka tri leta. — Odbor se bode trudil, da se vse to doseže in Jugoslovanska strokovna zveza nam je obljubila svojo pomoč. Od mnogih organistov slišimo pritožbo, da se jim štolnina ne plačuje po določenem štolnem redu. Mnogi niti ne vedo, koliko imajo dobiti n. p. za rekvijem itd. Nekateri dobi 10 Din, drugi samo 5, tretji tudi komaj po 3 Din. Da bodo vsi vedeli, kaj jim gre, bomo v kratkem priobčili štolni red v »Pravici«. Torej pazno zasledujte našo rubriko v tem listu. Č. gg. župnike pa prosimo, da naj vendar organistom, kateri so že itak tako beraško plačani, plačajo po predpisanem štolnem redu, da se v tem oziru ne bo treba pritoževati na kn. šk. ordinariat. Društvo diplomiranih babic. Nadvse važno. • Tukaj pošiljamo prepis dopisa, ki ga je poslalo okrajno glavarstvo Slovenjgradec vsem občinskim predstojništvoin. — »Vsem občinskim prestojništvom in župnijskim uradom. Dogajajo se še vedno slučaji, kateri so se osobito na deželi razpasli, da se h porodom pritegujejo neizkušene ženske. Posledica tega je, da je nastopilo vsled nepravilnega in neizkušenega postopanja več smrtnih slučajev, kakor tudi, da je večje število porodnic in otrok vsled tega težko obolelo. Ker se sedaj nahaja v političnem okraju Slovenjgradec zadostno število preizkušenih babic, in sicer: V Muti Antonija Lipuš in Magdalena Ott, v Marenbergu Bibiana Javornik, v Vuzenici Katarina Polner in Terezija Praprotnik, v Slovenjgradcu Frančiška Poss in Marija Stropnik, v Mislinji Terezija Poznič, v Šmartnem pri Slovenjgradcu Katarina Kamer, v Šmartnem na Paki Jožefa Primožič, v Velenju Karolina Rudnik in Neža Salecl in v Šoštanju Antonija Strnad in Helena Ježovnik, je odslej strogo prepovedano, pozvati h porodom ne-izprašane babice. O tem je primemo podučiti prebivalstvo, razglasiti vsebino odloka na primeren način ter odlok pribiti na občinsko desko. Prestopke je naznaniti tu sem. Župnijski uradi se vabijo, da primerno vplivajo na prebivalstvo, da se ravna po Pnmn mnžnv n m n rlntint- O M ne veš, da ima Konzum konkurenčne cene ulil rnCLcb proč llerilir • in dd poleg tega še 3°/0popustl Svoji k svojimi Jt~.r -ffliTrii til.; A. Marby : Hanka. Lužiško-srbska povest. Ali je bila to še pohlevna, tiha Hanka? Martin je zrl od začetka ves osupel na svojo nevesto, ki se mu je zdela v svoji naraščajoči razdraženosti ljubkejša in dražja ko kdaj prej. Obenem so pa njene krivične obtožbe glede njegovih resnih namer izzivale v njem največjo jezo. Njemu, Martinu Novki, se upa postaviti po robu? To ji bo še drago hodilo! Prizor bi se bil vkljub vsemu končal z vzajemno prošnjo za odpuščenje in z novimi prisegami neomajne zvestobe, ako ne bi bil Martinu potekel prosti čas. Tako pa, ko se je hotela Hanka obrniti od njega, jo je zgrabil hitro za roko, jo prisilil, da mu je pogledala v porogljivo smehljajoči se obraz, in siknil proti njej: »Postavljaš mi torej stol pred vrata? Dobro, grem; ni treba, da bi mi dvakrat rekla... Dobim jih lahko deset za eno, ti svojeglavka, ti!« Izginil je, preden se je Hanka v svoji omamljenosti popolnoma zavedela dalekosežnosti dogodka, ki se je tako naglo odigral. Nekaj časa je stala kakor okamenela, potem je brez vsake misli stopila iz sobe, da bi zopet skrbno zaprla vežna vrata, in se je vrnila ravno tako topo zopet na svoje navadno mesto. Z zastrtim pogledom se je ozrla na speče otroke — s sladkim usmevom na napol odprtih ustecih so spali nemoteno dalje, ne da bi slutili, kak nezaceljiv razdor je ravnokar razločil tu dve dosedaj v ljubezni zedinjeni srci. Iz navade je vzela deklica v roko svoje pletivo; toda sicer tako delavni prsti so ji sedaj službo odpovedali; v nepazljivosti ji je zdrknilo pletenje na tla. Kako je bilo ubogi Hanki pravzaprav pri srcu? Tega bi sama ne vedela povedati! Od samega gorja je težko dihala. Kakor oster nož se ji je v srce zadirala zopet in zopet bridka bolečina; v glavi ji je kovalo irf hrumel je v njej bolj divji metež kakor nevihta zunaj. Ničesar drugega ji ni hodilo na um kakor samo misel: Sedaj je končano — vse končano! Zdelo še ji je, kakor da se mora pri tem zadušiti. Slednjič je iz viharno razburkanih prsi preko tesno stisnjenih ustnic prodrlo krčevito ihtenje, skeleče suhe oči so še ovlažile — s komolci, uprtimi ob mizo, je zagrebla drhteči obraz v svoje roke in prvo vroče gorje si je napravilo duška v potoku nevzdržnih solz. 2. Poldan ni več daleč, vendar pa solnce še ne more prodreti megle, ki polega že od ranega jutra kakor valujoče sivo morje nad samotno pokrajino. Po grudastem kolovozu se je pomikal počasi lojtrski voz s težko, živopisano skrinjo in lepim brezovim, zaradi bleščečega lošča skrbno pokritim predalnikom. Spredaj sta bila na sveži slami dva kolikor toliko udobna sedeža; vkljub temu sta rajši peš hodila ob vozu kmetski voznik ter njegova ženska sopotnica. Kolesa so hreščeče škripala v globoko razritem pesku, trope splašenih kavk so glasno grakale, s hi! in hot! je prilično priganjal Matevž svoja konjiča; drugi glas ni motil jutranje tišine. Beseda se je le poredkoma oglasila. Vsakemu vprašanju — in v začetku jih je mlademu dekletu sililo mnogo na ustnice — je sledil tako očitno nevoljen odgovor, da je rajše popolnoma umolknila in je hodila odslej vedno par korakov pred redkobesednim voznikom. Tako Hanka ni zapazila, kako ji neprestano slede svetlosinje oči mladega fanta. Seveda, kam drugam naj bi pa tudi gledal? Megleni oblaki so padali nižje in nižje in niso puščali nobenega obzorja, celo v prav majhni oddaljenosti so sličile grčave obcestne vrbe s svojimi še brezlistnatimi vejami pošastnim stvorom; polje, vmes gozdi in travniki, je bilo vse nerazločno zastrto. Zato je bilo čisto naravno, da je deklica s svojo vitko postavo, krepko stopajoč pred vozom, obračala nase Matevževo pozornost. Toda v to občudovanje se je čudno vmešaval neki zasmehljiv prezir in skoro sovražen izraz njegovih oči. Svoje nekdanje tovarišice iz otroških let, družice veselih iger Matevž ni več spoznal. Na postajališču, kjer je z vozom čakal Hanko, se je bil zastonj oziral po njej in je že, misleč da je ni, hotel nevoljen obrniti voz, ko mu je veselo presenečen glas zaklical: »Matevž! Dobro jutro, Matevž! Gotovo mene čakaš?« Prestrašen je strmel v govornico v dolgi obleki, kakršno so nosile mestne gospe. Ta, ki je stala pred njim, vendar ne more biti Hanka? Nobene besede ni našel za odgovor, vedel ni, ali naj ji reče »ti« ali »vi«. Šele na njen ponovni pozdrav, in ko mu je prijazno rolko ponudila, je kratko vprašal: »Si postala Nemka? Se hočeš pri nas v takih cunjah šopiriti? Povem ti takoj, tega ne smeš!« (Dalje prihodnjič.) gorenjih navodilih. Kazalo bi tudi ob priliki krsta paziti na to, je-li pri krstu navzoča preizkušena babica ali ne. — Kr. okrajni glavar.« — Prepis tega dopisa smo priobčili zato, da se bodo znale babice ravnati po njem iz drugih okrajev. Najbrže so slične odloke izdala tudi druga glavarstva, pa o istih nismo bile obveščene. K dopisu tega prepisa se še povrnemo. Ali smo se do danes že kaj izučile? V »Pravici« smo poročale, da smo ponovno urgirale pri ministrstvu za narodno zdravje glede osnutka novih pravil. In glejte, nad en mesec dni je že preteklo in do danes še nismo, dobile nobenega odgovora. Kdo je kriv, da nič ne dosežemo. Odgovor na to nam je prav lahek. Nesložnost nas vseh. Dovolj smo vas že pozivalo, da se organizirajte in da skupno nastopimo kot ena celota za naše pravice. Dosegle bi, ako bi bilo delovanje nas vseh iskreno. Nesložnost, neizkušenost in sebičnost nas tlači k tlom, da kmalu ne bo več naš stan tisto, kakor je bil pred leti. Bolj kot kedaj prej je danes potrebno skupno delo. V slogi je naša rešitev. Zatorej na delo, ako hočemo, da se taka pravila, kakor so bila prečitana na občnem zboru, ne uzakone. Od babice do babice mora iti glas, takšna pravila nočemo. Hočemo pa, da se ista popravijo našemu stanu primerno, kakor smo svoječasno že zahtevale v pritožbi, kj je bila poslana ministrstvu za narodno zdravje. Odgovor »organiziranemu železničarju«. Vodstvo združenih organizacij na moj prvi članek, objavljen v »Pravici« dne 3. junija t. 1., ni mislilo dati odgovora (tudi sedaj ga ni dalo), ker je njihov članek popolnoma riejute-lneljen ter brez prave podlage (podčrtal podpisani). Vprašamo imenovanega, naj nam pove le en odstavek iz našega članka »Krščansko-socialno orientiranim železničarjem«, ki bi pomenil najmanjši napad na železničarje. Tovariši železničarji naj še enkrat prečiiajo tozadevni članek, priobčen v 11. štev. »Organiziranega železničarja« in moj članek v »Pravici« z dne 3. jupija in naj primerjajo zgoraj citirani odgovor. Slika je dovolj jasna, da jo lahko otipa tudi slepec. Vsak, lci mu je resno na da pridemo železničarji dejansko en-' ferat dp spotike strokovne, nepolitične organizacije, je pričakoval, da bo pripravljalni odbor za enotno organizacijo sjprii vse, da se ta zadeva povoljno reši. Mesto tega pa vodstvo združeniji organizacij (v katerem sta tudi Čerič in Gorše) tozadevni pla-nek, prjobčen v 11- štev. »Organiziranega železničarja« zagovarja, ter moj članek prpglaša za »neutemeljen in brez prave podlage«. Na drugi moj članek, katerega sem poslal tudi v političen list »Slovenec« Je radi tega, da bodp obve-ščepi tudi oni tovariši železničarji, ki niso naročeni na »Pravico«, pravite: »da smo primorani odgovoriti«. (Pripomnim, da smatram, da je vodstvo »Združ. želez, organizacij« sestavilo, oziroma odobrilo ta pdgpvor.) "Tovariši! Prav odkrito poveril, da od resnih ljudi ne bi pričakoval, da boste na tak način zagovarjali nekaj, kar se zagovarjati in dokazati ne da (pač politično, nikdar in nikoli pa ne na podlagi ujedinjenja). Če ste zaznali, kakor pravite, da se politični voditelji kršč. soc. ne strinjajo z uje-dinjenjem, ali je bilo radi tega potrebno napadati kršč. soc. organizacijo in njen kongres in diskreditirati ujedinjenje? Likvidirati »Prometno zvezo« in dovršiti ujedinjertje je bila eminentna zadeva nas železničarjev. Povejte odkrito, kaj pa je imel prvi kongres krščanskih socialistov opraviti z ujedinjenjem železničarjev? Vam je dokaz, da se niste motili, sklep I. kongresa krščanskih socialistov. Po Vašem »dokazovanju« se mora sklepati, da Vam ni dovolj, da likvidiramo »Prometno zvezo« in se železničarji ujedinimo, ampak bi moral s tem prenehati tudi kršč. socializem. Po Vašem nazoru je krščanski socializem separatizem in škoduje ujedinjenju železničarjev, ker se je na kongresu kršč. socialistov sklenilo, da se stopi v stik s sorodnimi organizacijami tudi po drugih delih naše države. To pravico jim direktno odrekate. Dosledno temu moramo železničarji, kateri načelno in politično pripadamo kršč. soc. organizaciji, Če hočemo biti ujedinjeni v enotni želez, organizaciji, delovati proti kršč. socializmu. Tako, kajne, tolmačite bazo »verske in politične svobode«? Besedi »borbena« in »razredna« ni za me pogoj enotnosti, ker sem prepričan, da se ne vabi na promenadne koncerte in plese radi prve niti druge besede, temveč radi miselnosti ljudi, ki vodijo organizacijo. Kdo je šel pravo pot? Vi ste javno dokumentirali to, kar hočete sistematično izvajati. Šel sem pravo pot, sledil Vam v javnost z pado, da izčistimo bacile in gremo na pot, ki bi nas pripeljala do končne enotnosti celokupnega železniškega osobja. Radi tega mi pa podtikate politiko. Izjavljam: bil šemi sem in bom iskren zagovornik enotne strokovne nepolitične organizacije železničarjev. Nasprotnik pa sem vsake organizacije, ki bi imela pripeljati le do svoječasnih neprijetnih medsebojnih bojev in sovraštva med tovariši. če mi dokažete, da sem črnogled, da se motim, ne bo nihče bolj vesel kakor jaz. Novo mesto, dne 10. julija 1925. Peter Mrak. Prometna zveza. Na naslov direkcije državnih železnic v Ljubljani. V zadnjem času se pojavljajo vedno pogostejši slučaji, da prihajajo od direkcije državnih železnic v Ljubljani, oziroma preko nje od generalne direkcije, razne okrožnice, obvestila, inštrukcije, tiskovine itd. v srbskem ali v srbohrvatskem jeziku, deloma tudi v cirilici, katerih osebje ne more pravilno razumeti in tolmačiti. Ker so navedena obvestila za osebje vedno velike važnosti, katere mora navadno vsak uslužbenec z lastnoročnim podpisom vzeti na znanje, bi prosili cenjeni naslov, da da ista na razpolago osebju v slovenskem jeziku, ker le tedaj se bo lahko zahtevalo, da bo osebje izvrševalo točno svojo službo in se držalo predpisanih navodil. Ne najdemo pa vzroka, da bi bilo to neizvedljivo, saj nam je po ustavi zajamčen tudi slovenski jezik kot uradni jezik. Izšla je okrožnica štev. 118—VI o poškodbah Članov bolniškega fonda po tretjih osebah, vsled tuje krivde. Okrožnica se glasi: Oblastna uprava humanitarnih fondov pri direkciji državnih železnic v Ljubljani je ugotovila, da člani bolniškega fonda, ki so bil!'napadeni od tretje osebe ali poškodovani vsled pretepa in v poboju in so vsled takih poškodb v bolniškem stanju ali v ambulantnem zdravljenju, ne javijo teh po kazenskem zakonu kaznjivih dejanj svojemu načelniku, da bi mogel ta to sporočiti Oblastni upravi humanitarnih fondov v svrho pravočasnega uveljavljenja regresne pravice napram krivcu za stroške, narasle bolniškemu fondu za poškodovanega člana bolniškega fonda; zato naročamo vsem uslužbencem brez izjeme, da prijavijo vsak tak slučaj takoj svojemu načelniku z navedbo storilca (ime, priimek, posel, stanovanje in sodišče, pod katero spada kraj, kjer se je zgodilo dejanje). Službena edinica mora na podlagi podatkov sestaviti izčrpno poročilo in je poslati tekom treh dni Oblastni upravi humanitarnih fondov in hkrati obvestiti pristojnega - železniškega zdravnika. Gg. železniški zdravniki naj vsak tak pozitiven ali domneven slučaj sporočijo g. šefu sanitetnega odseka. Delavska zveza. Jesenice. Delavska zveza za Jesenice je priredila v nedeljo 12. julija javen shod, na katerem je poročal posl. Dušan Sernec. G. poslanec je govoril o političnem položaju in o neznosnih davčnih bremenih, ki nam jih naklada vladna večina. Slišali smo o dr. Gosarjevem predlogu, katerega sedaj razpravlja fin. odbor. Od tega odbora je sedaj odvisno, ali se bodo upoštevali protesti delavskih organizacij, ali pa bo odločal velekapital. Tukaj bo imel dr. Pivko hvaležno nalogo, da pokaže svoje socialno mišljenje in da ne pusti iz-mozgavati delavnih stanov. — Oglašali so se tudi soc. demokrati, kar pa ni prav nič oviralo lepo uspelega shoda. Tedenske vesti. Kongres za proučavanje vzhodnega bogoslovja. Zadnjo nedeljo se je pričel v Ljubljani kongres za prouča-vanje vzhodnega bogoslovja, katerega se je udeležilo poleg Slovencev tudi okrog 200 zunanjih gostov vseučili-ških profesorjev, škofov in drugih vi-šokih cerkvenih funkcionarjev itd. Za važnost kongresa govori dejstvo, da so se ga udeležili gostje pe samo iz Jugoslavije, temveč tudi iz Češkoslovaške, Poljske, Francije, Anglije, Italije, Romunije, Carigrada itd. Kongres ima predvsem znanstven pomen in ni namenjen širši javnosti. Vendar se pa vrše tudi razne prireditve za širšo javnost. V nedeljo je bilo v stolnici in v dvorani hotela Union več cerkvenih govorov in med drugim tudi pontifikalna maša po vzhodnem obredu. Nekaj o preteklosti. V 23. številki »Pravice« v članku: Jožef Gostinčar: Nekaj iz preteklosti, čitaroo besede: »Danes je ta zveza (Prosvetna) z delavsko zastavo sv. Mihaela v rokah inteligence, ki pa za delavsko prosveto stori ria žalost zelo malo.« Kako je g. Gostinčar do te trditve prišel, nam ni znapp. Brezdvoma piipa ta gospod pogjeda v podrobno delovanje Prosvetne zveze. Tu podapjo le podatke od 10. oktobra 1924 d° danes, kako je vršila paša inteligenca prosvetno dejpvanje med našim delavstvom. V omenjeni dobi je priredila Prosvetna zveza v izključno delavskih drpštvih: 41 skioptičpifi prpdavpnj s 1230 slikami 12 predavanj poljpbne vsebine; delavskim drpštvom je preskrbela naša pisarna J50 knjig; posredovala je pri nakupu kino aparata ip po njenem posredovanju je dotično delavsko društvo dobilo aparat za 4000 Din ceneje; preskrbela je 4 društvom (Krekove mladine) 1Q % takso za pjihove prireditve naesto 20 % ; rešila za delavska društva 113 dopisov. Delavcem v tujipi preskrbela 6 časnikov, jjm poslala 30 iger, 10 popolnih pesmaric, 25 izvodov partitur in 50 izvodov knjižic »Naša pota«. Povabi k vsaki sej} zastopnika Krekove mladine in pošilja k njemp) seja® jredno svojega zastoppika. prosvetna zveza z veseljem omenja, da medi društva1 najbolj živahno delujejo kat- .delavska društva, katerim je vedno pomagala. Med 40 predavatelji, ki pripadajo naši inteligenci, ni nihče prejel vinarja plačila za svoj trud, pač pa pretnje, da bo šel v Macedopijo in razpe sikale. Zatp smatra Prosvetna zveza za sveto dolžnost, da čuva pašo inteligenco pred takimi sumničenji. Upamo, da bo g. Gostinčar uvidel, da njegove besede niso slopeje na točnih informacijah. — Za Prosvetno zvezo: Dr. Mohorič. K nekaj o preteklosti. Na dopis Prosvetne zveze si dovoljujem sledečo pripombo: V mojem članku v »Pravici« je omenjeno, da je storila »Prosvetna zveza« za delavsko prosveto zelo malo. G. dopisnik pa trdi, da je imela samo skioptičnih predavanj po del. društvih 40, ne navaja pa, kje in v katerih društvih so se vršila ta predavanja. Delavska organizacija v Ljubljani o tem ni od nobene strani obveščena, dasi vodi tudi tozadevno statistiko. Najbrže so se predavanja vršila v splošnih izobraževalnih društvih, ki pa niso izrecno delavska. Sicer ima pa današnji dopis to dobro stran, da se je pokazala dobra volja za delo. Gostinčar Jože. Gibanje • prebivalstva v ljubljanski oblasti v letu 1924. V ljubljanski oblasti je bilo leta 1924 555.852 prebivalcev, 4281 porok, 17.441 novorojencev (1470 nezakonskih, 380 mrtvorojenih), 9663 umrlih. Samomor je izvršilo 77 oseb, umorjenih in ubitih pa je bilo 45 oseb. Nesreča v Dupljah na Gorenjskem. Tržiški vlak je pretekli teden pri prehodu državne ceste čez tir pri Dupljah zadel v voz, naložen s sodi z vinom. Piskanja vlaka gluhonemi Pavlinov voznik iz Podbrezij seveda ni slišal, temveč je mimo vozil svojo pot. Vlak je z vso silo zadel ob voz, kj se je vsled sunka prekucnil proti jarku. Pod seboj je pokopal voznika, sodi z vinom so se pa trkljali po cesti. Konji so pri nesreči ostali popolnoma mirni in se jim ni ničesar pripetilo. Voznik je dobil lahko poškodbo na glavi, težjo na nogah. Naložili so ga na Adak in odpeljali v Tržič. Čeprav je bil poklican zdravnik, so ranjenca odpeljali takšnega zopet nazaj v Duplje, kakršnega so pripeljali v Tržič. Lepo in človekoljubno bi pač bilo, če bi nesrečnežu poklicani zdravnik rano vsaj malo osnažil in primerno obvezal. Najden novoroječek. V gostilni v vasi Trnovi, občina Gomilsko, sta našli v podstrešju domača hčerka in pa natakarica p;olo mrtvo dete, mjrno ležeče na priprosti blazinici. Hišni gospodar je takoj obvestil orožništvo, ki je ugotovilo, da je dete povila domača dekla. Pri zasllšavanju je dekla takoj prizpala in povedala, da je povila dete že lapsko leto dne 8. sept. Izjavila je, da j‘e bilo dete mrtvorojeno. Mrtvorojenček je ležal na podstrešju devet mesecev. Nerazumljivo pri odkritju je bilo to, da je bilo dete popolnoma neizpremenieno in je izgledalo, kakor bi bilo ravnokar ro-jepo. Domači, ki sp bili skoraj dnevno na podstrešju, nisb opazili ali začutili nobenega neprijetnega duha, čeprav bi v takem slučaju moral biti. In niti miši, niti podgane in mačke se niso dotaknile golega deteta celih devet mesecev. Komisija je ugotovila, da je bilo dete res mrtvorojeno in neprevidna mati se bo morala zagovarjati le vsled tega, ker ni skrbela za ba-biško pomoč ob porodu. V blaznosti podtaknjen ogenj. Vdova MSrija Vodovhik je nažgala svojo hišo pri Sv. Magdaleni, občina Št. Pavel pri Preboldu v Savinjski dolini. Ko so ljudje spoznali, da je požigalka blazna, so jo takoj prepeljali v blaznico v Ljubljano. Velike poneverbe v Novem Sada. V državni predilnici svile v Novem Sadu so prišli na sled velikim poneverbami- Poneverjena vsota presega 100.000 Din. Več uradnikov je aretiranih. Požar y kaznilnici. V bitoljski kadilnici je silen požar uničil oni del zgradbe, v katerem je bil namaščen orožniški bata)j dobnn splošno priljubljena CIKORIJA- nDDDDDDDDDDaDaaDDDfilOOO PODRUŽNICE: Bled, Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split in Šibenik. TELEFON: II. 470 in 57. Račun poštno-ček. zavoda za Slovenijo St. 11.945, za Hrvatsko St. 59.680. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. AMERIŠKI ODDELEK: Z9DRUZHR B0SP0D9K5K9 B9HK9 9. 9. V L3UBL39HI Miklošičeva cesta 10 (v lastni palači nasproti hotela Union). Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja tudi tuje valute in devize, sprejema vloge na tekoči račun in na vložne knji* žice ter oskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Kapital in rezerve skupno nad 15,000.000 Din. — Vioge nad 125,000.000 Din. Direktne zveze z ameriškimi bankami. Qlavni korespondenti: American Ex* press-Company, 65 Broad\vay, New York, ter njene podružnice in agencije po vseh večjih mestih Združenih držav. Anglo South American Bunk I td., London, ter po važnejših mestih južne Amerike, Commercial Bank of Austra-lia Ltd., London, ter po vseh važnejših mestih Avstralije in Nove Zelandije, National Bank of South Africa, London, Pretoria. Urejevanje ameriških zapuščin. a Izdaja konzorcij. Tisk »Jugoslovanske tiskarne« v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej Gos*«’