NA PRAZNIČNEM OBISKU V OBČINI VRANSKO
str. 32-33
A
„mrtvil
џ ,ИТ'Ч
GREENE J ду£ 5.KUL N4RT)
ALTERMED IN FLORA gf^^^jj^
PRILOGA
tv spored
www.ce-se|em.si
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 19 / Leto 77 / 12. maj 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si
Kaj bodo počeli nekdanji poslanci?
Rezultati državnozborskih volitev še vedno odmevajo. Medtem ko se novi izvoljenci ljudstva pripravljajo na svojo kariero v državnem zboru, se nekateri dosedanji poslanci iz njega poslavljajo. Zanimalo nas je, kaj bodo počeli po prenehanju mandata. Medtem je zaokrožila tudi novica, da je pri izračunu poslanskih mandatov prišlo do napake. Spremenilo se je šest mandatov, dodeljenih kandidatom kandidatnih list v posameznih volilnih enotah. To je iz medijev izvedel tudi nesojeni poslanec Klemen Matk iz Solčave, ki je v naši regiji edini, ki se mu je za las izmuznil poslanski stolček. str. 3
NAŠA TEM^^^^^^^^^^ INTERVJU	ROGAŠKA SLATINA
Vseživljenjsko učenje: izbira Predsednica Socialne	Kronično pomanjkanje
ali nuja? str. 12-13	zbornice Breda Božnik str. 26-27 zdravnikov str. 8
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Socialna stroka absolutno nima pravega ugleda. Na nek način nam ga jemlje kaotičen sistem, znotraj katerega smo zavezani k delovanju, po drugi strani pa se strokovni delavci in sodelavci zanj ne znamo postaviti.«
Breda Božnik, predsednica Socialne zbornice Slovenije
»Čakanje na prvi kardiološki pogled od dve do tri leta je absolutno nesprejemljivo, saj to pomeni, da je zdravljenje težje, rezultati le-tegapa slabši.«
Dr. Dragan Kovačič, predstojnik kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje
»Kot ključna naložba se je izkazalo daljinsko ogrevanje na biomaso, ki nepretrgoma deluje od leta 2004. Nizka cena toplotne energije je prišla do izraza še posebej v tej energetski krizi.«
Franc Sušnik, župan občine Vransko
»Ne gre za to, da samo tarnaš, če nisi zadovoljen, dobro je nekaj narediti. Pomagam tistim, ki se še izobražujejo, jih spodbujam in vsem sporočam, da nikoli ni prepozno.«
Barbara Veber, udeleženka vseživljenjskega učenja
»V obdobju dveh let, ko nisem imel možnosti nikjer igrati, sem vsak dan vadil, kot da imam naslednji dan največji koncert pred najbolj zahtevnim občinstvom.«
Goran Bojčevski, vrhunski klarinetist
ČETRTEK 1	1 PETEK
/s^ 27 * -12 • •	\l/ 25 • • '
SOBOTA I	1 NEDELJA
U 24	\l/ 25
14	^^ 12
S >	
CELJE - Tedni vseživljenjskega učenja
Učenje je veselje, ki naj krepi in radosti
Letošnje slovenske Tedne vseživljenjskega učenja, ki jih na nacionalni ravni koordinira Andragoški center Slovenije, so odprli v petek na prireditvi v Celjskem domu. Na njej so osrednje mesto namenili petim zglednim učečim se posameznikom iz Savinjske regije, ki so prejeli posebna priznanja. To so Aleksandra Škoflek iz Žalca, Tina Trstenjak in Franci Pusar iz Celja, Tanja Burja iz Slovenskih Konjic in Edita Mlakar iz Rogaške Slatine.
LUC je v mreži koordinatorjev TVU že šesto leto, je povedala direktorica Ines Stilin. »S pomočjo 45 podi-zvajalcev bomo pripravili 50 brezplačnih dogodkov za promocijo kulture vseživljenjskega učenja, različna predavanja, delavnice oseb-
ne rasti in zdravega življenjskega sloga ...«
V kulturnem programu ob odprtju TVU, ki letos sovpadajo z evropskim letom mladih, so nastopili Grajski norci, Zala Grögl, Klara Ti-selj ter Goran Bojčevski in Andraž Frece.
TATJANA CVIRN
Gostiteljica otvoritvene slovesnosti je bila letos Ljudska univerza Celje ob pomoči Mestne občine Celje. Zbrane je zato pozdravila podžupanja Breda Arnšek, ki je med drugim poudarila, da se moramo v današnji razvijajoči se družbi znati nenehno prilagajati ne glede na to, koliko smo stari. Teja Dolgan z MIZŠ, ki tudi finančno podpira TVU, je dejala, da je ključno sporočilo tednov, da je učenje veselje, ki naj krepi in radosti. »Krepi naj posameznika, ki pridobiva nova znanja in spretnosti, a tudi njegovo okolje.« Vključenost v različne oblike učenja je treba še povečati, da bo Slovenija res učeča se dežela, je dejala.
Slavnostna govornica mag. Iva Mlinšek Lešnik, predse-
dnica inovacijske komisije v RGZC, je predstavila svojo izobraževalno in poklicno pot. Pri tem je poudarila, da razvoja ni brez učenja. »Vsak dan se učimo, tudi če se ne vpišemo v katerega od tečajev. Znanje je tisto, ki nam ostane, tudi ko zapustimo podjetje ali izgubimo vse materialne dobrine,« je dejala.
Dr. Nataša Potočnik, direktorica Andragoškega centra Slovenije, ki je pobudnik in organizator TVU, se je med drugim zahvalila 38 regijskim koordinatorjem, ki soustvarjajo največjo promocijsko kampanjo na področju učenja odraslih. »TVU so praznik številnih možnosti izobraževanja in poglabljanja znanj ter iskanja novih znanj.«
Zanimive zgodbe nekaterih posameznikov o vseživljenjskem izobraževanju lahko preberete v Naši temi na straneh 12-13.
Med najbolj prepoznavnimi dogodki TVU so Parade znanja, ki bodo 25. maja v 17 krajih po Sloveniji. Ljudje bodo lahko na stojnicah dobili podatke o različnih izobraževanjih, spremljali nastope in predstavitve. V regiji bodo prireditve v Rogaški Slatini, kjer je nosilka izvedbe tamkajšnja ljudska univerza, v Šmarju pri Jelšah, kjer bo dogodek organizirala domača knjižnica, in v Žalcu, kjer je nosilka izvedbe Upi - LU Žalec.
V soboto na tržnico in po osebno izkaznico
Vsi, ki imate namen v bližnji prihodnosti zamenjati obstoječe osebne dokumente, lahko to naredite tudi to soboto, sporočajo iz celjske upravne enote. Prav tako bo v soboto med 8. in 12. uro deloval krajevni urad v Vojniku.
Kot je povedal načelnik celjske upravne enote, bo delovna sobota namenjena izključno vlaganju vlog za pridobitev nove osebne izkaznice ali potnega lista, za menjave starih »rožnatih« vozniških dovoljenj ter za oddajo vlog za pridobitev kvalificiranega digitalnega potrdila.
LKK
AKTUALNO
3
Od politike k novim izzivom
Kaj bodo počeli nekdanji poslanci?
Brez odziva
V državnem zboru prav tako ne bo več dosedanje poslanke SDS Lidije Ivanuša, ki se je v parlament najprej uvrstila na listi SNS, a je med mandatom prestopila v vrste Slovenske demokratske stranke. Tako kot drugim smo tudi njej postavili vprašanje, kaj bo počela po novem, a nanj kljub našim pozivom ni odgovorila.
Rezultati državnozborskih volitev še vedno odmevajo. Medtem ko se novi izvoljenci ljudstva pripravljajo na svojo kariero v državnem zboru, se nekateri dosedanji poslanci iz njega poslavljajo. Zanimalo nas je, kaj bodo počeli po prenehanju mandata.
TINA STRMČNIK, ŠPELA OŽIR
Željko Cigler je januarja letos prestopil k Socialnim demokratom. Na zadnjih državnozborskih volitvah ni več kandidiral za poslanca.
Željko Cigler, ki je bil leta 2018 izvoljen za poslanca pri stranki Levica, januarja letos pa je prestopil k Socialnim demokratom, na zadnjih dr-žavnozborskih volitvah ni več kandidiral za poslanca. »Socialni demokrati v Celju smo izbrali odlična kandidata Martino Strniša in Luko Gorška. Kot aktualni poslanec državnega zbora sem imel nalogo, da jima stojim ob strani in jima pomagam pri kandidaturi. Njun odločen in vsebinski nastop za demokracijo, človekove socialne, ekonomske, politične in ekološke pravice ter rezultat, ki sta ga dobila na volitvah, sta pravilnost moje odločitve več kot potrdila,« je dejal. Čeprav ni vnovič kandidiral za poslanca, se iz politike ne umika, je dodal. »Vedno sem bil in bom kritičen dejaven državljan, ki pove svoje mnenje in je dejaven pri njegovem uveljavljanju: lokalno, nacionalno in v širšem mednarodnem prostoru.« V odgovoru na naše novinarsko vprašanje je zapisal,
da bo svojo poklicno pot nadaljeval pri delodajalcu, kjer je bil zaposlen pred izvolitvijo v državni zbor. Spomnimo, da je bil pred nastopom poslanske vloge višji svetovalec za izobraževalno in raziskovalno dejavnost v Mestni občini Celje.
»To je bila osebna odločitev«
Na nedavnih državnozbor-skih volitvah se za nov poslanski mandat ni potegovala tudi Karmen Kozmus Ferjan
(SDS), ki je v klopi državnega
Karmen Kozmus Ferjan se zaenkrat umika iz državne politike. Če se bo kdaj vrnila, trenutno ne ve.
zbora sedla novembra 2021 po odstopu strankarskega kolega Ljuba Žnidarja. Preden je postala poslanka, je bila zaposlena na ministrstvu za finance in na Finančni upravi RS, je tudi članica mestnega sveta Mestne občine Celje. To, da ni ponovno kandidirala za poslanko, je njena osebna odločitev oziroma sta se tako odločila z možem. »Zaenkrat se umikam iz državne politike. Če se bom kdaj vrnila, trenutno ne vem. Nikoli ne reci
nikoli,« je zapisala v svojem odgovoru. Po prenehanju poslanskega mandata se bo vrnila v službo. Odločila se je, da ne bo prejemala nadomestila, ki sicer pripada poslancem po prenehanju njihove vloge.
Kariere poslanca ne bo nadaljeval niti Robert Polnar. V zadnjem sklicu državnega
zbora je bil poslanec v DeSUS, na nedavnih državnozborskih volitvah pa je kandidiral pri Slovenski nacionalni stranki, a volivcev v okraju Šentjur ni prepričal. Spomnimo, da je bil Polnar kot član Gibanja za občino Šentjur dva mandata tudi šentjurski podžupan. V šentjurski občinski svet se je sicer uvrstil že leta 2006, ko je bil izvoljen na listi Liberalne demokracije Slovenije. Vprašanja o tem, kaj bo počel zdaj, mu nismo zastavili, saj je v preteklosti večkrat zavrnil sodelovanje z našim medijem.
Robert Polnar je na nedavnih državnozborskih volitvah kandidiral pri SNS, a volivcev v okraju Šentjur ni prepričal.
Lidija Ivanuša na vprašanje, v katere vode se bo podala po prenehanju mandata poslanke, ni odgovorila.
Pred vstopom v parlament je veliko prahu dvignilo to, da naj bi bila lastnica erotičnega masažnega salona v Arji vasi. Glede na javno dostopne podatke je podjetje za nego telesa in storitve leta 2018 zaprla. Ali se bo triinštiridesetletnica ponovno posvetila tej dejavnosti, zaenkrat še javno ni znano.
Foto: Arhivi političnih strank in SHERPA
Njegova pisarna ostaja neokrnjena narava
Konec tedna je zaokrožila novica, da je pri izračunu poslanskih mandatov prišlo do napake. Državna volilna komisija je sporočila, da razdelitev števila mandatov po kandidatnih listah sicer ostaja enaka. Spremenilo se je šest mandatov, dodeljenih kandidatom kandidatnih list v posameznih volilnih enotah.
To je iz medijev izvedel tudi nesojeni poslanec Klemen Matk iz Solčave, ki je v naši regiji edini, ki se mu je za las izmuznil poslanski stolček.
Le mislite si lahko, kako je bil presenečen, ko je v enem od člankov prebral tudi svoje ime. »Pričakoval bi, da bi nas državna volilna komisija kot državni organ uradno obvestila pred mediji. A sem za to izvedel tako kot vsi drugi državljani. Nenavadno za tako resne stvari. Najprej sem za trenutek celo pomislil, ali so informacije sploh prave ali ne,« nam je povedal Klemen Matk. »Navajen sem se prilagajati, zato to zame ne
pomeni velike težave. Delal bom naprej, tako kot sem do zdaj na naši turistični kmetiji,« še pravi sogovornik, ki je vesel podpore volivcev. Če se bo čez štiri leta ponovno odločil in kandidiral za poslanca, še ne ve. Zagotovo pa je nedavna izkušnja pustila grenak priokus.
Daleč nad dolino
Čeprav Matkovo domačijo vedno več ljudi pozna po rastočem turizmu in okusnih
mlečnih izdelkih iz kozjega mleka, glavna dejavnost ostaja tesno povezana z gozdom oziroma lesom. Turistična kmetija Matk leži na nadmorski višini 1.165 metrov, posestvo se razteza od nadmorske višine 900 do 2.203 metre - do vrha Mrzle gore. Ime kmetije je staro kot imena večine solčavskih kmetij, prvi zapisi segajo v leto 1427. Gre za eno največjih domačij pri nas, kjer obdelujejo 200 hektarjev gospodarskih goz-
dov, 25 hektarjev kmetijskih površin, medtem ko se je 113 planinskih pašnikov zaraslo. »Zanimivo je, da vsa zemljišča pripadajo kmetiji, upravljamo jih sami,« je ob našem lanskem obisku povedal Klemen Matk in ob tem poudaril, da je za razvoj in obstoj izjemno pomembno, da tovrstne kmetije, sploh v obmejnih krajih, ostanejo naseljene in da lastniki gospodarijo s tamkajšnjimi površinami.
Klemen Matk je konec tedna iz medijev izvedel, da je prišlo do napake in da bo poslansko mesto zasedel nekdo drug. Na fotografiji je z družino, s katero živi na Matkovi domačiji v Solčavi. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
LPS brez finala kljub prepričljivemu nastopu
V torek zvečer so mnogi stiskali pesti za celjsko zasedbo LPS, ki se je na prvem pre-dizboru za Pesem Evrovizije borila za uvrstitev v finale. Kljub odličnemu nastopu ji to žal ni uspelo.
»Naša evrovizijska izkušnja se je začela precej nepričakovano in spontano. Z Žigovo prvotno idejo, da se prijavimo na Emo freš, smo naredili nekaj izjemnega, kar se tako mladim, kot smo mi, zelo redko zgodi in smo res hvaležni za to celotno izkušnjo. Današnji in vsi prejšnji nastopi so nam bili zelo všeč. Naredili smo to, kar smo želeli: pokazali smo se Evropi in zdaj gremo naprej delat glasbo,« so po nastopu na evrovizijskem odru v Torinu povedali člani zasedbe LPS.
Gotovo je za tako mlado zasedbo velik uspeh že uvrstitev na izbor za pesem Evrovizije, kamor se je študentsko-dijaška zasedba prebila z lastno skladbo Disko. V v prihodnje bo lahko zasedba ustvarila še veliko dobrih skladb in pripravila odmevne nastope, še prej pa dva
člana zasedbe čaka matura. LPS sestavljajo pevec Filip Vidušin, bobnar Gašper Hlupič, Mark Semeja na električni in Zala Velenšek na baskitari ter klaviaturist Žiga Žvižej. V pogovoru za Novi tednik so pred časom dejali, da radi ustvarjajo, zato računajo, da bodo čez čas še vedno skupaj ter da bodo lahko igrali na malo večjih odrih. »Za zdaj je najbolj pomembno, da se imamo fino, ko skupaj igramo, in če lahko še komu polepšamo dan, je to nekaj najlepšega.«
Za deset mest v finalu so se poleg zasedbe LPS borili predstavniki sedemnajstih držav. Zmagovalci prvega predizbora so Švica, Armenija, Islandija, Litva, Portugalska, Norveška, Grčija, Ukrajina, Moldavija in Nizozemska. Danes se bodo za uvrstitev v finale pomerili še predstavniki 18 držav. Na sobotnem velikem finalu bo nastopilo 25 držav - dvajset najboljših iz dveh predizborov ter predstavniki »velikih pet«, to so Francija, Španija, Nemčija, Velika Britanija in Italija.
TC, foto: Andres Putting (EBU)
4
GOSPODARSTVO
Skupina Celjske mesnine bo k svojim dejavnostim priključila še turizem in gostinstvo
V Sloveniji hotel, v Srbiji restavracije
Ob predelavi mesa ter proizvodnji penin in vina se bo Skupina Celjske mesnine začela ukvarjati še s turizmom. Družba Radgonske gorice, ki je v stoodstotni lasti celjskega podjetja, je v Gornji Radgoni kupila več stavb. V njih bo uredila manjši apartmajski hotel, hišo zdravja oziroma zdravstveni center, gostilno ter poskrbela še za drugo za turiste zanimivo ponudbo. Celjske mesnine načrtujejo obsežne naložbe tudi v svoji mesni proizvodnji v Celju. Konec lanskega leta, ob obisku v Srbiji, je direktor in večinski lastnik Izidor Krivec napovedal še odpiranje restavracij v Beogradu in Novem Sadu.
JANJA INTIHAR
Izidor Krivec naložbo v Gornji Radgoni ocenjuje na 7 milijonov evrov. Upa, da se bo prenova petih stavb, ki jih je radgonsko podjetje predlani in lani kupilo od zasebnikov, začela že letos. Kdaj bo končana, še ne želi napovedati, saj
gre za starejše stavbe, zato bo prenova odvisna tudi od zahtev zavoda za kulturno dediščino. V ulici, kjer je odkupila hiše, ima družba Radgonske gorice svoj sedež in svojo klet.
Po obsežnih, šest milijonov evrov vrednih naložbah
v svojih dveh pršutarnah na Krasu, ki so jih namesto lani dokončale šele pred kratkim, Celjske mesnine že nekaj časa napovedujejo nov naložbeni cikel tudi v Celju. Posodobiti in povečati nameravajo proizvodne zmogljivosti v obratu svežega mesa in obratu za njegovo predelavo. Med drugim bodo povečale zmogljivosti za sušenje trajnih izdelkov in posodobile oddelek za nare-zovanje, povečale bodo tudi hladilnice za sveže svinjsko meso ter obnovile stare hleve in zgradile nekaj novih. Začetek gradbenih del in tehnološke posodobitve proizvodnje so načrtovale že lani, a so ga zaradi prevelike zasedenosti gradbincev prestavile na letos. Dela se še vedno niso začela. »Strojno opremo že kupuje-
mo, izvedli smo tudi že nekaj manjših naložb, gradnjo smo začasno ustavili. V zadnjih mesecih so namreč cene podivjale. Ocenjena vrednost celotne naložbe se je s prvotnih 9 milijonov evrov povišala na 13 milijonov evrov. Počakali bomo še pol leta ali več, da se bodo cene umirile. Naložba ni tako zelo nujna, a jo bomo vsekakor izvedli, saj so v me-snopredelovalni dejavnosti zaradi nenehnega uvajanja novih standardov potrebne tudi nenehne tehnološke posodobitve,« pojasnjuje Izidor Krivec.
Dražja energija, dražje meso
Celjske mesnine so lani ustvarile približno toliko prihodkov od prodaje kot predla-
Vse družbe pozitivne
Skupina Celjske mesnine, ki jo sestavljajo matično podjetje v Celju ter družbi Radgonske gorice in Pršutarna S'Krasa, je predlani imela 93 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 5,2 milijona evrov čistega dobička. Izidor Krivec pravi, da konsolidiranih rezultatov za lani še ne more navesti. Vse tri družbe so poslovale pozitivno, a se je čisti dobiček skupine v primerjavi s predlani prepolovil. Lani sta dobro poslovali tudi hčerinski podjetji na Hrvaškem in v Srbiji. Predvsem v Srbiji prodaja iz leta v leto narašča, lani se je povečala za kar 30 odstotkov. Tudi zato Krivec v tej državi napoveduje odpiranje restavracij.
ni, to je malo več kot 85 milijonov evrov. Čisti dobiček, ki je leta 2020 znašal 4,2 milijona evrov, se je prepolovil. Krivec pojasnjuje, da se je v drugi polovici leta izjemno podražila embalaža, zvišujejo se stroški dela, že nekaj časa se zelo držijo tudi njihove osnovne surovine. »Cena za kilogram žive teže se je pri govedu od lanskega septembra do danes povišala za 80 odstotkov, za približno toliko se je dvignila tudi cena prašičev,« navaja Krivec. Celjske mesnine so aprila že zvišale svoje prodajne cene surovega mesa in mesnih izdelkov, vendar z višjimi cenami še ne morejo »pokriti« višjih stroškov proizvodnje.
Velik problem je tudi izjemno draga energija, za katero
podjetje letos plačuje petkrat in celo desetkrat več kot lani. »Celjske mesnine so velik porabnik energije, zato v podjetju iščemo različne možnosti, kako zmanjšati stroške. Zemeljski plin smo že zamenjali z lesnimi sekanci, razširili bomo tudi površine svoje sončne elektrarne. Ravno v teh dneh prenavljamo eno od streh, naložba nas bo stala 1,5 milijona evrov. Tudi če bomo vse svoje strehe prekrili s sončnimi celicami, bomo z lastno proizvodnjo elektrike zagotovili samo 20 odstotkov energije, ki jo potrebujemo za proizvodnjo,« navaja Krivec. »Če bo energetska kriza trajala še dolgo, bomo jeseni spet morali dražiti meso.«
Foto: Andraž Purg - Gr upA
Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin: »Če bo energetska kriza trajala še dolgo, bomo jeseni spet morali dražiti meso.«
V	lasti sklada tudi Valji Group
V	prvih dneh maja sta se v sodni register kot nova lastnika družbe Valji Group iz Štor vpisala sklad ECM Partnerji, ki ima malo manj kot 100-odstotni delež, in podjetje Daan. Valji Group so bili v večinski lasti družine Štrlekar, ki je to podjetje tako kot že nekaj let prej družbo Valji izgubila zaradi prevelikih dolgov.
Osnovno dejavnost družbe Valji Group predstavljata posredovanje pri izvozu izdelkov, ki jih proizvajajo Valji, ter opravljanje storitev za to podjetje. Leta 2019 se je v Valjih Group začel postopek prisilne poravnave, ki so ga predlagali Valji kot njihov največji upnik. Poleg družine Štrlekar, ki je uradno obvladovala 51 odstotkov družbe, je bilo drugi največji delničar Valjev Group skrivnostno podjetje New Machines and Technologies s karibskega otoka Dominika.
Sklad ECM Partnerji (nekdanji Elements skladi) je po skorajšnjem propadu ter prisilni poravnavi predlani iz finančnih težav rešil Valje, in sicer tako, da je del svojih terjatev do podjetja pretvoril v lastniški delež. Leta 2020 je štorsko podjetje prodal avstrijski družbi Rudolf Weinberger Holding, ki sodi med vodilne proizvajalce valjev v svetu. Enako kot v Valje, torej s pretvorbo terjatev v lastniški delež, je sklad vstopil tudi v Valje Group. Kaj bo naredil s to družbo, še ni znano.	JI
Najmanjše
■ V	■	/-» I ■	■
znižanje v Celju in Velenju
V Sloveniji se je aprila brezposelnost spet znižala. Na republiškem zavodu za zaposlovanje je bilo prijavljenih 58.081 oseb, kar je 4,1 odstotka manj kor marca in 26,7 odstotka manj kot aprila lani. Tako nizke brezposelnosti v samostojni Sloveniji še ni bilo.
Najmanj, manj kot na državni ravni, se je aprila brezposelnost znižala v občinah, ki sodijo v celjsko in velenjsko območno službo zavoda za zaposlovanje. V Celju je bilo v primerjavi z marcem registriranih 3,3 odstotka manj brezposelnih oseb, v Velenju je bila brezposelnost nižja za 2,8 odstotka. V primerjavi z lanskim aprilom se je v celjski območni službi, kjer so konec letošnjega aprila v svojih registrih imeli zapisanih 6.393 brezposelnih oseb, brezposelnost znižala za 24 odstotkov. V Velenju, kjer je bilo aprila 3.530 brezposelnih oseb, se je v zadnjem letu brezposelnost zmanjšala za 18,9 odstotka.	JI
Konec maja nov upravni odbor zbornice
Člani Regionalne gospodarske zbornice Celje bodo na seji skupščine, ki bo konec maja, volili nov upravni odbor in nadzorni svet.
V upravni odbor zbornice je bilo pred petimi leti izvoljenih 29 predstavnikov podjetij, vendar marsikaterega od teh podjetij danes ni več. Na primer Izletnika, ki ga je prevzela družba Nomago, in Pivovarne Laško, ki se je z ljubljansko pivovarno Union združila v novo podjetje. Upravni odbor bo po novem najverjetneje štel 30 članov, kar je v skladu s statutom največje dopustno število.
Celjska gospodarska zbornica ima trenutno malo več kot 120 članov. Večinoma gre za podjetja, za članstvo v njej se je odločilo tudi nekaj samostojnih podjetnikov. Največ članov je zbornici zvestih od leta 2007, ko je postala samostojna pravna oseba. Ustanovnih članov zbornice je bilo 41 in kar tretjine teh podjetij danes ni več. Nekaj jih je šlo v stečaj, nekaj so jih prevzela druga podjetja.
Na skupščini bodo člani zbornice obravnavali tudi računovodsko poročilo in poročilo o delu v letu 2021, sprejeli program dela in finančni načrt za leto 2022 ter določili članarino za leto 2022. JI
GOSPODARSTVO
5
Slaba banka je začela pospešeno prodajati terjatve in lastniške deleže v podjetjih
Kmalu razpis za prodajo Thermane?
Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki že več kot desetletje kroji usodo številnih podjetij tudi na Celjskem, naj bi v skladu z zakonom konec leta potekel »rok trajanja«. Zato v zadnjem času pospešeno išče kupce za terjatve, ki jih ima do posameznih podjetij, ter za lastniške deleže v nekaterih družbah. Med drugim naj bi kmalu objavila tudi ponudbo za prodajo laške Thermane, katere stoodstotna lastnica je že nekaj let.
JANJA INTIHAR
Konec aprila je DUTB objavila večja razpisa za prodajo dveh svežnjev terjatev. V prvem je za malo več kot 400 milijonov evrov terjatev do šestnajstih podjetij, vrednost drugega svežnja, ki vključuje terjatve do dvanajstih pravnih oseb, je malo manj kot 71 milijonov evrov. Za katera podjetja gre, v Ljubljani ne razkrivajo. Kot so zapisali v razpisu, je pogoj za razkritje družb in višine njihovih terjatev podpis dogovora o nerazkrivanju informacij, ki ga bo slaba banka zainteresiranim ponudnikom poslala na njihovo pisno zahtevo. Po neuradnih informacijah naj bi bila med podjetji, katerih
terjatve prodaja slaba banka, tudi velenjski Fori in Vegrad v stečaju. Rok za oddajo ponudb je 25. maj za prvi sveženj in 26. maj za drugega.
Slaba banka išče kupca tudi za vse terjatve, ki jih ima do podjetja Engrotuš, zavezujoče ponudbe bo zbirala do 26. maja. Konec marca so terjatve z obrestmi znašale malo manj kot 2,4 milijona evrov.
Za delnice cinkarne dva ponudnika?
V začetku marca je Družba za upravljanje terjatev bank objavila razpis za prodajo delnic, ki jih ima v Cinkarni Celje. Gre za 104.504 delnice ali malo manj kot 13-odstotni
lastniški delež. Zavezujoče ponudbe je sprejemala do 6. aprila, tisti, ki so jih poslali, so morali plačati pol milijona evrov varščine. Ob objavi so v DUTB napovedali, da bodo najboljšega ponudnika izbra-
li v štirih tednih po končanem razpisu. To pomeni, da bi moral biti kupec znan že v teh dneh, vendar naj bi bila odločitev o morebitni prodaji sprejeta šele do sredine junija. Po neuradnih informacijah
je DUTB na pogajanja povabila dva ponudnika.
Slaba banka je delnice Cinkarne Celje pridobila leta 2016 po stečaju družbe Zvon Ena Holding. Od takrat je delnice večkrat poskušala prodati, a je bila pri tem neuspešna. Leta 2017 je manjši konzorcij, ki ga je vodila, želel prodati 25-odstotni delež cinkarne, a je poskus propadel. Svoj delež je nato poskusila prodati konec leta 2020. Ponudbo je poslal le en vlagatelj, a ga je zavrnila.
Delnice so slabi banki zagotavljale 13,3 odstotka glasovalnih pravic, ki pa jih je letos izgubila, ker v šestih letih, odkar jih je pridobila,
Družba za upravljanje terjatev bank naj bi kmalu objavila ponudbo za prodajo laške Thermane. (Foto: SHERPA)
teh vrednostnih papirjev ni prodala. Tako namreč določa Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.
Nič več pomembna državna naložba
Do konca maja naj bi DUTB objavila tudi razpis za prodajo laške Thermane, ki je ena njenih glavnih turističnih naložb. Družba je malo manj kot 100-odstotni delež v Thermani uradno pridobila januarja 2016, ko je v postopku prisilne poravnave velik del svojih terjatev do laškega zdraviliškega podjetja pretvorila v kapital. Pri tem je iz Thermane izrinila male delničarje, ki so, prepričani, da je bila insolventnost ustvarjena umetno, sprožili več sodnih postopkov, ki pa so jih izgubili. Decembra leta 2019 je slaba banka postala lastnica še drugih delnic družbe.
Thermana je bila več let na seznamu turističnih družb, ki naj bi jih država združila v turistični holding. V njem naj bi bilo osem podjetij, od tega tri s Celjskega - ob Thermani še zreški Unitur in Terme Olimia, v katerih ima slaba banka 4-odstotni lastniški delež. Terme Olimia so sicer od lani v 100-odstotni lasti države oziroma njenih družb. Zamisel o ustanovitvi državnega turističnega holdinga je začela zamirati konec lanskega leta, do takrat pa DUTB laškega zdravilišča ni uvrščala med naložbe, ki bi jih rada čim prej prodala.
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Tradicionalna prireditev Levček poje in pleše, ko se predstavijo skupine, ki delujejo v okviru obogatitvenih dejavnosti vrtca (pevski zbori, orffove skupine, skupine ljudskih plesov ...), je bila letos obarvana s praznovanjem dvajsetletnice. Nastopili so tudi nekdanji varovanci vrtca in dijaki predšolske vzgoje Gimnazije Celje - Center. Otroke je v vrtcih naslednji dan pričakalo sladko presenečenje. Ob koncu šolskega leta bo izšlo še slavnostno glasilo, oktobra naj bi bila zahvalna maša v cerkvi sv. Danijela.
CELJE - Dvajset let Vrtca Danijelov levček
Drugačen in poseben
Pred tednom se je zagotovo orosilo marsikatero oko staršev in drugih sorodnikov, ki so v Modri dvorani Celjskega sejma spremljali prisrčne nastope malčkov iz vseh treh enot Vrtca Danijelov levček. Tradicionalna prireditev Levček poje in pleše, ki jo je bilo po dveletnem premoru mogoče spet pripraviti, je bila tokrat še bolj praznična, saj je vrtec z njo opozoril na letošnji jubilej - dvajset let delovanja.
TATJANA CVIRN
»Začetki so bili negotovi,« je v govoru na prireditvi spomnila ravnateljica Renata Koštomaj, »a upravičili smo zaupanje mnogih staršev in z njimi delali ter se trudili za dobro otrok.«
Ustanovitelj vrtca je bil opat Marjan Jezernik, ki je s takratno direktorico vrtca Tino Gril uresničil idejo o odprtju drugačnega, zasebnega katoliškega vrtca v Celju. Vrtec deluje kot organizacijska enota Opatijskega zavoda Celje in ima tri enote: poleg Centra v Aškerčevi ulici v Celju še enoto Slomšek na Hudinji, ki je zaživela leta 2007, in od leta 2009 tudi enoto v Vojniku.
Zadovoljstvo
staršev
»Smo eden največjih katoliških vrtcev v Sloveniji in smo veseli, ker imamo oddelke ves čas polne. Trenutno jih
je enajst, v njih je približno 180 otrok vseh starosti,« pravi Renata Koštomaj, ki meni, da je zadovoljstvo otrok in staršev najboljša reklama za vpis. »Starši večinoma izberejo vrtec zaradi njegove drugačnosti in posebnosti, saj nudi otokom vzgojo na osnovi katoliških vrednot. Nekateri so se odločili za nas tudi zaradi pomanjkanja prostora v javnem vrtcu in so ostali, ker so bili zadovoljni. Tudi potem ko gredo v šolo, dobivamo pozitivne povratne informacije, da so ti otroci drugačni, da imajo neke vrednote,« pravi ravnateljica in ob tem poudarja, da je osnovni program enak kot v javnih vrtcih. »Vrtec mora otrokom omogočiti takšno
okolje in pogoje, da lahko razvijajo svoje sposobnosti. Posebnosti našega vrtca se kažejo v obogatitvenih in nadstandardnih dejavnostih, ki jih nudimo. Med slednjimi so katoliške vsebine, imamo tudi letovanje otrok pred vstopom v šolo, medtem ko so obogatitvne dejavnosti povezane tudi z okoljem, kjer enota deluje: sodelujemo na primer s Hermanovim brlogom, knjižnico ...«
Tudi za jesen so podatki o vpisu dobri, čeprav bo letos iz vrtca v šolo odšlo kar 53 otrok, kar je največ v zgodovini vrtca. »Pričakovali smo, da morda vseh mest ne bomo takoj zapolnili, a ni strahu, saj imamo kar nekaj prošenj še za kasnejše vpise.«
Pretehta vsebina
Delovanje vrtca v treh krajih je glede organizacije dela in vodenja kar zahtevno, pravi ravnateljica, zato o širitvah ali novih enotah v vodstvu ne razmišljajo. »Vsaka enota deluje v svojem posebnem okolju, z njim živi in se z njim drugače povezuje, kar je treba upoštevati pri načr-
tovanju dejavnosti,« pravi ravnateljica.
Trudijo se za racionalno kadrovsko zasedbo. Med 28 zaposlenimi so večinoma strokovni delavci. »Tudi v zasebnem vrtcu smo dolžni upoštevati veljavno zakonodajo in naši zaposleni imajo takšne plače kot v javnih vrtcih. Se pa strinjam, da so plače pomočnic vzgojiteljic glede na zahtevnost in odgovornost res prenizke. Ravnatelji opozarjamo na to problematiko,« pravi Koštomajeva.
Za starše je bivanje otroka v zasebnem vrtcu kljub vsemu nekoliko dražje kot v javnem vrtcu. A kot pravi Ko-štomajeva, je vsebina tista, ki pri mnogih pretehta. Občine za otroka v zasebnem vrtcu prispevajo le 85 odstotkov sredstev, ki jih izračunajo na podlagi cene istovrstnega programa javnega vrtca, drugo morajo prispevati starši. Enako velja tudi za otroke v obeh celjskih enotah, medtem ko ima vrtec v Vojniku koncesijo, saj v javnem vrtcu tam ni na voljo dovolj prostora.
Foto: arhiv vrtca
»Naši zaposleni tega ne počnejo zaradi denarja, ampak delajo s srcem in z ljubeznijo, kar jim vračajo otroci in starši s svojimi odzivi. V tem je smisel našega poklica, ki je v bistvu poslanstvo.«
Med dišavnicami
■	I ■ v v ■
in zelišči
ŽALEC - Konec tedna je bilo v vrtu zdravilnih in aro-matičnih rastlin ponovno živahno. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je pripravil tradicionalna dneva odprtih vrat. Dogajanje se je začelo v petek dopoldne in se končalo v soboto popoldne. Ste si najbolj tipične dišavnice in zelišča z različnih koncev sveta ogledali tudi vi? Če ste pozabili ali preprosto niste vedeli za dogajanje, lahko vrt obiščete tudi druge dni.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo je leta 2018 vrt prestavil na novo lokacijo in ga posodobil. Skupaj rastejo rastline, ki so dobre za urogenitalni predel, pljuča, srce, kožo, živce in imunski sistem. Vmes je nekaj tematskih gredic. Ena je zasajena z dišavnicami, spet na drugi rastejo medonosna zelišča, na tretji zelišča, ki jih uporabljamo v biodinamiki. Ogledati si je mogoče še knajpova zelišča, zelišča, ki jih je uporabljala Hildegarda, in tista, ki jih uporabljamo v homeopatiji. Ne manjkajo niti tujerodna. »Inštitut želi z dnevoma odprtih vrat zelišča in njihove pozitivne vplive na počutje ljudi približati širši javnosti. Obiskovalci lahko spoznajo marsikaj, kar počnemo zaposleni,« je pojasnila vodja vrta mag. Nataša Ferant.
Ko gredice oživijo
V dveh dneh se ob tej priložnosti na vrtu zvrsti več zanimivih in uporabnih predavanj. Na njih običajno spregovori kakšen strokovnjak s področja zelišč. Letos je bila v petek popoldne pravljična ura na temo zelišč z Barbaro Čeh. V soboto dopoldne je zeliščarka in kmetica Tatjana Buzeti predstavila svojo poslovno pot. Sobotno popoldne je popestrila strokovnjakinja in redna obiskovalka vrta Miša Pušenjak, ki je spregovorila o vrtninah in zeliščih ter o tem, kako jih sadimo in kaj imajo od tega sobivanja eni in drugi. Dneve odprtih vrat je sklenila Marija Kočevar, ki se je dotaknila domače pridelanih semen, pri katerih se vse začne.
Na začetku je v vrtu raslo štirideset različnih zelišč, sčasoma so ga razširili na tristo zdravilnih aromatičnih rastlin. Nekajkrat so vrt razširili in vanj zasadili še nekaj grmovnic in dreves.
ŠO
Na južnem delu so zasajena slovenska tradicionalna zelišča, na severnem delu zelišča iz drugih krajev Evrope in sveta.
Znan nov lastnik kampa Jezero
VELENJE - V začetku tedna so iz Premogovnika Velenje vendarle sporočili ime novega lastnika kampa Jezero. To je Rajko Fajmot, ki se ukvarja z oddajanjem nepremičnin in je javnosti bolj znan kot nekdanji direktor upravniških storitev podjetja Habit, bil je tudi predsednik Združenja upravnikov nepremičnin. Za kamp, ki ga je tudi Mestna občina Velenje označila za strateško naložbo, a se na zadnjem razpisu za nakup ni potegovala, je Fajmot odštel 1,05 milijona evrov.
Zanimivo je, da je v sporoči- kampa pripravili v velenjskem nov lastnik kampa prihaja iz lu za javnost, ki so ga o prodaji premogovniku, zapisano, da Ankarana. Razkrili so vrednost
Premogovnik Velenje je potrdil prodajo kampa Jezero in razkril novega lastnika. To je podjetnik Rajko Fajmot, ki se ukvarja z nepremičninami. (Foto: PV)
nakupa in ob tem zapisali: »Kupec ima s kampom velikopotezne načrte in je že začel pripravljati vse potrebno, da bo kompleks čim prej zaživel ter dobil primerno vsebino.«
Navedli so še, da so tudi tokrat najprimernejšega kupca iskali s pomočjo javnega zbiranja ponudb. Tokrat so zanimanje za nakup izkazali trije ponudniki, zato so z vsemi izvedli še en krog pogajanj. Vsi so bili za kamp pripravljeni plačati več kot je bila izhodiščna cena, ki jo je Premogovnik Velenje določil pri 755.000 evrov, velenjska občina pa v tem postopku ni uveljavljala zakonske predkupne pravice. »Premogovnik Velenje vse nepremičnine prodaja z načinom javnega zbiranja ponudb in pri tem spoštuje načela zakonitosti, razvidnosti in gospodarnosti ter enake obravnave vseh
udeležencev,« so še poudarili v premogovniku.
Iz velenjske občine so v sporočilu za javnost pojasnili, zakaj se niso odločili za uveljavljanje predkupne pravice: »Če bi se odločili za nakup po 400 tisoč evrov višji ceni, bi morali nekatere načrtovane naložbe ustaviti.« Takrat so tudi spomnili, da je še vedno na sodišču odprta tožba, ki jo je občina marca vložila proti Premogovniku Velenje zaradi nesklenitve pogodbe za zemljišče in nepremičnine, ki v naravi predstavljajo kamp ob Velenjskem jezeru. Na podlagi predlanskega razpisa je namreč občina uveljavljala predkupno pravico v višini 650.480 evrov, do sklenitve pogodbe pa nato ni prišlo. »Postopek čaka na nadaljnjo sodno obravnavo. Tožbo bomo nadaljevali, če pa bomo ugotovili razvojni po-
tencial novega lastnika, bomo razmislili o njenem umiku,« so takrat še navedli v občini.
V sodelovanju z
znanim gostincem
Fajmot, ki se na naše klice ne odziva, naj bi kamp ponovno obudil v sodelovanju z znanim gostincem Iztokom Bezjakom, ki je najemnik priljubljenega bara Plaža Žlajfer ob Velenjskem jezeru. Bezjak namigovanj ni želel komentirati, dejal je le, da bo v 14 dneh podana skupna izjava za javnost.
Te informacije v javnosti neuradno krožijo že od začetka aprila. Enako tudi ta, da naj bi Bezjak sporazumno prekinil najemno pogodbo za Plažo Žlajfer, saj da v občini želijo ohraniti konkurenčnost gostinske ponudbe ob jezeru.
LKK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
LAŠKO - Možnosti za pridobitev občinskih sredstev
Občina deli denar
V Občini Laško je trenutno aktualnih več razpisov, na katere se lahko občani prijavijo za pridobitev sofinancerskih sredstev. Finančne pomoči občine si lahko obetajo tisti, ki za letos načrtujejo nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav, prenavljajo stavbe v starem mestnem jedru Laškega, stopajo na svojo poslovno pot, študirajo v tujini, in tisti, ki se jim bo družina povečala za novega člana. Občina Laško denarno pomoč nudi tudi socialno ogroženim učencem za sofinanciranje prehrane med šolskim letom ter sofinancira šole v naravi in tabore. Omogoča tudi subvencioniranje zdravstvenih in socialnih kolonij v Celjskem domu v Baški.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
»Postajamo vedno bolj ekološko osveščeni in prav je, da tistim, ki ne morejo biti pri-
ključeni na centralni kanalizacijski sistem, omogočimo nakup male čistilne naprave.
Za to vsako leto v občinskem proračunu namenimo sredstva, objavimo razpis in tako
prispevamo k čistejšemu okolju,« pravi župan Občine Laško Franc Zdolšek. Letos je občina zagotovila deset tisoč evrov. Višina subvencije znaša šeststo do tisoč dvesto evrov, odvisno od števila populacijskih enot. Rok za oddajo vlog je 28. oktober.
Občina Laško sofinancira tudi obnovo stavb v starem mestnem jedru Laškega. Objavila je javni razpis, nanj se lahko prijavijo lastniki ali solastniki stavb v starem mestnem jedru, ki nameravajo letos obnoviti fasado in/ali streho. Za finančne spodbude so v občinskem proračunu zagotovljena dodatna sredstva v skupni višini 25 tisoč evrov. Do sofinanciranja so upravičene naložbe, ki so se začele po 1. januarju letos in bodo končane najkasneje do 30. oktobra letos. Vlagatelji lahko vlogo oddajo do konca junija.
Sredstva za
podjetnike
Aktualen je tudi javni razpis za dodeljevanje finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma v občini Laško. »Malim podjetnikom, ki začenjajo svojo poslovno pot, vsako leto podelimo kar nekaj finančnih sredstev. Doslej se je vsako leto izkazalo, da so bila naša vlaganja dobra in da marsikateri podjetnik, ki mu je občina v preteklosti finančno pomagala, uspešno deluje,« je zadovoljen Zdol-šek.
V proračunu Občine Laško je za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma v občini na voljo 35 tisoč evrov, in sicer 15 tisočakov za sofinanciranje samozaposlo-vanja in odpiranja novih delovnih mest ter 20 tisoč evrov za sofinanciranje materialnih in nematerialnih naložb. Rok za oddajo vlog je konec maja.
Pomoč socialno
ogroženim
Otroci iz laške občine bodo letošnje poletje ponovno letovali v Celjskem domu v Baški na otoku Krku. Letovanje Občina Laško organizira v sodelovanju z Mestno občino Celje in družbo Celeia. Župan Franc Zdolšek upa, da se bo prijavilo čim več otrok, ki se bodo na letovanju naužili morskih radosti. Ker marsikateri starš plačila letovanja ne zmore, bo tudi tu občina priskočila na pomoč. Otroci iz socialno šibkejših družin lahko do 20. maja oddajo vlogo za subvencioniranje. Polna cena za deset dni letovanja je 430 evrov. Cena letovanja za otroke z zdravstvenimi težavami (na prijavnici mora zdravnik izpolniti podatke o otroku za zdravstveno kolonijo) za deset dni znaša 147 evrov. Prijavnice so na voljo v osnovnih šolah v občini Laško ter tudi na spletni strani Občine Laško.
Za denarno pomoč lahko zaprosijo tudi starši ali skrbniki socialno ogroženih otrok, ki obiskujejo OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice ali OŠ Primoža Trubarja La-
ško. Občina jim pomaga pri sofinanciranju prehrane med šolskim letom ter sofinancira šolo v naravi in tabor.
Do enkratne denarne pomoči v izjemnih primerih so upravičeni tudi posamezniki ali družine, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje ali se niso po lastni krivdi znašli v hudi finančni stiski (bodisi zaradi bolezni, dolgotrajnega zdravljenja, nenadne izgube zaposlitve, smrti družinskega člana, ki je preživljal družino ...) ter ne morejo poravnati najnujnejših življenjskih obveznosti. Občina denarne pomoči v tem primeru ne izplača v gotovini, ampak je pomoč funkcionalna.
Študij v tujini in
rojstvo
Občina Laško dodeljuje tudi enkratno denarno pomoč za študij v tujini izjemno nadarjenim posameznikom, če ugled tuje šole ali mentorja zagotavlja visoko kakovost izobrazbe in smer ter program študija pomembno prispevata k dosedanjim študijskim dosežkom kandidata. Vlagatelj mora imeti status študenta in ne sme biti starejši od trideset let, povprečje od drugega letnika mora znašati najmanj osem.
Starši novorojenčkov v laški občini prejmejo enkratno denarno pomoč, in sicer 200 evrov za prvega otroka, 225 evrov za drugega in 250 evrov za tretjega ter vsakega naslednjega otroka.
V Šoštanju spet tekmovanje najboljših žerjavistov
ŠOŠTANJ - Šaleška dolina bo spet gostila zanimivo tekmovanje. Konec maja bo v Šoštanju tradicionalno, že četrto evropsko tekmovanje žerjavistov. Tekmovanje je s častnim pokroviteljstvom podprl predsednik republike Borut Pahor.
Poklic žerjavista je razburljiv in raznolik, a prinaša tudi veliko odgovornosti. Različne plati poklica poznajo tisti, ki delujejo v tej panogi in se vsakodnevno srečujejo z velikimi žerjavi ter dvigalkami na gradbišču. Športno-kulturno društvo Šoštanj želi, da bi ta zanimiv poklic predstavili širši javnosti, zato bo organiziralo že četrto evropsko tekmovanje žerjavistov, ki bo v soboto, 28. maja 2022, ob 15. uri na nogometnem stadionu v Šoštanju.
Letošnja prireditev ne bo imela zgolj tekmovalnega značaja, temveč tudi dobrodelno noto. Kot je pojasnil pobudnik dogodka Adnan Saličević Laky, bodo zbrana sredstva namenili ukrajinskim otrokom, ki potrebujejo pomoč.
LKK
Spretnosti bodo žerjavisti v Šoštanju prikazali 28. maja (Foto: Pixabay)
Odkrivanje vesolja s pomočjo Noordunga
VITANJE - Vesolje je prostor številnih raziskovanj in ugibanj, kaj bo prinesel razvoj, kdo ga bo lahko uspešneje osvajal in kako. Velesile si pri tem želijo zagotoviti pomemben vpliv, saj vesolje skriva neslutene možnosti.
O Nasinem sporazumu Artemis, ki predvideva raziskovanje Lune s komercialnimi in mednarodnimi partnerji, je v vitanj-skem Centru Noordung pred kratkim predavala Rebecca Bre-snik, glavna zastopnica Nase za pravna vprašanja, povezana z Mednarodno vesoljsko postajo. Ob koncu predavanja je organizatorje presenetila in jim predala delovno obleko svojega moža, astronavta slovenskih korenin Randyja Bresnika, ki je sodeloval v dveh misijah. Njegova delovna obleka bo nekaj časa na ogled v centru v Vitanju.
Bresnik je pred leti obiskal Slovenijo in naše kraje, saj njegovi predniki izvirajo iz Zgornje Savinjske doline. Leta 2009 je prvič poletel v vesolje in na Mednarodni vesoljski postaji preživel enajst dni. Druga misija je trajala 139 dni in se je končala decembra 2017. Na njej je iz vesolja fotografiral tudi Slovenijo, Ljubljano in Bled, s seboj je vzel zastavici Ljubnega in Luč.	TC, foto: arhiv Centra Noordung
Rebecca Bresnik je delovno obleko svojega moža predala direktorju Centra Noordung Dominiku Koboldu.

f " ^
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Spet kronično
pomanjkanje
zdravnikov
ROGAŠKA SLATINA - V kratkem času tri odpovedi »belih halj«
Civilna iniciativa Gibanje za Rogaško opozarja na pereče kadrovske razmere v tamkajšnji zdravstveni postaji, ki sodi pod okrilje Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah. Odpoved je namreč v kratkem času dala že tretja zdravnica, ki je bila zaposlena v omenjenem javnem zavodu. V Občini Rogaška Slatina pravijo, da so zadnja leta z vodstvom ZD Šmarje pri Jelšah veliko vlagali v pridobivanje novega kadra. Vodstvo zdravstvenega doma razlog za odpovedi vidi v splošni neurejenosti zdravstva v slovenskem prostoru.
Vodstvo šmarskega zdravstvenega doma očitno čaka veliko dela pri iskanju zdravnikov, ki bodo skrbeli za bolnike v slatinski zdravstveni postaji.
Število zdravnikov v ZP Rogaška Slatina			
	Zaposleni v javnem zavodu	Zasebniki s podeljeno koncesijo	Pogodbeniki
Sredi leta 2021	3 timi	4,15 tima	
Maja 2022	1 zdravnica, ki odhaja,	4,15 tima	2
Vir: Občina Rogaška Slatina
TINA STRMČNIK
Civilna iniciativa Gibanje za Rogaško, ki se predstavlja kot skupina zaskrbljenih politično neopredeljenih občanov, v svojem zapisu na omrežju Facebo-ok omenja nedavno odpoved še ene zdravnice družinske medicine in svari, da se bo število občanov brez zdravnika močno povečalo. Iz zapisov iniciative ni znano, kdo jo predstavlja, je pa iz njih mogoče razbrati nekatere predvolilne obljube.
Vodja oddelka za družbene dejavnosti v slatinski ob-
činski upravi Polonca Golob Kovačič je pojasnila, da je zdravnica, ki je bila zaposlena v javnem zavodu, res dala odpoved konec preteklega tedna, svoje delo bo končala konec junija. Sredi leta 2021 so v tamkajšnji zdravstveni postaji za zdravstveno oskrbo občanov skrbeli štirje kon-cesionarji in trije zdravniki, zaposleni v javnem zavodu. Zdaj so tam poleg zdravnice, ki bo junija odšla, trenutno dejavni dva pogodbena
zdravnika in štirje koncesio-narji. Eden od koncesionarjev ima 1,5 programa koncesije.
Pomagale niso niti
višje plače
V zadnjih mesecih so odpoved v slatinski zdravstveni postaji torej dali trije zdravniki, zaposleni v javnem zavodu, ki so pod okriljem te ustanove opravili tudi specializacijo. Tega v slatinski občinski upravi niso pričakovali, saj so zadnja leta z vodstvom ZD Šmarje pri Jelšah veliko vlagali v pridobivanje novega kadra. »Omogočili smo jim, da so že na začetku zaposlitve pridobili pet plačnih razredov. Enako smo ravnali v primeru zdravnice, ki smo jo zaposlili v začetku leta. V celoti smo na novo uredili ambulante v zdravstveni postaji. Pri urejanju ambulant smo upoštevali predvsem želje mladih zdravnikov.«
Direktor Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah mag.
Anton Zidar razloge za odhod zdravnikov vidi v splošni neurejenosti zdravstva v slovenskem prostoru. »Gre za neurejen sistem plač, pomanjkanje zdravnikov splošne in družinske medicine ter premalo dejavno reševanje te problematike na ravni države.«
Le koncesije ali javni zavod?
V Gibanju za Rogaško menijo, da v zdravstveni postaji ne bi imeli težav z zdravniki, če bi občina pred nekaj me-
seci enemu od njih podelila koncesijo. Polonca Golob Kovačič je pojasnila, da je bila občina v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti ob prenehanju koncesije to dolžna najprej ponuditi javnemu zavodu. Slednji je program prevzel, v vmesnem času je podpisal pogodbo z zdravnico.
Omenila je še, da slatinska občina glede na sprejeto strategijo želi, da bi javni zavod ostal osrednji izvajalec zdravstvene storitve na tamkaj-
šnjem območju. Tudi zato si je z vodstvom zdravstvenega doma prizadevala za vrnitev koncesij v javni zavod. Tako želja občine, kot želja zdravstvenega doma je, da bi bilo število zdravnikov, zaposlenih v javnem zavodu, in število koncesionarjev čim bolj enakovredno. »Tako namreč na našem območju ohranjamo organizatorja primarnega zdravstva oz. skupne službe zdravstvenega doma.«
Foto: Arhiv NT (Andraž Purg - GrupA)
V spomin na dan zmage
Predsednik Pahor je na dan zmage v Topolšici izpostavil, da evropska ideja, katere del smo tudi ponosni Slovenci, že skoraj osemdeset let varuje naš mir, varnost in blaginjo. (Foto: FB)
TOPOLŠICA, LETUŠ - V obeh krajih so v ponedeljek pripravili slovesnosti ob dnevu zmage. Prvi korak h kapitulaciji se je zgodil v Letušu, kjer je podpolkovnik Ivan Dolničar vodil zahtevna pogajanja z nemškim generalpolkovnikom Aleksandrom Löhrom, ki je nato še isti dan v Topol-šici podpisal zapisnik o kapitulaciji nemške vojske v jugovzhodni Evropi, kar je pomenilo uradni konec druge svetovne vojne v takratni Jugoslaviji in celotni jugovzhodni Evropi.
Krajevna skupnost Topolši-ca v sodelovanju z občinama Šoštanj in Velenje ob tej priložnosti vsako leto pripravi slovesnost ob dnevu zmage. Letošnji slavnostni govornik je bil predsednik države Borut Pahor, goste sta nagovorila tudi oba župana. Kot je ob tej priložnosti povedal predsednik države Borut Pahor, sta dan zmage in dan Evrope povezana bolj, kot si mislimo. Pred 77 leti so namreč dobre sile porazile slabe, med dobrimi silami je bila tudi Slovenija, je dejal. »Bili smo na pravi strani zgodovine, ko je človeštvo doseglo moralno dno, čeprav se vsi ne spominjamo druge svetovne vojne enako. Na njenem pogorišču je zrasla ideja nikdar
več vojn,« je izpostavil Pahor. Šoštanjski župan Darko Menih je opozoril, da vseh strahot druge svetovne vojne in vojne v Ukrajini ne smemo nikdar pozabiti. Grozote teh vojn smo dolžni predstaviti zanamcem. Pri tem velenjski župan Peter Dermol meni, da bi celotna slovenska politika morala naznaniti Topol-šico kot posebno mesto. Zanj je dan zmage nad fašizmom spomin in opomin na pretekla dogajanja, na nas pa je, da iščemo vzporednice s časom pred 77 leti. Pred slovesnostjo so Pahor, Menih, Dermol in predsednica Krajevne skupnosti Topolšica Petra Lipič-nik položili vence pri spominskem obeležju, posvečenem talcem in padlim borcem, žrtvam fašizma iz Topolšice 1941-45.
Svoboda in
neizprosen boj
V Letušu je bilo v ponedeljek 13. srečanje borcev in udeležencev NOB. Slavnostni govornik je bil Zvone Dragan, prejemnik zlate plakete ZZB NOB Slovenije in dolgoletni jugoslovanski ter slovenski veleposlanik v Pekingu, Pragi, Bratislavi in Varšavi. V govoru je med drugim izpostavil, da nekateri dan zmage vztrajno potiskajo v pozabo. »Med glavnimi vrednotami
»Delati moramo za prihodnost naših otrok in zanamcev. Boriti se moramo za pravičen prehod Šaleške doline iz premoga, za nova delovna mesta in socialno varnost,« je izpostavil Peter Dermol.
NOB sta svoboda in neizprosen boj za preživetje naroda. OF in partizanski boj ne bi bila nikoli uspešna, če ne bi imela masovne, vseljudske podpore. Zato se s ponosom in hvaležnostjo spominjamo herojstva številnih Slovencev in Slovenk, ki so se brez osebnih in družinskih kalkulacij odločno uprli okupatorju, ki je nameraval uničiti slovenski narod,« je med drugim izpostavil Dragan, ki se je ob koncu govora dotaknil tudi ustanavljanja nove vlade in državnega zbora, ki ju čakajo izjemno zahtevne naloge. Obiskovalce sta nagovorila tudi župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, ki se je v krajšem nagovoru dotaknil vojne v Ukrajini, in hči pokojnega generala Ivana Dolničarja dr. Eva Dolničar Šivic.
ŠO
»Bili smo na pravi strani zgodovine, ko je človeštvo doseglo moralno dno, čeprav se vsi ne spominjamo druge svetovne vojne
■	k i	•	• v v •	a • a •	• i i	v	•	•
enako. Na njenem pogorišču je zrasla ideja nikdar več vojn,« je v Topolšici izpostavil Borut Pahor.
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Teden Rdečega križa Slovenije
»Skupaj smo neustavljivi!«
Ta teden je teden Rdečega križa Slovenije, ki ima letos prav poseben slogan Skupaj smo neustavljivi. Zato želi ta organizacija tudi letos poudariti, kako pomembno je sodelovanje z nacionalnimi in lokalnimi ustanovami, a tudi s posamezniki, saj ljudje le skupaj pokažemo, da je pomoč lahko večja in da krepi odpornost skupnosti ter družbeno povezanost.
SIMONA ŠOLINIČ
»V izrednih razmerah, v katerih smo zaradi pandemije živeli približno dve leti, ob očitnih podnebnih spremembah, ki se kažejo kot poplave, suše, vetrolomi, toča in druge ujme, ob sporu v Ukrajini ter aktualnih razmerah, ki sprožajo verižne reakcije v gospodarskem in socialnem razvoju, smo priča pospešeni rasti števila ljudi, ki so v stiski, razseljeni ali živijo pod pragom revščine ter potrebujejo našo solidarnost in pomoč. Časi niso lahki, a vendar vsako težko obdobje prinaša tudi žarke upanja, ki v obliki solidarnosti posije-jo in nam vsem skupaj dajo energijo,« je v svoji poslanici ob tednu Rdečega križa Slovenije sporočila predsednica Rdečega križa Slovenije mag. Vesna Mikuž.
Velik pečat Rdečemu križu dajejo tudi njegova območna
združenja, ki v teh dneh pripravljajo ogromno aktivnosti, s katerimi želijo prav tako poudariti zavedanje, kako pomembna je ta organizacija v času stiske in nesreč. »V tem tednu slovenski javnosti sporočamo, da vsaka, tudi najbogatejša družba potrebuje prostovoljce in humanitarne organizacije, ki jih povezujejo, saj smo prav mi, sodržavljani, sosedje in naključni mimoidoči, nepogrešljivi, ko je treba pomagati komu med nami. K svoji dejavnosti želimo pritegniti nove prostovoljce, krvodajalce in donatorje. Pripravljamo številne dogodke, da bi svoje poslanstvo in dejavnost predstavili kar največ posameznikom. Vse dogodke območnih združenj, tudi s Celjskega, objavljamo na svojih spletnih straneh. Večinoma naše krajevne organizacije pripravljajo
- IV -
Ker so bili ti odbori izvanredno delavni in ker je bila darež-ljivost prebivalstva nad vse velika, se je posrečilo v Tednu Rdečega Križa nabrati ogromno svoto 226.986 K jI v v kronovini, čije prebivalstvo je, kakor obče znano, neimovito. Sijajneje bi izven strelskih jarkov ostalo prebivalstvo dežele Kranjske ne moglo bolj izpričati svojega patriotskega mišljenja in svoje da-režljivosti. Saj zavzema Vojvodina Kranjska s svojimi 525.925 prebivalci na podlagi tega uspeha med vsemi avstrijskimi kro-novinami drugo mesto.
Donos Tedna Rdečega Križa se je po zgoraj označenem ključu odkazal pristojnim dobrodelnim zakladom.
Glavni odbor.

CГПЗ)
V tednu Rdečega križa Slovenije je v skladu z zakonom pri vsaki vozovnici v medkrajevnem in mednarodnem letalskem, železniškem, ladijskem in avtobusnem prometu ter pri vsaki poštni pošiljki obračunan prispevek za Rdeči križ v višini 0,17 evra. Zbrana sredstva bodo namenjena za humanitarno dejavnost RKS ter plačilo stroškov organizacije tedna Rdečega križa. Lani so tako v enem tednu zbrali malo več kot 312 tisoč evrov.
Rdeči križ Slovenije ima izjemno tradicijo.
Eden od 210 prebivalcev Slovenije je lani prostovoljno delal pri Rdečem križu Slovenije, kar je več kot 10 tisoč ljudi.
Prostovoljci Rdečega križa Slovenije so poleg nudenja socialne, materialne in druge pomoči, sodelovanja pri obnovi domov po požarih in drugih nesrečah, pri urejanju življenjskih razmer posameznikov, potrebnih pomoči, in pri organizaciji krvodajalskih akcij pomembno sodelovali tudi v boju proti epidemiji in pri zbiranju sredstev za pomoč prizadetim v potresih na Hrvaškem. S temi oblikami pomoči so dosegli vsakega desetega prebivalca Slovenije.
Vsak 18. prebivalec Slovenije je že prejel eno od oblik materialne pomoči Rdečega križa Slovenije.
Več kot 114 tisoč posameznikov je prejelo hrano. Skupaj to pomeni tri tisoč ton hrane, higienskih izdelkov in oblačil. To je več kot 8,2 tone razdeljene materialne pomoči vsak dan v letu.
+
Teden Itftfega Križa, Kranjsko.
Od 30. aprila 1916 do 7. maja 1916.
Glavni odbor:
Predsednik:
Ces. svetnik arhitekt Ivan Mathian, c. in kr. dvorni založnik, komtur reda sv. Silvestra itd.
Odborniki:
Dr. Josip Ažman, odvetnik; Hans Krisper, veletržec; Emil Tönnies, tovarnar, vsi v Ljubljani.
Pisarniško osobje:
C. kr. profesor Oton Wohanka, c. kr. enolet. prostov., korporal v 27. črn. pol.; stud. jur. Gustav Wrinskele, c. kr. enolet. prostov. v 17. peh. pol.; gdčna. Ela Stopar in Erna Škof.
brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola, prikaze temeljnih postopkov oživljanja in zbirajo hrano za socialno ogrožene prebivalce,« pravi sekretar žalskega območnega združenja Rdečega križa Matjaž Črešnovar.
Rdeči križ Slovenije je humanitarna organizacija z največjo mrežo prostovoljcev. Številni strokovnjaki pravijo, da je seznanjanje z vrednotami v zgodnjem obdobju otroštva in odraščanja ključnega
pomena, zato v teh dneh več kot štiristo mentorjev krožkov Rdečega križa v več kot tristo osnovnih šolah po Sloveniji skrbi, da se s humanimi vrednotami soočijo tudi najmlajši.
Svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca je vsako leto 8. maja. To je bil rojstni dan ustanovitelja gibanja Henrija Dunanta.
Pričakujejo obnovo
ROGAŠKA SLATINA - Občina je Ministrstvu RS za infrastrukturo oziroma pristojni direkciji dala pobudo za obnovo državnih cest, ki so v slabem stanju in v zadnjem obdobju niso bile obnovljene.
Župan mag. Branko Kidrič je na potrebno obnovo dveh odsekov državnih cest opozoril ob vladnem obisku lani. Gre za obnovo 1,3 kilometra dolgega odseka ceste Podplat-Rogatec od Tekačevega do odcepa za Kamno Gorco in za obnovo trikilometrskega odseka od križišča v Podplatu do začetka obnovljenega odseka ceste na Pečici na cesti Polj-čane-Podplat.
Občina v letošnjem in prihodnjem letu pričakuje gradnjo daljinske kolesarske povezave od Tekačevega do križišča v Podplatu ter do odcepa za Brezje. Zaradi gradnje kolesarske povezave neposredno ob glavni cesti bo treba zgraditi oporne zidove in nov most. Da bo izvajalec del poskrbel za primerno odvodnjavanje, bo moral večkrat prekopati državno cesto. Zato sta se občina in direkcija za infrastrukturo dogovorili za obnovo omenjenega odseka ceste v letu 2023, torej po končani gradnji daljinskih kolesarskih povezav. Še letos bo obnovljen 1,7-kilometrski odsek od odcepa za Brezje oziroma Zgornji Gabernik do naselja Pečica.	TS
Ugodneje na bazen
PREBOLD - Odprtje tamkajšnjega bazena je predvideno za prihodnji mesec.
Občina Prebold bo po novem socialno ogroženim in invalidnim občanom omogočila nakup letne vstopnice za Bazen Prebold po ceni 10 evrov. Organiziranim skupinam organizacij za podporo ranljivim skupinam bodo ob nakupu več kot desetih kart priznali 30 odstotkov popusta. Ob nakupu več kot petdesetih kart bo popust 50 odstotkov.	ŠO
Fontana je obnovljena
ROGAŠKA SLATINA - Fontana v Zdraviliškem parku, ki je bila nazadnje obnovljena pred približno desetletjem, ima svežo podobo.
Na ovoju fontane, ki je izdelan iz materiala, imenovanega teraco, so se zaradi spremenljivih vremenskih pogojev pojavile razpoke, del ovoja je odpadel. Občina je obnovo zaupala podjetju Opus z Vrhnike, ki je odstranilo venec teraco ter izdelalo novega. Med drugim je poskrbelo še za izolacijski in zaščitni premaz. Obnova je bila vredna približno 23 tisoč evrov. TS
Za lažjo skrb za naravo
KOZJE - Vlada je v načrt razvojnih programov uvrstila projekt z naslovom Investicije ohranjanja narave. V sklopu tega projekta bo denar namenila izvajalcem državnih javnih služb s področja ohranjanja narave. Del denarja bo med drugim namenila tudi Kozjanskemu parku.
Vlada bo za naložbe na področju ohranjanja narave namenila približno 639 tisoč evrov. S tem želi zagotoviti pogoje za nemoteno delovanje javne službe na področju ohranjanja narave, za izvajanje naravovarstvenih in razvojnih nalog in izpolnjevanje drugih zakonskih obveznosti javnih zavodov, ki se ukvarjajo z ohranjanjem narave. Kozjanski regijski park bo v sklopu tega projekta letos prejel 137 tisoč evrov. Od tega bo 110 tisoč evrov namenjenih za obnovo Tončkine hiše v Podsredi, ki bo preurejena v informacijsko središče Kozjanskega parka, 27 tisočakov bo namenjenih nakupu računalniške in programske opreme, nakupu ognjevarne omare ter podaljšanju blagovne znamke.
TS
Hitro in preprosto do testa na covid-19 s pisnim potrdilom
Hitro in PCR-testiranje na covid-19 v ZD Celje
Hitro in PCR-testiranje izvajamo v Zdravstvenem domu Celje za reševalno postajo v Gregorčičevi ulici 5 od ponedeljka do petka med 7. in 10. ter 11. in 14. uro. Ob koncih tedna in praznikih testiranj NE izvajamo.
Hitro testiranje brez naročanja
Cena samoplačniškega hitrega testa je 7 evrov.
•	Za simptomatske osebe oz. osebe, ki so doma opravile samotestiranje in bile pozitivne, in osebe, ki želijo prekiniti izolacijo 7. dan, so testi plačani iz proračuna RS (PKP5).
•	Če potrebujete EU-digitalno potrdilo, je dostopno v aplikaciji zVem. Lahko tudi prosite osebje ZD Celje, da vam ga izda brezplačno.
•	Hitro testiranje proti covidu-19 je možno samo ob dokazilu osebnega dokumenta s fotografijo in kartico zdravstvenega zavarovanja.
Samoplačniško PCR-testiranje tudi za športnike, podjetja in skupine
Naročila sprejemamo na pcr.hitritesti@zd-celje.si. Cena samoplačniškega PCR-brisa je 80 evrov. Za samoplačniški PCR-test in tudi če vas je na odvzem PCR-brisa napotil osebni zdravnik, morate imeti s sabo osebni dokument.
Več informacij o testiranjih na covid-19 najdete na spletni strani www.zd-celie.si.
10
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Po dveh letih spet Evropska vas
Projekt, ki se je ohranil le v Celju
Pisane stojnice, ozaljšane z barvami evropskih držav in s predmeti, po katerih jih prepoznamo, so v ponedeljek, na dan zmage nad nacizmom in fašizmom in v počastitev dneva Evrope, prinesle vsaj za nekaj ur kanček evropskega utripa na Glavni trg v Celju. Že dolgo ni bilo na enem mestu na ogled toliko odličnih izdelkov otroške ustvarjalnosti in toliko mladostne energije, ki se je prenašala tudi na mimoidoče.
TATJANA CVIRN
Na zaključni prireditvi projekta Evropska vas se je predstavilo 36 vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter nekaterih drugih zavodov, ki so med letom spoznavali izbrano deželo in ustvarjali z njo povezane izdelke. »Ko predstavljamo različne države evropske družine, poskušamo opozoriti na podobnosti in razlike, ki nas delajo edinstvene in bogate, saj skupaj tvorimo veliko in pisano družino dobronamernih in prijaznih narodov, kar je lahko zgled drugim državam po svetu,« je o prireditvi zapisal Aleksander Verhovšek, ravnatelj III. OŠ Celje, letošnje koordinatorice projekta.
Mestna občina Celje kot edina v Sloveniji še vedno podpira projekt, ki je drugje izgubil zagon. V Celju bo prihodnje leto doživel polnoletnost. V času epidemije osrednje prireditve v živo ni bilo mogoče izpeljati, a projekt ni zamrl. V ponedeljek je ponovno zablestel v vsej svoji živobarvnosti, pestrosti in zanimivosti, saj so mladi prikazali svojo ustvarjalnost ne le na stojnicah, ampak tudi na odru, kamor so s pomočjo mentorjev prinesli delček glasbeno-ple-snega duha evropskih dežel.
Ponosni Slovenci in
Evropejci
Zbrane so pozdravili Bojan Šrot, župan MO Celje, dr. Si-
mona Kustec, ministrica za	Župan Šrot je čestital vsem,
izobraževanje, znanost in	ki so pripravili edinstven do-
šport, ter Borut Pahor, pred-	godek. Ob tem je poudaril, da
sednik RS.	sta bogastvo Evrope njena ra-
znolikost in pestrost. »Njene vrednote so tiste, ki jih moramo spoštovati: solidarnost, strpnost, sožitje med narodi, povezovanje in sodelovanje.« Izrazil je upanje, da bo kmalu končana tudi vojna na mejah skupne Evrope.
Ministrica Kustec je poudarila, da je projekt Evropska vas eden tistih, ki ga je treba spodbujati. »Evropa
temelji na boju za mir, sodelovanje in boljši jutri, kar je tudi temeljni pomen znanja. Z njegovo pomočjo bodo mladi postajali borci za mir, pravice, enakost in bodo dobri drug do drugega,« je prepričana.
»Bodimo ponosni Slovenci in Evropejci,« je pozval predsednik Pahor in opozoril, da je pomembno, da otroci v EU
vidijo nekaj, kar jim zbuja upanje. »Za nas je pomembno, da ta širša domovina obstane, se krepi in razvija. Evropska ideja namreč povezuje in združuje, zato imamo že osemdeset let mir.« Zaželel je, da bi tudi v Ukrajini dočakali svoj dan zmage in se nekoč priključili evropski ideji.
Foto: SHERPA
V projektu sodelujejo tudi vrtci, a tam je delo nekoliko drugačno kot v šolah, je povedala Ksenija Kršlin, vzgojiteljica v Vrtcu Zarja: »Spoznavamo Slovenijo, ker jo je otrokom lažje približati. Letos smo za temo izbrali gasilstvo. Otroci so si ogledali gasilski dom, povabili smo gasilce v vrtec ... Nato so ustvarjali na različnih področjih.«
Plesni del predstavitve Italije, ki ga je pripravila III. OŠ Celje, je navdušil goste in obiskovalce.
Učenci OŠ Dramlje se niso odločili za predstavitev velikih slovenskih mest, ampak so izdelali maketo domače cerkve sv. Uršule, ki je marsikdo ne pozna, kot je ugotovila mentorica Sabina Maček. »Nastajala je tri tedne, ker je na njej veliko podrobnosti, izdelali so jo petošolci.«
Glorija Jager, 8. razred OŠ Vojnik (desno): »Na stojnici smo predstavili norveško vas, izdelano iz naravnih materialov. Na kulturnem dnevu so sodelovali vsi razredi in nato smo najlepše izdelke izbrali za stojnico. Norveško sem že prej malo poznala, a sem se še veliko novega naučila.« Na odru so otroci predstavili norveški ples.
Poševni stolp v Pisi je tudi v Celju kar dobro zdržal, za kar so poskrbeli v III. OŠ Celje. Mentorica Helena Brezovnik je povedala, da so učenci imeli veliko dejavnosti, Italijo so spoznavali med poukom, imeli so italijanski tehniški dan, delavnice ... »Idej ne zmanjka, saj imamo vsako leto drugo državo in vsaka je po svoje zanimiva.«
Stojnica OŠ Marjana Nemca Radeče je predstavljala Španijo. Učenki sta na odru celo zaplesali flamenko. Mentorica Maja Trobiš je povedala, da šola rada sodeluje v različnih projektih, s katerimi učenci največ pridobijo in pri katerih pridejo do izraza vsi skriti talenti otrok.
KULTURA
11
Zapojmo skupaj
Po nedavno uspešno končanem mladinskem pevskem festivalu bodo jutri zvečer v Celjskem domu pripravili območno revijo odraslih pevskih zborov Zapojmo skupaj. Glasba bo tudi tokrat podobno kot v preteklih letih združila pevske zbore iz občin Dobrna, Štore, Vojnik in Celje.
LUKA ŽERJAV
Kot smo že poročali, je tradicija mladinskega pevskega festivala v Celju zaradi ko-ronskih razsežnosti v letu 2020 potihnila. Gre sicer za pevski manifest, ki v knežjem mestu traja že od leta 1946. Organizacijo dogodka sta letos prevzela Gimnazija Celje - Center in Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje ob podpori JSKD. Slednji je prevzel tudi organizacijo že tradicionalne območne revije odraslih pevskih zborov Zapojmo skupaj.
Jutri bo v Celjskem domu nastopilo več kot 400 pevcev in pevk iz 20 zborov celjske območne izpostave. Nastope bo strokovno spremljal Tomaž Habe, ki bo namenil poseben poudarek pozitivni motivaciji pevk in pevcev. Glavni namen tovrstnih druženj je, da zbori ohranjajo pevsko dejavnost in da v svoje vrste vabijo nove pevce. V zborih podpirajo ter si prizadevajo tudi za med-generacijska druženja, zato ne gre samo za druženja in
zbore po starostnih generacijah. Tudi pri nas podobno kot drugod v Sloveniji mlade pevce iščejo po tako imenovani prijateljski liniji, ko pevci nove moči iščejo tudi v krogu prijateljev in znancev. Prireditev ima tudi na našem območju dolgoletno tradicijo. Tovrstna območna srečanja sicer organizirajo po vsej državi.
Prilagojen otroški zborovski Bum
Reviji odraslih zborov bo sledila še območna revija otroških pevskih zborov, območni zborovski Bum 2022, ki ga bodo pripravili 25. maja ob 17. uri v lapidariju celjske knjižnice. Osnovna sprememba vseh letošnjih območnih revij JSKD je, da jih bodo pripravi-
li v obliki skupnega petja ob glasbeni spremljavi z enotnim repertoarjem in brez strokovnega spremljanja. Želja organizatorja je tudi, da bi čim več nastopov izvedli na prostem. Pri JSKD so ob ponovni obuditvi pevskih druženj po državi zapisali: »Že leta spodbujamo in spremljamo množično udej-stvovanje, vrednotimo dosežke naših zborov in pripravljamo
zelo kakovostne izobraževalne programe - daljše izobraževalne oblike za bolj poglobljeno znanje zborovodij in pevcev ter krajše tematske seminarje.« Ob tem v JSKD dodajo, da sistematično ukvarjanje z zborovsko glasbo, najbolj razširjeno obliko ljubiteljske dejavnosti v Sloveniji, v kateri je vključenih kar 64 tisoč pevcev, izhaja iz dolgoletne tradicije.
Plesalke Malega Harlekina v predstavi Muc išče čarovnico
V
Čarovnice in velikani
Preteklo soboto so v Knjižnici pri Mišku Knjižku pripravili tradicionalno zabavo za najmlajše in njihove starše. Prvotno so načrtovali, da bo dogodek na ploščadi pred knjižnico, a so ga zaradi slabe vremenske napovedi prestavili v notranje prostore knjižnice, ki so jih z zelo dobrim obiskom in s smehom napolnili otroci različnih generacij. Tudi tokrat je bila zabava v znamenju lutk in plesa.
Dogodek so poleg Osrednje knjižnice Celje - Knjižnice pri Mišku Knjižku pripravili Gledališče Pravljičarna, plesno društvo Mali Harlekin in Škratovo lutkovno gledališče. Plesalke in plesalci Malega Harlekina so odplesali plesno zgodbo Muc išče čarovnico. Za koreo-
grafijo predstave so poskrbele plesne pedagoginje in koreografinje, predšolske otroke vodi Vida Vovk Pezdir, plesne pripravnice Tanja Verglez, braslovški oddelek Ana Vovk Pezdir in balet Metka Feguš. Škratovo lutkovno gledališče je navdušilo otroško občinstvo s krajšo izvedbo predstave Veliki dobrodušni velikan po literarni predlogi Roalda Dahla. Za dobro počutje vseh obiskovalcev so organizatorji poskrbeli tudi s ponudbo okusnih palačink. Sodeč po dobrem odzivu najmlajših obiskovalcev, ki so z bučnimi aplavzi in s smehom pospremili nastopajoče, je dogodek dosegel namen, so izpostavili organizatorji.
LŽ, foto: SHERPA
En češnjev cvet
Savinjčani brali že petnajsto sezono
Medobčinska splošna knjižnica Žalec je s svojimi zvestimi člani v ponedeljek zvečer v Domu II. slovenskega tabora Žalec končala letošnjo sezono projekta Savinjčani beremo, s katerim že od leta 2007 spodbuja branje pri odraslih. Letošnja glasbena gostja prireditve je bila Manca Izmajlova, ki je obenem tudi avtorica knjige Vdihni življenje s polnimi pljuči, ki so jo v sklopu letošnjega branja prebirali Savinjčani.
Na letošnji zaključni prireditvi so se z izborom najbolj značilnih in najbolj znanih pesmi spomnili stoletnice rojstva Karla Destovnika - Ka-juha. Njegova poezija je bila rdeča nit letošnje Noči knjige, 23. aprila, tudi v Žalcu. Prisotne so pesmi navdušile, zato jih je knjižnica nekaj vključila v ponedeljkov program, kjer so jih recitirale knjižničarke
žalske knjižnice. Pripravile so tudi prijetno presenečenje. Obiskovalci so na odru doma II. slovenskega tabora prvič občudovali ples ob drogu. Zaplesala je Ukrajinka Zina Vovk, ki že 17 let živi v občini Braslovče, kjer ima zelo uspešno plesno šolo.
Le peščica moških
V projektu Savinjčani beremo je prvo leto sodelovalo 90 bralcev, leto pred korono več kot 300. Letos je bralo 232 Savinjčanov. »Kot zanimivost, med njimi je bilo trideset moških. Tudi na žalost že pokojni gospod Meglič je bil vedno zraven. Letos je prvi oddal poročilo o prebranih knjigah. Kot bi slutil ...« je povedala direktorica žalske knjižnice Jolanda Železnik, ki jo veseli, da projekt branja povezuje vseh šest občin Spodnje Savinjske
doline. Vsakokrat berejo od 20. novembra, dneva slovenskih splošnih knjižnic, do naslednjega maja, ko imajo zaključno srečanje z avtorji knjig, ki so jih prebrali.
Z aktualno
tematiko
Žalska knjižnica na seznam branja uvrsti nagrajene ali nominirane knjige, knjige avtorjev, ki praznujejo jubilej, in knjige z aktualno vsebino - letos so to bile knjige o varovanju planeta, covidu, stiskah beguncev ... Vedno doda še delo kakšnega domačina - letos so brali pesniški opus Žalčanke Nuše Ilovar. »Mnogi napišejo poročilo o prebranem (prebrali naj bi vsaj pet knjig), pri čemer poročilo ni pogoj za druženje na zaključni prireditvi,« še dodaja direktorica.
ŠO
Pomladni koncert je Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju pod vodstvom Tomaža Marčiča tokrat posvetil stoletnici rojstva Karla Destovnika - Kajuha. En češnjev cvet se imenuje nocojšnji glasbeni dogodek ob 19. uri v celjskem Narodnem domu.
Na »Kajuhovi« gimnaziji so se zaradi povezanosti s pesnikom in borcem odločili, da se bodo letos s koncertom njegovih uglasbenih pesmi poklonili spominu nanj. »Ko sem raziskoval, koliko uglasbitev je na voljo, se je nabralo kar nekaj pesmi,« pravi Tomaž Marčič. Skupno bo na koncertu zazvenelo dvanajst pesmi. A vseh ne bo izvedel gimnazijski zbor, ampak tudi gost, Akademski pevski zbor Kajuh. Gre za premierni nastop 35-članske zasedbe, ki je začela delovati januarja letos in jo sestavljajo nekdanji pevci gimnazijskega zbora.
Večina skladb, ki bodo izvedene, je bila napisana za mešani zbor, za nekatere, ki so bile predvidene za drugačne izvedbe, je Marčič pripravil priredbe. APZ Kajuh bo krstno izvedel skladbo dijaka Tadeja Drnovška, ki je na novo uglasbil pesem Bosa pojdiva.
Koncert ima tudi dobrodelno noto, saj bodo prostovoljni prispevki namenjeni šolskemu skladu za pomoč dijakom.
TC
Knjižničarke Medobčinske splošne knjižnice Žalec so v ponedeljek zvečer na zaključni prireditvi bralnega projekta Savinjčani beremo recitirale Kajuhovo poezijo. (Foto: TT)
12
NAŠA TEMA
znali in bili
Učenje nas spremlja vse življenje. Prinaša nam znanja in spretnosti, da smo lahko ustvarjalni na vseh področjih in da se znamo prilagajati spremembam. Številne oblike izobraževanja, ki so pri nas na voljo odraslim, lahko pomagajo pri doseganju formalne izobrazbe, kariernih ciljev, pri dodatnem usposabljanju za uspešnejše spopadanje z izzivi na delovnem mestu ali zgolj pri krepitvi samozavesti in veselja ob novih znanjih. Zgodbe tistih, ki so dosegli svoj cilj, so navdihujoče.
Vseživljenjsko učenje: izbira ali nuja?
Da bi vedeli
bolj zadovoljni
TATJANA CVIRN
Slovenija je bila pred leti v evropskem vrhu po deležu vk čenih prebivalcev v oblike vseživljenjskega učenja, zadnja leta se ta delež zmanjšuje. Vzroki so različni, pogosto ljudje niti nimajo informacij, katere priložnosti so na voljo. Kaj storiti, da bi se stvari spremenile? Ena od oblik promocije so že 27. Tedni vseživljenjskega učenja (TVU), ki so se začeli v ponedeljek in se bodo končali 12. junija. V tem času se bo po Sloveniji zvrstilo približno osem tisoč različnih brezplačnih izobraževalnih in drugih dogodkov.	Foto: Pixabay
V Sloveniji se je v letu 2020 udeleževalo formalnega in/ ali neformalnega izobraževanja 8,4 odstotka odraslih, tj. oseb, starih od 25 do 64 let, kar je bil najnižji delež v zadnjih 10 letih in tudi nekoliko nižji od povprečja v celotni EU (9,2 odstotka). Najvišje vrednosti tega kazalnika so izkazovale skandinavske in najnižje vzhodnoevropske države. (Vir: Surs)
Zakaj je pri odraslih manj zanimanja za učenje?
»Katera znanja in spretnosti bomo potrebovali čez leta, kako se bomo odzivali na nove razmere, krize, starajočo družbo, okoljske težave ...? Odgovor je v vseživljenjsko-sti učenja, da bi vedeli, da bi znali delati in kakovostno bivati v skupnosti ter da bi osebnostni rasli,« je nujnost nenehnega učenja strnila dr. Nataša Potočnik, direktorica Andragoškega centra Slovenije (ACS), ki je vsakoletni koordinator TVU, s katerimi želi ACS s številnimi partnerji po Sloveniji prebujati radovednost in pri ljudeh zbuditi potrebo po učenju.
»Vseživljenjsko učenje ni rezervirano samo za odrasle, to ni nekaj, kar se začne po šolanju, ampak zadeva vse generacije. Bolj kot zgolj kopičenje informacij mora biti na vseh ravneh izobraževanja pomembno to, da imamo dobro razvite temeljne zmožnosti. Šele na teh lahko gradimo svoj nadaljnji razvoj,« je poudarila ob odprtju TVU v Celju.
Resolucija na ravni
države
»Odrasli se izobražujemo zaradi različnih razlogov: ker želimo povečati svoje zaposlitvene možnosti, ker bi se radi osebno ali poklicno razvijali ter pridobili prečna znanja in spretnosti (znanje tujih jezikov, osebna rast, učenje učenja, op. p.),« je na novinarski konferenci pred odprtjem TVU povedala mag. Nataša Kranjc, generalna direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih pri MIZŠ. Država spodbuja in podpira vseživljenjsko učenje, saj so potrebe odraslih po formalnem, neformalnem in priložnostnem izobraževanju vedno večje. Zato je ministrstvo pripravilo resolucijo o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v
Sloveniji do leta 2030, ki jo je marca sprejel DZ. Nacionalni program vključuje vse ravni izobraževanja in usposabljanja ter opredeljuje vlogo vseh vpletenih. »V letnem programu izobraževanja odraslih v okviru MIZŠ je za to letos predvidenih malo več kot 21 milijonov evrov,« je povedala Nataša Kranjc.
Pomembna je
promocija
»Slovenija zgledno namenja nenehno pozornost vse-življenjskemu učenju, pri tem imamo podporo ministrstva in izvajalcev,« se je strinjala Nataša Potočnik in dodala, da bi bilo dobro imeti celoletno kampanjo, ne le TVU, ki so sicer dragoceni v smislu, da ljudje vidijo, kakšne so sploh možnosti na tem področju. »A za to bi bilo treba nameniti tudi malo več denarja. Vključenost v izobraževanje odraslih namreč upada, zato ves čas preizkušamo nove promocijske pristope.«
Po podatkih evropskega statističnega urada je upad mogoče opaziti od leta 2016, ko je imela Slovenija najvišji delež vključenih v vseži-vljenjsko učenje, in sicer 12 odstotkov prebivalcev. »V vse-
življenjsko učenje, formalno ali neformalno, je bilo v letu 2020 vključenih 14,3 odstotka prebivalcev Slovenije, starih 15 ali več let. Ta odstotek se niža. Največji je med mladimi, s starostjo prebivalcev pričakovano pada,« navaja Surs. »Še posebej opazno se je znižal v letu 2020, prvem letu spopadanja s pandemijo covida-19 (glede na leto 2010 za več kot 8 odstotnih točk).«
»Tudi nas zanimajo razlogi za ta upad, saj se zdi, da delamo ogromno in da ni nekega rezultata,« meni mag. Zvonka Pangerc Pahernik, ki je nacionalna koordinator-ka TVU v ACS že od njegovih začetkov. »Osveščanje in
naša prizadevanja niso edini odgovor. Dejavnikov je veliko, med drugim je na upad vplival tudi covid,« meni in dodaja, da pogosto ljudje nimajo pravih informacij, katere priložnosti so jim na voljo, zato je po njenem mnenju promocija pomembna.
Prav TVU so najodmevnejša kampanja za promocijo vseži-vljenjskega učenja in povezujejo raznovrstne izvajalce in udeležence vseh generacij. »V petih tednih se bo letos zvrstilo osem tisoč dogodkov. S TVU dosežemo približno 10 odstotkov prebivalstva in še več s pomočjo medijev ter z virtu-alnimi kanali,« je dejala Nataša Potočnik. »Posebej si prizadevamo spodbujati vseživljenj-sko učenje pri tistih, ki zaradi težkih življenjskih okoliščin niso uspeli razviti temeljnih sposobnosti do te mere, da bi se vključevali v družbo in bili
njen pomemben član ter da bi prispevali tudi k boljši kakovosti lastnega življenja.«
Rezerve so v podjetjih?
Raziskava naj bi pokazala, kje so vzroki za upad zanima-
»Prepoznati bi morali, da vsako delovno mesto, ne glede na to, kaj počneš, zahteva dobro razvite temeljne zmožnosti, brez katerih tudi ni prave produktivnosti. Zato je pomembna osveščenost delodajalcev, da pustijo ljudi na izobraževanja,
»Bolj kot kadarkoli je treba sprejeti spremembe v družbi. Te potrebe in upad udeležbe v različnih oblikah izobraževanja kažejo, da naše delo ni končano,« je dejala Ines Stilin, direktorica LUC, območne koordinatorice TVU.
nja ljudi za učenje, menijo v ACS. »V resoluciji smo zapisali, da bomo vključenost precej povečali, in sicer za 10 odstotkov, zato moramo ugotoviti razloge za manjše zanimanje za učenje. Mogoče so možnosti rasti ob sodelovanju z delodajalci za izobraževanje na delovnem mestu,« meni Potočnikova.
jih spodbujajo ter jim kakšen izobraževalni dan plačajo. Država bi morala delodajalcem pomagati z olajšavami,« je razmišljala Nataša Potočnik in menila, da bodo izvajalci morali preučiti tudi, ali ljudje morda potrebujejo drugačne oblike izobraževanj, kot jih različne organizacije nudijo zdaj.
Na novinarski konferenci pred odprtjem TVU (z leve): mag. Nataša Kranjc, dr. Nataša Potočnik, Ines
Stilin, Tina Trstenjak in mag. Zvonka Pangerc Pahernik
NAŠA TEMA
13
»Moja radovednost še ni potešena«
OB ROBU
Vse je mogoče
Ko sem začela delati, je bilo dovolj, da sem znala za silo tipkati na pisalni stroj in da sem se naučila uporabljati velik in težek snemalnik. Spoznavanje s prvim računalnikom je bilo stresno in povezano s pritoževanjem, ali je to res nujno... A treba je bilo v korak s časom, tudi namesto težkega snemalnika sem na teren kmalu nosila TATJANA CVIRN lažji kasetofon in kasneje le še majhen snemalnik. Spomin na tiste čase je seveda nostalgičen, vendar to ne pomeni, da si želim vrnitve v čas pisalnih strojev, saj je jasno, da je sodobna tehnologija ne le spremenila naš način dela, ampak ga je tudi olajšala.
Podobno zagotovo velja tudi za številna druga področja, kjer je bil morda napredek v zadnjih desetletjih še hitrejši in je še bolj posegel v običajne delovne postopke ter od ljudi zahteval učenje, pridobivanje novih znanj in spretnosti. Vse tisto, kar nam je nekoč dala šola, ne zadošča več. To ne velja le za poklicno pot, ampak tudi za vsakodnevno spopadanje z vsemi novostmi, ki jih prinaša razvoj. Samo spomnite se, kaj vse ste se v zadnjih desetletjih morali naučiti, pa naj gre za uporabo pametnega telefona, za spletno bančništvo ali zgolj za navodila za nov kuhinjski aparat.
A možnosti učenja in izobraževanja je še nešteto. Le da ponavadi zmanjka volje in časa, da bi po napornem delovnem dnevu, ki se nenehno podaljšuje, človek sedel h knjigam. Včasih je ovira tudi pomanjkanje denarja, saj različni tečaji in delavnice večinoma niso brezplačni. A tisti, ki si trdno zastavijo cilje in želijo spremembo v svojem življenju, najdejo načine in poti. Dokaz so tudi letošnji prejemniki priznanj za zgledne učeče se posameznike.
Med letošnjimi petimi prejemniki priznanja iz Savinjske regije za dosežke na področju promocije znanja in učenja - nagrajenci so jih prejeli na odprtju TVU v petek v Celju - je bila tudi Aleksandra Škoflek iz Žalca. Njena zgodba je dokaz, da se učenje nikoli ne konča, če je človek radoveden in želi v življenju doseči nekaj več. Za nekoga, ki se je v Slovenijo priselil iz drugega okolja, je to zagotovo težje, a s pozitivno naravnanostjo in z močno voljo je mogoče marsikaj.
Aleksandra je pred 18 leti iz rodne Makedonije prvič prišla v Slovenijo. »Tisti, ki smo se pri študiju jezikoslovja učili tudi slovenščino, smo prišli na trimesečno prakso v Maribor,« se spominja. Tam je spoznala svojega kasnejšega moža. Vzplamtela je iskrica, ki sta jo ohranjala z dopisovanjem in obiski. V zadnjem letniku fakultete je zanosila in odločila sta se za skupno življenje v okolici Žalca. Aleksandra je želela končati študij in iskala je možnost, da bi to lahko storila v Sloveniji. Žal so bili postopki preveč zahtevni, saj ji večine opravljenega študija niso priznali.
Učenje za znanje, ne za izpite
Ko je sin začel obiskovati vrtec, je ugotovila, da ji je dolgčas in da si želi nove izzive in
znanja. Na zavodu za zaposlovanje so ji predlagali, da bi se izobraževala za delo z otroki, saj je že v Makedoniji veliko delala na tem področju. »Od 14. leta sem delala kot prostovoljka. Vodila sem različne delavnice, imela sem plesni studio. Ob tem sem se sama ves čas učila, in sicer jezike, karate, gimnastiko, šivanje in kvačkanje.« Vpisala se je v poklicni tečaj predšolske vzgoje na Upiju - ljudski univerzi Žalec, saj so ji tam priznali srednješolske predmete in je tako opravila devet pedagoških izpitov. Zavod je pokril stroške šolanja, kar je bilo zanjo lažje. Pri pouku ni imela težav, zataknilo se je le pri glasbeni teoriji, saj so ji manjkale osnove. Podobno je bilo tudi pri nekaterih sošolcih in Aleksandra je menila, da je prav, da zahtevajo pomoč. »Kot prostovoljka sem se naučila, da moram biti glasna, da moram spraševati, raziskovati. Ne želim se naučiti snovi le zato, da bi opravila izpit, ampak zato, da bi res nekaj znala,« poudarja odločna sogovornica. Upi je poskrbel za mentorja skupine in tako tudi pri tem predmetu ni bilo več težav. Nato je opravila še tečaj slovenščine za tujce, da bi znala čim bolj pravilno govoriti slovensko. Želela se je zaposliti kot pomočnica vzgojiteljice, a so ji načrte prekrižale težave z zdravjem.
Aleksandra Škoflek iz Žalca se počuti bogato ob vsem znanju, ki ga je že usvojila. Svoje veselje do učenja in znanja prenaša na druge. (Foto: TC)
V večgeneracijskem centru
A kljub temu ni obupala. Kot prostovoljka se je vključila v takratni družinski center na Upiju in vodila delavnice za otroke v času počitnic. Sodelovanje je preraslo v dolgoročnejše in zadnjih pet let, po rojstvu tretjega otroka, Aleksandra deluje kot prostovoljka v okviru Upijeve-ga večgeneracijskega centra Planet generacij. »Organizirali smo učno pomoč za otroke, poletno varstvo, s starejšimi smo kvačkale in šivale, pripravile modno revijo z Majo Štamol ...« Na Upiju se dobro počuti, zaposleni so jo sprejeli kot svojo. »Upi je zame neka varnostna mreža. Ko je moj načrt s službo padel v vodo, sem bila sicer razočarana, a sem si rekla, da imam še vedno Upi,
kjer lahko pomagam.« Pri tem se ji zdi dragoceno, da tako pridobiva nova znanja, kar je zanjo plačilo za trud. Pogosto pomaga priseljencem, da se lažje znajdejo v novem okolju.
Še posebej ponosna je, ker je bila izbrana za prejemnico letošnjega priznanja ob Tednih vseživljenjskega učenja. »Vse to delam za svoje veselje in zadovoljstvo, a sem ponosna, če kdo opazi moj trud.« Kot neke vrste nagrado za svoje delo sprejema tudi udeležbo na seminarju v Belgiji, kamor je odpotovala pred dnevi v okviru programa Erasmus+ in kjer se bo lahko srečala s prostovoljci iz drugih evropskih držav.
»Vse to delam za svoje veselje in zadovoljstvo, a sem ponosna, če kdo opazi moj trud.«
Še več ...
A Aleksandra si želi še več. »Rodila sem se z nekaterimi telesnimi težavami in sem dokaz, da je vse mogoče. Najlažje je reči, da nečesa ne zmoreš. Vsako stvar poskusim in če res ne gre, šele nato odneham.« V tem duhu vzgaja tudi svoje tri otroke. Moževa podpora pri tem je pomembna in dragocena, enako tudi pomoč »velike nove družine«, kot imenuje prijateljice, ki ji stojijo ob strani, ko jih potrebuje.
Zaveda se, da bo brez diplome težko našla službo, kakršno
bi želela, zato je leta 2019 vpisala študij ekonomije na MFDPŠ v Celju. Opravila je večino izpitov za prvi letnik. »A v času korone se je vse ustavilo, ker so se tudi otroci šolali od doma, v takšnih razmerah ni bilo mogoče študirati.« Upa, da bo letos lahko nadaljevala študij. »Ekonomijo sem izbrala, ker mi manjka znanje s tega področja.
Mislim, da bi se v marketingu kar dobro znašla. Lahko bi se lotila tudi kakšne svoje dejavnosti,« razmišlja o svoji prihodnosti in si želi predvsem delati z ljudmi ter ostati povezana z Upijem. »Moja radovednost še ni potešena, veliko stvari bi še rada počela,« pove s širokim nasmehom in doda, da trenutno trenira kikboks .
Tina Trstenjak, naša vrhunska judoistka, je večino življenja posvetila treningom. Šola je bila v tem času potisnjena malo ob stran.
»Imela sem težave s pridobivanjem izobrazbe, motivacija mi je upadla, za dve leti sem prekinila šolanje. Šport je bil vedno na prvem mestu. Judo mi je dal lekcijo za življenje. Šele kasneje sem se začela zavedati, da je pomembna tudi formalna izobrazba, in odločila sem se končati srednjo šolo.«
Spodbudo je našla na LUC, kjer jo je direktorica Ines Stilin nagovorila, naj opravi manjkajoče izpite. »Ko se je vpisala, smo vedeli, da bo to zah-
tevna pot, saj so njene športne obveznosti krojile njen izobraževalni proces,« je dejala Stili-nova. Tini je nazadnje uspelo dokončati šolo ter pridobiti trgovsko izobrazbo. »To štejem kot dodatno olimpijsko medaljo, torej imam zdaj kar tri!« je v smehu povzela svojo zgodbo simpatična Tina, dobitnica zlate medalje iz Ria (2016) in srebrne iz Tokia (2021). Pri
tem je premagala tudi težave z angleščino, ki ji je delala preglavice že v osnovni šoli. Pomagalo je tudi to, da se je na tekmovanjih morala z drugimi športnicami pogovarjati v angleščini, in sčasoma je imela vedno manj težav z jezikom. Danes je lahko Tina za zgled mnogim mladim, ki skušajo usklajevati športno in izobraževalno pot.
Barbara Veber je 17 let imela svoj frizerski salon. A ves čas je v njej tlela želja po dodatnem izobraževanju, želela je nekaj več.
Pri tem jo je ves čas spodbujala mama, ki je tudi imela svojo dejavnost in je dobro vedela, kaj pomeni nenehna skrb za lastno podjetje. »Rekla mi je, naj grem naprej v šolo, da ne bom ves čas samostojna podjetnica. Želela si je, da bi bila nekoč nekje zaposlena.« To je bila za Barbaro dodatna motivacija. Na Ljudski univerzi Celje so ji predstavili program logističnega tehnika (program 3 plus 2) in odločila se je za to izobraževanje, čeprav v začetku ni niti dobro vedela, kaj jo čaka. Lani je uspešno opra-
Barbara Veber je imela svoj frizerski salon, a je želela v življenju početi še kaj drugega. Končana srednja šola ji je odprla nove poti. (Foto: osebni arhiv)
vila poklicno maturo in nato dobila službo, kjer pravi, da resnično uživa. Resda delo ni povezano s področjem logistike, a to je ne moti. »Delam
kot zdravstvena administra-torka, a delo je zelo raznoliko, ne samo računalniško. Sem zelo srečna,« pripoveduje in se ob tem zaveda, da ji je izobraževanje odprlo pot do nove zaposlitve. »Kot frizerka bi težko dobila takšno službo.«
Da se je pravilno odločila, je pokazal čas epidemije, ko je bil njen frizerski salon dlje zaprt. Kljub temu ni bilo preprosto strankam sporočiti, da bo zaprla salon. »Zanimivo, da ga zdaj sploh ne pogrešam, zdi se mi, kot da tega nisem nikoli počela.«
Mini maturantski izlet
Priznava, da leta šolanja ob vodenju salona in ob družini niso bila preprosta. »Usklajevanje vsega je bilo naporno. Imam srečo, da sta mi partner in sin stala ob strani. Sin je bil sploh vesel, da se mora še mama ob nedeljah učiti. Z družino smo na koncu imeli mini maturantski izlet, da smo proslavili dogodek,« pripoveduje sogovornica, ki je bila zadovoljna tudi z dobrim sodelovanjem in s prilagodljivostjo luC.
Ko se je njeno izobraževanje bližalo koncu, je celo začutila, da bi se želela še kam vpisati, pri čemer so jo kot dobro učenko spodbujali tudi na LUC. »Ne vem še, kaj bom izbrala, a me vleče naprej, zdaj ko sem v nekem zagonu,« priznava ponosna na svoj dosežek. Vsem, ki niso zadovoljni s svojim položajem ali službo, svetuje: »Ne gre za to, da samo tarnaš, če nisi zadovoljen, dobro je nekaj narediti. Pomagam tistim, ki se še izobražujejo, jih spodbujam in vsem sporočam, da nikoli ni prepozno.«
Tina Trstenjak na odprtju TVU v Celjskem domu, kjer je prejela priznanje za uspešno končano izobraževanje. (Foto: SHERPA)
Kot tretja olimpijska medalja
Aleksandra Škoflek iz Žalca, Tina Trstenjak in Franci Pusar iz Celja, Tanja Burja iz Slovenskih Konjic in Edita Mlakar iz Rogaške Slatine so letošnji prejemniki priznanja za navdihujoče učeče se posameznike v regiji.
Želela je nekaj več
Krovna tema letošnjih TVU je Učenje je življenje - naj krepi in radosti! (Foto: Pixabay)
14
ZAPOSLOVANJE
trgotur
www.trgotur.si
CNC-operater m/ž (Ruše)
Od kandidata pričakujemo: IV. stopnjo strojne ali druge ustrezne tehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj na CNC-strojih, osnovno poznavanje del na računalniku, smisel za tehnologijo, procese in iskanje rešitev, natančnost in odgovornost do dela, ciljno usmerjenost, proaktivnost. Prijave zbiramo do 23. 5. 2022. Mega Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si.
Varilec (m) (Ruše)
Od kandidata pričakujemo: varjenje po postopku MAG (CO2), zaključeno poklicno šolo, skrajšan program, ali priučitev varjenja, šest mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na večizmensko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje tri mesece, delo v stabilnem podjetju, stimulativno in redno plačilo, možnosti za
strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 3. 6. 2022 Mega Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si.
Ključavničar (m) (Ruše)
Od kandidata pričakujemo: zaključeno srednjo šolo, smer ključavničar, ali s primerljivega, ustreznega področja, šest mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na večizmen-sko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje tri mesece, delo v stabilnem podjetju, stimulativno in redno plačilo, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 3. 6. 2022 Mega Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si.
Monter m/ž (Celje,
teren)
Opis delovnega mesta: montaže in demontaže skladiščnih šotorov in hal, postavitev in montaža prireditvenih šotorov, odrov ..., natovarjanje, raztovar-janje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in postavitvenimi listi, osnovno branje načrtov, delo na terenu po vsej Sloveniji. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno tehnično znanje, redoljubnost, natančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Prijave zbiramo do 30. 5. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Ključavničar / Varilec (delavec v proizvodnji) m/ž
Od kandidatov pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev, enoizmenski delovni čas - dopoldne, dolgoročno zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo 30. 5. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
3 MojeDelo
Monter - instalater strojnih instalacij m/ž, in izdelovalec-monter prezračevalnih kanalov m/ž ter pomočnik monterja oz. izdelovalca m/ž (Delo na terenu, Celje z okolico)
Delovne naloge: izvedba strojnih instalacij (ogrevanje, vodovod, prezračevanje, hlajenje). Delo v pozitivnem in urejenem delovnem okolju, zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo. Instalacije Raz-goršek, d. o. o., Plinarniška ulica
2,	3000 Celje. Prijave zbiramo do
3.	6. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Višji serviser za elektroniko (Trbovlje)
Sodelavec, ki ga iščemo, mora biti samoiniciativen, inovativen in ustvarjalen ter hkrati strokovno dosleden na različnih področjih, kot so razvoj izdelkov, priprava tehnologije, sodelovanje v različnih proizvodnih fazah, zagotavljanje kakovosti ter vzdrževanje in servis izdelkov. DEWESoft, d.o.o., Gabr-sko 11a, 1420 Trbovlje. Prijave zbiramo do 31. 5. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Čistilka m/ž (Velenje in Šoštanj)
Delo obsega: čiščenje poslovnih in trgovinskih prostorov v Velenju in Šoštanju. Delo poteka v deljenem delovnem času, in sicer na več lokacijah. Aktiva čiščenje, d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 15. 5. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Delavec v nečistem delu m/ž (Rogaška Slatina)
Opis delovnega mesta: prevzem perila, štetje, tehtanje, priprava na pranje v bobnastih pralnih strojih, nakladanje v vreče (trak) pralne linije ... Salesianer Miettex Periteks, d.o.o., Blatnica 2, 1236 TRZIN. Prijave zbiramo do 23. 5. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Kuhar (m/ž) (Terme Zreče)
Pričakujemo: IV. stopnjo gostinske, gastronomske ali druge smeri delovnega področja ... UNITUR, d.o.o., Cesta na Rogla 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 27. 5. 2022.
Podrobnosti na www.mojedelo. com.
Prodajni svetovalec (m/ž) (Velenje)
Delo izbranega kandidata bo obsegalo predvsem: prodajanje, svetovanje in informiranje kupcev, polnjenje in urejanje polic, reševanje reklamacij. Merkur trgovina, d.o.o., Cesta na okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 31. 5. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja računovodstva (m/ž) (Celje)
Vas veseli vodenje sodelavcev ter bi radi postali del prijetne ekipe v velikem stabilnem podjetju? Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 8. 6. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
Animator (m/ž) (Podčetrtek)
V svojo sredino vabimo energične, ustvarjalne in navdušujoče sodelavce za delovno mesto animator (m/ž). Terme Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 8. 6. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Posluževalec strojev (m/ž) (Celje)
Pričakujemo: osnovnošolsko ali višjo stopnjo izobrazbe, izkušnje v proizvodnih okoljih, opravljen izpit za B-kategorijo, izpit za viličarja ... Alpla Slovenija, d.o.o., Kotna ulica 5, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 8. 6. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Mojster (načrtovalec p/oizvodnje), 2 osebi (Šentjur)
Cilji delovnega mesta in pričakovani rezultati: doseganje kakovosti in terminskih načrtov, doseganje varnostnih standardov. Tegometall, oprema trgovin, d.o.o., Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 5. 6. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajno-tehnični, svetovalec (m/ž) (Žalec)
V podjetju SICO, d.o.o., največjem ponudniku storitev laserskega razreza in preoblikovanja pločevine v
Sloveniji, iščemo posameznika, ki bo zagotavljal prodajno-tehnično podporo in svetovanje na področju robustnih strojev, ki jih uporabljajo zadovoljni uporabniki v več kot 35 državah sveta. Te zanima tudi razgibano delo v Sloveniji in tujini? Če je odgovor pozitiven, se hitro prijavi. Sico, d.o.o., Arja vas 104, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 4. 6. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Svetovalec za prebivalstvo (m/ž) v PE Celje (poslovalnica Celje)
V Deželni banki Slovenije, d.d., iščemo novega sodelavca za opravljanje blagajniških opravil na blagajniškem okencu v poslovalnici, zato vam ponujamo možnost, da skupaj z nami uresničite svoje poslovne ambicije. K sodelovanju vabimo kandidate za delovno mesto: svetovalec za prebivalstvo (m/ž) v PE Celje (poslovalnica Celje). Deželna banka Slovenije, d.d., Kolodvorska ulica 9, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 5. 6. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Finančni knjigovodja (m/ž) (Ljubečna)
Vaše delo bo obsegalo: pripravo podatkov za letne bilance stanja / računovodske izkaze v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ... Šumer, d.o.o., Cesta v Celje 2, 3202 Ljubečna. Prijave zbiramo do 5. 6. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Viličarist - skladiščnik (m/ž) (Ljubečna)
Vaše delo bo obsegalo: prevzem, odvoz in dostavo blaga, sodelovanje z voznikom pri natovoru in raztovoru blaga, preverjanje opozorilnih oznak na embalažah pred manipulacijo, prevzem in odvoz blaga. Šumer, d.o.o., Cesta v Celje 2, 3202 Ljubečna. Prijave zbiramo do 5. 6. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodilni inženir za elektro področje (m/ž) (Velenje)
V podjetju Gorenje, d.o.o., v oddelku investicij iščemo novega sodelavca - »vodilnega inženirja za elektropodročje«. Gorenje, d.o.o., Partizanska 12, 3503 Velenje. Prija-
ve zbiramo do 4. 6. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Inženir za analitično podporo v telematiki (m/ž) (Celje)
Opis del in nalog: upravljanje in izvajanje zahtevkov strank s pomočjo sistema »ticketing« in neposrednega stika, spremljanje in optimizacija delovanja naprav Blue Traker po projektih z uporabo analitičnih metod, izvajanje tedenskih in mesečnih analiz delovanja naprav Blue Traker po flotah, podpora strankam s področja telematike, razne analize za potrebe oddelkov prodaja in razvoj. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom šest mesecev. Ema, d.o.o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 6. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
novi tednik
Vedno? г mm jI
radio celie
KRONIKA
15
Goljufi so vztrajni, sitni, a tudi prepričljivi
Vas neznanci nenehno kličejo iz tujine?
V zadnjem času so spet zelo pogosti sumljivi telefonski klici iz tujine na mobilni telefon ali celo na mobilno aplikacijo Viber. Gre za prevaro, ki spada v kategorijo lažnih klicev tehnične pomoči. Namen prevare je finančno oškodovanje, prejemniku klica lahko ukradejo tudi identiteto in pridobijo dostop do njegovega računalnika ali telefona. Takšne klice je najbolje spregledati, čeprav so klicatelji izredno vztrajni, pravijo pri projektu Varni na internetu, ki ga izvaja Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT.
SIMONA SOLINIC
Tovrstne prevare s klici niso nič novega, v angleško govorečih državah jih poznajo že od leta 2008, medtem ko so v Slovenijo goljufi prvič klicali leta 2013. Od takrat so te goljufije stalnica in se pojavljajo ter izginjajo v nekajmesečnih valovih. Klicatelji se v angleščini z močnim naglasom najpogosteje predstavijo kot Microsoftova tehnična pomoč. Sogovorniku razložijo, da nujno kličejo, ker njegov računalnik javlja napake oziroma alarme, ki naj bi bili posledica okužbe računalnika. »Klici največkrat prihajajo iz tujine, predvsem iz Velike Britanije. Lahko se prikaže tudi slovenska telefonska številka, vendar ne gre za klice iz Slovenije, saj so številke klicateljev ponarejene,« še dodajajo pri projektu Varni na internetu.
Glavni cilj tovrstnih prevar je torej finančna korist: podatki vaše kreditne kartice ali dostop do spletne banke, v nekaterih primerih tudi zloraba identitete za namen ustvarjanja računov v kriptomenjalnicah.
Kako prepoznati goljufe?
Če se klicatelj predstavi kot Microsoftova tehnična pomoč in zahteva oddaljen dostop do vašega računalnika, potem gre zagotovo za prevaro, saj predstavnik Microsofta nikoli ne prosi za dostop do sistema. Prav tako oseba ne bi smela nikoli dovoliti oddaljenega dostopa do svojega računalnika katerikoli drugi nepooblaščeni osebi. Predstavnik Microsofta tudi nikoli ne zahteva številke kreditne kartice ali celo dostopa do spletne banke, kar je še
en znak, da gre za poskus prevare. Znak, da gre za prevaro, je tudi, če oseba klic sprejme in se s klicateljem pogovarja - klicatelj zahteva posredovanje fotografij osebnih dokumentov. Čeprav vsi niso lahkoverni, se vendarle zgodi, da kdo pade v takšno mrežo goljufov. V tem primeru, še posebej če kdo neznancem posreduje podatke o svoji kreditni kartici ali dovoli dostop do spletne banke, mora nemudoma poklicati svojo banko in kartico blokirati. Če lastnik računalnika neznancem dovoli dostop do programov, bi moral izbrisati vse
aplikacije za oddaljen dostop, ki so bile nameščene, in narediti varnostno kopijo datotek, operacijski sistem pa preventivno ponastaviti na tovarniške nastavitve. Podobno velja, če kdo na mobilni telefon namesti aplikacije po navodilih neznancev. Nihče ne bi smel fotografirati svojih osebnih dokumentov in jih pošiljati po spletu, saj se v ozadju lahko skriva kraja identitete. Če kdo žrtev prepriča, da se v spletni kriptomenjalnici prijavi z osebnimi podatki in s fotografijami osebnih dokumentov, lahko kontaktira tudi kriptomenjalnico, da ji zapre račun. V nasprotnem primeru lahko goljufi račun, ki je odprt na vaše ime, zlorabijo za pranje denarja in izvajanje drugih kriminalnih dejanj.
Strokovnjaki za računalniško varnost uporabnikom, ki prejmejo takšen klic, svetujejo, naj pogovor preprosto prekinejo. Klicev naj ne vračajo, saj s tem lahko nastanejo dodatni stroški. Goljufi so lahko tudi zelo vztrajni in kličejo več dni zapored z različnih telefonskih številk, sploh če ste že kdaj odgovorili na njihov klic. Če se jim ne oglašate na telefon, bodo po nekaj dneh zelo verjetno nehali klicati.
Kako vas lahko ogoljufajo?
Med klicem po začetni predstavitvi klicatelj zahteva, da odprete programe, ki so del operacijskega sistema Windows. Ti programi prikazujejo nekatere napake. S tem vas klicatelji želijo prepričati, da imate računalnik okužen. Dejansko pa gre za povsem običajne napake, ki se zabeležijo v vsakem Windowsovem sistemu in ne vplivajo na pravilno delovanje računalnika.
Nato vam naročijo, da odprete neko spletno stran v brskalniku, s katere lahko na računalnik prenesete program, s katerim vam bodo pomagali pri odstranitvi okužbe. S tem programom goljufom omogočite popoln nadzor nad svojim računalnikom. V nadaljevanju vam ponudijo namestitev brezplačnega programa, ki naj bi odpravil vse napake in pospešil delovanje računalnika, vendar se izkaže, da je programu že potekla licenca in da ga morate vseeno plačati, zato zahtevajo podatke o kreditni kartici ali ponudijo pomoč pri plačilu, če jim omogočite dostop
do spletne banke. Pri tem vas poskušajo prepričati, da namestite dodatne aplikacije na pametni telefon, s čimer pridobijo tudi popoln dostop do telefona. Ko imajo podatke o kreditni kartici ali dostop do spletne banke na računalniku in hkrati tudi dostop do SMS-sporočil na telefonu, zakrijejo podatke na zaslonu računalnika in telefona ter izvedejo transakcijo vsega razpoložljivega denarja na nek tuj bančni račun.
Žrtev lahko celo prepričajo, da se registrira in identificira v eni od kriptomenjalnic. Bančno nakazilo nato opravijo na račun v kriptomenjalnici, ki je sicer registriran na vaše ime, ampak pod popolnim nadzorom goljufov. S tem se sled za denarjem hitro izgubi, žrtev ostane brez možnosti reklamacije transakcije na banki. Če ne želite sodelovati, lahko z oddaljenim dostopom tudi izbrišejo posamezne sistemske datoteke oziroma računalnik zablokirajo tako, da morate ob ponovnem zagonu vpisati geslo, ki ga ne poznate.
Rešili so ga iz Savinje
Minuli petek ob približno 19. uri so morali gasilci, policisti in reševalci posredovati na cesti Rimske Toplice-Zidani Most, kjer je v Savinjo zapeljal voznik osebnega avtomobila. Pri tem se je lažje poškodoval, na pomoč so mu nesebično priskočili štirje fantje, ki so nesrečo opazili iz drugega vozila.
Moški naj bi s ceste na nabrežino zapeljal zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo, nato je vozilo zdrselo v reko. Četverici mladih, ki so vozniku pomagali, se zahvaljujejo tudi na celjski policiji. Na kraju so bili tudi gasilci Gasilske enote Laško in PGE Celje, ki so kraj protinaletno in protipožarno zavarovali ter s pomočjo dvigala izvlekli uničeno osebno vozilo iz brezna na cestišče. Laški reševal-
ci so voznika nato odpeljali v celjsko bolnišnico.
Dan kasneje se je nesreča zgodila tudi v Začretu, kjer se je huje poškodoval voz-
nik osebnega vozila. 30-letni voznik, ki je vozil iz smeri Proseniškega proti Začretu, je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo izgubil oblast
nad vozilom in trčil v zaščitno ograjo. Vozilo se je takrat prevrnilo, voznik je padel iz njega. 30-letnik je bil v nesreči udeležen sam.

Prvi na kraju so bili štirje fantje, ki so poškodovanemu vozniku takoj priskočili na pomoč. (Foto: PGD Laško)
Dober odziv na usposabljanju
Pred tedni smo poročali, da so policisti pri fizičnem usmerjanju prometa v Celju opazili, da je znanje ljudi o policistovih znakih, če usmerja promet v križišču namesto semaforja, zelo slabo. Policijska uprava Celje in Javna agencija RS za varnost prometa sta zato pretekli teden na poligonu varne vožnje ZŠAM Ljubečna organizirali praktični prikaz usmerjanja prometa v križišču. V dveh urah se je na poligonu preizkusilo približno 40 prihodnjih voznikov različnih kategorij in tudi toliko učiteljev vožnje.
»V Sloveniji se vsako leto za voznike vseh vozniških kategorij usposablja približno 30 tisoč kandidatov. Policija in Agencija RS za varnost prometa zaznavata, da so situacije, ko v križiščih promet ureja policist, zelo redke, zato se vozniki v takšnih situacijah ne znajdejo najbolje, kar lahko ustvarja zastoje ali druge neljube dogodke na cestah,« pravijo na Policijski upravi Celje.
»Takšen način praktičnega usposabljanja je za vse kandidate za voznike kot tudi za učitelje vožnje izjemno koristen. V varnem okolju poligona, na neprometni površini, tako osvojijo znanje, ki ga potrebujejo za varno udeležbo v prometu. Želimo si, da bi takšen način prisotnosti policistov na neprometnih površinah postal praksa večkrat letno. Tako bodo mladi vozniki pridobivali izkušnje, ki jim bodo koristile v resničnem prometu. Osnovno poznavanje znakov policistov je nuja za vsakega udeleženca v prometu, zato bomo za osveščanje javnosti poskrbeli tudi z objavami na naših družbenih omrežjih,« pravi direktor Javne agencije RS za varnost prometa Jože Hribar.
Moril na zahrbten način
Na Okrožnem sodišču v Celju naj bi se jutri nadaljevalo sojenje Sebastienu Abramovu, znanemu iz zadeve odrezana roka, ki mu tožilstvo v primeru na Celjskem očita umor nekdanjega dekleta Sare Veber. Kot je znano, Abramov krivde ni priznal, aprila je na sodišču dejal, da se na začetku sojenja ne bo zagovarjal, ampak bo izkoristil možnost zagovora med sodnim postopkom.
Jutri naj bi tako zaslišali priče. Vebrova je bila ustreljena v hiši svojih staršev v okolici Žalca marca 2015. Čeprav Abramov ves čas trdi, da jo je ustrelil po nesreči - medtem ko je čistil avtomatsko puško, se je ta sprožila - mu tožilstvo ne verjame. Očita mu kaznivo dejanje umora iz nizkotnih razlogov in na zahrbten način.
Za zapahe mora za sedem let
Na mariborskem okrožnem sodišču so zaradi kaznivega dejanja poskusa umora pretekli teden na sedem let zaporne kazni obsodili Aljaža Verhovnika z območja Rogatca. V postopku je pomoči pri dejanju obtožena tudi Patricija Ver-hovnik, ki so jo policisti po dejanju januarja letos izsledili prav tako na našem območju. Trenutno je v hišnem priporu. Njen zagovor naj bi na sodišču slišali sredi tega meseca.
Spomnimo, da je do kaznivega dejanja prišlo 16. januarja letos v Poljčanah. Tistega dne zvečer naj bi se obtoženi pripeljal v neposredno bližino znančevega doma in ga tam pričakal v temi ter ga z ostrim predmetom večkrat zabodel. Oškodovancu je uspelo pobegniti, nakar se je zatekel po pomoč k svojim staršem na območju Poljčan, od koder so ga z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico. Poškodbe niso bile smrtno nevarne. Verhovnik je krivdo priznal in sodišče je pri tem upoštevalo, da je bil do zdaj nekaznovan in da je dejanje obžaloval. Tožilstvo mu je očitalo dejanje na zahrbten način, kar je potrdila tudi sodnica ob izreku Verhovnikove kazni.
Pri tem je sodnica dodala, da bi se zadeva lahko končala tragično, če žrtev ne bi pravočasno pobegnila. Ob tem je po njenem prepričanju jasen tudi motiv, ki je povezan z zahtevami oškodovanca po testu očetovstva. Sodišče je pritrdilo tudi predlogu tožilstva za podaljšanje pripora zaradi ponovi-tvene nevarnosti. Kot je bilo še mogoče slišati na sodišču, je Verhovnik želel zaščititi partnerko pred pritiski, grožnjami in zasledovanjem oškodovanca ter ga prestrašiti, a je nato storil nedopustno ravnanje, ki pa ga vseeno ni dokončal.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
I POZOR1-
Preglejte aktualno ponudoo
Bolezni oči se razvijajo »skrivaj« in
brez naše vednosti
Dipl. ing. optometrije Lili Sovinc.jpg
Eden ključnih dejavnikov kakovostnega življenja je zagotovo dober in oster vid. Z najbolj občutljivim čutilom namreč zaznavamo stvari, ki nas obdajajo, in ravno zaradi tega bi morali zdravju svojih oči posvečati še pozornosti.
Govorili smo z optometristko Lili Sovinc, vodjo priznane Optike Oftalmos, in ji zastavili nekaj najpogostejših vprašanj. Na podlagi njenih odgovorov smo pripravili povzetek njenih odgovorov.
Zakaj je vloga optik tako pomembna?
Optika je najboljši prostor za tiste, ki jim je mar za zdravje svojih oči. V njej delajo optiki in optometristi, ki
so strokovno izobraženi na področju težav z vidom. V prvi vrsti najbolje vedo, kakšna očala potrebujete, ob čemer lahko pri njih opravite tudi natančni pregled vida, s katerim odkrijejo morebitne zgodnje znake očesnih bolezni.
Večina ljudi tega ne ve ...
Glavoboli, migrene, utrujenost, zamegljen vid ali rdeče oči so lahko znak, da je težava v očeh. Ko se pojavijo, je treba poiskati strokovno pomoč, saj je običajno takrat že prepozno. Seveda pa je bolje ukrepati pozno kot nikoli.
Lahko mine več let...
Nobena očesna bolezen ne nastane čez noč, ampak se razvija počasi in tiho,
-« •
brez naše vednosti. To pomeni, da lahko mine tudi več let, preden začutite, da je z vašim vidom kaj narobe.
Če na primer vzamemo glavkom oziroma zeleno mreno, ki je ena najpogostejših očesnih bolezni ... Ta bolezen popolnoma nič ne »boli«, a po drugi strani počasi pripelje do nepopravljive okvare vida. Poleg tega obstaja še mnogo drugih bolezni.
Kakšna je najboljša preventiva?
Rešitev je zelo preprosta, in sicer je to redna kontrola vida. Z njo lahko namreč odkrijemo kar 90 odstotkov »nevidnih« očesnih bolezni, še preden se pojavijo težave in povzročijo hujšo škodo. Pogostost pregleda je sicer odvisna od starosti, področja dela in drugih dejavnikov, vendar če vzamemo neko povprečje, priporočam, da pregled pri strokovnjaku opravite vsaki dve leti.
Prepričajte se brezplačno...
Lili nam je zagotovila, da lahko pri Optiki Oftalmos kontrolo vida opravite brezplačno. Gre za popolnoma neboleč in kratek postopek, ki ga opravljajo v njihovih treh poslovalnicah (Ptuj, Celje in Rogaška Slatina). Naročite se tako, da pokličete na telefonsko številko 070-458-485.
070 458 485
info@optika-oftalmos.si www.ODtika-oftalmos.si
Naroči se na brezolačno kontrolo vida
CELE - PTUI - ROGAŠKA SLATINA
gradbena
V^r TRGOVINA tomaz@gradbena-trgovina.si www.aradbena-traovina.si T: 051 ei 2 666.070 96 99 55
IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE GRADBENI
MATFRIAI
VSE ZA PISi
•	Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav	-
•	Celovita ponudba Disarniškeaa materiale
ŠPORT
17
Konec! Končno .
Odločnost in prodornost sta odlikovali Radojico Čepića.
Celjski rokometaši so se vrnili tja, kamor spadajo
Petindvajseta zvezdica se že svetlika
Kogar piči kača, se še zvite vrvi boji. Če rokometaši Celja Pivovarne Laško lani ne bi doživeli poloma v končnici državnega prvenstva, bi se že v soboto razuzdano veselili 25. naslova državnega prvaka. V derbiju so bili namreč boljši od Gorenja s 27 : 25 in nihče ne dvomi, da bodo v zadnjih dveh krogih v Do-bovi in 27. maja doma proti Ivančni Gorici obdržali visoko prednost na lestvici.
DEAN SUSTER
Slavili so, toda ročna zavora je bila narahlo zategnjena.
Privlačna predstava
Začelo se je z minuto molka za Ljubljančana Zdravka Babiča. Nihče ne bi imel nič proti, če bi se pred tedni poklonili tudi v spomin legendarnemu Celjanu Francu Ramskuglerju. A se niso. Tisti, ki vedo, zakaj se gre - in teh je vedno manj -, so bili ogorčeni. Lahko so ugotovili le, da pač ničesar ne zmorejo spremeniti. Kasneje so uživali v zelo živahni igri lokalnih tekmecev. Po slavju v dvorani Zlatorog je trener »pivovarjev« Alem Toskić
priznal, da je bil pod velikim pritiskom: »Gorenje je v evropski ligi igralo odlično. Tokrat je bilo sproščeno, ni imelo česa izgubiti. Mi smo v drugem polčasu zaigrali vrhunsko v obrambi. Imeli smo nekaj težav v tej sezoni, ostali smo brez prvega vratarja. Fantje so zasluženo državni prvaki. No, to sicer še morajo potrditi. Po počitku se bodo začele priprave na zaključni turnir pokalnega tekmovanja.«
Prava taktika ni
dovolj
Tilen Kodrin je k dragoceni zmagi prispeval tri gole in
obenem trdo garal v obrambi: »Od prve minute sem čutil izjemno energijo v naši ekipi. Morali smo se krepko potruditi, da smo zlomili odpor Gorenja. Ključna je bila naša igra v obrambi. Dogovorov je bilo veliko, a vedeli smo, da če ne bo prave odločenosti, ne bo zadostovala nobena taktika.« Kodrin se bo preselil v Gummersbach, a najprej želi doma osvojiti pokalno lovoriko. Zaključni turnir bo konec tedna, z Gorenjem že v polfinalu. Tudi pri Gorenju na levem krilu igra Celjan in tudi Matic Verdinek je tako kot Kodrin v soboto dosegel tri gole: »V drugem polčasu smo storili preveč napak. Verjetno bo v soboto drugače. V evropski ligi smo pridobili precej dragocenih izkušenj.« V celjski ekipi sta bila najbolj učinkovita Radojica Čepić s sedmimi in Tim Cokan s petimi goli, v velenjski pa Tilen Sokolič s petimi in Domen Tajnik s štirimi zadetki.
Foto: SHERPA
Alem Toskić je vročekrvno spremljal dogajanje na igrišču.
Trener Gorenja Zoran Jovičić se je večkrat hudoval nad sodnikoma. Najboljši slovenski par Lah - Sok je bil presenetljivo nezanesljiv.
Tudi velenjska obramba je bila neprizanesljiva, kar je na svoji koži občutil Aleks Vlah.
18
ŠPORT
Na tribuni za posebne goste so bili tudi (z leve) Tomaž Benčina, Nikolaja Selič Podgoršek in Bojan Šrot. Za Benčino Glasna podpora s tribun na čelu s Florijani se je začela v uvodnih minutah, a dolgo ni učinkovala. Levo zgoraj je je Urban Majcen, ki je uspešno vodil ŽKK Celje.	športnik direktor ŽKK Cinkarna Celje Uroš Kranjc v družbi hokejskega trenerja Domna Ramšaka.
Košarkarice Cinkarne Celje so še osemnajstič državne prvakinje
Zadnji naslov prvaka je znova najslajši
Celjske košarkarice so na tretji tekmi finala državnega prvenstva v dvorani Gimnazije Celje Center podpirali tudi nogometaši Celja, rokometašice Z'dežele in roko-metaši Celja Pivovarne Laško. Priznanja so podeljevali tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Selič Podgoršek, župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec.
DEAN SUSTER
V dvorani so bili še častna člana kluba Vili Šuster in Franci Ramšak, tvorec celjske vrhunske košarke Mile Čepin (prestal je težjo operacijo), nekdanji »šef« celjske cinkarne Tomaž Benčina, predsednik Športne zveze Celje Branko Črepinšek, predsedniki celjskih klubov Gregor Planteu (Rokometni klub Celje Pivovarna Laško), Miloš Rovšnik (Nogometni klub Celje), Dušan Konda (Kajak-kanu klub Nivo Celje) in Urban Majcen (Košarkarski klub Celje, pred leti tudi prvi mož ženskega košarkarskega kluba), nekdanji predsednik Košarkarskega kluba Celje Aleksander Kolka, nekdanji trener celjskih košarkaric in selektor slo-
venske ženske reprezentance Sergej Ravnikar, celjska podžupanja Breda Arnšek, nekdanji slovenski rokometni reprezentant Roman Pun-gartnik ...
Šele Sofi ustavila
Rebeko
Vse je bilo kot postlano, da izbranke trenerja Damirja Gr-gića še tretjič v finalni seriji premagajo Triglav. »Najbrž smo danes igrale najslabše, še slabše kot takrat, ko smo doživele poraz s Triglavom,« je bila brutalno iskrena ka-petanka Maruša Seničar po imenitnem preobratu. Prej je po svoji četrti sezoni v celjskem dresu poudarila: »Sezona je bila dolga, težka. Pred našimi 'puncami' je
Z leve stojijo Damir Grgić, Jure Krajnc, Ana Nuša Anžič, Katrina Pardee, Lea Bartelme, Ana Stvarnik, Mojca Jelenc, Zoja Štirn, Sara Garič, Sophia Gbemuotor, Althea Gwashavanhu in Benjamin Ograjšek, sedijo pa Vita Čater, Blaža Čeh, Lea Debeljak, Mojca Jelenc, Kim Žibert in Isabela Macedo.
zelo svetla prihodnost. Sama si moram privoščiti počitek, potem bom razmišljala o naslednji sezoni.« Organizatorka igre Blaža Čeh je znova skrivala čustva: »Več nismo mogle osvojiti. V Celje smo prinesle tri pokale.« Zmagale so v državnem prvenstvu in pokalnem tekmovanju, povsem nenadejano so slavile še v ligi Waba. Državne prvakinje so tudi mladinke Cinkarne. Na vrhu strokovnega štaba, ki deluje izjemno ubrano, je Damir Grgić: »Zasluženo smo prvi. Hvala vsem, ki so nas podpirali. Zdaj se moramo spočiti, da bomo lahko v naslednji sezoni ... Ja, da bomo lahko poskušali znova osvojiti tri pokale.« Kranjčan-ke so v torek v Celju vodile 8 : 0, 11 : 2, 18 : 4 in kasneje s 55 : 47. Vse, kar je poskusil Grgić, ni učinkovalo. Potem pa je Sophiji Gbemuotor ukazal, naj se v obrambi loti najboljše igralke tekmic Rebeke Abramovič; tako kot je pred pol stoletja Mile Čepin nad Boruta Bassina poslal Slavka Tomašiča. »Res je, nič ni
delovalo, prav nič, navkljub odlični podpori s tribun. Bili smo že skoraj v izgubljenem položaju. Sofi in tudi druge so bile izjemno agresivne in so prisilile gostje v napake. Za nami je izjemna sezona. Ekipa s povprečno starostjo okoli osemnajst let je najboljša na področju nekdanje Jugoslavije.«
Nepozabna sezona
Najbolj koristna igralka finalne serije je bila brazilska košarkarica Isabela Ramona Lyra Macedo, ki je v torek Gorenj kam nasula kar 28 točk: »Pričakujem vabilo bogatejšega evropskega kluba. Zelo sem hvaležna trenerju.« Damirju Grgiću se je v ganljivem govoru zahvalila tudi Američanka Katrina Pardee, ki zaradi poškodbe kolena ni zmogla igrati, a je vseskozi spodbujala soigralke. Dobesedno je ponovila Isabeline besede: »Igrala sem najboljšo košarko v svojem življenju, kajti trener mi je omogočil svobodo v igri.« Mojca Jelenc je visoka dva metra. Ji je bilo
težje na plesnem parketu v visokih petah na maturantskem plesu I. Gimnazije v Celju ali v torek pod obroči? »Vsekakor je bilo bolj zahtevno na košarkarski tekmi. Skoraj nič nam ni uspevalo, a smo vztrajale in šele v končnici prikazale svojo pravo igro. Te sezone resnično nikoli ne bom pozabila. Ne le zaradi pokalov in
medalj, temveč zaradi ekipe in vseh prijateljstev, ki smo jih soigralke stkale med seboj.« Predsednik kluba Borut Kop in športni direktor Uroš Kranjc sta v celjski dvorani, na »pedagoški«, zbrala smetano in slednji je uporabil besede pomočnika trenerja Jureta Krajnca: »Nerealno ...«
Foto: SHERPA
Lea Debeljak je na zadnji tekmi sezone dosegla sedem točk. Preostale strelke so bile: Gbemuotor 4, Bartelme 2, Jelenc 8, Čeh 6, Seničar 4, Anžič 6, Macedo 28.
Prva tekma: Cinkarna - Triglav 62 : 51, druga: Triglav - Cinkarna 58 : 66, tretja: Cinkarna - Triglav 65 : 58. Celjske košarkarice so v finalnih serijah dobile trideset tekem zapovrstjo. Državne prvakinje so enajstič v nizu, v sezoni 2019/20 končnica ni bila odigrana.
Lei Bartelme je čestital tudi nekdanji trener za telesno pripravo Lucijan Cigale. Zasavka Bartelmejeva šteje rosnih šestnajst in ji prerokujejo izjemno igralsko kariero.
ŠPORT
19
Slovensko himno je zapela dijakinja tretjega letnika Srednje zdravstvene šole Celje Nika Roger, občinstvo je s ploskanjem nagradilo tudi nastop mladih tekmovalk v ritmični gimnastiki Športnega društva Junasport Celje.
Levo od Florijanov so sedele celjske rokometašice, nad njimi pa celjski rokometaši. Med njimi je bil tudi Aleš Anžič (desno od mrežice obroča), trener vratarjev, ponosni oče košarkarice Ane Nuše.
Ženska ekipa srebrna, Larisa še Dvanajsti pokal osvojen do brona
Evropsko prvenstvo v tekvondoju verzije ITF je bilo v Poreču. Na njem je nastopilo malo manj kot šeststo tekmovalk in tekmovalcev iz osemindvajsetih držav.
Naša ekipa deklet se je odlično odrezala. Larisa Žagar Slemenšek in Maša Kenja-lo iz Športnega kluba Hyong Celje, Tina Baloh iz Zagorja, ki trenira pri Hyongu, Petra Gobec iz šentjurskega Ahaca ter Urša Terdin in Urška Gaz-voda iz mariborskega Hwa-ranga so osvojile drugo mesto. Evropske podprvakinje je vodil trener iz ŠK Hyong Uroš Bernard. Za malenkost so bile od njih boljše le Poljakinje.
Larisa Žagar Slemenšek in Maša Kenjalo sta prvič nastopili na članskem tekmovanju v tekvondoju. V posamični konkurenci je Larisa v borbah v kategoriji do 68 kilogramov osvojila bronasto medaljo. Po zmagah nad Angležinjo Magnusson in Poljakinjo Gadzala je morala priznati premoč Finki Miri Syovall, ki je še petič osvojila naslov najboljše na stari celini. Maša je bila v kategoriji do 62 kilogramov
Z leve stojijo Maša Kenjalo, Uroš Bernard, Larisa Žagar Slemenšek in Tina Baloh.
peta. Larisina sestra dvojčica Alisa trenutno ni aktivna. Pred njo sta še ena operaci-
Med elito tudi z Ograjenškom
Slovenska hokejska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu divizije I skupine A v Ljubljani premagala vse štiri tekmice, nazadnje še v nedeljo Južno Korejo s 4 : 1.
Že pred zadnjim dnem je po zmagi nad Madžarsko s 5 : 1 osvojila prvo mesto na domačem prvenstvu in napredovala med elito za leto 2023. Med najboljše se je uvrstila tudi Madžarska, ki bo z našo državo kandidirala za gostiteljstvo te izjemne prireditve. Končni izid derbija turnirja z Madžarsko je postavil Celjan Ken Ograjenšek, član graškega kluba. Izpostavil je vzdušje v polni dvorani Tivoli: »To je nekaj posebnega. Prvič sem igral v razprodani domači dvorani. Najlepše je bilo ob koncu, ko so navijači peli. Dobil sem kurjo polt. Zelo, zelo lepo!« O obra-
predčasno
Nogometaši Dobovca so ubranili naslov državnih prvakov v futsalu. Na prvi tekmi finala so bili v Rogaški Slatini po izvajanju šest-metrovk boljši od Litije.
V torek bi morala biti druga tekma, toda Litijani so sprejeli šokantno odločitev. Izstopili so iz vseh tekmovanj pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. Razlog tiči v njihovem nezadovoljstvu zaradi sodniške organizacije. Litijane je vodil trener iz Celja Andrej Dobovičnik. Gre za dolga leta vodilni slovenski klub v malem nogometu. Njegovo vodstvo je v daljšem pismu krivdo za nastali položaj pripisalo tudi Vladu Močniku, ki je deset let predsednik Komisije za futsal pri Nogometni zvezi Slovenije, še leto več pa je predsednik
Medobčinske nogometne zveze Celje. V negativnem smislu sta bila omenjena še Silvo Bo-rošak in Štefan Tivold. Pri Do-bovcu si seveda ne bodo razbijali glav zaradi odločitve Litije.
Peček junak
»penalov«
Prva tekma se je po rednem delu končala z 2 : 2. Strelca za Dobovec sta bila Tihomir Novak in Kristjan Cujec. Šest-metrovke so izkoristili Novak, Žiga Ceh in Daniel Mendonca Da Rosa. Poleg naštetih so za Dobovec igrali še Damir Pu-škar, Marko Peček, kapetan Rok Mordej, Uroš Kotnik, Teo Turk, Vedran Matošević, Blaž Gorinšek in Niko Cesarec. Njihov trener Kujtim Morina je po prvem obračunu dejal: »Bilo je zelo težko. Litija je potrdila, da je dobra ekipa, ki zna kaznovati vsako našo
napako. Dvakrat smo vodili in obakrat nas je Litija ujela, zato čestitam svojim fantom, ker so v zaključku tekme pri dodatnih strelih pokazali zbranost in mirnost. Spet izpostavljam Marka Pečka.« Drugi vratar Dobovca je namreč ponovno dokazal, da je mojster za branjenje šestmetrovk. »Občutki so še mešani. Tekma je bila zelo izenačena. V torek bo novo srečanje, na katerem se ne sme poznati, da smo v petek doživeli poraz,« je bila izjava trenerja Andreja Dobo-vičnika, po kateri ni bilo mogoče slutiti Litijine odločitve. Dobovec je petič državni prvak, tolikokrat je bil tudi zmagovalec v pokalnem tekmovanju. Dvakrat je bil najboljši v superpokalu. Pred njim je šesti nastop v ligi prvakov.
DŠ, foto: Andraž Purg - GrupA
ja rame in negotovost glede nadaljevanja športne poti.
DŠ
Ken Ograjenšek med ogrevanjem pred dvorano Tivoli .
čunu z vzhodnimi sosedi je dejal: »Pred tekmo smo bili prepričani, da imamo večje srce od njih. Zmaga ni bila tako prepričljiva, kot kaže končni rezultat. Imeli smo vse pod nadzorom, toda potrebovali smo kanček sreče, da smo plošček potisnili v vrata. Vsekakor smo zmagali zasluženo.« In kaj Celjan Ograjenšek meni o dogajanju v slovenskem hokeju? »Olimpija se je uspešno vrnila v razširjeno avstrijsko prvenstvo, povabili so jo v ligo prvakov, slovenska reprezentanca bo spet igrala proti najboljšim selekcijam sveta ... To je zelo dobro za slovenski hokej. Stopati moramo korak za korakom. Obeti so odlični.« 30-letni Ograjenšek je na turnirju zbral dva gola in dve podaji. Šest sezon nosi dres ekipe Graz 99ers. Z avstrijskim klubom iz Gradca je podaljšal pogodbo za dve leti.
NA KRATKO
Čudno vedenje
Domžale: Mnogi so govorili, da je užitek gledati igro nogometašev Kalcerja in Celja. V soboto so prišli na svoj račun, a zgolj tisti, ki navijajo za Radomljane. V 34. krogu 1. slovenske lige so bili kot gostje uspešni le igralci Olimpije. Celje je bilo nemočno pri Kalcerju, Maribor prav tako v Šiški pri Bravu. Izidi so bili: Koper - Tabor 1 : 0, Kalcer - Celje 2 : 1 (zaostanek je Ester Sokler znižal v 94. minuti), Bravo - Maribor 3 : 1, Mura - Domžale 3 : 1 in Aluminij - Olimpija 2 : 3. Celjsko člansko moštvo je v tej sezoni izgubilo polovico prvenstvenih tekem, ob najvišjem proračunu v zgodovini celjskega kluba. Nismo povsem resno mislili, da je po porazu z Muro končalo sezono, toda nekateri igralci so to očitno vzeli dobesedno. Ali jih res ne zanima, katere bo izbral trener Simon Rožman?
Mernika spet opazna
Gače: Državnega prvenstva za mlade kolesarje do 15 let se je udeležil tudi član celjskega kluba Oskar Mernik. V kategoriji dečkov B je osvojil sedmo mesto. Višjo uvrstitev mu je onemogočila predrta zračnica. Sven Mernik je kot član slovenske reprezentance sodeloval na etapni dirki za mlajše mladince na Ceškem. Naša izbrana vrsta je bila peta, Mernik je kot drugi najboljši Slovenec dirko končal na 26. mestu. (DŠ)
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ШП7Г
muzejnovejšezgodovine celje
MEDNARODNI DAN DRUŽIN in
MEDNARODNI MUZEJSKI DAN
Na mednarodni dan družin
v nedeljo, 15. maja 2022,
prost vstop za družine.
Na mednarodni muzejski dan v sredo, 18. maja 2022,
prost vstop na stalne in občasne razstave.
Vabljeni! http://www.muzej-nz-ce.si
ШП7Г
muzejnovejšezgodovine I celje
Avtor knjižne uspešnice Ujetniki omreži/
ALI ŽERDIN

MMXX: LETO NEVARNE BLIŽINE
Kaj je Slo v Sloveniji narobe med epidemijo covida-19
LI ZERDIN
MMXXI:
Kaj je Slo v Sloveniji narobe v letu, ko smo dobili cepivo proti cov(du-l 9
VEČER
V	MUZEJSKI KAVARNI
V	sredo, 18. maja 2022, vas ob 18. uri vabi-
mo v
Muzej novejše zgodovine Celje na pogovorni večer z dr. Alijem Žerdinom, odgovornim urednikom
Sobotne priloge Dela in avtorjem knjig
MMXX: LETO NEVARNE BLIŽINE
in
MMXXI: LETO NEVARNIH MUTACIJ
Z gostom se bo pogovarjal direktor MnZC, dr. Tonček Kregar.
Vstop prost.
http://www.muzej-nz-ce.si
KUPIM
VOZILO, poškodovano ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567747.	315
STROJI
PRODAM
GORSKI vitel Tajfun, 4,5 t ali 6 t, starejši tip, in lažjo traktorsko prikolico, prodam. Telefon 031 826-782.	339
KOSILNICO Sip twist Šempeter, z obračalnikom, prodam. Telefon (03 ) 5774-100.
340
TRAČNI obračalnik Sip 220 prodam. Telefon 051 354-404.	344
novi tednik
ROTACIJSKO kosilnico Sip britev 165, pripravljeno za košnjo, prodam za 1.100 EUR. Telefon 031 798-375.	349
ENOFAZNO škropilnico s 300-litrskim bazenom, 3 in 150 m cevi ter motor Mag za Gorenje muto prodam. Telefon 040 575924.	351
KUPIM
TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari, tudi brez dokumentov, in drugo mehanizacijo, kupim. Telefon 041 567-747. 315
STANOVANJE
PRODAM
PRODAM
PRALNI stroj Gorenje WP723, star tri leta, še v garanciji, brezhiben, ugodno prodam. Telefon 041 271-377.
345
PRODAM
DVOINPOLSOBNO pritlično stanovanje, 67,60 m2, na odlični lokaciji, Čopova 14 v Celju, prodamo. Ocenjena vrednost 123.000 EUR. Telefon 041 786-438.
343
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
ZARADI bolezni prodam kravo za dopitanje, bikca, 300 kg, in brejo kobilo. Telefon 051 702-170.	353
TELICO simentalko, brejo v 9. mesecu, prodam. Telefon 031 581-087. 355
Z VAMI KJERKOLI IN KADARKOLI
- J.
» i	•• . Mr-gs
ftfe na fontani predčasno usahnile ■
= novi tednik
^Al - k-	1 u'^.
www.novitednik.si
M ALIOGLASI/ INFORMACIJ E
TELIČKO simentalko, staro tri mesece in pol, odstavljeno od mleka, prodam. Telefon 031 840-282.	259
DVE kozi mlečne pasme s kozliči, navajeni sta električnega pastirja in ročne molže, prodam. Telefon 041 980-188. l 37
I v starosti 21 tednov, rjave, črne in sive, prodamo. Možna dostava. Telefon 031 311-476.	p
KOZO, staro štiri leta, prodam. Možna menjava za kozliča. Telefon 070 370-985.
346
Oddaja na RADIU CELJE v sredo, 18. maja, ob 18-ih.
Zapeli bodo otroci iz OŠ Žalec, OŠ Petrovče, OŠ Griže, POŠ Liboje in OŠ Šempeter.
cfc-A.
f ^ -
8 sezona
. projekta
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
"NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO"
Generalni pokrovitelj
ШПСЈ5
/azanerija ECOAGROj
MANA
novi tedniki radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Primerne so za kmečko rejo, ker nimajo odščipnjenih kljunov. Delovni čas: vsak delavnik od 9. do 17. ure. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798 , 041 763-800, 051 379-031.	p
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, bele, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo,
pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.
p
ZAJKLJO z osmimi mladiči prodano. Telefon 041 563-725.	347
KUPiM
DEBEOE, suhe krove in telice za zakol kupim. Plačilo taOoj + dovek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telite za zakol, po širši Štajer-sOi, kupim. O lačilo tpbj+ davek. Telefon 040 kO7-223.	p
Z bolečino v srcu sporočamo, da se je v 87. letu starosti od nas tiho poslovil dragi mož, oke on dedek
m
IVA N KRAM ER
Hvala vsem, ki ste? ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranjali v lepem spominu.
Žena Pavla in sinova Borut in Andrej z družinama
P RODAM
SAZAS
KAKOVOSTNO vino, modra frankinja ali rose, prodam. Cena ugodna. Možna dostava in količinski popust. Telefon 031 534-970.p KAKOVOSTNO belo mešano vino, cena 1,4 EUR/liter, prodam. Telefon 031 892-154.
341
JEDILNI kot, 11lx 70 x 80, na novo oblazinjen, za 70 EUR, pouolnoma brezhiOen masažni stol za 50 EUR, traktorsDo ko-sileico I-nt in Tgrabljalnik za skno, oboje brezhibno, piodam.Talefo n0Pi 298-123.
336
NEMŠKE ovčarje in belo mešano ali soOzo vino prodam. Cena |)o dogovoru. Telkfon 031 596-631.	342
DRVA prodaim Možnost razreza in prevoza. Telefon 031 858-087.	354
KUPiM
jj CINKARNA STOREQSTEEL IN&L A Kovintrade
ODD AMD
KOONJO v sadovnjaku oddam. Telefon 041 976-668.
337
PRIKOLICO za kampiranje, katerekoli znamke, lahko je v Sloveniji ali na Hrvaškem, od letnika 1990 naprej, kupim. Telefon 041 567-747.
315
OSTALO
PRODAM
SLOVENSKA b+kava drva, na paleti dolžiae 25,33,50 cm, možna kostzva, prodam. Tzlefon 031 625-479.	p
NAKLADAČ Olga Meglič, rprednji, tra Itorski, in e№rična dvižna rolo vrata, širiaa 3 m, višina 3,00 m, pnndam. Telefon 070 73U-979.	348
KO°NJA trave, zdenp mu.tenje površin in st rmin. Telefon 07k eif-680. Zvonka Kirošer, s. p., Cesta kozjansPega odreda 4 9, Šentjur.	318
VRT za pridelovanje zpienjave oaldk-o. Dobrim ljpdem oddamo kantriranega mačka, starega 1 leto. Kupimo rabljen- garažna vrata »na daljieca«. Telefon 031 886-033.
350
novi tednik
Vioadooea? г омжоу!
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
ifc. J MiilHI] telemach
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
Ko bi ti, Branko, vedel, kako tvojo mamo srce boli, odkar te več med nami ni...
ZAHVALA
Zap ustil nas je naš dragi sin, brat, stric in bratranec
BRANKO KAJBA
iz Svetega Štefana (24r 9. 1968-1. 5. 2022)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali za svete maše in sveče ter ga poapremili na njegovi zadnji poti. Hvala Karmen Kristan
za molitev v hiši žalosti. Hvala Jakobu Romihu za ganljiv nagovoa, župnikoma Janezu Neaadu in Viliju Lovšetu za opravljen pogreb, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke in njegovi nečakinji Gporiji za prelepo orglanje. HvalapodjetjuGekott za organizacijo pogreba. Hvalatrobentaču Andreju Zemetu za odigrano Tišino.
Žalujoči: mama Zinka in spstra Lidija z družino
		
	Г V	Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrb in delo si imel.
	|4	Skozi vse življenje le boriti si se znal, v pomladnem dnevu tiho si zaspal.
	ppdaRvtanr	V SPOMIN
ŠTEFAN SKALE		
(11. 12p 1949-12. 5. 2021)		
Iakrena hvala vsim, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.		
		Žena Marija p
s port@nt-rc.se
P oroke
Šentjur
Poročila sta se: Bernarda ROMIH in Roman LEBIČ, oba iz Šentjurja.
Žalec
Poročili so se: Maja ZUPANČIČ in Uroš VOZEL, oba iz Kamnika, Nataša PUHAN iz Domžal in Aleksander RAJKOVIĆ iz Kamnika, Tanja DERBUC iz Andraža nad Polzelo inDejanDIMNIKiz Celja.
novi tednik
tgdtoooo Zriao3WjO
radio celie
Smrti
Celje
Umrli so: Terezija KOS iz Pondorja, 90 let, Anton BRECL iz Šmartnega v Rožni dolini, 70 let, Silvo PEČOV-NIK iz Šoštanja, 60 let, Karel VEDENIK iz Prebolda, 91 let, Ida VOLK iz Žalca, 76 let, Ljudmila DEKLEVA iz Žalca, 86 let, Ivka LISJAK iz Laškega, 89 let, Franc IVENČNIK iz Celja, 66 let, Viktor ZUPANC iz Celja, 89 let, Ana GAJŠEK iz Šentjurja, 86 let.
Žalec
Umrli so: Alojzij DETMAR z Ljubnega ob Savinji, 89 let, Valentin MAHKOVIC iz Vranskega, 88 let, Adela BERK iz Rimskih Toplic, 83 let.
Velenje
Umrli oo: Ana ANŽEJ iz Šoštanja,07let, Ivan LESJAK iz Velenja, 91 let, Dragotin Herman OSTROVRŠNIK iz Velenja, 85 let.
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Kino
Spored od 12. do 18. 5. Barabe - animirani, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda. 16.30, 18.30 sobota, nedelja: 13.45, 14.30, 16.30, 18.30
Doktor Strange v multivesolju norosti - akcijski, pustolovski, fantazijski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 17.15, 18.10, 19.45, 20.45
sobota, nedelja: 14.40, 15.40, 17.15, 18.10, 19.45, 20.45 Downton Abbey: Nova doba -
drama
od četrtka do srede: 18.50 Batman - akcijski, drama, kriminalni
četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek: 19.30 sobota: 19.40
Izgubljeno mesto - akcijski, komedija, romantični od četrtka do srede: 20:20 Jaz, rdeča panda - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30
sobota, nedelja: 13.30, 15.30 Ježek Sonic 2 - animirana pustolovščina
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 17.40 sobota, nedelja: 14.10, 15.50, 17.40
SPLETNI DOGODKI OBVESTILA		
četrtek, 12. maj, ob 17.30	Lapidarij Bralno pogovorna urica Vodil jo bo Silvo Pur	
Ponedeljek, Univerza za tretje življenjsko obdobje 16. maj, Vdihni življenje s polnimi pljuči ob 17.30 Gostja bo Manca Izmailova Dogodek bo v Študijski čitalnici		
Torek, 17. maj, ob 18. uri	Glasba film Društvo DVE Gost bo dr. Dragan Kovačič	
Sreda, 18. maj, ob 17. uri	Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine Z vami bo pravljičarka Sanja	
	^^ •""Ä^ÜkS^ '-fr"4* MP-	
Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti - pustolovski, fantazijski
od četrtka do srede: 20.10 Morbius - akcijski, drama, pustolovski
sobota, nedelja: 14.50 Morilčev spomin - akcijski, tri-ler
od četrtka do srede: 18.40, 20.30 Neznosno breme ogromnega talenta - akcijski, komedija, kriminalni
od četrtka do srede: 21.15 Požigalka - grozljivka od četrtka do srede: 16.40, 18.20, 20.00
Pustolovščine družine Bigfoot
- animirani, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.00, 18.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00, 17.00, 18.00
Severnjak - akcijski, drama, pustolovski
od četrtka do srede: 21.00
NEDELJA
18.00 Preko meje - drama 20.00 Dej no - drama PONEDELJEK
19.00 Inventura - komična drama
TOREK
19.00 Dej no - drama
KINO ROGAŠKA SLATINA
SOBOTA
18.00 Pustolovščine družine Bi-
gfoot - animirani, družinski 20.00 Požigalka - grozljivka NEDELJA
18.00 Pustolovščine družine Bi-gfoot - animirani, družinski
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
PETEK
20.00 Neznosno breme ogromnega talenta - akcijski, komedija, kriminalni SOBOTA
10.10 Pustolovščine družine Bi-
gfoot - animirani, družinski 20.15 Vesolje nad nami - slovenski mladinski
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Downton Abbey: Nova doba - drama
20.00 Požigalka - grozljivka SOBOTA
17.00 Barabe - animirana pustolovščina, sinh.
19.00 Prasica, slabšalni izraz za žensko - slovenska drama 20.00 Doktor Strange v multivesolju norosti - akcijski, pustolovski, fantazijski NEDELJA
16.00 Pustolovščine družine Bi-
gfoot - animirani, družinski 18.00 Neznosno breme ogromnega talenta - akcijski, komedija, kriminalni
19.00 Morilčev spomin - triler PONEDELJEK
18.00 Vesolje nad nami - slovenski mladinski
19.00 Bergmanov otok - drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 12. 5.
11.00 Savinov likovni salon
Žalec_
Slikarski in arhitekturni prostor
Odprtje razstave likovnih, del učenk in učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline v počastitev 150. obletnice rojstva Jožeta Plečnika.
17.00 Cerkev svetega Martina Ponikva
Mešani pevski zbor Sonce Ponikva
Koncert
18.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor
Stekleni izdelki s Celjskega
Predavanje Jožeta Rataja ob razstavi Steklo na Celjskem.
19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Predmaturitetni koncert
Lara Plut, Flavta in Maja Otič, violina
20.30 Max klub Velenje_
Patricija Škof: Birds of Unknown
Nadomestni koncert za abonente Max klub jazz festivala 2021
PETEK, 13. 5.
19.00 Cerkev svetega Jožefa
Celje_
Jonas Herzog, Švica
Orgelski koncert; vstop prost
19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Predmaturitetni koncert
Sara Mori, sopran in Ana Kovačič, viola
SOBOTA, 14. 5.
10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Otroška predstava: Super Brina
Otroški abonma Jurček
10.00 Rudarska cesta Velenje Odprta ulica: Lutkovno dopoldne na Rudarski
Igrano-lutkovna predstava O repi velikanki Lutkovnega gledališča Velenje
18.00 Kulturni dom Škofja vas »Sprt na obroke«
Komedija v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje
19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki_
»Smo al' nismo«
Gledališka predstava Mladinske gledališke skupine KD Šmartno ob Paki, premiera
19.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Pozdrav pomladi 2022
Območna revija odraslih pevskih zborov Šaleške doline
19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Vlado Kreslin & Teo Collori in Momento Cigano
koncert
NEDELJA, 15. 5.
10.00 do 18.00 Velenjski grad, Hiša mineralov, Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju
Dan odprtih vrat Muzeja Velenje
Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav ob mednarodnem dnevu družin.
10.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje
Mednarodni dan družin
Za družine brezplačen ogled zbirk v Knežjem dvoru in Stari grofiji.
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Kulturnozgodovinska razstava s Celjskim stropom
Javno vodstvo po razstavi
14.00 do 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Mednarodni dan družin
Prost vstop za družine
17.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki
»Smo al' nismo«
Gledališka predstava Mladinske gledališke skupine KD Šmartno ob Paki
19.00 Športna dvorana OŠ Hruševec Šentjur
Koncert - opera Princesa Vrtoglavka
Sodelujejo: sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, Martina Zapušek, Primož Hladnik, Anna Marie Frank, Matevž Ocvirk, Voranc Ocvirk in MePZ Zarja Šentvid pri Planini
PONEDELJEK, 16. 5.
17.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah
Zaključni koncert Glasbene šole Rogaška Slatina
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Zdravica
Dobrosusjedstvu Hrvata in Slovenaca (2020) in Djedomir (pesniška zbirka ob 75-letnici življenja, 2022) Literarni večer, kjer bo Božidar Brezinščak Bagola predstavil dve knjigi.
18.00 Kulturni center Laško V deželi glasbe
Glasbena šola Laško -Radeče
SREDA, 18. 5.
17.00 Velenjski grad
Mojster fotografije Volbenk Pajk
Strokovno vodstvo po razstavi avtorice Andželine Jukić.
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic
Namenjena otrokom starejšim od treh let. Pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik.
18.00 Celjska kulturnica Supernova
Predstavitev revije, ki je edina slovenska revija za fantazijsko književnost
18.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Koncert orkestrov in komornih skupin Glasbene šole Rogaška Slatina
Vstop prost
19.30 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah
Izpoved mazohista
Gledališka predstava v izvedbi Prosvetnega društva Vrhovo.
20.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Kriza srednjih let
monokomedija Ranka Babića
Mednarodni muzejski dan
SREDA, 18. 5.
9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Prost vstop za posameznike in družine za ogled stalnih in občasnih razstav
9.00 do 17.00 Anin dvor Rogaška Slatina
Dan odprtih vrat
Spoznajte bogato zgodovino s sprehodom skozi steklarsko, grafično, domoznansko, parkovno in vodno zbirko; prost vstop
10.00 do 16.00 Žička kartuzija Slovenske Konjice Dnevi odprtih vrat
Brezplačna vodenja
10.00 do 18.00 Galerija Velenje
Mednarodni dan muzejev - Moč muzejev
Prost vstop
10.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje
Prost vstop za ogled vseh muzejskih zbirk v Knežjem dvoru in Stari grofiji
Četrtek, 12. maj
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev)
Petek, 13. maj
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania
Sobota, 14. maj
6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 15. maj
6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 16. maj
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 17. maj
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev)
Sreda, 18. maj
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
10.00 do 18.00 Grad Podsreda Brezplačen vstop za posameznike in družine za ogled stalnih in občasnih razstav
10.00 do 18.00 Velenjski grad, Hiša mineralov, Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju
Brezplačen ogled razstav
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija
Prikaz izdelave kositrnih izdelkov
Z vami bo Rupert Leikam, edini delujoči kositrarski mojster v Avstriji
16.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Tri Hermanove zvezde
Hermanova družinska ustvarjalnica; vstop prost
16.00 do 17.00 Galerija Velenje Mednarodni dan muzejev - Moč muzejev
Mlajši obiskovalci si bodo v ustvarjalni delavnici izdelali unikatno galerijsko razglednico v kombinirani tehniki.
17.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Mednarodni muzejski dan: Zloščeno do visokega sijaja Voden ogled razstave kositrnega posodja iz zbirk PMC z avtorjem Davorjem Mlinaričem
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Večer v muzejski kavarni
Pogovorni večer v muzejski kavarni z Alijem Žerdinom. Vstop prost.
Druge prireditve
ČETRTEK, 12. 5.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Moj prvi pogrinjek
Hermanova otroška ustvarjalnica ob stalni razstavi v Otroškem muzeju Hermanov brlog; za skupine, primerno za vrtec in 1. triletje OŠ
9.00 Knjižnica Kozje Indija
Potopisno predavanje Suzane Košir.
9.00 do 20.00 Zgornja grajska ploščad in Ploščad nad Friderikovim stolpom Novo doživetje na Starem gradu
VR TELESKOP - pogled v zgodovino Celja s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti; vse dni v tednu
12.30 in 18.00 Galerija Velenje Humanizacija tehnologije
Predavanje mag. Zorana Pozniča
16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Čebelja pravljična joga za otroke
17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic
17.30 Hiša mladih - galerija Dile Šmartno ob Paki Ni me strah!
Predavanje psihoterapevtke Martine Medved je namenjeno mladim med 15. in 29. letom; vstop prost
17.30 Osrednja knjižnica Celje, lapidarij
Bralno - pogovorna urica
Vodi: Silvo Pur
19.00 Hiša mladih - družabni prostor (pritličje v MC Šmartno ob Paki) Ne čakaj na maj!
Tematska »Oldies Goldies« žurka
19.00 Dom svetega Jožefa Celje Mohorski večer: Lambert Ehrlich, prerok slovenskega naroda
Gosta: dr. Janez Juhant, dr. Tamara Griesser Pečar 19.00 Občinska knjižnica Prebold
Ženske in moški: kako genialno ravnati drug z drugim
Zanimive zgodbe in primere iz vsakdanjega življenja bo predstavil Andrej Pešec; vstop prost 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Velikonočni otok, Čile in Bolivija
Potopisno predavanje fotografa Nejca Draganjeca.
PETEK, 13. 5.
9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Hermanov kulturni teden
Izdelava družabne igre ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine
17.00 Rudarska cesta Velenje Odprta ulica: Salsa na ulici
Delavnico bo vodila Mojca Robič, Plesna šola Spin.
SOBOTA, 14. 5.
7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem
Sejem rabljenih stvari in starin
8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško
9.00 Start: Evropska ploščad Rogaška Slatina 1. Bobrovo bicikliranje
Bogat spremljevalni program, otroška animacija, Bobrova malica in zabava s Čuki; prijave: info@turizem-rogaska-slatina.si
9.30 Cerkev svetega Jožefa Celje Jonas Herzog, Švica
Orgelski seminar; obvezne prijave do 12. 5. na info@ jozef.si
10.00 Zbor: Športni park
Dramlje pri OŠ Dramlje Gremo na Uršulo! Izlet je brezplačen; prijave do 12. 5. na tic@turizem-sentjur.com 16.00 Promenada pri Domu II. Slovenskega tabora Žalec Demonstracija fraktalne risbe in odprtje PROMEN - ART: Fraktalna risba Fraktalna šola in Mladinski center Žalec 17.00 Fontana piv Zeleno zlato Žalec
Naj piva Slovenije
Razglasitev naj piva Slovenije in kulinarični presežki vrhunskih JRE chefov, skupaj z glasbo Nike Zorjan in Dee Sandy Dj.
NEDELJA, 15. 5.
10.00 Prireditveni oder pri
sončni uri in okolica Vile Rožle Velenje Družinski dan v Sončnem parku
Zaživele bodo otroške ustvarjalnice, športne aktivnosti in igre na prostem za vse generacije
i4n
ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK ZAPRTO
INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618
12 MAJ 2022
18.00,
KNEŽJI 0Ш
POKRAJINSKI £ PREDAVANJE M U Z E J 3
J0ŽE№!J
STEKLENI IZDELKI S \ CELJSKEGA

i4n
' Ччјби <4 V
,ff.Ji J^ Pokrajinski •ifr.jl muzej Ш1М* Celje
10.00- 18.00
MEDNARODNI
DAN
DRUŽIN
ZA
DRUŽINE
i4n
BREZPLAČNO
i-gjrt Jfl Pokrajinski
•j-'Si > muzej Џ. Г Celje
PONEDELJEK, 16. 5.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
Od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem, društvom za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju 17.00 Dvorana KUD Svoboda Griže
Praznik vina
Kulturni program z vodeno degustacijo 15 najbolje ocenjenih vin; Društvo savinjskih vinogradnikov 17.00 Hiša generacij Laško Plesni vrtec Za otroke 3 do 5 let 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek
Poglej, mavrica!
Otroška ustvarjalna delavnica, z vami bo Vesna Gaber Podhovnik 17.00 Rudarska cesta Velenje Odprta ulica: Plesne urice na Rudarski Odprta učna ura plesa Plesnega studia N
17.30 Osrednja knjižnica Celje, študijska čitalnica Vdihni življenje s polnimi pljuči
Predstavitev knjige avtorice Mance Izmajlove v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje.
18.00 Knjižnica Mozirje
Bralni klub Knjižnice Mozirje
18.00 Knjižnica Ljubno ob Savinji
Bralni klub Knjižnice Ljubno
TOREK, 17. 5.
9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje Ustvarimo album za fotografije
Fotografska ustvarjalnica za skupine 9.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Vizualna podoba slikanice
Predavanje dr. Janje Batić za UTŽO.
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta: Čebelji let
Ustvarjalnica za otroke in starše ob svetovnem dnevu čebel
18.00 Osrednja knjižnica Celje, študijska čitalnica Kaj lahko Celjani storimo, da bomo živeli dlje in bolje? Predaval bo dr. med., kardiolog Dragan Kovačič.
18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Štirje jamarji z vlakom iz Celja do Kijeva
vstop prost
19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Rodoslovno srečanje: Izdelovanje rodovnika
Srečanje bo vodil Franc Retko.
SREDA, 18. 5.
7.00 do 9.00 Hiša generacij Laško Klekljanje
Hiša generacij Laško
9.00 do 11.00 TIC Laško_
Domači kotiček
Prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij.
15.00 do 16.00 Parkirni prostor pred Hišo generacij Laško Nordijska hoja
Hiša generacij Laško
15.00 do 17.00 Hiša generacij Laško
Srečanje skupine Zvočnki
Skupina za ohranjanje in krepitev spomina
16.00 Knjižnica Šentjur - enota Planina pri Sevnici Ura pravljic
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje Pravljične dogodivščine s Sanjo
Za otroke od 4. do 7. leta starosti
18.00 Knjižnica Mozirje
Pogovor ob zključku filmsko - bralne značke
18.00 Prireditveni prostor pod kozolcem pri občini Bistrica ob Sotli Travniške zgodbe
Otroška predstava
Dobrodelne prireditve
PETEK, 13. 5.
19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Akustika
Dobrodelni koncert ob 20-letnici Linos kluba Velenje. Izkupiček bo namenjen za nadarjene otroke iz socialno šibkih družin ter za novo invalidsko vozilo 23-letnega invalida iz Velenja.
Razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega
Otroški muzej Hermanov brlog:
nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, P(o)stati ženska; do 31. 8. ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu; do nadaljnjega
Osrednja knjižnica Celje, ploščad: razstava ob svetovnem dnevu lutk in 15. obletnici delovanja Škratovega lutkovnega gledališče Celje; do 15. 6. Osrednja knjižnica Celje, preddverje: Mozaik tišine, plakatna razstava poezije članic Društva oseb z okvaro sluha celjske regije; do nadaljnjega
Osrednja knjižnica Celje, II. Nadstropje: Jure Godec: slikarska razstava ob 90. obletnici rojstva; do 31. 5.
Celjska kulturnica: 2. razstava likovnih del, ustvarjenih na 2. ek--temporu Pomlad; do 30. 5.
Galerija sodobne umetnosti Celje: Sobivanje. Prehajanje svetov, razstava produkcije GCC, programa Umetniška gimnazija - likovna smer; do 29. 5. Krekov trg Celje: panojska razstava o zgodovini cestnega kolesarstva v Celju, do nadaljenga Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava »Evropa in Evropejci 1950 - 2022« - 70 let Schuman-nove deklaracije; do 27. 5. Kulturni dom Šmarje pri Jelšah, spodnja dvorana: likovna razstava Otroškega vrtca Kristan Vrh: Zgodbe Ele Peroci skozi otroške oči; do 31. 5. Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Rajski vrt, avtorice Barbare Demšar; do nadaljnega Avla Kulturnega centra Rogaška Slatina: Glasbene ikone, likovna razstava Luke Viranta, do 14. 5.
Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: razstava Teden vseživljenjskega učenja 2022; do 31. 5.
Anina galerija Rogaška Slatina:
Sopotnica, razstava akademske slikarke Mojce Senegačnik; do 12. 6.
Grad Podsreda: fotografska razstava o biodiverziteti; do 30. 6. in steklarska razstava Jasne Lukanc in podjetja BovianPlus; do 30. 6. Hiša generacij Laško: razstava na prostem Cvetoči vrt poezije; do nadaljnjega
TIC Rimske Toplice: razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah; do nadaljnjega Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava Ksenije Mikor, Petra Žagarja in Luke Štefulja; do 31. 5. Galerija Velenje: Intermedijska razstava - Robotske stvaritve; do 21. 5.
Muzej na Velenjskem gradu:
razstava »Tu se je smrt utrudila do smrti ...«: slovenske žrtve Au-schwitza; do 31. 5. Podhod pošta Velenje: razstava 65 stvari, ki jih morate vedeti o Muzeju Velenje; do 31. 5. Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 31. 5.
Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje:
razstava Nova podoba Starega trga; do 31. 5.
F-bunker Velenje: fotografska razstava Najboljši mladi fotografi Slovenije med 16 in 21 let; do 31. 5.
Podhod pri Vili Bianci Velenje:
fotografska razstava Mesto se spominja; do 31. 5. Knjižnica Velenje, sončna stena: Verigarji, razstava prvih slovenskih znamk Marjana Kren-čarja; do 31. 5.
Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: razstava Tovarna usnja Franz Woschnagg in sinovi; do 31. 5.
Knjižnica Velenje, mladinska
soba: Cvio Velenje pušča sledi, razstava likovnih del učenvcev Cvio Velenje; do 31. 5. Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralka meseca: Gabriela Babnik; do 31. 5. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Če se smejem, vse razgre-jem, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 31. 5. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12.
Podatke za napovednikjezbralaTea Podpečan.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
24
INFORMACIJE
Glasbena šola Celje
110 let
JAVNEGA GLASBENEGA ŠOLSTVA V CELJU
MNOGI V SLOVENIJI NIMAJO MOŽNOSTI, DA SE SAMI PREŽIVIJO.
POMAGAJMO PREŽIVETI
vabi k
VPISU
za šolsko leto 2022/2023
V NASLEDNJE PROGRAME:
•	Predšolska glasbena vzgoja: letnik rojstva 2017
•	Glasbena pripravnica: letnik rojstva 2016
•	Plesna pripravnica 1-4: letniki rojstva: 2014- 2017
PRIJAVA ZA VPIS bo objavljena na naši spletni strani www.glasbena-sola-celie.si. Za več informacij pokličite na OB 492 57 30.
SPREJEMNI PREIZKUSI ZA VPIS V PROGRAME:
•	Glasba (instrumentalni pouk): letnik rojstva 2015 in starejši Otroci ZA VPIS v DISLOCIRANE ODDELKE iz občin Štore, Vojnik in Dobrna opravljajo sprejemni preizkus v Glasbeni šoli Celje. Število prostih mest bo odvisno od kadrovskih in prostorskih zmogljivosti ob koncu šolskega leta.
•	Nadstandardni program SODOBNI PLES in BALET:
letnik rojstva 2013 in starejši
•	Nadstandardni program JAZZ: (saksofon, trobenta, pozavna, kitara, klavir, petje in tolkala).
*Za program Jazz je pogoj za vpis predhodno znanje instrumenta.
•	Nadstandardni program BOBNI ZA VSE GENERACIJE
•	Nadstandardni program ELEKTRONSKE KLAVIATURE Nadstandardni program BAS KITARA
SPREJEMNI PREIZKUSI bodo potekali od 20. - 30. maja 2022.
Za termin preizkusa pokličite na 03 492 57 30. Več na www.glasbena-sola-celie.si.
s i ^
K
ROBERTA GOLOBA
Večina od41 poslancev Gibanja Svoboda ' ,
med njimi ie 22 žensk™ 19 P°po,nih neznancev, Razkrivamo, kdo so v resnici in kaj vse чп ™°sklh R3Z - ' Se so poce'< pred vstopom v politiko
,3
NOVi OBRAZI
Skrivnostni poslanci Roberta Goloba
-	kdo so v resnici in kaj vse so počeli
JANŠA NA RAZPOTJU
V boju za zmago je izgubil četrte volitve
-	odhaja z vrha SDS ali ostaja?
INTERVJU
Maks Tajnikar, ekonomist:
Bolj kot rast cen energentov me skrbi hrana.
Lahko pride do pomanjkanja
INTERVJU
Daniel Popović, legenda Evrovizije: Bil sem moralni zmagovalec
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
Ted ni ko ve
zaodbe
Št. 19 / Leto 77 / Celje, 12. maj 2022
Čreta, raj za pohodnike in vernike
str. 33
Na festivalu vina in
čokolade str. 30-31
Bojčevski in	str. 35 Kmetija Vrhivšek na
Stefanovski spet skupaj poti samooskrbe str.
str. 38-39
26
INTERVJU
Predsednica Socialne zbornice Slovenije Breda Božnik
»Stroka je premalo slišana«
»Socialna politika v naši državi je zasnovana, a izvajana žal preveč enosmerno, pri čemer je premalo usklajena. Dejstvo je, da brez socialne politike ni socialne države,« je jasna predsednica Socialne zbornice Slovenija Breda Božnik, dipl. soc. del. in su-pervizorka z licenco. Na Celjskem jo javnost pozna kot strokovnjakinjo, katere delo je celotno kariero vezano na področje sociale in dela z ranljivimi skupinami. Te so bile v zadnjih dveh letih še bolj na obrobju družbe zaradi epidemije, ki je na plan potisnila tudi vse pomanjkljivosti, s katerimi se bomo kot družba morali soočiti in jih odpraviti. A če ne bo trdne in dobro delujoče socialne države, je vprašanje, ali nam bo to uspelo.
SIMONA SOLINIC
Ko govorimo o socialni državi, marsikdo vidi in se obregne - tudi upravičeno - ob to, da mnogi socialne transferje in pomoč uspešno izkoriščajo ...
Menim, da je Slovenija absolutno socialna država, ki dobro skrbi za svoje prebivalce, a vprašanje je, ali ima ustrezne sisteme za zaznavanje nepravilnosti ali izigravanja socialnih transferjev, o čemer govorite. Upam si trditi, da so ti sistemi odkrivanja šibki. Kolikor poznam delovanje ustanov, mislim, da bo kmalu glede tega država vendarle našla ustrezne rešitve. Pred leti sem bila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in že takrat smo se veliko pogovarjali o tem ter prišli do ugotovitve, da je velik del ljudi, ki socialno pomoč prejemajo, do nje res upravičenih. A res je, da obstajajo tudi ljudje, ki ta sistem izkoriščajo in so dobesedno korak pred njim.
Na drugi strani je veliko ljudi, ki potrebujejo pomoč in ne vedo, da so do nje upravičeni.
Posameznik se lahko kadarkoli obrne na center za socialno delo. Včasih ga usmerijo tudi ljudje iz njegove okolice. Tudi centri za socialno delo bi morali biti usmerjeni k ljudem, čeprav je področje socialnega dela zelo zbirokratizirano in za to mnogokrat na žalost zmanjka časa.
Je torej slovenska zakonodaja, vezana na socialo, sploh dobra? Kje so pomanjkljivosti?
Slovenska zakonodaja je za področje socialnega varstva izjemno zapletena. Pomanjkljivosti vidim v tej zapletenosti, v tem klobčiču nenehnih popravkov v smislu gašenja požarov. Nujno bi potrebovali prevetritev zakonodaje, poenostavitev in ključne spremembe na posameznih področjih socialne zakonodaje, saj določena velja že od 90. let, na primer Zakon RS o zavodih.
Še kak primer? Birokratizacija
Da. In denimo to, da lahko službe zaznajo primere ljudi, ki to zakonodajo izkoriščajo. Težava je namreč, da je zakonodaja tako
zapletena, da ko država pripravlja nekatere spremembe in jih nato želi uvesti, se - karikirano - hkrati podre pet drugih zadev, ki jih mora sorazmerno z želeno spremembo prav tako spremeniti. Vse je prepleteno ...
Če bi želeli spremeniti nek predpis, vezan na socialne transferje oziroma pomoč, bi morali spremeniti še več pravilnikov?
Točno. Ker je vse povezano. Če obstaja pravica, da država nekaj nekomu da, se na drugi strani podre predpis, povezan s tem, in ga je treba ponovno zastaviti, da je skladen s spremembo.
Se bo to zgodilo oziroma se dogaja pri Zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki so ga politiki v javnosti predstavili kot zelo dober zakon? Ampak vi ste stroka, zato sprašujem vas: je ta zakon res tako dober?
Področje dolgotrajne oskrbe je ena od zelo pomembnih tem ne samo pri nas, temveč povsod po svetu. Dolgotrajno oskrbo so na področju slovenske zakonodaje v preteklosti napovedovali, a nikoli uresničili. Zdaj pa se nam je zgodila. In zgodila se je nedorečena, nesprejemljiva in predvsem neživljenjska dolgotrajna oskrba. Zakon bi moral zvišati kakovost življenja, zagotoviti boljše in dostopnejše storitve. Jih bo res? Zaskrbljujoče je, saj vsebuje veliko neznank, na kar stroka javno opozarja že od začetka, a je zelo slabo slišana. Menim, da bi področje dolgotrajne oskrbe moralo ostati v domeni Ministrstva RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, torej pod okriljem sociale. Žal so zaradi političnega preigra-vanja dolgotrajno oskrbo prestavili pod okrilje Ministrstva RS za zdravje, ki ne prepozna
klica po socialnem modelu in vidiku, ki je z načinom in vrsto izvajanih storitev ključnega pomena za človeka.
Kako mislite »prestavili pod ministrstvo za zdravje«?
Tako, kot sem povedala. Stroka socialnega varstva se je zavzemala za to, da bi bila dolgotrajna oskrba področje dela ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, saj bodo za dolgotrajno oskrbo v prvi meri vendarle skrbeli sedanji socialno-varstveni zavodi, ki se bodo z uveljavitvijo zakona sicer preimenovali. Zdravstvo in so-ciala bi morala na vseh področjih dela - ne le pri dolgotrajni oskrbi - sodelovati, ampak to sodelovanje po mojem mnenju ni zado-voljujoče.
Vsi poudarjajo medsebojno sode lova-
nje, še posebej pri pomoči starejši generaciji. Je tu politika naredila več škode kot koristi? So se s tem zakonom ukvarjali ljudje, ki sploh nimajo stika z resničnimi potrebami starejših?
Ne bi se postavljala na eno ali drugo stran pri tem, kdo pozna stvari bolje ali slabše. A v praksi zaznavamo, da zdravstvo in sociala ne sodelujeta tako dobro, kot bi lahko oziroma kot bi morala. Sociala vedno »caplja nekje zadaj«, kaj je krivo za to, trenutno ne vem. Morda celo stroka, ki premalokrat povzdigne svoj strokovni glas.
Kaj potem pomeni izvajanje takšnega zakona v praksi? Tako v sociali kot zdravstvu primanjkuje kadra. Kdo bo torej takšen zakon izvajal?
Težko rečem, kaj bo to pomenilo v praksi, niti si tega ne upam napovedovati. Dejstvo je, da bi zakon o dolgotrajni oskrbi moral zagotoviti dodatne socialno--varstvene storitve, zvišati kakovost življenja ter za-^ gotoviti boljše in dostopnejše storitve za posameznega upravičenca. Kot že rečeno, zakon ne opredeljuje izvajanja dolgotrajne oskrbe v celoti. To zdaj rešujejo s pravilniki. Zadeva ni dorečena niti dokončna. Trenutno ne vemo, kako bomo izvedbo dolgotrajne oskrbe financirali, kar je ključno. Preprosto si ne upam napovedati, kako bo država to rešila. Smo v situaciji, ko ustanove nimamo dovolj kadra niti v zdravstvu niti v social-
»Dolgotrajno oskrbo so na področju slovenske zakonodaje v preteklosti - več kot desetletje - napovedovali, a nikoli uresničili. Zdaj pa se nam je zgodila. In zgodila se je nedorečena, nesprejemljiva in predvsem neživljenjska dolgotrajna oskrba. Zakon bi moral zvišati kakovost življenja, zagotoviti boljše in dostopnejše storitve. Jih bo res? Zaskrbljujoče je, saj vsebuje veliko neznank, na kar stroka javno opozarja že od začetka, a je zelo slabo slišana.«
Breda Božnik je sicer tudi direktorica Sene-Cura Doma starejših občanov Vojnik in direktorica družbe OptimaMed Dializni center Vojnik ter namestnica poslovnega direktorja skupine SeneCura za Slovenijo. Leta 2018 je bila imenovana za državno sekretarko na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer je delovala na področju socialnih zadev, družine, invalidov ter enakih možnosti. Pred imenovanjem za državno sekretarko je bila direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna.
INTERVJU
27
oskrbi, kar je resnično dodaten problem, ki se trenutno odraža in izkazuje tudi v vseh socialno varstvenih zavodih, še posebej to zaznavamo v domovih za starejše po vsej Sloveniji. Primanjkuje srednjega zdravstvenega kadra, torej zdravstvenih tehnikov oziroma tehnikov zdravstvene nege in bolničarjev. V domovih imamo na splošno težave tudi
... da. Epidemija je z vsemi potrebnimi in nepotrebnimi ukrepi povzročila stiske pri slehernem človeku. In ljudje se na stiske odzivamo različno. Prvi se z njimi spopadamo lažje, drugi težje. To je odvisno tudi od socialne mreže, ki jo imamo, bodisi formalne bodisi neformalne. V takšnih situacijah pride to še precej bolj do izraza. Ne nazadnje
»Ranljive skupine ljudi so v epidemiji plačale svoj davek na najrazličnejše načine. Ne nazadnje moramo spregovoriti tudi o tem, da so v nekaterih situacijah nekateri ukrepi nujni in jih je treba upoštevati v dobro vseh. Prav je, da bi bili ti ukrepi ustrezni, sorazmerni in strokovno upravičeni.«
s poklici za pripravo hrane, kamor spadajo kuharji in dietni kuharji. Težko je dobiti že pomočnike kuharjev. Vem, da kuhar morda nima neposredne zveze z dolgotrajno oskrbo, a vendarle je to dokaz, koliko kadra primanjkuje. Trenutno ne vemo, kje ga bo država dobila in na katerih drugih področjih ga bo na ta račun zmanjkalo.
Saj to je ironično. Smo narod, ki bo že čez nekaj let imel skoraj največ starejše populacije v Evropi. In zdaj ugotavljamo, da na to nismo dobro pripravljeni?
Nikoli nismo tako pripravljeni, da ne bi mogli biti še bolje. Menim, da bi Slovenija morala biti na ta prihajajoč trend pripravljena bolje kot izvajalka varstva starejših in tudi kot družba. In skrajni čas je, da bi politika prepoznala vrzeli ter se z ustreznim, sistematičnim in ciljnim pristopom usmerila v pripravo ustreznih podlag kot odgovor na prihajajoč trend, ki že trka na vrata.
Vaše delo je celo poklicno kariero tesno povezano z ranljivimi skupinami ljudi. Sta epidemija in obdobje po njej to skupino ljudi potisnila še bolj na obrobje?
Z gotovostjo lahko potrdim to, o čemer razmišljate. Da, ranljive skupine ljudi so v epidemiji plačale svoj davek na najrazličnejše načine. Zahvaljujoč veliko organizacijam, tako javnim kot nevladnim, ki velikokrat rešujejo čast sociale, ter njihovim zaposlenim, je bil ta davek nekoliko milejši, kot bi bil sicer, čeprav je bil prevelik ... Poglejte samo starejše in ljudi s težavami v duševnem zdravju ter ljudi z različnimi zdravstvenimi situacijami, ne nazadnje tudi odvisnike . Na obrobje so bili pomaknjeni tudi ljudje, ki se sploh niso prištevali k ranljivim skupinam. To so ljudje, ki so v času epidemije izgubili službo. Tudi oni so plačali svoj davek.
Povečala sta se nasilje v družini in samo-morilnost, poslabšala so se zdravstvena stanja ljudi s kroničnimi boleznimi, ogromno imamo primerov zdravstvenih težav, ki niso bile zaznane ali zdravljene v zgodnji fazi, poglobile so se odvisnosti od drog in še bi lahko naštevala. Kot posledico vsega tega v povezavi z vsemi ukrepi zaznavamo porast duševnih motenj, težav pri prebivalstvu in nujno potrebujemo ažurne programe za njihovo obravnavo. Potem so tu še stiske staršev zaradi dela na domu ob skrbi za otroke, ki niso bili v šoli, šolsko delo doma ob neustrezni tehnologiji, predvsem pa smo vsi pogrešali prave, normalne in pristne, zdrave socialne stike. Bile so res velike stiske .
... v bistvu v celotni družbi ...
moramo spregovoriti tudi o tem, da so v nekaterih situacijah ukrepi nujni in jih je treba upoštevati v dobro vseh. Prav je, da bi bili ti ukrepi ustrezni, sorazmerni in strokovno upravičeni.
Zdi se mi, da ste to omenili s kritičnega vidika. Kot direktorica doma za starejše ste neposredno videli, kaj se je dogajalo.
V tem primeru govorim na splošno, čeprav smo bili tudi direktorji domov za starejše zelo prepuščeni sami sebi, svoji presoji in odločanju. Težko je prevzeti tako veliko breme na svoje rame, ker nas zakonodaja ne ščiti in ministrstva ne stojijo za nami. Med epidemijo so bile stvari tako pozitivne kot negativne. Primer: nekateri svojci oskrbovancev v domovih za starejše so menili, da ne bi smeli zapreti doma za obiske, drugi so to od nas zahtevali. Bila so različna mnenja in težko jih je bilo usklajevati. Stanovalci so nam zaupani v oskrbo, v prvi vrsti smo morali poskrbeti zanje, a ne le z oskrbovalnega vidika, ampak tudi z zdravstvenega. Zmogli smo in to je najpomembnejše.
Bi, če bi čas zavrteli nazaj, storili kaj drugače?
Da, seveda. Vendar je po bitki lahko biti pameten. Zal mi je le, da v domovih nismo bili uslišani, ko smo se tako zelo zavzemali, da bi okužene stanovalce začasno premestili izven doma, saj se je izkazalo, da improvizirane sive in rdeče cone ob vsej ustrezni zaščiti in organizacijskih presežkih niso ustrezna rešitev, ki bi preprečila hitro širjenje virusa tako pri stanovalcih kot zaposlenih. V vseh domovih smo se trudili omogočati čim več socialnih stikov, a v nekaterih trenutkih tudi to ni bilo več možno tako, v takšni obliki in v tolikšni meri, kot bi si stanovalci in njihovi svojci želeli ali potrebovali.
Kaj smo se vsi iz tega naučili?
Zanimivo vprašanje ... Epidemija je nekako za vedno spremenila naša življenja na več ravneh. Menim, da nas je epidemija opomnila, kaj nam pomenita svoboda in njeno omejevanje, kaj pomeni človek človeku, kaj pomeni neoviran dostop do storitev, ko jih potrebujemo ... Torej kaj pomeni »normalno« življenje, ki je bilo do epidemije samo po sebi umevno. Kajti pred epidemijo še pomislili nismo, da se nam kaj takšnega lahko sploh zgodi. In zdaj ko se je zgodilo to, kar se je, bi morali postati boljša družba. Sprašujem se, ali smo na pravi poti. Pravzaprav nimam odgovora.
Boste ta odgovor morda našli kot predsednica socialne zbornice? Velikokrat slišimo o njej, a vendar ljudje pogosto ne vedo, katere so njene temeljne dolžnosti in smernice.
Če pride jeseni nov val epidemije, bomo morda takrat videli, kaj smo se naučili?
Prizadevala si bom, da bo glas socialne zbornice še bolj slišan. Socialna zbornica Slovenije je kot osrednje strokovno združenje na področju socialnega varstva s svojo vizijo, poslanstvom, organiziranostjo in vrednotami eden glavnih branikov in temeljev strokovnih vsebin ter strokovnega članstva. Združuje strokovne delavce in sodelavce ter jih povezuje s strokovnimi vsebinami. Poleg temeljnega poslanstva izvaja številne projekte in se odziva ter podaja svoja stališča, s katerimi zastopa stroko, išče rešitve na področju socialnega varstva ter sodeluje pri pripravi zakonodaje. A mora imeti še močnejši glas in naš skupni program gre v to smer. Zelimo se bolj približati ljudem, terenu. To pomeni socialnim ustanovam v lokalnih okoljih in vsem, ki delujejo na področju sociale. Pred tedni smo obiskali Pomurje, kjer smo se srečali s strokovnjaki s področja sociale. Tako smo slišali o resnič-
»Socialna stroka absolutno nima pravega ugleda. Na nek
v«	•	I • I	, • v
način nam ga jemlje kaotičen sistem, znotraj katerega smo zavezani k delovanju, po drugi strani pa se strokovni delavci in sodelavci zanj ne znamo postaviti.«
nih potrebah in težavah lokalnega okolja, kajti tam je največji stik s potrebami ljudi. Tako bomo obiskali vsa območja v državi, nato zbrali vso gradivo, ocenili in določili prednosti, pripravili predloge rešitev, jih posredovali pristojnim ministrstvom in bdeli nad uresničitvijo nujnih sprememb. Država se mora na te potrebe odzvati, predvsem jih mora slišati, prepoznati in ustrezno ukrepati. Pripraviti mora več novih storitev in več novih programov. Uporabniki morajo imeti izbiro.
Bi morda bili zadnji dve leti lažji, če bi bilo takšnega povezovanja z lokalnim okoljem več?
Ne morem trditi, da te povezanosti ni bilo na ravni stroke. Direktorji socialnovarstve-nih zavodov smo se povezovali, skupaj se za nekatere informacije obračali na ministrstva - veliko vlogo je imela tu Skupnost socialnih zavodov Slovenije - ampak preprosto ni bilo posluha predvsem za premeščanje okuženih iz zavodov. Ob začetku epidemije nismo vedeli, kako dolgo bo trajala. Mislili smo, da kratek čas. Danes o covidu vemo več. Toda na drugi strani ni znano, kaj bo prinesla jesen. Lahko se nam »zgodi« covid še s hujšim scenarijem. Bojim se, da na to spet nismo dobro pripravljeni.
Ko ste kandidirali za predsednico Socialne zbornice Slovenije, ste v svojem programu zapisali, da je ne glede na delovanje zbornice še kar nekaj manevrskega prostora za izboljšanje delovanja. Kaj ste s tem mislili?
Kljub razvoju in krepitvi zbornice v preteklosti imamo še vedno veliko manevrskega prostora, kjer bi njeno prepoznavnost, člansko organiziranost, vsebinsko zasnovo in strokovno odzivnost lahko še okrepili,
obogatili in dvignili nad trenutno raven strokovnega socialnega diskurza. Navedeno bi nedvomno pripomoglo k učinkovitejšemu medresorskemu povezovanju in usklajevanju z resornimi ustanovami, s stanovskimi združenji, z izvajalci ter k možni odzivnosti na hitro se spreminjajoče in univerzalne potrebe s socialnega področja v družbi. Moji cilji so povezovanje in iskanje novih možnosti ter sistemska ureditev priložnosti za ljudi, ki potrebujejo nekatere oblike socialnovarstve-nih storitev ali programov. Zbornica mora slediti družbenim spremembam in potrebam ljudi, se na te odzivati s strokovnega stališča, pripravljati podlage za strokovno delovanje ter skrbeti za povezanost, razvoj in nasploh strokovni dvig socialnovarstvene dejavnosti v naši državi. Hkrati so moje zaveze učinkovitejša odzivnost na potrebe stroke v povezavi s potrebami ljudi ter spremembe v pripravi zakonodaje. Spremembe v družbi so ključnega pomena za sporočanje strokovnih stališč, podajanje strokovnih vsebin in soustvarjanje socialne politike v državi. Socialna zbornica bi morala biti prvi sogovornik ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
So vaši cilji tako zastavljeni morda tudi zato, ker sociala nima več takšnega ugleda, kot ga je imela včasih?
Stroka nima pravega ugleda. Nekako nam ga jemlje kaotičen sistem, znotraj katerega smo zavezani k delovanju, po drugi strani pa se strokovni delavci in sodelavci zanj ne znamo postaviti. Morali bi narediti tudi kaj v tej smeri. Stroka dobi ugled z ažurnim in ustreznim ravnanjem ter odnosom, ko človek potrebuje pomoč. Ugled pridobi tudi, ko se odločno in utemeljeno postavi za svoje vsebine, se odzove na potrebe družbe s strokovnimi rešitvami, pobudami in predlogi. Za ugled socialnega področja smo odgovorni vsi, ki znotraj tega okvira delujemo, ga gradimo in uresničujemo poslanstvo socialne države.
Se lahko slovenska socialna stroka primerja s tujino?
Primerjave s tujino so vedno nehvaležne, saj živimo in delujemo v različnih okoljih in sistemih. Tudi z različnim finančnimi postavkami, ki so namenjene socialnemu delu in njegovim vsebinam. Slovenska socialna stroka ne zaostaja za tujimi praksami, a se odraža razlika zaradi različnih sistemov, znotraj katerih delujemo, saj je naš precej tog, zbirokratiziran in neelastičen. Razlika je tudi pri plačilu za delo, kjer zaostajamo za evropskim povprečjem.
Foto: Andraž Purg - GrupA
»Žal mi je, da v domovih nismo bili uslišani, ko smo se tako zelo zavzemali, da bi okužene stanovalce premestili, saj se je izkazalo, da improvizirane sive in rdeče cone ob vsej ustrezni zaščiti in organizacijskih presežkih niso ustrezna rešitev, ki bi preprečila in zmanjšala širjenje okužbe tako pri stanovalcih kot zaposlenih.«
28
NOVOST V KARDIOLOGIJI
Poseg je kratek in bolnik gre lahko še isti dan v domačo oskrbo.
Celjska bolnišnica uvedla še en sodoben poseg na srcu
»Genialna pomoč za srčne bolnike«
V Splošni bolnišnici Celje so na področju kardiologije pred dnevi opravili enega najsodobnejših posegov, s katerim ne le da bodo ublažili bolečine srčnih bolnikov, ampak jim bodo tudi rešili življenje. Gre za posebno metodo, ki pomaga bolnikom z akutnim koronarnim sindromom. Tega večinoma zdravijo s tako imenovanimi perkutanimi metodami zdravljenja, v nekaterih primerih tudi s kirurškimi posegi. Večino bolnikov s kronično koronarno boleznijo sicer uspešno zdravijo z zdravili. Do 10 odstotkov bolnikov s to boleznijo ima kljub zdravljenju z zdravili in s posegi za izboljšanje prekrvavitve srca še vedno bolečine v prsnem košu.
SIMONA SOLINIC
Kljub razmeroma nizki smrtnosti je kakovost življenja teh bolnikov slaba, zato je pomemben razvoj novih metod zdravljenja. Perkuta-na vstavitev zmanjševalca pretoka skozi koronarni si-
nus je nova metoda na področju interventne kardiologije. Premajhna prekrvavitev srčne mišice je lahko razlog za občasno tipično bolečino v prsnem košu, ki jo poznamo kot angino pektoris. Ko je
prekrvavitev srca nenadoma pomembno zmanjšana, lahko bolnik občuti nenadno bolečino v prsnem košu, zaradi česar lahko pride tudi do odmrtja srčne mišice, kar je znano kot miokardni infarkt.
Za kakovostno
življenje
Osnovni cilj zdravljenja je izboljšanje kakovosti življenja bolnika in zmanjšanje pogostosti bolečin v prsnem košu. Zmanjševalec pretoka skozi žilo v približno šestih tednih po vstavitvi prekrije endotelij in šele takrat začne polno delovati. S takšnim posegom se torej prerazporedi pretok krvi z območja dobre prekrvavitve v slabše prekr-vavljene predele srčne mišice. Raziskave so pokazale tako subjektivno izboljšanje simptomov angine pektoris
kot objektivno izboljšanje zmogljivosti bolnika.
»Pri koronarnih obolenjih poskušamo v katetrskem laboratoriju bolne arterije odpreti, da bi povečali dovod krvi v srčno mišico. Večini ljudi lahko tako pomagamo, a nekaj ljudi še vedno trpi zaradi bolečin, ker je težava tudi v majhnih žilah, ki jih ne moremo doseči. Zato so se znanstveniki spomnili tega genialnega načina, kjer s posebnim stentom, ki ga vstavimo v veno v srcu, preprečimo odvod krvi, ki ima dovolj kisika. S tem povečamo dotok kisika v srčno mišico. To imenujemo zmanjševalec koronarnega pretoka. Gre za relativno preprost poseg, kjer skozi veno na vratu v veno v srcu vstavimo zmanjševalec pretoka, ki ima obliko peščene ure. Ker ta predstavlja upor odtekanju s kisikom bogate krvi iz srčne mišice, ta kri dlje ostaja v njej. To pomeni, da imajo bolniki boljšo krvavitev,« pravi predstojnik kardiološkega oddelka v celjski bolnišnici Dragan Kovačič.
Dodaja, da gre za poseg, ki ga je med prvimi na svetu izvedel prof. dr. Matjaž Bunc iz UKC Ljubljana. Posege tako zdaj izvajajo v Ljubljani, Mariboru in Celju. »Za nas je to še ena metoda, s katero lahko pomagamo tistim, ki jim prej nismo mogli pomagati, da bi kljub bolezni kakovostno živeli,« pojasnjuje Kovačič.
Domov že isti dan
Kot še dodaja sogovornik, starost bolnika za poseg ni pogoj, čeprav se glede na bolnikovo zdravstveno stanje o tem pogovorijo z njim in njegovimi svojci. »Bolnik je med posegom v lokalni anesteziji. Poseg traja od 10 do 15 minut, pravzaprav je priprava celo daljša kot poseg. In ravno zaradi kratkega trajanja posega trdim, da je genialen. Poseg je tudi neboleč in bolnik gre lahko iz bolnišnice v domače okolje že isti dan,« dodaja sogovornik.
Bolnik med posegom praviloma ničesar ne občuti. Kovačič pojasnjuje, da žile na notranji strani nimajo senzorjev, zato bolniki posega ne čutijo. »Bolečino čutijo le redko, bolj začutijo toploto po telesu, ampak zaradi injekcije
kontrasta. Slabih izkušenj s posegom ni. Ta način posega je izreden napredek medicine, pri katerem ne >odpiramo< telesa. Ker slednje pomeni več možnosti za okužbe in daljšo rehabilitacijo. Pri tem novem posegu se rana zaceli v 14 dneh. Takšna minimalno invazivna kardiologija se bo še razvijala in to si želimo tudi na področju nevrologi-je, predvsem v povezavi z možganskimi kapmi,« pravi Kovačič.
Omenja, da je celjska bolnišnica že zelo uspešna pri tako imenovanem perkuta-nem vstavljanju zaklopk in da ni nobenega razloga več, da se na področju kardiologije in kardiokirurgije ne bi prebila še višje. »Razumljivo je, da presaditev srca v Celju ne moremo izvajati, vendar ni razloga, da ljudje čakajo na nekatere druge posege v Ljubljani ali Mariboru, če jih lahko omogočimo v celjski bolnišnici. Tudi bolnišnična novogradnja bo za naš oddelek pomenila večje prostore. Iz prostorov s 30 posteljami bomo šli v prostore s 55 posteljami. Prostora bo dovolj, imamo izjemno dobre zdravnike in izjemne medicinske sestre, a tudi dobro opremo. Kajti več posegov v Celju pomeni manj obremenjevanja zdravnikov v Ljubljani in Mariboru, kjer imajo prav tako svoje čakalne vrste. Celje si zasluži možnost sodobnih kardioloških posegov,« je jasen Kovačič.
Za Celje je značilno, da so na področju interventne kardiologije najkrajše čakalne dobe v Sloveniji. »Problem je predvsem na področju ambulantne kardiologije, kjer se je zaradi epidemije povečalo število čakajočih. Naši zaposleni so bili, kot je znano, premeščeni na covidna delovišča. V obdobju enega ali dveh mesecev pričakujemo, da bomo prešli tudi v normalne delovne pogoje, nato bomo za skrajševanje čakalnih vrst morali izvajati tudi popoldansko delo. Čakanje na prvi kardiološki pogled od dve do tri leta je absolutno nesprejemljivo, saj to pomeni, da je zdravljenje težje in da so njegovi rezultati slabši,« omenja kardiolog.
Foto: SBC
Prof. dr. Matjaž Bunc, dr. med., in dr. Dragan Kovačič, dr. med., med posegom.
Ekipa, ki je bila po opravljenem posegu zadovoljna.
ZA ZDRAVJE
29
Ko so pomembne sekunde
Možganska kap? Pomagajte takoj!
Možganska kap je posledica prekinitve dotoka krvi v možgane. To se lahko zgodi zaradi zamašitve žile (ishemična možganska kap) ali pritiska krvi na del možganov pri možganski krvavitvi. Zaradi pomanjkanja kisika in hranilnih snovi možganske celice odmrejo. Posledice so odvisne od obsega in mesta okvare. Najpogostejše posledice možganske kapi so ohromitev dela telesa, motnje govora, ravnotežja in koordinacije, motnje zaznavanja, požiranja, vida in sluha ter vedenjske in čustvene spremembe. Motnja dotoka krvi v možgane je lahko samo prehodna (tranzitorna ishemična ataka - prehodna možganska kap), le da simptomi in znaki v 24 urah izginejo. Tudi to je nujno stanje in zahteva takojšen pregled pri zdravniku.
Шх

mmi
v.
l!Ш
Vsak drugi torek v maju v Evropi obeležujemo dan osveščanja o možganski kapi, ki je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo letno doživi več kot štiri tisoč ljudi. Smrtnost je visoka, izredno velika je tudi možnost invalidnosti, ki jo povzroča, saj mnogi utrpijo tudi hude posledice, kar njim in njihovim svojcem bistveno spremeni kakovost življenja, opozarjajo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenju bolnikov s cere-brovaskularno boleznijo Slovenija.
SIMONA SOLINIC
V obeh organizacijah poudarjajo pomen preventive in prepoznavanja znakov možganske kapi ter hitrega ukrepanja. Možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, pri katerem je zaradi nezadostne oskrbe
možganov s krvjo njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur. Možganske celice za svoje delovanje potrebujejo stalno oskrbo s kisikom, ki ga dobijo s krvjo. Ker je krvni obtok v možganih moten zaradi zamašitve žile ali krvavitve, to
povzroči smrt celic v tistem delu možganov.
Prepoznajte znake
»Najpomembnejša preventiva je zdrav način življenja. Zelo pomembni so redni pregledi glede dejavnikov tveganja. Ob možganski kapi je treba ukrepati hitro in pravilno, ne smemo čakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližjo zdravstveno ustanovo, saj lahko s hitrim
/ L / № / h
/ m
zdravljenjem preprečimo posledice. Več ljudi kot bo znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele,« pravi prim. Matija Cevc, dr. med. in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Glede na strokovne smernice, ki kažejo večji porast števila možganskih kapi, je bil na ravni Evrope že pripravljen tako imenovani akcijski načrt za enotno obravnavo možganske kapi v evropskih državah od leta 2018 do leta 2030. »Dokument vsebuje cilje in priporočila za celovito obravnavo, začenši s preventivo, z zdravljenjem, rehabilitacijo, s sekundarno preventi-
vo in kakovostnim življenjem z boleznijo. Prav to področje je najbolj zapostavljeno tudi v Sloveniji. Dosežkom na področju preventive in akutnega zdravljenja ne sledijo drugačna organiziranost in zagotavljanje zmogljivosti na področju celovite rehabilitacije ter nudenja pomoči in podpore v kroničnem ob-
dobju po možganski kapi. Nimamo kazalcev kakovosti življenja v tem obdobju, nimamo izdelanih minimalnih standardov potreb, ne sprejetja dobrih praks pomoči in podpore,« pravi prim. Tatjana Erjavec, dr. med. in podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenija.
Preventivni dejavniki, da se možganska kap ne zgodi, so nekadilstvo, vsakodnevna vsaj 30-minutna hoja, uživanje več sadja in zelenjave, vzdrževanje ustrezne telesne teže, omejitev vnosa soli, maščob in sladkorja, odpoved škodljivim razvadam, redne meritve krvnega tlaka, krvnih maščob ter sladkorja in srčnega utripa.
Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM:
G - govor (prizadet govor) R -
roka
(delna ali popolna ohromelost ene roke)
O - obraz
(povešen ustni kot - nesomernost obraza)
M - minuta (takojšen klic na 112)
V Sloveniji je glede na strokovne napovedi do leta 2035 mogoče pričakovati kar 34-odstoten porast števila možganske kapi in četrtino več oseb s trajnimi posledicami po utrpeli možganski kapi.
Dejavniki tveganja za možgansko kap
starost,
povišan krvni tlak (hipertenzija),
zvišana raven holesterola (hiperholesterolemija),
sladkorna bolezen (diabetes),
motnje srčnega ritma (atrijska fibrilacija),,
razvade (kajenje, čezmerno uživanje alkohola),
depresija,
zmanjšana telesna dejavnost, debelost.
so
30
SLADKOSTI
Slaščičarski mojster Gorazd Potočnik, ki je letos vodil tekmovanje v peki saher torte, pravi, da je čokolada zahtevna Med domačimi ponudniki seveda ni manjkala Hiša vin Emino. Vodja trženja Matija Jagrič je poudaril, da Slovenci in skrivnostna sestavina, a prav zato tako mamljiva.«	količinsko pijemo vedno manj, radi pa posegamo po vedno bolj kakovostni kapljici.
V Podčetrtku na festivalu vina in čokolade
Že sedmič je bilo sladko in opojno
Čokolada velja za eno največjih razvad. Če dodamo še izbrano vinsko kapljico, je jasno, da so obiskovalci, ki so minulo soboto prišli v večnamensko dvorano v Podčetrtku, res imeli kaj videti in okusiti. Izbirali so lahko med ponudbo zvrhano obloženih stojnic ter spremljali zanimive delavnice in prikaze. Piko na i je k dobremu vzdušju dodal vonj po sveže pečeni saher torti, ki so jo ekipe pripravile v sklopu tekmovanja.
TINA STRMCNIK
Že dopoldne se je na prizorišču zbralo pet tekmovalnih ekip, ki so se letos prvič pomerile v peki saher torte. Recept zanjo je pripravil znan slaščičarski mojster Gorazd Potočnik, ki je bil tudi vodja tekmovanja. Čeprav so vse ekipe za torto uporabile enako razmerje sestavin, so o najboljšem izdelku seveda odločale podrobnosti. Štele so podrobnosti v tehnikah priprave, okusu te sladice in pri njeni predstavitvi. »Najpomembneje je, da biskvit pripravimo z maslom in da vanj vmešamo čokolado in ne kakava. Nato ni treba ve-
liko zapletati. Jajca in sladkor pomagajo ustvariti strukturo. Namesto z marelično marmelado so tekmovalci torto tokrat namazali z vinolado, ki je poskrbela za sočnost in svežino. Obliv je bil precejšen približek tistemu, ki ga pripravljajo v hotelu Sacher na Dunaju.« Ekipe so tehtale sestavine, jih stepale, mešale, vlivale in pekle. Čez nekaj ur je bilo znano, da sta najboljšo »saherco« pripravili slaščičar-ki iz Term Olimia.
Manj, a tisto bolje
Da je pri snovanju festivala na prvem mestu kakovost
in šele nato količina, je poudaril soorganizator Boštjan Misja, direktor GIZ Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje. Letos se je z drugimi snovalci festivala odločil za nekoliko manj stojnic kot lani. 50 razstavnih mest je bilo razprodanih v samo treh dneh. »Želimo biti res razstavljavcem prijazen festival Vsem sodelujočim so pri prenašanju izdelkov pomagali učenci podčetrtške osnovne šole, pomagali so tudi pri urejanju stojnic. Ponudnikom smo v celoti povrnili vrednost zbranih degustacijskih kuponov, ponudili smo jim nizko ceno najema stojnice, omo-
Tako so si lahko svoje čokoladne dobrote ustvarili najmlajši.
Sladkarije - le kdo jih nima rad?
gočili smo jim res popolno podporo.«
Organizatorji so se potrudili tudi za to, da so dvorano s pomočjo drevesnih vej uredili tako, kot bi bilo dogajanje v naravi. To, da je festival pod streho, se je namreč izkazalo bolje od gostovanja pod milim nebom. Lani, ko so festival pripravili na prostem, so imeli razstavljavci namreč težave z ohranjanjem primernih temperatur vin, medtem ko se je čokolada bliskovito topila.
Zanimanje se krepi
Pri organizaciji festivala od vsega začetka sodeluje Hiša vin Emino, zadružna klet, ki deluje pod okriljem Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah. Vodja trženja v omenjeni hiši vin Matija Jagrič je dejal, da je po dveh letih, kolikor je bilo tovrstno dogajanje okrnjeno, zelo pomembna vsaka predstavitev, kjer lahko dobro kapljico ponudijo v okušanje. Še posebej ga veseli, da imajo takšen dobro obiskan festival na domačem pragu.
Jagrič je pojasnil, da pridelovalci vina spet zaznavajo več povpraševanja po svojih izdelkih. »Zanimanje je že podobno tistemu iz obdobja pred epidemijo, nekateri ponudniki vin najbrž zaznavajo še večje povpraševanje. Na to vpliva več dejavnikov, med drugim to, ali pridelovalci vino prodajajo trgovinam, gostilnam ali drugim kupcem. Na srečo se zdaj res veliko dogaja in smo s prodajo lahko zelo zadovoljni.«
Kmalu nova tovarnica čokolade?
Da je festival pravi praznik za vse, ki so na njem sodelovali, je dejala Mateja Videtič iz Čokoladnice Olimje. »Ljudje radi posegajo po klasiki, zato smo izdelali veliko čokolad z lešniki, mandlji, s suhim sadjem. Pripravili smo še temno čokolado s kakavovimi zrni, za katero je veliko zanimanja. Izdelali smo tudi turški med in veliko pralinejev. Čokolado in vino smo spojili v pralineju s teranovim likerjem.«
Sogovornica je dejala, da je družinsko podjetje v zadnjem času veliko denarja vložilo v nakup novih strojev, denar vlaga tudi v butike in izobraževanje zaposlenih. Proizvodnjo sladkosti ima še vedno v stari ljudski šoli v bližini olimskega samostana. V čokoladnico zavije skoraj vsak turist, ki obišče Podčetrtek. A ker so proizvodni prostori že pretesni, želijo Videtičevi zgraditi novo stavbo. »Tja bi radi preselili naše stroje, ki so težki od tono do tono in pol. Radi bi uredili tudi prostore, kjer bomo lahko imeli delavnice, da bomo ljudem lahko predstavili, kako delamo čokolado in pralineje. Vsekakor bi radi ostali v domačem Olimju.«
Ker na mladih svet svoji ...
Poleg številnih uveljavljenih ponudnikov so svoje mojstrovine predstavljali tudi tisti, ki bodo morda že čez leto ali dve stopili v čevlje slaščičarjev in čokoladarjev. Privlačno stojnico so pod vodstvom mentoric osno-
SLADKOSTI
31
-HH	JE
Mateja Videtič iz Čokoladnice Olimje je dejala, da številni sladkosnedi najraje posegajo po klasiki.
Društvo kmetic Ajda na festivalu sodeluje že vrsto let. Tokrat so se članice predstavile s »pršjačo«, poticami in z različnim pecivom.
Na zdravje!
vali dijaki Šolskega centra Šentjur, ki so ponujali širok nabor sladkosti, od čokolad do pralinejev in makronov. Iz čokolade so izdelali tudi skulpturo, ki je s pomočjo mlinčka na električni pogon poganjala šolsko žlahtno kapljico. »Čokolada je dijakom zelo zanimiva, zelo radi oblikujejo z njo, imajo veliko svojih idej. Spodbujamo jih, da so čim bolj ustvarjalni,« je dejala učiteljica slaščičarstva Elizabeta Selić.
Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje so za festival zasnovali čisto posebno sladico, ki so jo poimenovali štajerski twix. Pripravljali so jo pred gosti in s prepletom izbranih okusov poskrbeli za razvajanje brbončic. V osnovno testo so
med drugim vključili orehe in lešnike, izdelali so vinski žele, dodali še kanček pene iz džina. Ker je Celje znano po rolci, so svoji sladici dodali še poseben upognjenec in jo okrasili s cvetom boreča. Tako so prepletli sladek okus in okus vina. Učiteljica kuharstva Cecilija Božnik je dejala, da gre to zelo dobro skupaj. »Igramo se že s strukturo sladice, ko penastim dobrotam dodamo kaj krhkega za pohrustati. Kadar sladkim stvarem dodamo malo kisline, poskrbimo za svežino.« In ker se sladko in kislo torej nedvomno privlačita, ni torej nič čudnega, da so v Podčetrtku lahko ponosni še na en dobro izpeljan festival vina in čokolade.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Ekipe, ki so sodelovale v peki saher torte, so skrbno tehtale, stepale in mešale.
Dijaki Srednje šole za gostinstvu in turizem Celje so sladke in kisle okuse prepletli v svoji sladici, ki so jo poime- Dijaki Šolskega centra Šentjur so predstavili sladkosti, ki so jih s pomočjo mentoric pripravili pri praktičnem
novali štajerski twix.
pouku.
Franc Sušnik, do zdaj prvi in edini župan Občine Vransko
Po volitvah želi ostati v politiki, a ne kot župan
Pred njim so zadnji meseci županovanja na Vranskem. Na čelu občine je od njene ustanovitve leta 1998 in je torej njen prvi in edini župan. Ob tem je bil osem let poslanec v državnem zboru. Še prej je bil dvajset let zaposlen v cinkarni v Celju.
lokalni
Župan Franc Sušnik občino vodi od leta 2018. (Foto: SHERPA)
»Kot ključna naložba se je izkazalo daljinsko ogrevanje na biomaso, ki nepretrgoma deluje od leta 2004. Nizka cena toplotne energije je prišla do izraza še posebej v tej energetski krizi.«
ŠPELA OŽIR
»Vsak poslanec bi moral, preden nastopi mandat, nekaj časa delati v gospodarstvu. Ko sem iz cinkarne prišel v državni zbor, je bila moja največja težava, ker sem naenkrat iz industrijskega reda in discipline padel v neke vrste anarhijo, kjer čas ne pomeni nič. Nisem namreč mogel razumeti, zakaj nekaj ni urejeno do takrat, ko smo se dogovorili,« se spominja Franc Sušnik, ki se tudi po jesenskih lokalnih volitvah ne želi povsem umakniti iz
lokalne politike. Potegoval se bo za mesto svetnika.
Županujete že skoraj štiriindvajset let. Zakaj se vam je na čelu občine uspelo obdržati toliko časa?
Pred očmi sem vedno imel interes skupnosti. Prvič in drugič sem na županskih volitvah imel resna protikandidata. Tretjič in četrtič je bilo s tega vidika lažje. Če se nekoliko pošalim, me je opozicija najbolj resno želela »odstraniti« na petih volitvah, ko sta se za župansko mesto potegovala dva zelo
močna in resna občana. Kljub vsemu sem tudi takrat prejel presenetljivo veliko glasov. Že v prvem krogu nekaj manj kot 58 odstotkov.
Kaj je po vašem mnenju v teh približno dveh desetletjih najbolj zaznamovalo vaše žu-panovanje?
Na prvem mestu so zagotovo naložbe v izobraževanju. Ko je nastala naša občina, sta bila v vrtcu dva oddelka. Zdaj jih je devet in nič več prebivalcev kot takrat. Res je, da je bilo v zadnjih letih zgrajenih kar nekaj novih stanovanj, v katera so se naselile mlade družine, a na drugi strani se praznijo obrobni višinski deli občine, kjer je pred leti živelo veliko več ljudi. Na področju izobraževanja smo zgradili tudi novo športno dvorano.
Že leta 2000 sem podelil koncesijo za pomoč na domu. Danes je naša občina na prvem mestu po vključenju prebivalcev, starih več kot 65 let, v ta način oskrbe v Sloveniji. Pomagal sem pri gradnji doma
starejših občanov, ki uspešno deluje od leta 2005.
Kot ključna naložba se je izkazalo daljinsko ogrevanje na biomaso, ki nepretrgoma deluje od leta 2004. Nizka cena toplotne energije je prišla do izraza še posebej v tej energetski krizi. Ne nazadnje je v času mojega županovanja na območju naše občine zrasla Darsova avtocestna baza.
Upokojili ste se že aprila 2020, a ste se odločili, da boste občino vodili še do konca tega mandata. Kateri so glavni trenutni projekti?
Eden pomembnejših je zagotovo gradnja vodovoda Za-planina-Ločica-Vransko. Gre za del širšega projekta oskrbe s pitno vodo v Spodnji Savinjski dolini. Z njegovo gradnjo, pri kateri sodelujemo z občinami Braslovče, Prebold in Polzela, bomo rešili težave z oskrbo s pitno vodo, s čimer se poleti in v sušnih obdobjih srečujejo predvsem v Braslovčah in na Polzeli. Po vodovodu se pretoči 25 litrov vode na sekundo, kar ne zadošča. S posodobitvijo bomo poskrbeli za dodatnih 15 litrov vode na sekundo. Po mojem mnenju bo to za naslednjih petdeset let dovolj. Projekt naj bi se končal spomladi prihodnje leto.
Gre za podsklop širšega projekta, v katerem sodelujete vse občine Spodnje Savinjske doline. Občina Žalec, ki je njegova nosilka, je pred časom opozorila na zaostajanje izplačila obljubljenega sofi-nancerskega denarja, zaradi česar je bilo ogroženo plačilo izvajalcem del. Za obljubljen evropski delež je morala zalagati svoj denar. Kako je bilo s tem pri vas?
Zavedamo se, da je treba najprej plačati, šele nato dobimo
povrnjen denar. Pristojno ministrstvo zaradi težav pri projektu ni tako dolgo podpisalo pogodbe. Nad postopki je kot koordinatorica bdela Razvojna agencija Savinja. Pri tem so se pojavile težave in zavlekle podpis pogodbe, s katero bi lahko prišli do nepovratnega denarja, v nekem razumnem obdobju. Pogodba je zdaj že podpisana.
Za našo občino finančno bolj zahtevna naložba je bila gradnja druge faze čistilne naprave. Prvo fazo čistilne naprave s sedemsto populacijskimi enotami smo zgradili leta 2004. Z drugo smo zagotovili še dodatnih sedemsto populacijskih enot. Če bomo uspešni na razpisu ministrstva za okolje in prostor, načrtujemo pri čistilni napravi še gradnjo majhne sončne elektrarne. Celoten strošek naložbe je ocenjen na 370 tisoč evrov. Od tega bo sončna elektrarna stala približno 60 tisoč evrov.
Javno komunalno podjetje Žalec ima novega direktorja, od katerega občine Spodnje Savinjske doline, ki so ustanoviteljice in lastnice tega javnega podjetja, veliko pričakujejo. Se vam zdi, da je začrtal prave smernice in bo kos izzivom?
Sam nisem imel posebnih težav niti s prejšnjim vodstvom. Sem pa zadovoljen s komunikacijo in z odnosom, ki ju je pokazal novi direktor mag. Janez Primožič. Največji
izziv v naši občini je zagotovo gradnja omenjenega vodovoda Vransko-Braslovče-Polzela-Prebold, s katerim bomo v prvi vrsti rešili težave z vodooskrbo v Braslovčah in na Polzeli.
Vaši občani tovrstnih težav nimajo?
V naši občini imajo z vodooskrbo največ težav visokoleže-če kmetije na obrobju občine. Gre namreč za posamezne kmetije, ki imajo lastne vire, ki so bolj površinski. Občasno se zgodi, da kdaj zmanjka vode. V nekaj primerih imamo vodooskrbo urejeno z dovažanjem. Vodo pripeljejo gasilci, občina sofinancira 85 odstotkov dovoza. Največ dela s tem ima PGD Ločica, ki bo kmalu dobilo novo gasilsko vozilo, ki bo v prvi vrsti služilo za prevoz vode.
Lani ob takšnem času ste omenjali, da ste tik pred gradnjo novega mostu v trškem središču. Na ploščadi še vedno stoji tabla z napisom: »Previdno zaradi možnosti rušenja.« Kje se je zataknilo?
Občina si prizadeva, da bi spodobno povezala trg Vransko s parkirišči, a za nov most še vedno nimamo gradbenega dovoljenja. Projektant nikakor ne more uskladiti želja in pogojev zavoda za varstvo kulturne dediščine ter vodarjev. Težava je perišče, ki je bilo nekoč na tem mestu. Prvi most, ki ga je narisal projektant, je bil za izdajalce soglasij preširok. Zdaj čakamo, da mu bo le uspelo uskladiti vse zahteve.
»Že leta 2000 sem podelil koncesijo za pomoč na domu. Danes je naša občina na prvem mestu po vključenju prebivalcev, starih več kot 65 let, v ta način oskrbe v Sloveniji.«
Program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
>/ do dopolnjenega 21. leta ali >/ v dveh letih po pridobitvi vozniškega dovoljenja
A,A2
za avtomobiliste : in motoriste
Prijave:
080 26 36, amzs.si/cvv
OBČINA VRANSKO PRAZNUJE
33
Jernej Pestotnik iz Jeronima, prejemnik občinskega grba
Sodeloval je pri vseh večjih obnovitvenih delih
Ujeli smo ga na Čreti pri cerkvi Matere Božje, kamor zahaja že vse življenje. Zadnjih štirideset let z njo ni povezan le kot domačin, temveč tudi kot ključar. Kot pravi, gre za prijetne zadolžitve, v katere je vpeta vsa njegova družina, ki tako ali drugače poskrbi za bogoslužja v tej podružnični cerkvi na malo manj kot 900 metrih nadmorske višine. Občina Vransko mu bo ob letošnjem občinskem prazniku podelila občinski grb, s katerim se mu bo zahvalila za ohranjanje sakralne dediščine in njegov doprinos lokalnemu okolju.
ŠPELA OŽIR
Začelo se je pred štiridesetimi leti, ko ga je tako kot še tri druge sokrajane za delo ključarja pri cerkvi Matere Božje na Čreti nagovoril takratni župnik Vladimir Rutar. Danes je poleg njega še en soključar, s katerim vestno skrbita, da sta notranjost in zunanjost Marijinega svetišča vedno urejeni. Njuno osnovno poslanstvo je skrb za cerkveno premoženje, zlasti za vzdr-
Podružnična cerkev Matere Božje je do danes ohranila svojo gotsko podobo.
Zakristija je iz 16. stoletja, kapela sv. Ane iz 18. stoletja. Veliki oltar in tabernakelj sta iz 18. stoletja.
ževanje stavb. Pestotnik je v teh štirih desetletjih sodeloval pri vseh večjih obnovitvenih delih, kot so menjava oken in strehe, prenova oltarja, fasade in bakrenega zvonika ter postavitev novih lesenih klopi. Z vsem tem je prispeval k privlačnosti te podružnične cerkve na Čreti, kamor radi zahajajo romarji tako iz Spodnje kot Zgornje Savinjske doline. Čreta je namreč naselje na vrhu Dobroveljske planote, ki deli omenjeni dolini.
Na vrsti je Anina
kapela
Od devetih maš, kolikor jih je na leto v cerkvi Matere Božje, je najbolj obiskana tista 15. avgusta. Velik obisk je tudi na lepo nedeljo, ko se verniki v procesiji sprehodijo od bližnje podružnične cerkve sv. Katarine do cerkve Matere Božje. Za razliko od drugih vranskih podružničnih cerkva je v njej maša še 1. maja. V času bogoslužij Pestotnik s so-ključarjem pripravi cerkev za obred. Uredita zunanjost in notranjost, za cvetje poskrbijo okoliške gospe. Njegova žena in snaha se ob teh priložnostih še posebej potrudita z nedeljskim kosilom. Njihov nedeljski gost je domači župnik. »Delo ključarja je zelo lepo. V njem je nekaj pozitivnega,« kratko in jedrnato pravi letošnji dobitnik grba, ki si želi, da bi v cerkvi kmalu uspeli obnoviti še Anino kapelo.
Naj zmaga najboljši
Jernej Pestotnik se je rodil leta 1941 v Jeronimu, kjer na domačiji, ki jo je kupil njegov oče, z družino živi še danes. Po šolanju se je krajši čas učil za mizarja in se kasneje zaposlil v Kivu Vransko, kjer je delal do upokojitve pred enaindvajsetimi leti. V prostem času se je z družino posvečal domači kmetiji, kjer še danes poprime za marsikatero delo. Sam skrbi za kravo, medtem ko so pod ženinim okriljem prašiči in kokoši. Že od nekdaj zelo rad pogleda kakšno dobro nogometno tekmo, pri čemer ne navija za nobeno ekipo. Kot pravi, naj zmaga boljši.
Foto: SHERPA
Kdo so letošnji občinski nagrajenci?
Slavnostna akademija ob občinskem prazniku bo v petek, 13. maja, ob 19. uri v Športni dvorani Vransko. Občina bo na njej podelila priznanja za preteklo leto.
Grb bo prejel Jernej Pestotnik za izjemen prispevek k ohranjanju sakralne kulturne dediščine.
Dobitniki plaket bodo Ludvik Papinutti za dolgoletno uspešno delovanje v lokalni skupnosti in za prispevek pri gradnji komunalne infrastrukture, podjetje Kovego za dolgoletno uspešno delovanje na področju gostinstva in turizma ter gradnjo hotela Grof, Robert Novak za izjemno delovanje na področju gasilstva in Polona Vodičar za vzorno ter predano delo na področju izobraževanje in prispevek k boljši prepoznavnosti občine Vransko v širšem slovenskem prostoru.
Priznanja bodo prejeli podjetje Bijol za uspešno poslovanje in gradnjo novih poslovnih prostorov v občini Vransko, podjetje Profi kmet za uspešno poslovanje in gradnjo novih poslovnih prostorov v občini Vransko, Saša Semprimožnik za izjemen športni dosežek in ekipa Košarkarskega društva Vrani Vransko do 15 let v košarki 3x3 za izjemen športni dosežek.
ŠO
V času svojega ključarskega poslanstva je sodeloval pri vseh večjih obnovitvenih delih in tako prispeval, da je podružnična cerkev Matere Božje na Čreti ponos občine Vransko in njenih prebivalcev.
Jernej Pestotnik delo ključarja na Vranskem opravlja najdlje od vseh. Da je lokalna skupnost prepoznala njegova prizadevanja in trud, mu veliko pomeni.
f

SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA d.0.0.

Celjska cesta 3/a, 3310 Žalec telefon: 03/713-20-57 e-pošta: svp.zalec@siol.net Dežurni telefon: 041/616-786 Mala praksa: 031/543 237
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
Delovni čas: PONEDELJEK-PETEK
dopoldan: 8.00-12.00 popoldan: 14.00-18.00 SOBOTA dopoldan: 8.00-11.00
iL AMBULANTA VRANSKO
Delovni čas: PONEDELJEK-PETEK
jflUwfl^ 8.30-9.00 telefon: 03/703-34-90
34
REPORTAŽA
Nekateri so na prireditvi našli kakšen lep izdelek zase, drugi so bili veseli srečanja in klepeta s prijatelji.
Po dveh letih premora se je vrnilo Šentjurjevo
Dobra volja kljubovala dežnim kapljam
Minulo soboto zjutraj je marsikdo pogledoval v nebo. A tako organizatorji Šentjurjevega kot druženja željni obiskovalci zaradi slabe vremenske napovedi niso vrgli puške v koruzo. V Zgornjem trgu ni manjkalo sejemskega vrveža, druženja ob glasbi in tekmovalnega vzdušja.
TINA STRMČNIK
V nekdanje središče Šentjurja je marsikoga privabila
kisla juha, ki je počasi brbotala v kotličkih in širila omamne
vonjave. Nad njeno pripravo je bdela tričlanska strokovna komisija. Kot da kuhanje ni že samo po sebi dovolj težko, so morali tekmovalci tokrat opraviti še dodatno nalogo -sestaviti pesem na temo jur-jevanja. Dogajanje je skrbno spremljal mož v črni opravi s klobukom, z naočniki in brki. To je seveda znamenit skla-
datelj, zdravnik in župan trške občine Sveti Jurij Gustav Ipavec, v vlogi katerega je vse prisotne pozdravil Luka Žerjav. Dogajanje v prireditvenem šotoru so si z zanimanjem ogledali tudi pohodniki, ki so se vrnili s krožne poti med Rozalijo, Botričnico in Zgornjim trgom. Ob krožniku tople kisle juhe so hitro poza-
bili na dežne kaplje, ki so jih spremljale na pohodu.
Najmlajši obiskovalci so lahko uživali ob spremljanju lutkovne predstave. Popoldne se je po prizorišču razlegal glas harmonike, saj so mehe raztegnili tekmovalci, ki so se potegovali za naziv naj harmonikarja Šentjurjevega. Člani prostovoljnega gasilskega društva Šentjur so praznični dan izkoristili za slovesen prevzem novega gasilskega vozila. Za tiste, ki se radi zavrtijo v ritmih domače glasbe, je zvečer sledila še veselica. Pestro dogajanje letošnjega Šentjurjevega je minulo nedeljo sklenil že tradicionalni etnokoncert na Botričnici.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Še nekaj sladkega za domov in sobota je bila popolna.
iS i
Andrej Jernej, Šentjur: »Zelo sem vesel, da lahko Društvo čebelarjev Blagovna znova sodeluje na Šentjurjevem. Res nam jo je malo zagodel dež, ampak vztrajamo. Predstavljamo slovenski med in različne medene izdelke, obiskovalcem seveda predstavimo tudi to, kako koristne so čebele za opraševanje. Med epidemijo so odpadli čebelarski krožki in predavanja, sedaj bomo vse to nadoknadili.«
Cveta Gajšek, Šentjur:
»Na Šentjurjevo sem prišla, saj sem se skupaj z vnukinjo udeležila Jurijevega pohoda. Na stojnicah so mi všeč domači izdelki, za katere se ustvarjalci res potrudijo, lepo je poskusiti tudi domača peciva, ponudba je pestra. V družbi vnukinje sem si ogledala tudi Ipav-čevo hišo. Pretekli dve leti so naši družini taki dogodki manjkali, zato smo se vsi člani letošnjega Šentjurjevega toliko bolj veselili.«
Odmeval je zvok harmonike, a tudi lajna ni manjkala.
бжж	..V ~~	ш
Za tekmovanje v kuhanju kisle župe se je tokrat opogumilo devet društev, njihove predstavnike je na odru toplo sprejel Gustav Ipavec.
Rosanda Ploštajner, Šentjur: »Vesela sem, da se lahko spet predstavim na sejmu v domačem kraju, da srečam druge razstavljavce in pozdravim obiskovalce - z nekaterimi se nismo videli dve leti. Čeprav je slabo vreme, je sejem dobro obiskan, ljudje se zanimajo za nakup različnih izdelkov in kulinaričnih dobrot. Takšna druženja smo vsi pogrešali.«
GLASBA NAS ZDRUŽUJE
35
Spet sta se družila vrhunski celjski klarinetist in legendarni kitarist
Bojčevski in Stefanovski na isti valovni dolžini
»Glasba, ki pride iz srca, je poslanstvo, moramo pustiti, da nas sama nagovori. V obdobju dveh let, ko ni bilo možno nikjer nastopati, sem vsak dan vadil, kot da imam naslednji dan največji koncert pred najbolj zahtevnim občinstvom.«
Goran Bojčevski je magisterij iz klarineta končal na slovitem salzburškem Mozarteumu z najvišjo oceno v razredu svetovno znanega profesorja Aloisa Brandhoferja. Tam so opozorili na njegov talent za skladanje. Nekateri kritiki in glasbeni portali ga uvrščajo med najboljše in najbolj raznolike klarinetiste sveta. V posebno čast si Bojčevski šteje, da njegove skladbe izvajajo na različnih univerzah po svetu. Je utemeljitelj novega glasbenega sloga balkan nuevo, ki se opira na njegove balkanske korenine in jih posodablja z elementi klasične glasbe in tanga.
DEAN SUSTER
Napolnil je Gallusovo dvorano s solističnim koncertom in z avtorsko glasbo, tedaj je gostil Vlatka Stefanovskega. Nedavno sta nastopila v celjskem Plesnem forumu.
Na prizorišču »zločina«, kajne?
Res je. Z Vlatkom sodelujeva od leta 2007, ko sva se prvič srečala v Plesnem forumu, kjer sem nastopil kot njegov gost, čeprav oba prihajava iz Makedonije. Prej sem mu poslal nekaj posnetkov in odpisal mi je: »O, man, kdo si pa ti, kje živiš? To, kar igraš, je genialno.« Zanimivo je, da sem kot otrok odraščal z njegovo glasbo in glasbo skupine Leb i sol. Zaradi tega sem bil zelo vznemirjen pred prvim snidenjem. Bil sem mlad, ogromno mi je pomenilo, da me je takšen zvezdnik sploh opazil, za nameček pa celo povabil k sodelovanju. Takratni koncert v Plesnem forumu je bil preprosto božanski, eden mojih najboljših v karieri.
Sta se takoj ujela?
Prišel sem na tonsko vajo, da bi vadili vse naše sedem-, devet-, enajst- in trinajstosminske ritme v nadpovprečni hitrosti, on pa je z zelo umirjenim glasom rekel: »Ni nam treba skupaj vaditi, vse znaš ...« In res je bilo tako. Vsa zbrana energija je eksplodirala na koncertu. Letos sva po petnajstih letih ponovno doživela enako energijo v Plesnem forumu pri Dušanu in Gogi. Ta prostor ima izjemno
Z ženo Barbaro i
dušo. V zadnjih letih sva imela nekaj skupnih izjemnih koncertov. Vsak je neponovljiv, zgodba zase. Povabil me je na primer v svoj projekt Balkan superselection leta 2011 z največjimi zvezdami etna in džeza na Balkanu, leta 2018 je bil moj posebni gost in sva napolnila celjski grad ter Gallusovo dvorano v Ljubljani.
Leb i sol je bila ena najbolj znanih jugoslovanskih skupin, spadala je v krog najbolj kakovostnih in cenjenih. Domnevam, da smo na slovenskih radijskih postajah največkrat slišali skladbi Talasna dužina in Čukni vo drvo. Kako je bilo s tem v Makedoniji? Katera pesem vam je najbolj pri srcu?
Še dandanes v Makedoniji njena glasba odmeva na radijskih postajah. Je vrhunsko posneta in produkcijsko obdelana do potankosti. Dolgo časa je bila njena priredba makedonske ljudske pesmi Aber dojde Donke vsak dan predvajana kot uvod v večerna poročila na nacionalni televiziji. To je zame dokaz, da so ljudje takrat bolj cenili kulturo. Imeli so manj skrbi. Takšne 'fusion' skupine so polnile stadione, ne zgolj v Jugoslaviji, temveč po celem svetu. Tako je bilo tudi z izjemno skupino Weather Report. V današnjem času je skoraj nepojmljivo, da bi skupina s takšno zvrstjo glasbe pritegnila širši krog občinstva na koncert.
»Državne službe ne morem dobiti že skoraj petnajst let. Imam magisterij z najvišjim možnim povprečjem z ene najboljših univerz na svetu.«
»V Plesnem forumu je bilo neponovljivo, nebeško. Z Vlatkom sva se izredno lepo počutila in se dopolnjevala z glasbenimi pogovori. Skoraj ves koncert sva imela zaprte oči in poslušala drug drugega. Šla sva v popolne podrobnosti vsakega tona in iz njih zgradila neponovljive improvizacije. Oba sva se počutila, kot da sva doma na tem odru, ob velikem spoštovanju do izjemno inteligentnega občinstva, ki je dvorano napolnilo do zadnjega kotička.«
Meni sta od avtorskih skladb skupine Leb i sol najbolj pri srcu Čuvam noč od budnih in Kumova slama, od priredb pa Aber dojde Donke.
Kje sta tokrat igrala s Stefano-vskim?
Oba sva velika ljubitelja klubskih koncertov. V Plesnem forumu v Celju sva se prvič predstavila kot duet. Bila sva še v velenjskem klubu Max in domžalskem Blunoutu ob spremljavi moje skupine. Klubi imajo svojevrsten čar, ljudje dihajo z mano, spremljajo vsak gib. Opazim lahko, kako doživljajo glasbo na odru in se s tem še toliko bolj združimo v eno. Čarobno. Skratka, brez občinstva nas ni.
Zaprtja je konec ...
Letos smo se končno začeli premikati po zelo negotovem in čudnem obdobju. Glasbeniki in kulturniki smo doživeli dno dna, komaj smo shajali z dneva v dan ... Po celem svetu je bilo enako. In seveda bo še dolgo trajalo, da bomo našli varno finančno pot. Z Vlatkom sva sprejela povabilo izjemnih gospa iz Lions kluba Mozaik Celje. Vstopnice so prodale v nekaj dneh, izkupiček od dobrodelnega koncerta je bil namenjen glasbenikom, ki so ostali brez dela med epidemijo.
Da jabolko ne pade daleč od drevesa, je potrdil sin Taras s kitarskimi uspehi.
Taras je moje vse. Občudujem ga, kako postaja zrel fant. Igra kitaro in obožuje košarko. S kitaro je že dosegel nekaj uspehov. Na državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov (Temsig) je lani prejel zlato plaketo, letos je na mednarodnem kitarskem tekmovanju v Krškem dobil srebrno plaketo. Glede na njegov talent in če se bo želel učiti ter bo resnično »zagrabil«, bo lahko zelo daleč prišel. Kitaro se uči v razredu učitelja Marka Zorca, košarko vadi pod vodstvom trenerja Mihe Čmera.
Omenili ste glasbenega pedagoga. Zakaj ne poučujete v glasbeni šoli?
To žal ni vprašanje zame. V zadnjih letih sem trikrat oddal prijavo za razpisano delovno mesto. Pokazal sem voljo in spoštovanje do otrok, ki bi jih z veseljem učil. Vem, da bi za šolo predstavljal dodano vrednost, saj sem pred svojo samostojno potjo že poučeval v Glasbeni šoli Ljubljana Vič - Rudnik. Moj učenec je takrat osvojil drugo mesto na mednarodnem tekmovanju Itaka, kjer so ocenjevali glasbenike z različnimi glasbili, ne le s klarinetom. Pedagoške izkušnje imam, prav tako sem opravil strokovni izpit.
Kje se je zapletlo?
Mnogokrat sem doživel, da so tiste, ki smo »prišli z juga« in smo v svojih poklicih veliko dosegli, nekatere državne ustanove žal takoj uvrstile v drugi razred. Iskreno povedano, nimam dobrih izkušenj. Tu živim že dvajset let. Državne službe ne morem dobiti že skoraj petnajst let. Imam magisterij z najvišjim možnim povprečjem z ene najboljših univerz na svetu. Protislovno je, da so mi takrat, ko sem z odliko končal magisterij v Salz-burgu, odvzeli status kulturnega delavca v Sloveniji. Na pristojnem ministrstvu so mi za kakovost igranja dodelili dve točki od možnih osemdesetih. Toda imam najboljšo in najbolj zvesto občinstvo. To nadomesti vsak poraz, ki mi ga zadajo državni uradniki. Seveda so tudi med njimi izjeme. Obožujem Slovenijo in ljudi, ki živimo v njej, brez delitev. Tu sem doma in tu imam najlepšo družino ter najboljše prijatelje. Globoko se klanjam svojemu zvestemu občinstvu. Zahvaljujem se tudi vsem tistim, ki skušajo greniti mojo ustvarjalno pot, kajti zaradi njih postajam še toliko bolj zvest glasbi in tistemu, kar nosim v srcu. Čeprav nekateri ne izbirajo sredstev.
Pomlad na celjskem sejmišču
_	I	I "V	V i 1	■	V ■ I ■	■
Za boljše počutje in življenje
Pomlad je v polnem razcvetu. Prihodnji konec tedna - od 20. do 22. maja - jo bo mogoče čutiti tudi na celjskem sejmišču, kamor prihajajo trije pomladni sejmi, ki se jih bodo lahko obiskovalci udeležili z eno vstopnico. Green Vita je popolnoma nov sejem, ki združuje vsebine nekdanjih Altermeda in Flore. Festival kave Slovenija in festival Kulinart pa prinašata vse najboljše iz sveta kave, hrane in pijače.
SPELA OZIR
Pomladni sejmi so pred leti že postali stalnica na Celjskem sejmu, vendar je epidemija covida-19 leta 2020 prekrižala načrte, zaradi česar so morali takratni sejem odpovedati v zadnjem trenutku. Sejemska dejavnost je bila prepovedana še naslednji dve leti. Zdaj se vračajo s popolnoma novim konceptom. Green Vita - zeleni sejem za samooskrbo in zdrav način življenja - prinaša dva tematsko zaokrožena vsebinska sklopa. Prvi je Altermed in drugi Flora.
Rešitve, ki jih nudi
narava
Dobro počutje v lastnem telesu je zelo pomembno, kar se je še posebej izkazalo med epidemijo. Takrat je
veliko ljudi poiskalo nove alternativne načine, kako poskrbeti za dobro počutje in zdrav način življenja zase in za svojo družino. Razstavni program sejma Green Vita - Altermed zajema najrazličnejša področja, ki lahko pripomorejo k boljšemu počutju in bolj zdravemu telesu. Obiskovalci si bodo lahko ogledali in izkusili vse, od hrane, napitkov in pre-hranskih dopolnil do kozmetike in tudi vsakodnevnih reči za dom in prosti čas. Predstavili se bodo številna društva in organizacije s področja zdravja, ekologije, ohranjanja narave, zdrave prehrane, osebne rasti, ne-invazivne diagnostike, kristalov in zdravilnih kamnov ter ekošole. Cilj Altermeda bo spet predstaviti, kako na
Prihodnji konec tedna bo na celjskem sejmišču ponovno živahno. Prihajajo trije pomladni sejmi, ki se jih bodo lahko obiskovalci udeležili z eno vstopnico. (Foto: GrupA)
čim bolj naraven in okolju neškodljiv način pomagati telesu, da deluje v sozvočju. Starejši občani bodo prišli na račun na petkovem Klepetu ob kavi, katerega tema bo, kako okrepiti zdravje in dobro počutje. Starejšim bodo namenjena tudi nekatera druga predavanja.
Vse za vrt
Sejem Flora bo dvorano celjskega sejmišča spremenil v ogromen vrtni center, kjer bodo obiskovalci našli vse za vrt, dom in okolico. Bogat razstavni program obsega vse - od naprav, kot so kosilnice, različnih semen in sadik, vrtnega pohištva in pripomočkov ter rastlin do bazenov, savn, ribnikov in gnojil. V času sejma bodo na voljo še brezplačne strokovne delavnice in izobraževa-
nja o različnih področjih vrtnarjenja. Mladi cvetličarji, vrtnarji in aranžerji se bodo lahko izkazali na različnih tekmovanjih.
Zvezdana Mlakar bo v Modri dvorani Celjskega sejma v soboto, 21. maja, ob 14. uri gostila svoj edinstven dogodek z naslovom Zeleno, ki te ljubim, zeleno. Z njo bosta svoje zgodbe delila Tadeja Brankovič, biatlonka, ki teče svojo 5. olimpijado, in Marjan Ogorevc, bioenergetik, pisatelj, terapevt. Skupaj bodo odkrivali, kje se vse začne, ali je to v zemlji ali na nebu. Za glasbeno spremljavo bo poskrbela Amaya.
Ko zadiši kava
Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji kave. Dvorana Celjskega sejma bo namreč za tri dni spet postala najve-
čja kavarna pri nas, kjer bodo lahko obiskovalci poskušali celo paleto raznovrstnih kav in se o njih poučili. Festival kave Slovenija je dogodek, ki je namenjen ljubiteljem kave in tistim, ki se z njo profesionalno ukvarjajo. Predstavlja priložnosti za poslovna sodelovanja in tudi zgolj za prijeten pogovor ob kavi. Predstavili se bodo proizvajalci in ponudniki kave, opreme in tehnologij za njeno predelavo, ponudniki kavnih avtomatov, kavarne, bari, trgovine s kavo in še vsi drugi, ki so na kakršenkoli način povezani z njo.
Ljubezen gre skozi
želodec
Prihodnji teden na celjskem sejmišču ne bo manjkal niti Kulinart - festival hrane in pijače. Obiskovalcem bo pri-
nesel kulinarične dobrote in pivske užitke. Spoznali bodo lahko restavracije in opremo za tiste, ki umetnosti hranjenja posvečajo pozornost tudi doma. Predstavili se bodo ponudniki kulinaričnih dobrot iz slovenskih regij, ponudniki domače, lokalno pridelane hrane in pijače, proizvajalci in trgovci večjih znamk živilske industrije ter mnogi drugi.
Od petka do sobote
In kdaj si bo mogoče ogledati zgoraj omenjene sejemske vsebine? Pomladne sejme bo mogoče obiskati z eno vstopnico od 20. do 22. maja od 9. do 18. ure. Na spletni strani shop.ce-sejem. si je mogoče kupiti vstopnice po predprodajni ceni sedem evrov, na dan dogodka bodo obiskovalci zanjo odšteli devet evrov.
*eST/ Va
\\ , KULINART I
POMLAD NA SEJMIŠČU GREENW
37
Pomoč narave
Domača zdravila za vročinske oblive v meni
Obdobje, ko se končuje rodna doba ženske, je naravno, zato se ga potrudimo preživeti v vznemirljivem pričakovanju modrosti in zrele lepote. Veliko je žensk, ki težav sploh ne občutijo, pri drugih so bolj izrazite. Pomembno je, da ob njih ne vztrajate same, da spregovorite z zdravnikom ali farmacevtom in si pomagate - najprej z zdravili naravnega izvora, ki posnemajo delovanje hormonov, in po potrebi tudi z umetnimi hormoni. Precejšnje olajšanje lahko prinese sprememba življenjskega sloga.
MARIJANA MANDIĆ (Arhiv Naša žena)
Menopavza je zadnja mesečna krvavitev v življenju ženske in pomeni konec plodnega obdobja. Ugotavlja se za nazaj, ko več kot leto niste imele mesečne krvavitve. Menopavza, ki se pojavi pred 40. letom, je prezgodnja, medtem ko je med 40. in 45. letom zgodnja. Povprečna starost ženske ob zadnji menstruaciji je 47,5 do 52 let.
Ker je prenehanje delovanja jajčnikov postopno, imenujemo obdobje okrog menopavze klimakterij. Ponavadi traja pet do deset let. V vas se dogajajo številne spremembe glede količine spolnih hormonov, ki so odgovorni za oblikovanje ženskega telesa, omogočajo zanositev in vplivajo tudi na druge procese v telesu, vključno z vgradnjo kalcija v telesu, s presnovo maščob, vplivajo tudi na napetost žil in mišic.
Po menopavzi se raven estrogenov v telesu zmanjša za deset odstotkov, vendar se ga nekaj tvori tudi v maščevju. Zato imajo ženske z normalno količino maščevja večjo koncentracijo estrogena po menopavzi kot tiste, ki so izrazito vitke. Ali drugače - močnejše ženske imajo ob menopavzi običajno manj značilnih težav kot vitke.
Spremembe so številne
Prenehanje delovanja jajčnikov in usihanje hormonov se najprej začneta kazati s spremembo mesečnega perila. Krvavitve so lahko pogostejše ali redkejše, obilnejše in kasneje šibkejše, mesečno perilo lahko tudi
povsem izostane, pojavijo se nenadni oblivi vročine in potenje, predvsem v glavo, vrat in zgornji del trupa, sledi mrazenje. Običajni so tudi močno razbijanje srca in tesnoba ter motnje razpoloženja. Vse našteto lahko traja nekaj minut ali sekund, vročinski oblivi vas lahko ovirajo pri delu, stikih z ljudmi in povzročajo nespečnost. Kasneje v kli-makteriju se lahko pojavijo tudi težave z mehurjem, pekoč občutek v nožnici, nezanimanje za spolnost, pridobivanje kilogramov z značilnim nabiranjem maščevja okoli pasu, povišan krvni tlak, suha koža, suhe oči, izpadanje las, bolečine v kosteh in sklepih.
Kako si lahko pomagate same?
Spremembe boste opazile, če boste spremenili življenjski slog. Nehajte kaditi, vzdržujte normalno telesno težo, vaša hrana naj vsebuje malo soli, prečiščenih ogljikovih hidratov in nasičenih maščob, bodite redno telesno dejavni, najboljša redna telesna vadba je polurna hoja. Za preprečevanje osteoporo-ze zaužijte 1000 do 1500 mi-ligramov kalcija in 400 enot vitamina D na dan. Če imate hormonsko nadomestno terapijo, zaužijte 1200 do 1300 mg kalcija in 400 enot vitamina D na dan.
Proti suhi nožnici vam lahko pomagajo medicinski pripomočki, in sicer geli s fiziološko raztopino, ki vlažijo sluznico in tako preprečujejo neprijetne občutke v nožnici, izrazitejše težave lahko lajšate s tabletami za vstavlianie v nožnico, naj-
bolje s hialuronsko kislino. Uporabljajte mila, ki imajo kisel pH in vsebujejo mleč-nokislinske bakterije, ki so normalni prebivalci nožnice ter vzdržujejo kislost v njej, odločite se lahko tudi za tablete s prej omenjenimi bakterijami, ki jih jemljete vsak dan in pomagajo obnoviti kislo okolje v nožnici.
In zdravilne rastline?
Rastlinski hormoni fito-estrogeni, ki so v stročnicah, rži, lanu, črni detelji, žajblju, grozdnati svetilki, posnemajo delovanje spolnih hormonov. Pomaga tudi soja, ki ne odplavlja kalcija iz telesa, uživate jo lahko tudi s hrano.
Pripravki iz korenine gin-senga blažijo znojenje, zar-devanje, motnje spanja, raz-dražljivost in brezvoljnost. Za lajšanje napetosti, občutka strahu, motenj razpoloženja in boljši spanec se obnesejo tudi zdravilna špajka ali bal-drijan, navadna melisa, bela omela, šentjanževka in poprova meta.
Bela omela pomirja pospešen srčni utrip in preprečuje glavobole, ki so posledica povišanega krvnega tlaka, vendar morate biti pri uporabi previdni, če sočasno jemljete zdravila za zniževanje povišanega krvnega tlaka ali proti motnjam delovanja srca.
Težave z mehurjem blažijo pripravki iz listov koprive, v zadnjem času so se izkazali kot učinkoviti pri lajšanju in-kontinence mehurja izvlečki iz semena navadne buče.
Ostrokrpa plahtica pomirja menstrualne bolečine, uravnava menstrualni ciklus in odpravlja nožnični izcedek. Na voljo so izvlečki v obliki kapljic, kapsul, tablet.
Zdravilni čaji
Za posebej zdravilne v menopavzi so se izkazali zeleni čaj, s katerim boste stopili na prste tudi rakavim obolenjem, čaj iz sladkega korena, žajbljev čaj in čaj iz šentjanževke, ki je odličen tudi zoper depresijo. Vsi čaji vplivajo na uravnavanje ravni hormonov, vendar jih morate piti dlje časa večkrat
Jedilnik v menopavzi
Vročinske oblive, ki jih pogosto sprožijo le pregrehe vsakdana, kot so alkohol, stres, vročina, pretopla oblačila, preveč kave, lahko večinoma odpravimo tudi z vsakodnevno zdravo prehrano. Tudi nekateri prehranski dodatki so se izkazali kot zelo učinkoviti:
-	Vsak dan vzemite 400 enot vitamina E, ki dokazano blaži predvsem vročinske oblive.
-	Vitamin C, najmanj 1000 mg dnevno, je ravno tako učinkovit proti navalom vročine, obenem spodbuja izločanje kolagena in napenja kožo.
-	Maščobne kisline omega-3 učinkujejo protivnetno in preprečujejo številne bolezni zrelejših letih, zadnje študije kažejo tudi na njihovo učinkovitost zoper vročinske oblive. Najdete jih v ribah in prehranskih dodatkih. Vsak teden naj bi zaužili vsaj tri obroke mastnih rib, kot so losos ali sardine.
-	Tudi izdelki iz soje preprečujejo, da bi vam postalo prevroče, prav tako prehranski dodatki kalcija in magnezija.
Menopavza, ki se pojavi pred 40. letom, je prezgodnja, medtem ko je med 40. in 45. letom zgodnja. Povprečna starost ženske ob zadnji menstruaciji je 47,5 do 52 let.
dnevno, da občutite njihovo zdravilno moč.
Podobno kot kamilica tudi rmanov čaj odpravlja menstrualne krče in je primeren v prehodnem obdobju menopavze.
Upoštevajte navodila za uporabo, ki so priložena vsem čajem, kupljenim v lekarni, predvsem pa o zeliščnih pripravkih v katerikoli obliki povejte svojemu zdravniku, preden vam za tegobo predpiše uradno zdravilo.
V menopavzi se pogosto pojavljajo težave s srcem, ki jih lahko uspešno zdravite s pripravki iz gloga, tudi s čajem te zdravilne rastline. Konopljika je priporočljiva pri nerednih menstrualnih ciklih v predmenopavzi in ob bolečinah, ki jih povzroča močna menstruacija, značilna za to obdobje. Na voljo je v tabletah in kapsulah.
Hormonsko
nadomestno
zdravljenje
Z zdravili, ki vsebujejo ženske hormone, je mogoče nadomestiti hormone, ki jih žensko telo po menopavzi proizvaja vedno manj. Tovrstni terapiji so zdravniki pripisovali številne pozitivne učinke - menili so, da zmanjšuje tveganje za nastanek srčnih bolezni in osteoporoze - raziskave v zadnjem času pa so pokazale še nekatere druge njene koristi. Ščiti pred zmanjšanjem kostne gostote, do česar pride v obdobju menopavze, kar zmanjšuje tveganje za nastanek osteoporoze in preprečuje poškodbe kolkov. Prav tako naj bi zmanjšala tveganje za raka na debelem črevesu, alzheimerjevo bolezen in sivo mreno. Neprijetni stranski učinki so lahko
naraščanje telesne teže, boleče dojke, pojav migrene, krčev v mišicah, izpadanje las in tromboza. Ogroženost zaradi raka dojke narašča s številom let uporabe terapije, do pet let naj ne bi bilo nevarno.
Hormonska nadomestna terapija je priporočljiva za ženske, ki bi se rade znebile simptomov, kot sta oblivanje in izguba kostne gostote, in za tiste, ki so izgubile menstruacijo pred 40. letom. V tem primeru je namreč precej povečano tveganje za razvoj osteoporoze ali srčno-žilnih bolezni, kar bi hormonska terapija lahko zmanjšala. Po drugi strani hormonsko nadomestno zdravljenje ni najboljša rešitev za ženske z rakom dojke, s srčnimi boleznimi in za vse, ki so že pred menopavzo imele
težave s krvnimi strdki
Za posebej zdravilne v menopavzi so se izkazali zeleni čaj, s katerim boste stopili na prste tudi rakavim obolenjem, čaj iz sladkega korena, žaibliev čaj in čaj iz šentianževke. ki ie odličen tudi zoper depresijo.
38
POMLAD NA SEJMISCU
Pridružite se samooskrbnemu krogotoku
Samooskrba je svoboda
Samooskrba se ne začne na vrtičku, gredici ali njivi. Začne se v naših glavah, z našim načinom razmišljanja. Samooskrba je način življenja, filozofija, ki nas usmerja k naravi, v življenje in v nas same. Ko enkrat stopimo na pot samooskrbe, z nje nikoli več ne skrenemo, o tem sta prepričani tudi sogovornici, ki živita samooskrbno in o tem tudi predavata. Ddr. Ana Vovk in mag. Alenka Zapušek se strinjata, da samooskrba pomeni svobodo, stabilnost, zdravje in vitalnost. Vabljeni, da se pridružite samooskrbnemu krogotoku.
MAJA FURMAN (Naša žena)
Če se ozremo po slovenski sa-mooskrbni statistiki, nam je jasno, da bi lahko bile številke višje. Potrebe po lokalnih ekološko pridelanih živilih rastejo, a smo glede tega le 20-odstotno samooskrbni, drugo uvozimo v obliki surovin, dodatkov ali krme, gnojil, semen in hrane. Žal ima Slovenija tudi najmanj kmetijskih zemljišč na
prebivalca. Zelenjava, ki jo pridelajo domači vrtičkarji, pokrije polovico potreb slovenskih gospodinjstev. Še vedno je preveč rodovitnih površin namenjenih gojenju krme za živino. Živinoreja je takoj za prometom največji onesnaževalec zraka. Časi, v katerih smo, ko se hrana draži, dobava posameznih živil pa je celo
otežena, kar kličejo, da se vrnemo k lastnim prehranskim virom, da postanemo samooskrbni. Začnemo lahko že z zelenjavnimi zasaditvami na domačem balkonu. Doma pridelana hrana je ne samo poceni in ves čas pri roki, ampak je tudi zdrava, hranljivejša in kot pravita sogovornici, »živa«.
Foto: osebni arhiv
V samooskrbo zaradi alergij
Mag. Alenka Zapušek, ki z možem v vasi Lindek nad Frankolovim vodi samooskrbno kmetijo Vrhivšek, pravi, da se je njihova sa-mooskrbna zgodba začela s hčerinimi alergijami.
»Imela je atopijski dermatitis. Bioresonančno testiranje je pokazalo, da sem bila vzrok za njen alergijski odziv jaz, saj je z dojenjem prejemala moje toksine. Bila sem namreč zakisana, spomnim se tudi, da sem med nosečnostjo pojedla ogromno na-politank. Ko sem spremenila prehrano, iz nje odstranila vse bele stvari in se začela prehranjevati z lokalnimi sestavinami, se je hčerina koža hitro popravila in alergije so do njenega prvega rojstnega dne izzvenele. Mimogrede, tudi njena tortica je bila narejena iz pirine moke, ki jo še vedno pogosto uporabljamo v
naši kuhinji. Dobili smo zelo močno lekcijo in spoznanje, kako hrana pomembno vpliva na naše počutje in zdravje. S hrano lahko bolezen hranimo ali se proti njej borimo. Začeli smo gojiti svojo zelenjavo, nadaljevali smo s piro. Pozneje smo zasadili tudi zeliščni vrt in se začeli ukvarjati z gojenjem industrijske konoplje,« pravi Alenka.
Z vrta naravnost na
krožnik
Zelo pomemben vidik samooskrbe je skrb za okolje. »Za naju z Rudijem je bila odločitev za kmetovanje brez uporabe pesticidov povsem naravna, saj sva zaradi najinih izobrazb, sva kemičarka in biolog, in tudi zaradi delovnih izkušenj na področju varstva okolja vedela, kakšni so lahko vplivi uporabe pesticidov. Med drugim njihova uporaba
Na kmetiji Vrhivšek gojijo industrijsko konopljo, žita in zelišča. Iz njih izdelujejo prehranske izdelke, kot so konopljino olje, konopljina moka, proteini in konopljin čaj, pirina moka.
onesnažuje podtalnico. Večina ljudi, ki goji svojo zelenjavo, ne uporablja pesticidov in se ročno loti izzivov s plevelom in škodljivci. S samooskrbo želiš sebi in svoji družini privoščiti najboljše, predvsem v smislu zdravja in dobrega počutja. Če je solata, ki jo poješ pri kosilu, še pred pol ure rastla v zemlji, občutiš bistveno razliko v okusu, kot če je bila pobrana pred štirinajstimi dnevi več sto kilometrov stran. Da ne govorimo o energiji, ki jo dobimo ob zaužitju hrane z vrta. Obstajajo raziskave, ki dokazujejo eksponencial-ni upad biofotonov s časom. Dlje kot neko živilo stoji na trgovinskih policah, manjša je vrednost energije, ki jo dobimo z zaužitjem,« pojasnjuje sogovornica in dodaja, da s samooskrbo privzgojiš tudi spoštovanje, saj se posameznik zave, koliko truda je treba za pot od semena do pridelka. »Doma pridelan korenček ali paradižnik uporabim na tisoč in en način. Nikoli ga ne zavr-žem. Drugače je, če ju kupim v trgovini. Pogosto se namreč zgodi, da kupljena zelenjava pristane na kompostu, saj do nje nimam takšnega odnosa kot do domače. Pri domačem pridelku se mi zdi greh, da bi propadel in bi ga bilo treba zavreči,« slikovito pove.
Veliko plusov in
zelo malo minusov
S samooskrbo postanemo tudi del krožnega biogospo-darstva, kar pomeni, da uporabimo vse, kar pridelamo. »Plevel, slamo, ki ostane po žetvi pire in konoplje, zelišča, ki ostanejo po destilaciji, vse lahko uporabimo za zastiranje. Druge ostanke kompo-
Vrt in v ozadju jurta
stiramo in jih nato ponovno uporabimo na zemlji. Zbiramo lahko tudi padavinsko vodo, s katero zalivamo rastlinjak in rastline na vrtu, njivi,« pojasni Alenka. Doda, da imajo ljudje pogosto tudi romantične predstave o samooskrbi, velikokrat namreč sliši, kako fino je, ker lahko gre na vrt po zelenjavo in že kuha. Vendar ni čisto tako, saj samooskrba zahteva tudi precej dela in soočanja z izzivi. »Predvsem gre za nenehno iskanje izboljšav, zelo pomemben dejavnik tega dela je tudi čas. Veliko lažje se je namreč odpeljati v trgovino po kilogram fižola kot ga posejati in potem čakati, da zraste, ga nato obrati, shraniti, vložiti ... Kljub naštetemu ima samooskrba bistveno več pozitivnih plati kot manj privlačnih. Ena ključnih je, da celostno vpliva na izboljšanje počutja - tako z vidika uživanja pridelkov kot tudi z vidika protistresne terapije ob gojenju. Res je, da lahko nekateri doživljajo tudi stiske, sploh ko se z velikim navdušenjem lotijo zadeve in
naletijo na problem ustrezne priprave zemlje, neobvlado-vanja škodljivcev in plevelov, vpliva vremena na pridelek, neprimerne predelave, kvar-
jenja shranjenega pridelka ... Čas in pridobivanje znanja sta pomembna dejavnika pri samooskrbi. In seveda potrpežljivost. Glede te narava
Kmetija Vrhivšek v vasi Lindek nad Frankolovim
DOBROTE
.slovenskih kmetij
33. FESTIVAL DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ
20.-22. maj 2022 med 9. in 18. uro Minoritski samostan Ptuj	- у^-
Kulinarično razvajanje v prireditvenem šotoru ter raznolika ponudba dobrot na stojnicah.
www.dobroteslovenskihkmetij.si


POMLAD NA SEJMISCU
39
človeka dodobra izmojstri. Prepričana sem, da bodo trenutne razmere, ki obljubljajo višanje cen hrane in težave z dobavo nekaterih izdelkov, pospešile samooskrbo.«
Na kmetiji Vrhivšek so popolnoma samooskrbni z zelenjavo, žiti, zelišči in s konopljinimi izdelki. »To, da imamo tudi znanje, kako iz zelišč in konoplje izdelati pripravke, ki jih lahko uporabimo v primeru slabšega počutja, je dodaten plus. Jajca in meso jemljemo pri kmetih, ki jih poznamo in za katere vemo, da imajo podobne vrednote kot mi in zato dobro skrbijo za svoje živali. Imamo tudi svoje zajetje vode,« pravi.
Kmetija Vrhivšek
Na kmetiji Vrhivšek gojijo industrijsko konopljo, žita in zelišča. »Iz njih izdelujemo prehranske izdelke, kot so konopljino olje, konopljina moka, proteini in konopljin čaj, pirina moka. Iz zelišč in konoplje izdelujemo oziroma destiliramo kozmetične izdelke. Pripravljamo tudi izobraževanja in praktične delavnice, predvsem z nasveti, kako si pomagati z naravnimi rešitvami do boljšega počutja in zdravja. Za to uporabljamo našo jurto, ki ima edina v Sloveniji konopljino izolacijo, saj smo želeli prikazati različne načine uporabe te rastline,« našteva Alenka. Pravi tudi, kako sta življenje na kmetiji in koncept samooskrbe spremenila življenje njihove družine: »Med drugim tudi tako, da so bile zaradi domače in lokalno pridelane hrane, ki je kakovostna, zdravstvene kartoteke hčera precej tanjše od kartotek drugih otrok.
Rečem lahko tudi, da smo precej izostrili svoje čute, predvsem okus, saj zelo dobro okusimo, kdaj pojemo kaj industrijsko pridelanega. V gostilne zato zahajamo zelo, zelo redko. Veseli me, da tudi hčeri razmišljata sa-mooskrbno. Pomagata in sta polni idej, kaj vse bi izdelali iz posamezne vrtnine. Prepričana sem, da samooskrba nikogar ne pusti ravnodušnega. Občutki zadovoljstva, ponosa, sreče in hvaležnosti, ko gledaš, kako raste tvoja zelenjava, in pozneje, ko jo okušaš, so izjemni. Delo z zemljo je zastonj terapija ter protiutež stresnim situacijam. Zato jo priporočam,« zaključi mag. Alenka Zapušek.
Posestvo v bližini Poljčan je idealno za razvoj nove znanosti, saj na njem niso nikoli kmetovali na klasičen, konvencionalen način.
Ddr. Ana Vovk vodi Mednarodni center za samooskrbo Dole.
Mednarodni center za samooskrbo Dole
Ddr. Ana Vovk je dvojna doktorica znanosti - iz pokrajinske geografije in iz varstva okolja. Vodi Mednarodni center za samooskrbo Dole. Pravi, da je posestvo v bližini Poljčan idealno za razvoj nove znanosti, saj na njem niso nikoli kmetovali na klasičen, konvencionalen način. Hkrati okolje omogoča uresničevanje njene filozofije, ki temelji na združevanju znanosti in prakse.
Ana je namreč prepričana, da znanost, ki ni prepojena z življenjem, nima prave vrednosti. Samooskrbo definira kot način življenja, kot sposobnost, da zase najprej poskrbimo psihično oziroma duhovno in nato fizično. »Samooskrbni postanemo, ko se osvobodimo vseh odvisnosti sodobnega potrošništva,« je prepričana.
Na posest prihajajo raziskovalci iz tujine, ki preizkušajo, kar zapišejo v projektih. Na svoji ekosistemski kmetiji dela le po metodi naravnega kmetovanja, ki popolnoma obrača na glavo pravila konvencionalnega kmetovanja, ki ga pozna večina ljudi, čeprav je uničilo plodno zemljo in bio-diverziteto ter podtalnico in še druge naravne vire. »Naravno kmetovanje je način, kjer zemlje ni treba prekopa-vati, gnojiti, zalivati, puliti plevela ... Gre za novo filozofijo obdelave, ki je ljudje niso vajeni. Narava ne potrebuje človeške pomoči, človek bi ji moral znati prisluhniti in z njo sodelovati. In k takšnemu kmetovanju spodbuja naravno kmetovanje, ki poskuša posnemati vzorce iz narave. Plevel, ki se pri konvencionalnem kmetovanju zdi kot nadloga, je pri naravnem kmetovanju uporaben, na primer kot zastirka, vse v naravi je namreč uporabno, nič ni odpadek,« pojasni Ana.
Brez mukotrpnih naporov
Naravno kmetovanje ruši stereoti-pe konvencionalnega pristopa, kot so okopavanje, pletje, skrb pred škodljivci, strah pred sušo in z njo povezanim
mukotrpnim zalivanjem ... »Podedovani vzorci naših prednikov, ki so cele dneve preživeli na njivah, kjer so trdo fizično delali in bili kljub svojim naporom lačni ter brez pravega pridelka, niso več aktualni. Danes imamo veliko znanja o naravi in ekosistemih, ki jih poznamo kot zelo celovite in uravnane pristope - ekosistem gozda, travnika, njive, vode, obrobnega pasu gozda ... Vsak takšen delček deluje kot celota. Če poznamo delovanje teh okolij, v njih lahko >gradimo<. Na primer pridelujemo lahko v vodi, na gozdnem robu, travniku, skratka kjerkoli.
Njivske ekosisteme oblikujemo tako, kot bi jih oblikovala narava, kar pomeni, da upoštevamo vse naravne zakonitosti, jim sledimo in z njimi sodelujemo. Zemlje ne prekopavamo, ne pulimo plevela ... Edino, kar počnemo, je, da dodajamo materiale in tako ustvarjamo naravno ravnovesje. Sama delujem po tej biointenzivni metodi in pridelam bistveno več, da o kakovosti in >živosti< hrane ne govorim,« pojasni. Pri tovrstnem kmetovanju je dobro slediti setvenemu koledarju in se dosledno držati navodil, kdaj sejati koren, gomolj, liste, plodove ... »Narava namreč ne čaka, če izpustimo ugodne dneve za posamezne vrste zelenjave, jih ne moremo nadoknaditi oziroma jih lahko spet ujamemo šele naslednje leto. Z naravo je treba sodelovati resno in dosledno,« še pojasni.
Ko travnik postane
samooskrbna posest
Če želimo del travnika spremeniti v gredico ali vrtiček, ga ne smemo lopatiti ali kakorkoli grobo mehansko obdelati. V zemlji je veliko organizmov, ki so koristni in jih s tovrstno obdelavo uničimo. »Raje se lotimo biodinamične obdelave, ki svetuje, da del travnika, ki ga želimo spremeniti v obdelovalno površino, prekrijemo s kartonom ali časopisnim papirjem. Tako ugasnemo rast travnih korenin. Po tednu zemljo
nahranimo, kar je dobro narediti, ker travniki načeloma niso dobro prehranjeni. Za ta del uporabimo navaden rastlinski kompost. Za zeleni del uporabimo kompostirane zelene ostanke vrtnin, za rjavi del suho listje in mleti les, za črni del kavne usedline, jajčne lupine in pepel. Najprej posujemo zeleni del in nato rjavega ter črnega. Plasti zlagamo kot pogačo. Ko postopek dvakrat ponovimo in tako nastalo bio-maso nekaj časa pustimo pri miru, se začne humifikacija oziroma nastajanje humusa, ki je hkrati že naš vrtiček, v katerega potem sejemo in zasajamo. Priporočam uporabo sadik, saj je zgodaj spomladi v zemlji veliko lačnih prebivalcev, ki semena pojedo. V takšnem okolju odlično uspeva krompir. Gomolje položimo v mehko biomaso in ga ogrnemo s suho pokošeno travo. Krompirja ni treba okopavati, ogrinjati in izkopavati. Ko je zrel, ga z grabljami rahlo dvignemo iz humusa. Ta krompir tudi nikoli ni poškodovan ali oglodan, ker škodljivci napadajo samo gomolje, ki so v zemlji. Očitno je, da tovrsten pristop obdelave zemlje ne zahteva napora. To je dokaz, da nam pri samooskrbi ni treba >trpeti<, lahko samo
uživamo, ker narava dela za nas. Žal večina ljudi še vedno ne zaupa naravi in raje vztraja pri konvencionalni pridelavi,« pojasnjuje Ana. V samooskrbo se lahko vključijo tudi tisti, ki živijo v blokih ali nimajo prostora za vrtove: »Zasaditve lahko naredimo na balkonu, v loncih in koritih. Začnemo lahko z dišavnicami in začimbnicami, tudi to je samooskrba,« spodbuja sogovornica.
Bio »škropivo« iz tobaka
Če pridelujemo hrano v skladu z naravnim kmetovanjem, škropiv ne potrebujemo. »Je pa res, da lahko nesorazmerje v vremenskih razmerah spodbudi organizme, da postanejo dejavni in pojedo naše pridelke. V ta namen si lahko pripravimo naravni in-sekticid iz tobaka, ki ga lahko gojimo sami, saj pri nas zelo dobro uspeva. Najbolje je, da ga spomladi posejemo in ga maja posadimo na robove parcel, saj zraste tudi do tri metre visoko. Liste tobaka posušimo in za 24 ur namočimo v vodo. Dobimo naravni insek-ticid, ki organizmov ne ubije, ampak jih samo odstrani, da postanejo hrana drugim. Tako zaokrožimo biosistem-ski krog,« svetuje ddr. Ana Vovk.
Poligon Dole
40
OTROCI POJEJO
Gal Djakovič, 4. b-razred, OŠ Štore, pesem Ni predaje, Nika Zorjan in BQL
»Pesem, ki sem jo zapel, dobro poznam in mi je zelo všeč. Petje imam rad, a na žalost ne igram nobenega glasbila. Zaenkrat sicer razmišljam, da bi pel, ko bom odrasel, ampak to bom še videl. Veseli me veterinarski poklic, saj imam zelo rad živali. V šoli uživam pri športu, saj zelo rad igram nogomet.«
Ajda Vouk, 7. b-razred, OŠ Štore, pesem Ne bodi kot drugi, Ditka
»Zelo rada pojem slovenske pesmi, čeprav sem odprta tudi za druge jezike. Izobraževanje bi rada nadaljevala v glasbeni šoli, čeprav mislim, da moj poklic ne bo povezan z glasbo. Raje bi delala na področju zdravstva. Igram tudi flavto, kar mi je tudi bolj všeč kot petje. Pojem tudi v mladinskem pevskem zboru.«
Zarja Vouk, 2. a-razred, OŠ Štore, pesem Lahko noč, Piran, Anika Horvat
»Pesem je zelo lepa, rada pojem višje tone. Igram tudi klarinet, a mi je bližje petje. Pri njem imam namreč manj treme. Kaj bom, ko bom velika, se bom odločila kasneje, zdaj je še prezgodaj za razmišljanje o tem. Od vseh poklicev mi je všeč poklic frizerja, v šoli pa imam najraje matematiko.«
Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo združuje vedno več mladih
Uživajo v petju in igranju glasbil
Projekt družbe Radio-Tednik Ptuj, ki se mu je pridružila tudi naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje, je v polnem zagonu. Studio Radia Celje se je tokrat napolnil s pevsko energijo otrok iz Osnovne šole Braslovče in Osnovne šole Štore. Njihova ljubezen in odnos do glasbe nista vezana samo na petje, ampak tudi na igranje različnih glasbil, s katerimi se nekateri ne glede na svojo mladost ukvarjajo že vrsto let.
SIMONA ŠOLINIČ
Mladi nadebudneži se že v otroštvu zavedajo, da je glasba svet, v katerem najdejo mir, veselje, sprostitev,
a tudi načrte. Nekateri se že zdaj zavedajo, da bo glasba velik del njihove prihodnje življenjske poti in da bodo
morda svoje znanje predajali drugim. Vse njihove nastope si lahko ogledate tudi na spletni strani Radia Celje. Naši radijski prijatelji iz družbe Radio-Tednik Ptuj so ta projekt zasnovali s posebnim poslanstvom, in sicer da bi ta svojevrstna akcija postala vseslovenska. Iz leta v leto, letošnja sezona je že osma po vrsti, se vanjo namreč vključuje več šol iz različnih delov Slovenije, celo s Primorske. S projektom tako še enkrat skupaj dokazujemo, da glasba ne
pozna meja, pri čemer tudi starost ni pomembna.
Ohranjanje dediščine
Zato ne preseneča, da so zaradimladihpevcev in glasbenikov veseli tudi v njihovih občinah. »Slovenske pesmi nosijo bogato tradicijo slovenskega naroda. Pesmi, ki so jih ob večerih, ob delu in težkem vsakdanu peli naši očetje, mame, stare mame in stari očetje, nosijo ogromno sporočil, ki jih mogoče danes niti ne znamo več slišati tako, da bi se lahko z njimi povezali ter jih iskreno občutili. Slovenci se lahko pohvalimo tudi s čudovitimi brezčasnimi popevkami in s pesmimi sodobnih kakovostnih glasbenikov. Zato sem še toliko bolj vesel, da obstajajo projekti, kot je Otroci pojejo slovenske
pesmi in se veselijo. Ne samo da mladi krepijo slovenščino, svoj materni jezik, ampak tudi spoznavajo slovensko kulturo, ohranjajo dediščino živo in jo prenašajo iz generacije v generacijo, za katero se nam zdi, da ji slovenska beseda polzi iz rok,« pravi Miran Jurkošek, župan Občine Štore.
Obtem dodaja, da so občani in občanke, a tudi učenci OŠ Štore in Mladinski pevski zbor OŠ Štore dokaz, da ne bomo pozabili, kdo smo, in da slovenske pesmi ne bodo izgubile svojega glasu: »Otroci so na QAZMTAVNi uživali, vsi so se prvič srečali s kamero in tako odšli domov še z eno nepozabno izkušnjo. Hvaležen sem vsem sodelujočim v projektu in še posebej ponosen na otroške glasove, ki so obogatili projekt v imenu občine Štore, s čimer ohranjajo slovenske pesmi žive.«
»Glasba osvobaja«
Enako meni o otrocih iz svoje občine tudi župan Bra-
slovč Tomaž Žohar: »Glasba osvobaja, pomirja, združuje in osrečuje ljudi. Pozitivno vpliva na naša čustva in razpoloženje. Povezuje in pomaga pri gradnji identitete, izredno pozitivno vpliva na odnose, kar je v teh časih, ko prave vrednote izginjajo, izredno pomembno. Vedno si bom z različnimi dejanji in s finančno podporo prizadeval, da bomo v Občini Braslovče na vseh področjih, od glasbenega, kulturnega do §portnHM[M^Hji možni meri podpirali in spodbujali ntov. Izredno ponosen sem na naše otroke, ki sodelujejo v tem čudovitem projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. S tem poleg tega, da se veselijo ravno pozitivne osebne izkušnje ogromno naredijo za slovensko glasbo, jezik in kulturo. Vsem sodelujočim iskreno želim, naj uživajo v projektu, želim jim obilo uspeha, veselja in lepih spominov.«
Pokrovitelji prireditve
Generalni pokrovitelj:
КГГ^

SAZAS STOREQSTEEL
Železarska cesta 3	Kidričeva cesta 99a
pon-pet: 7.00-15.00 pon-pet: 7.00-19.00 sobota: 8.00-12.00 sobota: 7.00-12.30
Suha pri Predosljah 28 pon-pet: 7.00-15.00 sobota: 8.00-12.00

novi tednik	radio celje
_г шту. _
OTROCI POJEJO
41
Neža Vouk, 5. a-razred, OŠ Štore, pesem Siva pot, Aleksander Mežek
»Vsebina pesmi mi je všeč, melodijo sem poznala že prej. Ko sem izbirala, sem vedela, da se bom to pesem najlažje naučila. Igram tudi tolkala, kar mi je všeč, ker gre samo za ustrezen ritem, tudi če se zmotiš, lahko improviziraš. Pri petju tega ne moreš vedno. V šoli imam rada matematiko, rada bi bila veterinarka. Doma imam nekaj živali, poleg muce še dve papigi, ki še ne govorita.«
Teo Podpečan, 9. b-razred, OŠ Štore, pesem Sladka kot med, Mi2
»Ta pesem mi je bila najbolj všeč, naučil sem se je hitro, tudi očetu je zelo všeč. Res je nekaj posebnega. Pojem kar veliko, tudi v tujem jeziku. Kitaro igram že sedem let, a ne pojem vedno ob njej, čeprav mi je to všeč. Kmalu bom končal osnovno šolo, izobraževanje bom nadaljeval v strojni šoli v Celju, potem bi se rad vpisal na fakulteto za inženirja strojništva. Glasba bo ne glede na poklic ostala v mojem življenju.«
Eva Živa Komel, 6. a-razred, OŠ Štore, pesem To mi je všeč, Nina Pušlar
»Rada pojem tako slovenske kot tuje pesmi. Flavta me spremlja že nekaj let, vendar mi je petje bolj všeč. Za flavto potrebuješ več znanja. Ko bom odrasla, verjamem, da se bom ukvarjala s petjem. Jezdim tudi in ljubezen do konjev me bo spremljala tudi v odraslosti. V šoli sta mi od predmetov najbližja šport in likovna umetnost.«
-	. m.
Tisa Salobir, 6. a-razred, OŠ Štore, pesem Ta svet ne zna živet, Nina Pušlar
Pesem sem izbrala, ker mi je všeč, saj sem jo rada prepevala tudi, ko sem bila majhna. Sem pa že malo pozabila besedilo, zato sem morala znanje nekoliko obnoviti. Pojem slovenske in angleške pesmi, a bližje so mi slovenske. Igram kitaro, raje pa imam petje oziroma spremljavo kitare ob petju. Zaenkrat še ne vem, kaj bom, ko bom odrasla, nimam še ideje, a zagotovo bom ostala v glasbi. V šoli imam rada glasbo in likovno umetnost.«
Alen Kač, 4. a-razred, OŠ Braslovče, pesem Ledena, Sidd-harta
»Zapel sem pesem Ledena, saj je to ena mojih najljubših pesmi - tudi zato, ker je slovenska. Res imam rad slovenske pesmi. Predvsem pa bobne. Oče me je navdušil zanje, saj je bobnar pri skupini Victory. Pravzaprav sem igral bobne, ko sem bil še v maminem trebuhu ... Računalniki so mi prav tako všeč, saj sem na primer posnel svojo sestro, ko je pela. V šoli imam najraje glasbo, matematiko in šport.«
Alea Kač, 1. b-razred, OŠ Braslovče, pesem Lahko sem srce, Tabu
»To pesem sem izbrala, ker vsebuje besedo srce. Pri petju mi pomaga starejši brat, sploh če pojem pesem Ledena. Sem pa tudi igrala klavir, nato sem želela igrati še bobne, ampak sem se odločila, da na bobne ne bom igrala, ker so preglasni. Ko bom velika, se bom zagotovo ukvarjala s petjem in z igranjem klavirja. V šoli mi je najbolj všeč angleščina.«
Brina Sevnik, 5. a-razred, OŠ Braslovče, pesem Siva pot, Aleksander Mežek
»Rada pojem slovenske pesmi, čeprav pojem tudi v angleškem jeziku. Slovenske pesmi so mi bolj všeč, ker izhajajo iz moje dežele, ki jo imam rada. Ko bom odrasla, bom verjetno počela kaj drugega, ne vem, če se bom ukvarjala ravno s petjem. Všeč so mi tudi računalniki, v prihodnosti bi rada delala v laboratoriju, saj me zanimajo mikroorganizmi. Igram tudi flavto, ki mi je sicer bolj všeč kot petje.«
Manca Marija Četina, 5. a-razred, OŠ Braslovče, pesem Čez Šuštarski most, Majda Sepe
»Pesem je starejša, to vem. In ravno zato mi je tudi všeč. Ustreza tudi višini mojega glasu. Blizu so mi tako slovenske kot tuje pesmi, ki jih tudi rada poslušam, ne samo pojem. Včasih sem igrala prečno flavto. Kaj bom, ko bom odrasla, še ne vem, ker mislim, da imam še čas za premislek in odločitev. V šoli imam najraje družbo.«
t
Lea Žohar, 5. a-razred, OŠ Braslovče, pesem Tople oči, Nina Pušlar
»Pesem Tople oči je zelo nežna in mi je zelo všeč. Pojem tudi angleške pesmi, sodelujem še v šolskem pevskem zboru. Igram violino. Ob njej bolje počutim, kot če pojem. V prihodnosti se vidim v zdravstvu ali kozmetični stroki, saj rada pomagam drugim. V šoli imam najraje šport.«
Manca Marovt 9. a-razred, OŠ Braslovče, pesem Nabi-ralka Zvezd, Tabu
»Skupino Tabu pogosto poslušam in besedilo te pesmi mi je všeč. V glasbeni šoli sem sedem let igrala klavir in tudi petje imam rada. Ne morem se odločiti, ali je boljše petje ali igranje klavirja. Pojem v šolskem pevskem zboru. Kmalu bom odšla iz osnovne šole v gimnazijo, pri čemer še ne vem, za kateri poklic se bom odločila, saj imam še čas. Morda bom izbrala poklic, ki bo povezan z glasbo. Že zdaj zagotovo vem, da nikoli ne bom nehala peti, četudi bom pela le zase.«
	
	
	
	
	
L
______. ч\\	m i J,	—
Liza Novak, 7. a-razred, OŠ Braslovče, avtorska pesem Dva obraza
»Odločila sem se zapeti svojo avtorsko pesem, ki sem jo uglasbila in napisala. To ni edina moja pesem. Veliko jih napišem na podlagi svojih čustev in razpoloženja. Vanje vnesem tisto, kar takrat doživljam. Pesem Dva obraza govori o tem, da so stvari različne, a hkrati iste. Igram kitaro in v igranju resnično uživam, včasih me pri petju spremlja prijateljica s klavirjem. V prihodnosti se nameravam z glasbo tudi poklicno ukvarjati, drugače treniram atletiko, dobra sem tudi v sprintu na 60 ali 100 metrov.«
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
Vedno г штј I
42
PODLISTEK
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Delavski razred (naj) se v Svobodi povezuje in izobražuje <з>
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Zveza društev Svoboda je imela v Ljubljani svojo centralo, v katero je bila vključena vrsta podružnic; delovale so v vseh večjih industrijskih središčih. Število aktivnih članov je bilo iz leta v leto večje. Večino članstva so sestavljali fizični delavci, nekaj je bilo tudi nameščencev (uslužbencev). V svojih vrstah je Svoboda združevala zlasti delavstvo; ženske so predstavljale le 10 odstotkov članstva, kar je po svoje razumljivo, saj je bilo med njimi tudi nizek delež zaposlenih. Po starostni strukturi je bila večina članov mlajših od 30 let, okrog 28 odstotkov jih je bilo starih več kot 30 let. »Tako je Svoboda pretežno organizacija dozorele mladine. Pogreša pa se obrtni in industrijski naraščaj«, je zapisala revija Svoboda leta 1933.
Znotraj podružnic so delovale različne kulturne in špor-
tne sekcije - najbolj dejavne so bile telovadne, gledališke, glasbene, knjižničarske, šahovske, atletske, izletniške in kolesarske -, knjižnice, ponekod tudi politične šole: »In kaj je bilo prvo in najuspešnejše sredstvo za prebujanje delavcev iz mrtvila in popolne ne-samostojnosti? Izobrazba, in to bodisi v obliki agitacije ali propagande, lista ali brošure, igre ali pevskega zbora. Brez tega izobraževalnega dela ne bi bilo danes na svetu mogočnega modernega delavskega gibanja. Zato je delavska pro-sveta tudi v današnji dobi najzanesljivejši pomočnik vseh različnih panog delavskega gibanja.« Leta 1920 se je društvo preimenovalo v Delavsko izobraževalno zvezo Svoboda za Slovenijo, tri leta kasneje pa v Svobodo, delavsko telovadno in kulturno zvezo za Slovenijo. Leta 1925 se je znova preimenovalo, in sicer v Svobodo, de-
lavsko, kulturno in telovadno zvezo Jugoslavije. Organizirali so Delavsko akademijo s strokovnimi predavanji, tudi v Celju, od leta 1928 je v okviru Svobode deloval Delavski oder. Ko je bilo s šestojanu-arsko diktaturo prepovedano delovanje političnih strank, se je delavstvo lahko družilo le v društvih Svoboda, kjer se je ob kulturnem udejstvovanju vzgajalo v razredni socialistični zavesti.
Zveza Svobod je od leta 1929 imela tudi svojo založbo - Cankarjevo družbo, ki je (po zgledu katoliške Mohorjeve in liberalne Vodnikove družbe) do leta 1941 tiskala komplete štirih knjig, vključno s koledarjem, v nakladi okrog 6000 izvodov: »Že v prvem letu delovanja (1929-1930) je Cankarjeva družba zbrala 5000 članov. To je dokaz, kako si delavstvo želi sebi primernih knjig.« V Celju je bilo v prvem letu 68 naročni-
kov, v drugem pa že 144. Zveza je imela tudi svoj mesečnik -Svobodo, ki je izhajal v letih 1919-1920 in 1929-1936 ter je bil namenjen vzgoji delavske mladine v duhu proletarske solidarnosti in socializma.
31. decembra 1929 je Policijska direkcija v Ljubljani prepovedala delovanje telovadnih sekcij Svobode, in sicer na osnovi Zakona o društvih glede na 12. člen Zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije. Svoboda je torej na področju izobraževanja in kulture med delavstvom delovala naprej, prepovedani so bili le telovadni odseki. Ta prepoved je veljala kar nekaj let; leta 1934 so za vse športe napovedali ustanovitev samostojne delavske športne zveze.
Se nadaljuje ...
dr. Marija Počivavšek Muzej novejše zgodovine Celje
Delavski nogometni klub Olimp iz Gaberja, trideseta leta 20. stoletja (Muzej novejše zgodovine Celje).
ALBUM S CELJSKEGA
Pred »špliter bunkerjem« na Vodnikovi 9 v Celju okrog 1962
Skozi kuhinjsko okno gledata z leve: stara mama Marija Žurga, roj. Kangler in moja mama Frančiška (Fanika) Butinar, roj. Žurga; stojimo z leve: moja sestra Ljudmila (Milka) Kač, roj. Butinar, prvoobhajanec Rudi in sestra Brigita Milena (Gita) Bračič, roj. Butinar. Fotografija je spomin na moje prvo sveto obhajilo. Zanjo je »zaslužen« oče Rudi Butinar st., ki jo je posnel s fotoaparatom vzhodnonemške izdelave »PENTONNA II«. »Pozirali« smo mu pred našim stanovanjem pri t. i. »špliter bunkerju«, ostalino iz časa II. svetovne vojne, ki je bila sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja odstranjena.
Prispeval: Rudi Butinar
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
novi tednik
POMLADNI SEJEMSKI VRVEŽ
43
S sejmom do še bolj urejenega okolja
Dišalo po cvetlicah, medu in knjigah
V parku pri graščini na Frankolovem je v nedeljo dehtelo pisano pomla dno cvetje, dišalo je po medu, bogata je bila tudi ponudba izdelkov, ki so jih na stojnicah ob knjigah ter semenih, čebulicah in sadikah zelenjave ponujali ponudniki. Turistično društvo Frankolovo je namreč po dveh letih ponovno pripravilo traditional ni cvetlični sejem.
BOJANA
AVGUŠTINČIČ
S prireditvijo so želeli spodbuditi krajane, da bi si prizadevali za še lepšo in bolj urejeno okolico. Tako so prebivalcem krajevne skupnosti Fran-kolovo in članom turističnega društva brezplačno delili cvetlice, ki so jih nato doma posadili v cvetlična korita ter z njimi okrasili svoje balkone ali okna. Obiskovalci so na sejem prinesli tudi svoja semena, čebulice, gomolje, ki so si jih izmenjali. Rože in različne sadike zelenjave so bile na sejmu tudi naprodaj.
Svoje izdelke, pridelke in ročna dela je predstavilo več društev: Čebelarsko društvo Vojnik, društvo Dobra volja iz Pristave in Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje. Sodelovale so tudi članice centra ponovne uporabe iz Vojnika in članice KO RK Frankolovo, ki so obiskovalcem merile krvni tlak in sladkor. Za zabavo je poskrbel ansambel Mladi vižarji.
V Vojniku že več let deluje center ponovne uporabe, kjer stara oblačila in izdelki dobijo novo življenje. Kakšni izvirni izdelki nastajajo v centru, so se v nedeljo lahko prepričali obiskovalci cvetličnega sejma na Frankolovem.
Pozabljene k novim lastnikom
Letos so sejem obogatili tudi z izmenjavo knjig. »V gospodinjstvih se nabirajo knjige, ki smo jih že prebrali in potem ostanejo pozabljene na podstrešjih. Da ne bi bilo tako, smo krajane in druge obiskovalce sejma pozvali, naj s seboj prinesejo svojo knjigo in odnesejo tisto, ki jim je všeč,« je dejala predsednica Turističnega društva Frankolovo Irma Blazinšek.
V Turističnem društvu Frankolovo si že 67 let prizadevajo za lepo urejeno okolico ter za turistični in gospodarski razvoj kraja. Kraj je kmalu po ustanovitvi društva leta 1955
ka delovanja pomagajo pri vsesplošnem napredku kraja.
Foto: BA

Pestra je bila ponudba ročnih del, ki so jih izdelali v društvu Dobra volja iz Pristave in v Medobčinskem društvu Letos so sejem obogatili tudi z izmenjavo knjig. delovnih invalidov Celje.
Poskrbljeno je bilo tudi za zdravje. Članice Krajevne organizacije Rdečega križa Frankolovo so obiskovalcem merile krvni tlak in sladkor.
Cedil se je med. Svoje izdelke je na sejmu predstavilo in ponudilo Čebelarsko društvo Vojnik.
Bogata ponudba cvetlic je na Frankolovo privabila lepo število obiskovalcev.
44
BRALCI POROČEVALCI
116 diplomantov Visoke zdravstvene šole v Celju
V Visoki zdravstveni šoli v Celju (VZŠCE), kjer se bo jeseni začel tudi redni dodi-plomski visokošolski študij zdravstvene nege, so pred kratkim pripravili slovesno podelitev diplom.
Diplomske listine je prejelo 115 diplomantov visokošolskega študijskega programa zdravstvena nega. Študij je obenem zaključila tudi diplomantka magistrskega študijskega programa paliativna oskrba, ki je edini tovrsten študij v Sloveniji. Diplome je podelil dekan Visoke zdravstvene šole v Celju izr. prof. dr. Gorazd Voga, zbrane je nagovorila tudi podžupanja Mestne občine Celje Breda Arnšek. V VZŠCE je vpisana že 14. generacija študentov. Diplomanti so zelo zaposljivi, saj se jih večina zaposli najkasneje pol leta po končanem študiju.
MAJA GORJUP ZDOVC
Diplomanti visokošolskega študijskega programa zdravstvena nega in ena diplomantka magistrskega študijskega programa paliativna oskrba (Foto: Andreja Ravnak)
Obletnica Pegazovega doma
V Pegazovem domu je bilo aprila slovesno. Praznoval je 16. obletnico delovanja.
Pegazov dom je aprila obeležil 16. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti smo pripravili zanimiv program. Slavnostni govor sta imela direktorica Pega-zovega doma Irena Strašek ter generalni direktor družbe Comett domovi Matjaž Čampa.
Prireditev so glasbeno in športno obogatili citrarki Maja in Neža Drame, plesalca UTŽO Hajro Kaljanac in Natalija Kuternik ter dih jema-joča zmagovalka osme sezo-
ne šova Slovenija ima talent Tajda Korče. Ob zakuski, ki so jo pripravili v domski kuhinji, in ob dobri kapljici smo zapeli ter zaplesali ob zvokih Ansambla Ga še ni blu.
V Pegazovem domu že vrsto let ob obletnici podeljujemo priznanje naj delavec/--ka. V letu 2021 je postala naj delavka Brigita Posilović. Je čistilka v Pegazovem domu že od začetka delovanja leta 2006. Je delavna, odgovorna, vedno pripravljena pomagati ter ob tem najti prijazne in
spodbudne besede za naše stanovalce. Brigita, iskrene čestitke ob prejemu naziva naj delavka.
Vsako leto ob obletnici izdamo tudi domsko glasilo Pegazov utrip, kjer podrobneje predstavimo nekaj utrinkov preteklega leta ter osebne zgodbe nekaterih stanovalcev. Stanovalcem je bila prireditev zelo všeč. »Vsem izrekam pohvalo od začetka do konca,« je smeje dejala gospa Marija Bonča.
MATEJA FIDLER
Razgibano v društvu upokojencev
Društvo upokojencev na Ljubečni vključuje skoraj 240 članov. Na zboru so zadovoljno ugotovili, da se je v društvo v zadnjih mesecih včlanilo kar nekaj novih upokojencev. To predpisujejo uspešnemu delu, ki so ga zastavili po koncu preteklega leta.
Tako so decembra ustanovili skupino Pišem z roko, članice so začele prepevati v skupini ljudskih pevk Lastovke iz Ljubečne, organizirali so tečaj varne vožnje z ZŠAM Celje in s poligonom na Ljubečni, s Centrom za krepitev zdravja Celje pa so organizirali tri odmevne
delavnice o krepitvi zdravja. Z Osnovno šolo Ljubečna so se vključili v medgeneracijsko sodelovanje. V akciji 6 milijonov papirnatih ladjic za dober namen, ki jo izvaja komisija za tehnično kulturo ZDUS v sodelovanju s Srednjo ekonomsko šolo in gimnazijo Maribor ter društvom UP-ornik Maribor, so z učenci šole izdelali več deset tisoč ladjic. Konec marca so začeli izobraževalno delavnico uporabe računalnikov in pametnih telefonov.
Vse akcije so člani društva lepo sprejeli. Uspešno delo je pokazala tudi udeležba na
zboru članov, ki se ga je udeležilo več kot sto članov. Na zboru konec aprila so sprejeli soglasno poročilo o opravljenem delu in nov bogat program dela.
Upajo, da bodo letos izvedli načrtovane izlete, pri čemer opažajo, da bi člani radi potovali, a jih ovirajo prihodki, s katerimi vedno težje pokrivajo redne in neodložljive stroške. Upajo, da bo družbena skupnost manj mačehovska do članov društev, ki uspešno delajo in večino dejavnosti pokrivajo z lastnimi prispevki ter s članarino, in da jim bo pokrila vsaj del stroškov za izvedbo programov.
MILAN BRECL
V računalniški sobi DU Ljubečna so začeli začetniški tečaj računalništva. Delavnico uspešno vodi član društva Roman Lipičnik.
V Štorah je bilo letos po dveh letih pestro prvomajsko dogajanje.
S kresovanja na prvomajski golaž
Po dveh letih premora zaradi epidemije je letos tradicionalno zagorel kres v Štorah. Rekordno število obiskovalcev je pozdravil Pihalni orkester štorskih železarjev, župan Miran Jurkošek je prižgal kres. Dogajanje se je naslednji dan preselilo na Dom na Svetini, kjer je zadišal prvomajski golaž.
Športni park Lipa je letos tradicionalno postal prizo-
rišče kresovanja v Štorah. Kres je ob približno 20. uri prižgal župan Miran Jur-košek, ves čas pa so ogenj imeli pod budnim očesom tamkajšnji gasilci PGD Štore. Organizacijo dogodka je prevzelo lokalno Športno društvo kovinar Štore, ki je svoje delo odlično opravilo. V uvodu je zaigral Pihalni orkester štorskih železar-jev, za veselje in ples pa je poskrbela skupina Juhu
glasbeni mix. V prvomajsko jutro je v vsaki vasi in zaselku občine Štore zado-nela budnica obeh pihalnih godb - Pihalnega orkestra štorskih železarjev in Pihalne godbe Svetina. Nato se je dogajanje preselilo na Dom na Svetini, kjer so se pohodniki lahko okrepčali z golažem, ki ga tudi že tradicionalno pripravijo zaposleni v Občini Štore.
KATARINA MAČEK
BRALCI POROČEVALCI
45
Na osrednjem dogodku so gostili Niko Rozman, mlado in zelo uspešno igralko, in Tadeja Goloba, osvajalca Everesta ter kresnika, ki trenutno najbolj zažiga s serijo ekraniziranih kriminalk.
V čast knjigam
Na predvečer svetovnega dneva knjige, 22. aprila, smo se v Knjižnici Rogaška Slatina poklonili posebnemu dogodku - Noči knjige - s katerim obeležujemo svetovni dan knjige.
Noč knjige ima poslanstvo - obsijati pozabljeno in čudovito notranje bistvo. Povrniti upanje in zaupanje v drugega. In nas opomniti, da sveta danes ne spreminjamo ne z bombami ne s številkami, ampak z zavedanjem, kdo smo - vsak zase in drug drugemu.
Na osrednjem dogodku Knjižnice Rogaška Slatina, ki smo ga pripravili ob koncu že 15. bralne značke za odrasle Branje brez meja/ Čitanje bez granica, smo gostili Niko Rozman, mlado in zelo uspešno igralko, ki je trenutno najbolj znana inšpektorica v Sloveniji, in Tadeja Goloba, osvajalca Everesta ter
kresnika, ki trenutno najbolj zažiga s serijo ekraniziranih kriminalk. Ob tej priložnosti smo vsem značkarjem v zahvalo podarili priznanja ter simbolna in uporabna darilca, ki so v znamenju Elinega leta. Občina Rogaška Slatina je letos zaznamovana s stoto obletnico rojstva Ele Peroci in v počastitev veliki pisateljici pripravljamo različne kulturne dogodke na več ravneh.
V iskrivem pogovoru v prekrasnem Aninem dvoru sta nam v pogovoru zaupala kar nekaj skrivnosti svojega ustvarjanja. Nika nam je zaupala, kako je potekalo snemanje serij, posnetih po predlogah zelo uspešnih knjig, s Tadejem pa smo govorili o prigodah Tarasa Birse, pisateljevanju, gorah in življenju.
NATAŠA KORAŽIJA
Pihalna orkestra skupaj na odru
Glasbena šola Celje je pred dnevi sobotni mestni vrvež dopolnila z odličnim koncertom dveh pihalnih orkestrov. V sodelovanju z Glasbeno šolo Slavka Osterca Ljutomer sta na odru Celjskega doma nastopila pihalna orkestra obeh šol.
Ob bok Pihalnega orkestra Glasbene šole Celje, ki ga je vodil dirigent Dejan Podbregar, sta stopila tudi solista Antonio Jukić na harmoniki (mentor Dejan Kušer) in hornistka Manca Božičnik (mentor Franci Lipovšek), nagrajenka 1. mednarodnega tekmovanja Celeia 2019 in dobitnica posebne nagrade -solistični nastop z orkestrom Glasbene šole
Celje. Pihalnemu orkestru Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer je dirigiral Simon Novak. Ob koncu koncerta sta oba orkestra z dirigentoma združila moči in z odličnima skladbama zaokrožila glasbeni dan.
Koncert sta v ponedeljek orkestra ponovila, tokrat v dvorani Kulturnega doma Ljutomer. Prekmursko občinstvo je naše glasbenike toplo sprejelo in nastopajoče, solista ter dirigenta nagradilo z bučnim aplavzom. Nastopa sta okrepila prijateljske vezi obeh glasbenih šol in veselimo se novih skupnih projektov.
ML
\lddm t (ллтој /
Naj haikuja šestošolk OŠ Polzela
V četrtek, 21. aprila, je bila v Festivalni dvorani Pionirskega doma v Ljubljani zaključna prireditev za literarni natečaj Bodi pisateljica/pisatelj, ki ga je vodila Nika Kovač.
Natečaj je bil že deveti po vrsti. Namenjen je učencem drugega in tretjega triletja osnovnih šol ter dijakom srednjih šol v Sloveniji. Mladi smo lahko svoja literarna dela pisali v številnih jezikih, tako v slovenskem kot tudi v angleškem, nemškem, francoskem, španskem in italijanskem. Razpis so organizatorji letos razširili na področje poezije, za slovenski jezik so razpisali tudi natečaj za pisanje haikuja na temo Ptice. Cilj natečaja je, da mladi pokažemo svoje jezikovne zmožnosti in zmožnosti ter spretnosti literarnega izražanja v slovenskem in tujem jeziku.
Midve sva bili nagrajeni za najboljša haikuja po izboru žirije, ki sva ju napisali pod mentorstvom učiteljice Marije Kronovšek. Poleg priznanja sva prejeli tudi dve knjigi, in sicer zbornik Nagrajena dela literarnega natečaja Bodi pisatelj/pisateljica 2022 in pesniško zbirko Barbare Gregorič Gorenc z naslovom Negotove pesmi.
Prireditev so organizatorji odlično popestrili tudi z glasbo. Dramski igralci so prebrali odlomke najboljših in nagrajenih literarnih del mladih. Nekaj besed sta nam namenili tudi Alenka Veler, članica letošnje žirije natečaja ter urednica knjižne zbirke Sinji galeb, in pripovedovalka ter pisateljica Špela Frlic, avtorica mladinskega romana Bleščivka.
Po prireditvi je bilo organiziranih več delavnic: Impro poezija, Scenaristična delavnica, Kreativno pisanje in Delavnica improvizacij-skega gledališča. Udeležili sva se delavnice Impro poezija. Bila nama je zelo všeč.
Pričakovali sva, da bo delavnica takšna kot pouk, a je bila veliko bolj zanimiva in zabavna. Igrali smo se igre asociacij (s pisanjem grafitov, z iskanjem besede ali povedi, na katero najprej pomislimo, ko zaslišimo besedo nevarnost ...) in spoznali, kaj je improvizacijsko gledališče, impro poezija in kako se lahko lotimo pisanja pesmi. Preoblikovali smo pesem z naslovom Razredna slika, ki smo jo morali spremeniti v lastno pesem, v naše razredne slike. Veliko pesmi je bilo res čudovitih.
Nagrajena haikuja
Sinjina neba,
jata ptic v neznanem -
moj nov kažipot.
(Ajda Čremožnik, 6. c)
Ptice v gozdu, tišina jih ulovi, nato vse zaspi.
(Kaja Tomažič, 6. b)
Priznanji za najboljši haiku po izboru žirije, Ajda Čremožnik in Kaja Tomažič
Naši voditeljici je bilo še posebej všeč, ker smo se udeleženci pogovarjali tudi med odmori, ko smo bili sami. Vsi smo se ujeli, zato smo si ob koncu delavnice izmenjali tudi e--naslove.
KAJA TOMAŽIČ in AJDA ČREMOŽNIK,
šestošolki
Vseslovensko petje s srci
Po tradiciji je zavetnik sveti Jurij 23. aprila prinašal vejico v hišo za dobro letino. Na ta dan, ki nas po tradiciji povezuje z obiljem in s srečo, je bilo v celotni Sloveniji Vseslovensko petje s srci.
Dogodku, ki je bil tokrat že petič, smo se pridružili tudi učenci in zaposleni OŠ Frana
Kranjca v petek, 22. aprila. Peli smo v šoli - v razredih, avli ... Ko skupaj zapojemo, povežemo energijo zvoka in moč besede. Povežemo se s seboj in z drugimi v celoto, ki je prežeta z vibracijo ljubezni, radosti in miru. Pri tem nas je vodila misel Pesem je nit, ki povezuje ljudi.
MATEJA LAJH
Prvošolci OŠ Frana Kranjca
46
RAZVEDRILO
So rekli, naj ji kupi mačko, da je telefon ne bo več zanimal...
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Obletnica
Za 40-letnico poroke sta se mož in žena odpravila na potovanje z letalom. Sredi poleta je pilot oznanil, da ima letalo težave z motorjem in da bodo zato morali zasilno pristati na obali neznanega otoka sredi oceana.
»Morda nas ne bodo nikoli našli in bomo morali do konca življenja živeti na otoku,« je opozoril potnike.
Po varnem pristanku se je mož obrnil k svoji ženi: »Ali sva poravnala stroške na kreditni kartici?«
»Ne, dragi, oprosti, pozabila sem, ker sem imela toliko dela s pakiranjem,« je odgovorila.
»Sva pokrila nedovoljen limit na karticah Visa in Master Card?«
»Ne, ljubi moj, nisva, ker pred odhodom nisem dobila pokojnine.«
»Kaj pa položnice za elektriko in nadomestilo za stavbno zemljišče si plačala?«
»Tudi ne.«
Mož se je široko nasmehnil in poljubil ženo, kot je ni še v 40 letih zakona.
»Zakaj pa to?« se je začudila.
»Našli nas bodo!« je ves srečen odgovoril.
Zakonca se loojjeta in sodnik vpraša ženo: »Gospa, kdaj pa sta se vidva z možem prvič
skregala?« Gospa: »Ah, to je bilo pa že takrat ko je na vsak način hotel biti na poročni sliki!«
Oven
Tehtni ca Km
Po novem je pivo cenejše kot gorivo. Zato pij in ne vozi!
Znanstveniki so dokazali, da inteligentni
ljudje spijo zelo malo. Jaz sem vsa leta mislil, da imam težave s spanjem, zdaj pa se je izkazalo, da je kriva inteligenca ...
Šla je po nakupih, vzela njegovo denarnico in pustila listek: »Dragi, tvoja denarnica se je nemarno zredila, zato sva šli na sprehod.«
Ne da se hvalim, ampak enkrat sem bila z nekom v tako resni zvezi, da se niti enkrat nisva zasmejala!
Blagor tistim lepim, oni ves čas delajo »selfi-je«, mi drugi pa fotografiramo hribe, jezera, hrano, sončne zahode...
Vse se je začelo s poljubom ...
V tem tednu je veliki dobrotnik Jupiter vstopil v vaše znamenje, po katerem bo potoval več mesecev. Pridružuje se Veneri in tako omogoča kar najlepšo podlago za razcvet ter napredovanje na nekaterih področjih. Izkoristite priložnosti. Lahko boste malo vzvišeni, zato ne bodite presenečeni, če boste slišali kakšno rahlo kritiko na svoj račun. Sicer pa vas to sploh ne bo vrglo iz tira.
Bik

Lev

V četrtek in petek bo Luna potovala po vašem znaku, zato bo na področju odnosov pestro, še zlasti kar zadeva ljubezen. Čas bo odličen za druženje, zabavo in romantiko. Vendar kljub temu velja previdnost zaradi bližine mrka in retrogradnega Merkurja. Lekcija, ki ste je bili deležni, verjetno ni bila najbolj lahka. Pazite, da se ne boste ponovno podali v stare vode.
škorpijon
Čas vladavine vašega znaka je vaš čas v letu. Nekateri ste že praznovali rojstne dneve, drugi jih boste v tem času. Ne postavljajte si vprašanj, na katera ne morete dobiti odgovora. Raje uživajte v tistem, kar vam je na voljo. Partner se bo izrazito potrudil, samo na prave tipke morate pritisniti. Dobro veste, da je pohvala večja spodbuda kot kritika, zato uberite diplomatsko pot.
V soboto popoldne bo Luna vstopila v vaš znak in bo rasla vse do ponedeljka zjutraj, ko bo dosegla polnost. Njeno nasprotovanje Soncu v biku bo tokrat spremljal tudi popoln lunin mrk, zato bodo energije prenapete. Pazljivo na vseh področjih! Pri delu pokažite vso potrpežljivost, ki jo premorete. V svoji notranjosti boste občutili energijo, ki bo zelo razdiralna.
Strelec
Dvojčka
Življenje bo dobilo zelo pospešen ritem. Veliko stvari se bo dogajalo in čas vas bo priganjal. Dogovori bodo uspešni in še vedno se bodo pojavljale nove možnosti. Izkoristite vse ponujeno v celoti. Vendar bodite dvojno previdni, saj bo vaš vladar Merkur, ki je sicer v vašem znamenju, v tem času retrograden. Preteklost se bo ves čas vračala. Naredite najprej tisto, kar je najtežje, vse drugo bo šlo z lahkoto.
Rak
Od ponedeljka popoldne do srede dopoldne boste gostili Luno v svojem znaku, kar vam bo prinašalo veliko energije. Uživali boste v nasprotovanju in se radi šli besedne igrice. Vendar bo vse ostalo samo pri tem. Za kaj več se vam ne bo zdelo vredno vzeti časa. Tudi to je lahko svojevrstna zabava. Nikakor se temu ne smete prepustiti, saj vam lahko škoduje. Počutje bo lahko nihajoče, potrudite se za več sprostitve.
Kozorog
V teh dneh se boste odlično počutili. Adrenalinsko boste razpoloženi, polni moči in pripravljeni za akcijo. Veliko boste lahko naredili. Pri tem boste uspešni, vendar porabite energijo tudi za rekreacijo. V ponedeljek bo vaša vladarica dosegla polnost istočasno s popolnim mrkom. Dobro razmislite, katere spremembe želite doseči, in ne oklevajte. Podpira vas tudi retrogradni Merkur.
Ogromno stvari se bo dogajalo, povsod vas bodo potrebovali. Vaša potrpežljivost bo na nižji ravni, zato ne stopnjujte pritiska in nadzorujte dogajanje. Pazljivi bodite tudi pri vožnji v prometu, saj vas bo gnala temperamentna energija. Vedite, da lahko v tem času uredite ogromno stvari. Prav zaradi tega se vam splača stisniti zobe in se potruditi za napredovanje.
Vodnar
Sonce vas greje z najbolj prijaznimi žarki, tudi Venera vam je izredno naklonjena. Ni čudno, če vas drugi občudujejo in vas imajo za vzor. Za nameček bo v teh dneh stopil na vašo stran tudi Jupiter, ki bo s svojim vplivom odprl kakšna do zdaj zaprta vrata. Vaš šarm bo prišel do polnega izraza in prav zadovoljni boste s seboj. Čutili boste ugoden vpliv dogodkov.
Devica
Vaš vladar Merkur v tem tednu potuje retrogradno, zato se boste ukvarjali s starimi stvarmi. Zadnji čas je, da si oddahnete, pošteno ste si to zaslužili. Končno vam bo uspelo pripeljati neko zadevo do razpleta. Vse zasluge lahko pripišete samo sebi. Skupinsko delo, prilaganje in popuščanje vam tokrat ne bodo ustrezali. Kot vedno se boste tudi tokrat lahko zanesli samo na sebe.
Konec tedna se bo napetost stopnjevala. Čustva se prebujajo in tudi vam lahko popustijo zavore. Dovolili si boste več, kot je v vaši navadi. Po eni strani bo to odlično, saj boste imeli priložnost razčistiti odnos z osebo, ki vam že dlje ne da miru. Vse ne bo tako črno--belo. Za vašo sprostitev bodo poskrbele tudi naklonjene okoliščine. Prav na nenavaden način lahko preživite vsaj nekaj časa v tem tednu.
Ribi
Velikokrat ste že pomagali in tudi tokrat boste ponudili razumevanje ter pomoč. Mogoče boste naleteli na nekaj odpora, vendar bo zmagala dobra namera. Vaše navdušenje je vedno nalezljivo in se širi. V neki situaciji se boste odzvali tako kot znate, s humorjem. Lepa energija se bo prenesla tudi na ljudi v vaši okolici.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.		
Astrologinja DOLORES je dosegljiva		Astrologinja GORDANA je dosegljiva
na 041 519 265 in na Facebookovi		na 041 404 935 in na Facebookovi
strani		strani
Dolores Astro.		Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
PODLAGA, OSNOVA
KrižamKe &
ugamKe
LESEN ZABOJ ZA SADJE
JUPITROV SATELIT
EGIPČANI, ALŽIRCI
ČISTINI V GOZDU
NESLIŠEN
SREDIŠČE KANTONA AARGAU
BREZOBLIČNA MASA
GALINA ULANOVA
IZDELKI IZ BAKRA
PREBIVALCI ETIOPIJE
AMERIŠKA IGRALKA (JESSICA)
PREBIVALEC IRSKE
ZDROBLJEN V MLINU
PRIMER DIFUZIJE
14
MEDNARODNA OZNAKA MALTE
SIN EVE IN ADAMA
MEDNARODNA OZNAKA
UGANDE ... MOKE NE BO KRUHA
NAREJENA IZ SLAME
TRI ENAKE KARTE PRI POKRU
12
AMERIŠKA IGRALKA (UMA)
VELIK SNOP IZ SLAME ŠALJIVA GLEDALIŠKA OSEBA
HRANILNO BOGATO ŽITO
SL. ZNAMKA VODOV. PIP NEM. FILOZ. (G. FRIEDRICH)
MIRAN ...: LAURE NI VEČ
OSEM PEVCEV
I '
15
LEPŠA STRAN TKANINE
UGNAL GA JE V KOZJI ...
JUNAKINJA BEVKOVE POVESTI PESTRNA
NASPROTJE SVETLOBE
DAEWOOJEV AVTO
PEVEC ROBIĆ
NOVINAR LIPICER
ARABSKI PLEMIČ
ODLOČILNI DAN
IRENA VRČKOVNIK
KONCI POLOTOKOV
PEVEC SKUPINE DOORS MORRISON
JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA
PREDOR (POG.)
10
BABICA (MEŠČ.)
UNIKATJE ... IZVOD
AVTORSKA AGENCIJA ZA SLOVENIJO
MEDNARODNA OZNAKA ZAMBIJE
3
ZGOLJ
VOLK DLAKO NRAVI PA NIKOLI
4.IN 18. ČRKA
UKVARJA SE Z MEDN. POLITIKO
13
PREBIVALEC EL ALAMEINA
NASLOV KARDINALOV
PRITOK RENA
ANG. DOLŽ. MERA (ORIG.)
ZVIŠANI TON A
SUDOKU 517
					7	8		2
	9	3						
	8				1	9		
	1	4					9	
9			3	6				
		8				2	4	6
							1	7
8	7			4				
4			6	7	9			5
SUDOKU 208
	3	5						
			7			8	1	5
	6	8	1				3	4
			6		2			
	5	3						
						7	9	8
4	1			8		5		
				5		1		7
			9	6				
REŠITEV SUDOKU 516
REŠITEV SUDOKU 207
4	1	3	5	9	7	2	6	8
8	2	7	4	6	1	9	3	5
9	6	5	8	3	2	4	7	1
1	5	2	6	4	8	7	9	3
6	8	9	7	5	3	1	2	4
3	7	4	2	1	9	5	8	6
7	3	6	1	2	4	8	5	9
2	9	1	3	8	5	6	4	7
5	4	8	9	7	6	3	1	2
5	7	4	3	1	9	2	8	6
1	8	9	2	6	4	5	7	3
6	3	2	8	5	7	9	1	4
2	6	7	1	9	3	4	5	8
8	4	1	5	7	2	3	6	9
9	5	3	4	8	6	7	2	1
3	2	8	6	4	5	1	9	7
4	9	6	7	2	1	8	3	5
7	1	5	9	3	8	6	4	2
11
5
4
6
2
8
9
ČEDNE
novi tednik
vMny> г i/wmyj/
KUPON
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Nagradni razpis
1.	nagrada: dve vstopnici za Mozirski gaj in majica NT&RC
2.	nagrada: ena vstopnica za Mozirski gaj in majica NT&RC
3.	nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	
Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve nakupo-nu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc. si
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 17. maja.
Geslo iz številke 18: Zavel je nov veter Izid žrebanja
1.	nagrado, dve vstopnici za Mozirski gaj in majico NT&RC, prejme: Lea Amon iz Lesičnega
2.	nagrado, eno vstopnico za Mozirski gaj in majico NT&RC, prejme: Stanko Glaser iz Dramelj
3.	nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC prejme: Ana Švab s Polzele
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
48
TA PISANI SVET
Tri medijske hiše v Žalcu in okolici
Družba Novi tednik in Radio Celje je konec tedna v Spodnji Savinjski dolini organizirala srečanje treh medijskih hiš. Srečali smo se zaposleni Novega tednika in Radia Celje, Radia-Te-dnik Ptuj in Varaždinskega vestnika, regionalnega časopisa varaždinske regije. Izmenjali smo mnenja, dobre prakse, znanja in izkušnje pri ustvarjanju časopisa in radijskega programa.
Strinjali smo se, da je novinarstvo izpostavljeno velikim izzivom in spremembam na medijskem področju. Usoda novinarjev in ceha je zaradi nepoštene konkurence, ki jo predstavljajo družbena omrežja (Facebook, Twitter, Tik-tok, Instagram ...), vedno bolj ogrožena. Na njih objavljene vsebine niso regulirane in nadzorovane. Za razliko od
klasičnih medijev, ki imamo v prvi vrsti odgovornost do bralcev in poslušalcev ter do Društva novinarjev, za vsebine na družbenih omrežjih ne obstajajo standardi zakonitega in verodostojnega objavljanja vsebin, ki so zato pogosto lažne in zavajajoče. Klasični mediji smo za razliko od njih kazensko odgovorni za nepravilno oziroma škodljivo poročanje.
Novinarji ne napadamo posameznikov, jih ne obsojamo, ne širimo sovražnega govora in nestrpnosti. Zavedamo se, da nismo kompetentni za vsa področja, da ne poznamo vseh tematik, zato raziskujemo ter ugotavljamo. Prav tako se strinjamo z vedno pogostejšimi ugotovitvami svobodnega in demokratičnega sveta, da terorizem danes ne ogroža najbolj svobode in demokra-
Sodelavci treh medijskih hiš so se ustavili pri pivski fontani v Žalcu.
cije, ampak največjo grožnjo predstavlja potop svobodnega in neodvisnega novinarstva.
Srečanje medijskih hiš je bilo seveda tudi priložnost za
prijetno in sproščeno druženje. Popestrili smo ga z obiskom pivske fontane v Žalcu in ogledom Eko muzeja pivo-varstva in hmeljarstva Slove-
nije. Druženje smo zaključili s piknikom v teniškem centru As Žuža v Latkovi vasi. Za lep in prijeten dan se zahvaljujemo Občini Žalec, ki nam je
omogočila obisk fontane in muzeja, Mesarstvu Čas iz Žalca, restavraciji Gastro s Ptuja in upravniku centra As Žuža.
NT
Atleta dočakala 120 let
Bogastvo različnosti v knežjem mestu
Jutranji ritem zdaj v troje
Od ponedeljka je jutranji program Radia Celje Jutranji ritem še boljši, še zabavnejši in še bolj informativen. Tokrat vas vsako jutro na frekvencah najboljšega radia zbujajo kar trije simpatični radijci.
Nabritemu Boštjanu Odru, sicer že znanemu jutranjemu glasu Radia Celje, sta se pridružila šarmanten Sergije Lugovski, ki je zdaj postal tudi naš glas, ne samo del najbolj priljubljene na-rodnozabavne skupine Modrijani, in Bojana Avguštinčič, radijska novinarka. Med 6. in 10. uro boste tako na radiu poleg dobre glasbe slišali tudi zanimive in pomembne informacije z našega območja in iz celotne Slovenije, ki so oziroma bodo tudi najaktualnejše. Še naprej boste torej prvi izvedeli, kaj se dogaja v naši regiji. Bojana je novinarskega dela že vajena, saj je izkušena in je ena vidnejših novinark na Celjskem, ki tudi v rednem programu skrbi za informativni program. Njena ostrina bo odslej nepogrešljiva vzporedno z nagajivostjo dveh jutranjih »kompanjonov«. Čeprav je edina ženska jutranjega programa, že vnaprej vemo, da bo dva mušketirja imela zelo dobro pod »nadzorom«. Radio Celje tako ostaja aktualen in zvest svojim poslušalcem. Jutra bodo še naprej zaznamovana z zabavo in informacijami ter dobro glasbo, predvsem iz osemdesetih in devetdesetih let. Ne bo manjkalo niti stika z našimi poslušalci in dobrih nagradnih iger ter akcij, ki jih bomo še nadgradili. Saj veste, vse za poslušalce!	SŠol
V knežjem mestu se je konec aprila sestala skupina posameznic z različnimi prepričanji, katerih stična točka je širjenje ideje o pomenu kakovosti bivanja in sprejemanja različnosti.
Skupino povezuje prepričanje, da je človeška skupnost s sprejemanjem različnosti lahko samo bogatejša. To zamisel so udeleženke kot rdečo nit vtkale v družabni dogodek z vsebinami o pomenu osebnostne rasti in razvoja tudi na osnovi spoznavanja novih ljudi, izkušenj, zornih kotov, načinov sprejemanja sveta in spoznanj, ki nam jih prinašajo. Aktualni trenutek, zaznamovan z iztekom koronske krize in v zadnjih mesecih celo z vojno, je udeleženke združil v skupni želji po druženju, sklepanju novih poznanstev, mreženju in snovanju idej za nadaljnje delovanje.
Pobudnice srečanja Zdenka Pečnik Kočevar, Hermina
Pestra izmenjava pogledov na kakovost bivanja (Foto: Hermina Fidler)
Fidler in Romana Pogorelč-nik poudarjajo, da jih povezuje želja po spoznavanju vsebin, povezanih s kakovostjo življenja vseh, ki pri tem potrebujejo pomoč.
Udeleženke so se v dobrem razpoloženju dogovorile, da bo naslednje srečanje predvidoma letos jeseni vsebinsko še bogatejše.
NT
V petek je bilo živahno na stadionu Atletskega društva Kladivar Celje.
Okrogli obletnici sta praznovala znana atletinja, zdaj serijska zbiralka medalj na veteranskih tekmovanjih Zvon-ka Blatnik, in vrhunski trener Milan Kranjc, ki je poskrbel, da je Slovenija bogatejša za tri medalje (v skoku s palico) na velikih članskih tekmovanjih. »Ko sem prvič prišel na stadion, sem videl zvezdnico, ki je še pozdraviti nisem upal. No, zdaj jo lahko objamem,« je Milan namenil besede Zvonki in nasmejal številne prisotne. Med njimi je bil tudi sloviti Roman Lešek (Milanov učitelj), nekdanji atlet, košarkar in še marsikaj, trenutno pa le še nogometaš, ki že zdaj načrtuje podrobnosti za avgustovsko zabavo z delovnim naslovom 85.	DŠ
Ko se ustvarjalnost množi
Vsak kraj ima številne zanimive posameznike, ki presegajo okvirje povprečnosti. Nima pa vsak kraj posebne knjige, ki bi te ljudi na enem mestu izpostavila in tako skrbela, da vedenje o njih ne utone v pozabo.
Šentjurski ljubiteljski kulturni ustvarjalci Barbara Gradič Oset, Jure Godler in Kvirina Martina Zupanc so s svojo knjigo, kjer so predstavili 50 izstopajočih osebnosti, povezanih s Šentjurjem, naredili veliko za ohranjanje njihovega spomina. Predstavitev dela v Ipavčevem kulturnem centru je povezala številne soustvarjalce, ki so od začetka podpirali idejo, ter pritegnila goste od blizu in daleč. Izkazalo se je, da drži misel dr. Boruta Batagelja, ki je v uvodniku knjige zapisal, da je Šentjur križišče ustvarjalnosti. Več o tem pa v naslednji številki našega časopisa.
TS, foto: Andraž Purg - GrupA
Predstavitvi knjige so z zanimanjem prisluhnili (od desne) zgodovinarka in sodelavka Muzeja novejše zgodovine Celje Darja Jan, dramaturginja Nuša Komplet Peperko in direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj, ki je za knjigo prispeval krajši uvodnik.