List 45. Tečaj XXVIII go k ar rtn ške ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. » Ljubljani sredo novembra 1870. Gospodarske stvari. tni ke takih posestev, ki jih je nesreôa zadeia, da pridejo na kant > »J k kaj ta ce g ne Opomin zarad posestev kar se bode kaznovalo kot goljufija in tatvina torij * ki se imajo po eksekuciji prodati. ----— — ~ , „»v »v« ^vijuuja iu tatviua, — minjamo pa tudi vsacega, ki bi hotel od taceg i i i » « a * . w opo go ljufaega gospodarja kaj kupiti, kar ni nió več nje govo, da tudi njega bo zadeia ostrá kazen, če kaj ta „" 6WTV» ua tuu4 ujc6a ^»utíia usira Kazen, ce Kaj la- Vredništvo je přejelo od si. odbora družbe kmety- Cega kupi, ker se odgovornega in sokrivega storí za ske sledeči opomin za razgl v^vmiu # vse, aai oc piuii pustavi pruua oa poses Po sklepu občnega zbora družbe kmetijske maja rubljeno in se ima po eksekuciji prodati' kar se proti postavi prodá od posestva, ki je za » meseca odbor položil prošnj ministerstvu kme naj se na prid kmetijstvu obrne do c. mini tijstva, sterstva pravice, da se odvrnejo strašne napake o tem da gospodarji takih zadolženih posest majo na poti eksekucije prodat Odb družbe kmetij sk ) s e preje ali po zneje včasih celó zadnj uro predn se posestvo po posekajo, sadni ' gozd vrt oropajo, včasih še celó prst z njive dražbi prodá, vse kar le morejo, od hiše prodaj dpelj 9 na kratko rečeno, vse pokončaj daj laj ) kar posestvu odtrgati morejo Prav tako de Zareja novih gozdov po uraetni setvi. (Dalje.) O jeseňoví setvi. Tudi to seme sejmo jeseni ali spomladi, ravno tako, popro- kakor javorovo, samo povaljati ni ga treba, ker seme ko de- še le v drugem letu kalí, se lahko zemlja sama snrimft. kakor roparji, in kakor da bi ne bilo sama spnme 393 do Prostor se mora plevela očistiti, sicer se seme slabo IČIJU, liaiVUl îupaijl , iu aoivvi U« kjl UW WWV oo' * »V mviw pv t VIM VVlDHUj Ol^CX DC OCLUO Did M U» 297. v občnih državljanskih postavah, in kakor da ne obnaša. Med bukvami in hrasti vsejano se prav dobro bi bilo nobene kazenske postave! In tako se «end f nn&iti. Irp.r listí a t ravi «a rmafî r^^n™ i« iûoûm da kup ) ki tako posestvo kupil in ki misli godi, da pOČUtl, JVCJL ilDUJC dobro napredujejo ker listje travi ne pusti povoljno rasti in jeseni t dobi povsod kar stoji v popisu posestva dobi podrtijo sleď roparstva. Kako pa se godi tudi drugim, ki so takému gospodarju kaj posodili, jasno je kot beli dan; tako posestvo, ki je bilo poprej še kaj vredno in so mu i brestovi setvi. brali pniki skoro nobene vrednosti več na to posestvo še kaj posodili, nima zdaj Sejmo ga meseca rožnika, precej ko smo ga nadali pa spomladi. , naj se v na Ce je zemlja preorana ali prekopana tako zemljo seme vseje in narobe z brano povleče Vseg gospodarju do d tega pa je krivo to, da takemu zadolženemu dražb go sposk čaj P da delà s svojim posestvom kar koli hoče, čeravno tovlj je upnikom bila že pravica rubeža zago ' m- v» m Po takem roparskem gospodarstvu zadolženih in / majhinih prostorih pa z železnimi grabljami le toliko pokrije, da se seme iz zemlje ne vidi. Povalajati ga je treba le na velikih prostorih, na manjih pa ga za-hodimo. V Ce ni zemeljsko površje obdelan prostor, delajmo pove- zarubljenih posestev pa hudó trpi kredit, in škoda se godi vsem, ki imajo od tacega gospodarja kaj tirjati. tako dano bilo ) kakor je o gabrovem semenu pod štev Da bi se odvrnile take nepostavne napake včasih v obličji gosposk, obrnila se ki se kakor je O jelsevi setvi. ? družba do c. kr. minister godij gori rečeno bilo, kmetijska stva in prosila ga pomoči. Minister pravosodja je na to prošnjo, izročeno mu po ministerstvu kmetijstva, odgovoril 20. oktobra družbi kmetijski, da že tudi od druge straní so mu došle enake pritožbe, da na kant prišli posestniki razprodajajo tako Seme sejmo jeseni ali spomladi. Setev narejajmo ,Jsakor pri gabrovem semenu štev. 4. Ce je goljava, kamor hočemo seme sejati , bolj mokra, kakor vlažna, naredimo ozke gredice; vsaka naj ima do brazd, kolikor hočemo vsak sebi ) po pokončavajo zarublj -avčlJU AUL uuijposestva, ai oc ilu«jv j/v vttwv- prodati; zato je dotičnim cesarskim gosposkam ki se imajo po ekse kucij in vzlasti ces. državnim pravdništvom ponovil ukaz, da z vso ostrostjo pazijo na take gospodarje in jih izročijo sodnijam v obravnavo. Odbor družbe kmetijske naznanja ta oštri ukaz vsem deželanom y naj se jejo, da jih ne zadene huda kazen po postavi; opominjamo pa ne samo tem z brano ali grabljami poravnajmo, posejmo m malo zemljo pokrijmo. Na tako zvišanih krajih rastejo mlade jelše raje, kakor na prostorih, v kterih se voda na-bira in jim posebno pozimi škoduje. Ce se nam je bati, da bode zemlja zmrznila, samo z železnimi grabljami jo razpraskajmo in seme posejmo. Setev brezovega semena. Sejmo ga jesení ali spomladi. Ce je zemlja bila že popřed obdelana z ržjo ali vsejmo brezovo seme, povlecimo z brano na- ovsom ) robe tudi po valjati ali pa z grmom. Spomladanska setev se mora soi potisnile, da zavirajo maso in sploh cerkvene ter 2. Ce je zemlja z mahom m drugo šaro prerasena, 9 duhovske reči, da od kranjskega deželnega zbora prviě VO JO ÛUUJlj« u uiMuuui iíx ui U^U OdlU pvtHavuNj izdelana šolska postava od vlade ni bila potrjena, vendar pa take lastnosti, da se dá z železnimi grab- jej je bilo pre vec duhovnov v šolskih svetih itd. Pred- Ijami raniti ali brano, v tem primerljeji ni treba dru- sednik šolskega sveta se bo pač mogel potegovati za zega, kakor pri tihem vremenu seme vsejati in potem te veri in cerkvi nasprotne postave, sam jih bo moral zemljo razkraspati. spolnovati in izvrševati ter še druge k spolnovanju siliti. Će je šara ali mah prevelik in se na ta način Ali bi pa s takim ravnanjem ne potrjeval njihovega ker nič opraviti ne dá , pokosimo mah in vso saro, spravimo prec, povlecimo z železno brano počez, posejmo duha ali T »------« ---------r - - - 7 •> r seme šejenkrat z brano ali z grmom povlecimo. Če se nič tega ne dá opraviti, delajmo tako jih ne podpiral celó in pospeševal? Sme 9 katolišk duhoven po svoji vesti kaj tacega storiti? Tako daleč naj se pa vendar tudi nikar noben ne zamisli, da bo ravno z veljavo predsednikovo te postave kakor je bilo v 7. navodu povedano. Na frišni zemlji z dobrim duhom napolnil in napake njene popravil. I Vlada bo vedela in znala vse take poskušnje po sto in sto potih prestreči in ovreči. Dokaz temu so nam vsi-ljeni direktorji normalke in realke v Ljubljani, še bolj pa vsiljeni profesorji gimnazije novomeške in poslednjié vsi od kranjskega deželnega zbora tolikrát storjeni pa po vladi ravno tolikrát ovrženi sklepi o resnih potrebah Vsi naši upi so bili dozdaj se breze bolje obnašajo kakor na suhi. setvi hojevega semena. Jelkovo seme sejmo se tudi konec maja vseje koj jeseni ali spomladi, lahko Hočemo na frišno zorani zemlji sejati, sejmo spomladi in vmes oves nasejmo, da imajo mlade rast- zadevah naše dežele. linice potrebno senco. Povlecimo in povaljajmo prostor m oves ; ko je zrel, varno vese porezimo Videli bomo, da na takih zemljah ne vspeva dobro šilovina; v zrahljani zemlji se kmalu posuši in pozimi jo mraz vzdigne. Le na težkih zemljah 9 in če mahom in travo preraste, kar f # J O "WV/tM } UMJ WV/A skoz zimo površje z vseh strani nerednosti se v prijetnih legah tudi zgodi, smemo dobrega vspeha od take setve pričako-vati. Take zemlje, ki rada zmrzne, pa ne preoravajmo in ne prekopavajmo. Vse rastline, ki so poleti zrastle, križali ; toraj ne dajmo se več slepiti. Pa še drug prav vážen pomislek se mi sili zoper predsedništvo duhovnov v krajném šolskem zboru. Kteri? Predsednik je odgovoren za vse delovanje in ravnanje svojega zbora; naj bolj njemu se bodo pripisovale od pomanjkljivosti itd. v šolskih zadevah. Ako bodo tedaj župniki predsedovali šolskim svetom, bodo zopet duhovni krivi vsega pn šolah, ka- kor so dozdaj krivi bili, in nasprotniki jih bodo zopet mraz vzdigne, da poginejo. Zmrzlině pricakujemo tam 9 kjer je zemeljska plast plitva in iz lahke prašné zemlje vso 0blast v šoli kakor so jih že križali in jih križajo še zdaj. Ravno tako bodo nasprotniki kričali, da imajo duhovni obstoječa, ki ima pod seboj ilovico ali kako drugo vez-ljivo zemljo. Kedar ob deževnem vremenu prašnica popije mnogo vode, ki zarad vezljive zemlje naprej ne more, mora v prašni zemlji dalje časa ostati. Nastane raztegnejo se vodeni deli in zemlja se z rastli-vred na kviško vzdigne. Potegne gorák veter, se topi led, rastlinice pa vzdignjene na površji ostanejo in kmalu poginejo 9 IT »11VMIIJ uu lUiMjVf uuuu » u ker so predsedniki v šolskem svetu 9 mraz nami Če je zemlja z mahom ali drugo Šaro prera- sena in se dá z železno brano ali grabljami razbrskati t vsejmo seme, in zemljo tako razkraspajmo, da seme v zemljo pride in da se nekako z mahom pokrije. Ako ne dosežemo s tem tega, da bi se seme z mahom pokrilo, ranimo posamezne kraje tako, da se zemlja 1 do 2 čevlja globoko zrahljá, seme vseje in z grabljami zagrabi. Najbolje se. jelkovo seme obnese, če ga v senco sejemo. Mnoge skušnje kažejo, da seme se prav dobro obnaša v takih krajih, kjer zavetje ima, , če hojevemu semenu senco damo, in resnicno je, da ga za polovico več kali. (Dal. prih.) in grenki, in zamere ne bo konec, kaj hočejo neki še več tirjati? Tretji važen vzrok zoper predsedništvo duhovnov v krajném šolskem svetu pa zadeva dušno pastirstvo. Ljudstvo v fari bo vse, v šolskem svetu storjene sklepe naj bolj ali celó popolnoma samo predsedniku župniku připisovalo. Ti sklepi bodo dostikrat mnogim zoperni zamera in nevolja tudi upori bodo naj bolj merili župniku in ob tla bo zaupanje celó v duhovskih in dušnih rečéh, brez zaupanja pa je duhovsko pastirstvo nemogoče. Duhoven naj kot ud krajnega šolskega sveta svojo dolžnost goreče in neprestrašeno spolnuje, kršansko od-gojo sebi izročene mladine z vsemi dovoljenimi pomočki prepričavno brani in zehteva; naj za poduk v krščan- skem nauku pa za pošteno kršćansko vedenje mlađega rodů iz vsega srca skrbi. Vse drugo naj pa v nemar pušča ker nima nobene dolžnosti več, kakor jo je po- před imel, tudi ne za priganjanje starišev ali otrok obiskanju šole. Take reči ima zdaj vlada v rokah mozi jej Bog! po- Šolske stvari. Politične stvari. Pomislek duhovna predsedstvu krajném šolskem svetu. Bralo se je po več časnikih, da so po druzih de- predsednike za želah krajni šolski sveti župnike volili. *) To je očitno znamenje, da imajo ljudje zaupanje do duhovnov; vendar pa je menda duhovnu nekoliko pomisliti treba, predno to čast sprejme. Ali ne merijo nove šolske postave prav očitno zoper upliv duhovnov pri odgoji in odreji mladine ravno nasproti cerkvenemu nauku? Dokaz je to, da so duhovne kar skoz duri iz Kakor duhovni niso zavezani županijstva prevzeti, tako tuđi ne predsednistva v krajném Šolskem svetu. Pis. Adresna debata v deželnem zboru kranjskem 30. avgusta 1870. leta. " (Dalje.) Grovoril je dr. Žarnik na dalje tako-le: ^ Poglejmo, kako v tacih odnošajih drugi tlačeni narodi postopajo: šlezviški Danci, kteri so dandanes pod prusko vlado, prišli so v berolinski in v severo-nemški parlament. Ali mislite, da oni s tem za se in za svoj narod pripoznavajo „den norddeutschen Bund"? oportuniteta jih tam drži, da povedó svoje misli Ne in težnje in protestirajo zoper vse, kar bi utegnilo nji- hovemu narodu na kvar biti. Tako imajo poznanjski Poljaki zmirom svoje zastopnike v berolinskem parla- mentu, in zdaj tudi v severo-nemškem zboru, da tam danes to federativno organizacijo! kako je mogočna, opozicijo delajo proti vsem sklepom, storjenim na škodo kako je imenitna, v svetu merodavna velevlast! Pod poljskega naroda. Ali mislite, gospoda! da oni za svoj Linkolnom in Johnson-om je strašno vojsko 4 leta pe- narod pruski ali severo-nemški zbor za pravnoveljav- ljala in sijajno končala, in iz nje izišla kakor novi fe- niks. od nega in merodavnega s tem pripoznavajo? Niti eno minuto! kajti vem, da si vsak poslanec vsako trenotje 144.000 □ milj in se razcveta v najlepši pomladanski Dandanes šteje čez 35 držav na zemliišču v f i • 1 • • d misli: Ješče Poljska ni zginiola! Oportuniteta vodi Dance krasoti, al vse to samo zarad tega, ker je zidana na in Poljake v Berolin, kakor je oportuniteta naše po- i il J. vijaac v u^i un" j jv v^^.vvvv, slance 1867. 1. na Dunaj vjekla. Vzemimo Ogre. Ma- federaciji, na ----------»Vj^M , JU zadovoljnosti vsega ljudstva!" Tako je Jay navdušeno o federaciji govoril, gjari so najbolj trdno pod Smerlingom v opoziciji stali, ministri so molčé v tla gledali, samoJ3eust je nekai in so rekli, da niti dlake svojih zahtev ne odstopijo. nespretnega odgovoril, da bi morali Čehi v reichsrat Ali ko je presvitli cesar pod Bachovo vlado 1857. leta priti, kakor tam poslanci pojedinih držav v kongres v Ogersko in Pešto obiskal, prišla je deputacija magna- Washington hodijo. — Skupne zadeve v severni Ame tov s kardinalom Scitovskim na čelu k njemu in je riki so: Vojska, trgovina, mornarstvo in vnanji poslovi, oddala peticijo z zadržajem, da so zadovoljni samo z Vprašam visoko hišo: ali ni severo-amerikanska država ustavnim življenjem v obče, in ni bilo čisto nobenega spominka o ogerski ustavi 1848. leta. Vzemimo bro- čvrsta, krepka in impozantna? Tudi* mi imamo iste skupne zadeve, v oktoberski barona Eotvosa „Macht- und Existenzbedingungen diplomi na tanko naznačene. Slavna gospoda od levice! Oesterreichs" leta 1858. Tačas je trdil sedanji magjar- Ako pravite, da Avstrija ne bi bila potem osigurana, šuro ski minister, da bi Ogri bili popolnoma zadovoljni, ako tudi drugače gotovo ne bode nikdar ker kalo vlada le ustavno življenje s centralnim parlamentom za avstrijske narode vpeije. Ako bi vlada takrat bila tako besedah podlaga vsakega državnega sestava, storila, bi danes reci v nasi državi vse drugače stale * . v „„ vvuu , i^i jej manj- zadovoljtva narodov, po Washington-ovih Vzemite Bavarsko, Wurtemberg in celo N e m al pri nas v Avstriji se ravnamo zmirom po talijanskem c i j o ; te nimajo nie druzega skupnega, kakor kralja pregovoru: ,,sempře troppo tardi"! Kedar je pa ma- pruskega, kakor vojskovodjo in zapovednika vse nem-gjarski narod svojo moc ojačil in ugodno priliko spo- ške armade. Kdo se bo predrznil trditi da ni znal Liai UU » V/JI V/ v v V J Ví V»» «U VVIUV J/i 411UV W^/V w iA. V Ml LU MVA v« ^ v WV W V V&WVI & UJLiil U i. U1 il y vi C% 111 1 ravnal se ni vec po oportuniteti, temveč je za- Nemčija edina impozantna, prva v celi Evropi?! A m ^fc ^ A. m M » m A * If i a & « . A _ danes Ali 1 CV V U«1 OW u. » WW w^» v. y vwiu.ww JW iiU w w. j ^ wvwui* * ^ u. , ^ 4 T w V UViypi \ ; X1K hteval vse svoje pravice od prve do zadnje po zakonih to stori samo in izključivo ena in edina volja nemškega 1848. leta. Tudi nam je prilika zdaj dana, da zoper magjarsko-nemško supremacijo protestiramo in da za- naroda, zadovoljstvo Ravno tako bilo vseh nemških plemen! v čnemo razdirati okvire, v kterih se ta supremacija na- spet mogočna y ako Avstriji, ravno tako bi bila enkrat do tega prišlo, da bi bili b a j a 7 in tem okvirom se pravi: decemberska ustava, vsi narodi zadovoljni z ustavo, ktera se vsakemu pri (Živa pohvala.) Da je naša adresa v federalističnem smislu sestavljena, vidi se na prvi hip, ker iz vsakega njenega stavka ta duh veje. Reklo in oporekalo se nam je to- lega ; ktera je vsakemu po volji! (Pohvala.) (Dalje prihođnjič.) likrat > da ako se Avstrija osnuje na temelju federalizma, ni mogoče dalje vladati, da mora Avstrija precej razpasti! Al jaz rečem, da ravno federalizem je tista oblika, ktera bode Avstrijo ojačila, ktera bode potem narode zadovolila. Vsaka zdrava država pa more in sme biti dobro in prav osnovana, kedar se opira na zadovoljstvo narodov. Letos 4. julija se je slavila pri vseh poslanstvih severne Amerike stoletnica obstanka veličastne trans- Slovensko lepoznanstvo. zbirke za naše roiake vojake. 5. Hrepenenje po domu. i > zvezde vé zlaté zvezde ve ljubé nebá vaša luč z atlantiške republike. Tudi Jay severo amerikanski auauuoi\o icpuuim^i xuui g. uoj , ocvciv auicuaauoa poslanec na Dunaji, je dal v to slavo sijajni obed kterega so se med ostalimi tudi ministri Beust, Potocki Taaffe in Festetič vdeležili. 9 9 Ko Prijazno mi migljá Se ; > v srci oživi julija 1770. namreč se je sprej ela osnova ustave, ktero so izdelali po nalogu : Franklin, Jefferson, John Adams, Sherman in Livingstone, kakor temeljni državni zakon najširjo federativno organizacijo 13 suverênnih držav, česar še dozdaj svet Spomin na lepe dni, Ki kdaj mi tekli so V domovji tak mirno t Domá se veselil, Domá sem srečen bil A tukaj mi srce Od sreče malo vé, Med tuj ci tuj živím, Po domu hrepením, Ko dete hrepení Po ljubi materi! t videl ni. Na te se oziraje je g. Jay izustil obširno in krasno napitnico, namerjeno na nazoče avstrijske mini- stre 7 posebno na Beusta 9 rekel Pred sprejemom nstavnega načrta peterice se je blagi Jurij Washington ves zdvojen z dvema rokama za glavo přijel in usklik-nil: jaz mislim, da skoraj ne bo mogoče le nekoliko let republiko s tako skraj no-fede- rativno organizacij o na nogah vzdržati: to Pa to minilo je, To zginilo je vse, Pustiti mladolet Sem moral kranjski svet Na tuj em dosti dni Že kranjski sin živí, In kdo ve. Oj, da saj enkrat le Bi dom svoj videl še! i v ce še kdaj svoj rojstni pride kraj ? Enkrat še starsev jaz Da gledal bi obraz! Moje drobnó srcé Želí od dně do dné: Bog daj, da kmalu spet Na kranjski pridem svett Jos. Cimperman. mora vse razpasti! Paposkusimo! sprejmimo Mnfl nnvipp ta načrt, ker prva zapovd nam je: volja ame- JmlOgUVIMIie HUVIU5. rikanskega ljudstva; njegova zadovoljnost * Iz našega cesarstva se je v tuje dežele nam je podlaga vsega dalj nega delovanja, prodalo v prvih sedmih mesecih letošnjega leta 50.194 Amerikanci niso zarad ustave uiov ~ ~ * « , v>, nego ustava ^»v-u, je zarad Amerikancev! Gospôda! je nadaljeval prešičev Tatr 1 A fllrnraî onnanůnnih řlrv.flr malrt nKlín/íaniVi v»« # HT goved 19.535 telet, 151.045 ovác in kóz in 187.101 Jay , iw o^vioj OUVCIOUUIU l£JO,v f Uiaiu UU1JUUCU1U, Xi<* O U oacuj »c ,JC u û J zemlji od 100.000 □ milj, brez železnic, brez telegrafa, veliko manj vina so přidělali, kakor so pričakovali, pa skoraj brez cest v tistih časih! Poglejte, gospôda! dan- tudi dobro ni; posebno črna vina so se pokazila. • ■ i í-. bu 41- - ' ' ' £ 13 skoraj suverênnih držav, malo obljudenih Trgatev na Ogerskem se je slabo obnesla Kaj vse dunajsk minister more postati, gledé na ono zaslugo, in z zaupanjem, da bode vselej Dr. Hasner, ki nedavno je bil minister za nauk in bo- tako krepko njih interese zastopal, in zatoraj ni prav gočastje, se je ločil od njegove žene, al od svoje lepe vnuke, se ni hotel lociti. Prizadeval si je tedaj, da bi dobila trafiko tobakovo. Al zala vnuka bila je Francozi nj a, po avstrijskih postavah pa noben tujec ces. zmerom le na enem kožuhu ležati, ker se tako pogolijo dlake « »ti o Ks lanu in kožuh sam zgubi sčasom vso svojo ve- vse ljavo. skrbi vselej za materijalno korist svojih volilcev, in da rvc , iu auauu oaui aguui ovýaouul V OU O V U J Nadalje bi se znal on s tem zagovarjati y da in kralj, trafike ne more dobiti. Dober svèt je bil jim bode morda k temu pripomogel, da bodo Tominci tedaj drag. Al dunajski minister nikoli ne pride v za- kak tisoč goldinarjev zadobili v podporo cest iz dežel- drego 9 in tudi bivši minister Hasner je kmalu izduhtal nega zaloga. Jaz sem pa prepričan 9 da naši vrli in pravo. Na svoje imé je prosil, naj se mu dovoli sloviti Tominci se ne bodo dali s tem potolažiti, kakor trafika tobakova. In bivši minister je dobil trafiko. Al razkačen hišni pes, ako mu se kost vrže, in da ne naključi se med tem, da je trafika dobila neko tožbo, bodo prodali svoje najsvetejše narodne pravice za skledo Tudi mi se zdi primerno, da našim vrlim To vsled ktere je bil unidan gosp. Hasner kot lastnik tra- fike sodniji poklican. Na pismu je stal napis: An leče. mincem naznanim, kako so se do sedaj delile podpore Se. Excellenz Herrn L. v. Hasner, k. k. Tabacktra- v deželnem zboru goriškem. Kakor sem posnel iz ste fikant" (to je: Njegovi ekscelenciji gospodu L. žl. Has- nografičnih zapisnikov, in slišal pri sejah zadnjega de c. kr. tobaktrafikantu). nerju, najskem časniku „Volksztg.", „Morgenpošti Tako se bere v du- želnega zbora, je do sedaj deželni zbor dovolil za ceste > /> A V\ Y\ A ř^f 1 it ď% /vit n 1 /\ •« » Dopisi. Gorici 30. okt. ( ti ^ menil, da bi se s tem Slovencem krivica godila, za tominske ceste privolivati. Zatorej sklenem 9 da on rad svoje mesto v deželnem šolskem svetoval- obnašanje gosp. poslanca G—a za tominski okraj se ne stvu pripusti Gorjupu 9 sprejei , iu ^uaci&ai jo o ium , ua uju jc ack uiaiuuu ua* ijivu, U» JO uu o lem ovuju uuiziuuoti ^aucuifliu iu ua rodnih pravic toliko mar, kolikor kmetu za lanski sneg. ni več na svojem mestu. Tedaj Slovenci in posebno gosp. Gorjup tudi tega ni dá opravičiti, da je za Slovence pogubljivo in škod- in pokazal je s tem, da mu je za brambo na- ljivo da je on s tem svoje dolžnosti zanemaril in da Gosp. Gorjup bo morda menil, da je vse enako, kdo volilci tominskega okraja vedno pozor i sedí v šolskem svetovalstvu, in da s tem se ne bode V i d o v e c. godila nobena škoda narodnim pravicam. To pa ni res in ako bi bil on tega mnenja 9 Gorici nov. se jako motil. De- naša pod naslovom 99 Slov. Nar." v. št. 127. pri- IU «acvir W1 un vu bvgoi uliuouj« j ui oo lu u m« i/o- UćlOCk puu UČVOIUVUUI „pOSlaUO uu ovvjjogc* ^uj. \j\j\j t hjvm želno šolsko svetovalstvo je zraven deželnega odbora iz Gorice neki dopis, v kterem med drugim napada najvažnejša deželna oblastnija , ker med drugim ono znanega rodoljuba goriškega, ker meni, da je on dopisnik predstavlja terno za imenovanje učiteljev na srednjih „Novicam" pod imenom „Vidovec". Naj bode ta go- šolah in pa za pripravljalnico učiteljev. Ravno sedaj spodič zagotovljen, da s tem ni pravo zadel, pa so razpisane službe ravnatelja in učiteljev tega važ- dopisnika „Novicam" ne bode zvedel, t( od svojega poročevalca in da za naj se tudi na nega zavoda. Da mora ravnatelj pripravljalnice (pre- glavo postavi. Kar pa se napadov na recenega rodo parandije) znati popolnoma tudi slovenski jezik, je oči- ljuba tiče, ni moja naloga, da bi ga jaz zagovarjal vidno, ker bode se podučevalo na njej v vstričnih raz- a redih s slovenskim in laškim učnim jezikom, skem svetovalstvu sedita pa sedaj med 8 udi šol-dva Alt VJ Ml UI Q ) V4MI W * O u Q 4J 7 tudi menim, da tega treba ni, ker ga slovenski narod sam dobro pozná; danes naj le odgovorim na to toliko, kolikor se mene tiče. — Da tisti gospodič ni še popol- 9 da se poziva na Slovenca. Kako bo Pajer pravičen Slovencem, to se noma omolknil, hoče s tem dokazati lahko sklepa iz njegovega obnašanja v deželnem zboru zadnji dopis zadevajoč izstop dr. Lavriča iz deželnega in odboru. Da tedaj znajo zarad Gorjupovega obna- odbora. Kar se tega dopisa tiče, se menda ne motim, sanja Slovence zadeti nepopravljive krivice, mi ni treba ako trdim, da je gosp. doktor sam oče bil onemu do-nadalje dokazavati. Pa gosp. Gorjup se bo morda skli- caval na svoje zasluge, ki si jih je pridobil leta 1865. pisu da v**^., — j~ • — — ----- in da gospođicu ne gré druga zasluga, nego ta, Slov. Nar.ťí poslal, ali k većemu to, daje £ ga je v „ da ker tistikrat je on veliko k temu pripomogel, da so kaj na njem pristrigel. Nadalje tirja on od mene, dobili Slovenci posebni volilni red za veliko posestvo naj mu njegove metamorfoze naštejem. Vljudno vstre-in s tem tudi tri poslance v deželni zbor. Teh zaslug zam tej njegovi želji. Nek pregovor pravi: „pověj mi, pa njemu nobeden ne krati, marveč mu jih je přiznal s kom se UJV""* uv »»M« , «-.v». T ^/V UJU J AU JO ^JltDLiai O auui OC shajas , 111 puvcui 11, MMI U1 • i V KVU* ves slovenski narod na Goriškem, in prav zato je bil pregovoru mu povem, s kom se je shajal, in kaj je po HQ TAmínalrům Tf-Ck /lT7n I7l1in f Tt A I 1 ÛW T7 Ha^aI VM r»U AM Al 4* /\ X ^ 1 1 i /\ ^ ^ Z /x ^ n n ť\ Af Û ITI C3 r\ ri « \Tn Vft CC in povem ti kdo da si" Po tem Al takem že bil, to naj on sam potem sodi. 99 9 o kteri 9 Nar. kakor na Tominskem že dvakrat voljen v deželni zbor. ta zasluga mu ne daja še nobenega naslova, da bi dopisnik se nanaša ïe na tisto dobo mogel sedaj zanemarjati koristi in brambo narodnih sam trdi, zastopa v svojih dopisih tako imenovano pravic goriških Slovencev, ker ti so ga volili ravno „Sočino" stranko; za to dôbo mu sem tudi jaz pritrdil « z besedami, „da je bil nekoliko časa silno vroč in od- rilo kar je moglo €à UCOCUtlUil, vri* «^""ttV ^»O« O.iuv; » . — XiXV, J v, ločen Slovenec". Ta doba pa je bila silno kratka in dobi vsaj tak Vsak solo sega le do tistega časa, v kterem se je pričelo priprav- In kaj odoljub se bo veselil } da se ne veselil, ako pre miš lj uje, da sedanja sola Tominska, v ktero bi se mo ljanje za sklic Sempaskega tabora. Pred tem časom ralo iz trga samega in iz okolice shajati več otrok ka se bahajo goriški Lah o ni, da se je ta „silni vroči" kor v vsako drugo šolo slovensko Slovenec ž njimi bratil in redno vsaki večer v neko Goriškem, in pod pada toliko občin, da plačujejo več davka kakor krčmo k njihovi mizi zahajal. Ako še nazaj pogledamo, vsaka druga županija na Tominskem, ie v tako revnem ktero 0.1WLUV "jmuvi ujiůi ---——r p----voaa« UA «5« c* p a, u ij «* X <-»UJlLLS titJUi, je V la&O TCVnem ga dobimo pogostoma v nemškem društvu imenova- stanu, da bi ne smela po postavi takošne več imeti ne nem „Konkordija", «^j^«- jw « ^vm«» ><^«.uuj«. vao v uiviaji. xv^j ui se ne vesemi saj nu prepeval nemške pesmi in morda celó pesem „was ist žela Tominska, ki obsega skorai polovico ffrofii j__T*\ . »_____• «« *y.i____• ^ «1_______ • r J kjer je kot pevec z Nemci vred zad nj vas v okraji. Kaj bi se ne veselil! saj nima de des Deutschen Vaterlanď* in se tudi vdeleževal ako Go riške govorica ne » wvijv au Kj 11 Xš giavuo 11 UUOÍVC ouio J in auaj stJ oLlltJLLIU Iiatljat! tukajšnjih Nemcev. Po vsem tern naj on sam razsodi, da se vendar stori prvi korak k boljemu. Ne obu laže — —---- . ~---. ilOIVu , OOJ nemških iger v neizrečeno veselje ne ene gl saj nimajo še vsi Slovenci na Groriškem skupai « • t « ^ 1 » I JF Ijudsk šole in zdaj se smemo nadjati > koliko metamorfóz da je v 5 do 7 letih svetu po- pajmo, da smo le še pri začetku; vzájemná pomoč vseh kazal. Ker je pa znano, da metamorfozi podvržene ži- občin in s časom tudi pomoč deželnega zbora bo delo valce celi čas levenja mirujejo f in ker J® bil „Nar." pospeševala tako, da bo, predno pi dopisnik dolgo časa omolknil, akoravno so se v Gorici spet ozelenijo, pri nas na polji šolstva vse drugač desetkrát važni dogodki vršili, mi menda ni zameriti, da sem mi- slil na novo levenje metulja, in to tem bolj y ako Iz Trnovega na Notranjskem 31 okt res, kar se o njem čuje Je (Gozdarski tabor Konec.*) Prečastiti dekan g. Anton > da je podal prošnjo tukajšnji Grašič so pričujočim pojasnili namen govora in ome kmetijski družbi, naj bi mu podělilo razpisano mesto nili s posebno gorečimi besedami si. kmetijske družbe, tajnikovo, čegar prva naloga ima biti vredovanje la- ki si prizadeva na vse strani stanje bornega kmeta škega časnika, ki ga ono izdaja. Alije prošnjo spisal zlajšati; predstavili so poslusalcem gosp. L. Dim v laškem jeziku, da bi načinu ni prazen sum, da je za to vredovanje dokazal zmož- ki je potem pricel svoj govor. Govornik je z lepo, um in čvrsto besedo izvrstno izpeljaval svoj govor y nost laškega jezika ali ne, to mi ni znano. Po vsakem hotel s tisto prošnjo novo Vplétal skušoje izvedenih mož in pojasnoval z z kako naj se levenje začeti, s kterim bi bil pokazal Slovencem no- gledi skušenih kmetovalcev in gozdarj vega metulja, ako bi mu bila zaprosena služba pode- stoječi gozd varuje, kako Kras obseja in zasaja, da se ljena bila zadržujejo. Priporočal je tudi sadje- in vinoreje, zadnj ; ker Je obče goriška popolnoma laska. zahtevi „Nar." dopisnika vstregel. znano, da je kmetijska družba golicave zarastejo in nam gozdi tolikanj škodljivo burjo tem i menim y da sem po svojem vedenji zvesto se v naši okolici še dosti dobro goji in v vsaki V i d o v e c. v ---ti Toiuinu 29. okt {Šolske zadeve.) V seji 27. in je kolikor toliko Vinogradov. Dasiravno je tukajšnjo vino bolj trdo, je vendar iz nekterih vinogra- vremscina 28. oktobra je pomnoženo okrajno šolsko svetovalstvo dov posebno dobro. Da je g. govornik svoj namen do Tominsko ustanovilo svoj prvi proračun za 14 mesecev, namreč za meseca november in december t. 1., in za . Pa- segel y se je poznalo že med govorom, ker so ga ljudi prihodnje leto 1871. Med drugimi je posebno gliaruzzi v dolgem govoru važnost in potrebo po-vzdige šolstva pri nas razlagal, povdarjaje, da se denar ne dá bolje, kakor na omiko ljudstva obračati. Vsi pazno in zadovoljni poslušali in se mu konečno za pod učenj golim gozdene čenj zahvalili ter veseli razšli Da ne bodo naše Stražca, nad Drag y Ahac itd. na enkrat po y to se samo ob sebi vé, vendar pa to podu zborovi udje , razen enega samega, čani, in so toraj sklenili, da se imajo stroški za šolske leta so bili tega prepri- tersko-Reška železnica delala ne bo brez vspeha. Dokler se bo tukaj St. Pe potrebe založiti v omenjenih dveh mesecih s 5-1871. pa s 30odstotno doklado y izravnim davkom. časi !) kajti vsaki gré za zaslužkom gré po polž 5VO po ne bodo ljudje veliko na pogozdevanje mislili y ki y se mu ga daj ne denarom, ki pride po tem takém v šolski zalog, se bo storili manjka; toda pozneje je upati, da bodo več v tej reči y P 01 j boli obdelavali, sadno drevje in trte sa plačevalo vse, kar so dosihmal posamezne občine za dili ter tudi pusti Kras pogozdovali, posebno ker na sedanje svoje šole same plače vale, namreč: vse plače cestah ne bo zaslužka. Kakor pri vsaki reči so tudi učiteljev, najemščine za šolska poslopja, stroški za kur- zoper to bili nasprotniki, pa se vé da taki y ki mi javo in snaženje šolskih hramov, za šolsko pripravo, za ; učne pomocke itd.; plačevalo se bo LOHblS pi^/iCIVVj Slljv/, Ud IU 0A1C* V QIU1 lê JL/Iliii W OW J KJ J/IIJWÛUV/ pa tudi s tem ponudil, da vsacega še rad posebej poduči ali da mu denarom to, kar gré učiteljem po novi postavi kot pri- je sicer na pomoč, kdor ga bi potřeboval. Srčna hvala da sila vse stori. Gosp. Dimic se je prijazno boljšek na plači; potem plača še za enega novega uči- tedaj si. kmetijski družb in telja > in najemščina še za eno šolsko sobo v Cerknem, njih trud govornik za pokojnina (penzija) tamošnjemu starému učitelju, nuu«uj^n^u. ^c^o v wwwjon,*,* i*«™„v,„ za novo učiteljico v Tominu, in za novega učitelja na zadevah.) Da so naše šolske in učiteljske razmere še Srpenici. Tudi se bodo z omenjenim denarom zidale zeló na slabem, krivo je tudi to, da nimamo pri nas plača Iz Notranjskega (Zelj o učiteljskih društvenih nove šole na St. Viški gori, naBreginji ali pa v Sedli sicer v zadnjem kraji glavna šola s lskih do brotnik in v Tominu, in pa ti so Nekteri so pač sèm ter tjè y kakor pravimo bele vrane ali zelene si razredi. Kar zadeva sosebno To min, veliko se je že trate v neizmerni pešceni pušcavi. Učitelj pisarilo po slovenskih časnikih o potrebi, da bi se usta- marsikako potrebno naredbo in imajo najbolj novila v tem trgu real ka ali celó gimnazija. Ne davno mislij da bi kaj izpeljali. Ker pa nimajo materijalne pod y to je dan maja t. J6 7000 tukaj v taboru zbranih iz vseh Tominskih krajev enoglasno zahtevalo meščansko šolo v Tominu. Priča 8000 mož pore, zaostane vsako početje koj pri porodu. Tako je, na priliko z čiteljskimi društ in buk y ce «r mi. Na Kranjskem ste dve učiteljski društvi kovalo se je toraj od šolskega svetovalstva, da bo, nobeno ne prinaša tistega sadu, kterega si želimo, gledé na javno izrečeno željo ljudstva, skrbelo za to, ravno vsako storí, kar more. Cesa manjka toraj? Pod- 3V. Učiteljsko da dobi Tomin kaj več, kakor samo glavno ljudsko p ; ktera bi se1 bila morala vsled ukaza vis. mini denarne podpore šolskih prijatelj šolo sterstva za bogočastje in poduk že pred 15 leti tukaj napraviti. Pa kaj hočemo! šolsko svetovalstvo je sto- postavilo pod dopis „iz Idrije" namesti pod t V poslednjem listu se je po pomoti tiskarnice „konec prih ---j ta^^u----—i dopis u Vred društvo za Kranjsko ima tacih kaj malo; še profesorji četka ni bilo moč priti do ognja. Pogorelo je 10 go-srednjih šol, ki bi kaj lahko pt)dpiralo duševno in ma- spodarjev, izmed njih 8 popolnoma. Skoda je cenjena terijalno učiteljsko društvo, mu ne pristopijo! Ljudskih na 10.000 gold. Zgorela je neki vdovi edina kravica y učiteljev je sicer mnogo družbenikov, a kaj pomaga, ktero je imela, zgorelo je tudi svinj telica in zra ker so nekteri v vsakem obziru le malo zdatné moči. ven vsi letošnji pridelki. Zavarovan, slišim, je bil od Marsikaj bi ljubljansko učiteljsko društvo izpeljalo, ako pogorelcev en sam. In kdo je zažgal^ kaj je bilo vzrok bi imelo potrebne pomočke v blagajnici, kajti vsak ve tolike nesreće? Otroci so se med mašo s klinčki igrali da društvo brez denara je mrtvo društvo. — Enako in šli krompir peč pred hlev. Koliko nesreč se je že je tudi z učiteljskimi bukvarnicami na deželi ? ustano- zgodilo, in se vedno godi a ker starši ne skrivajo vži- vi]0 se in obljubi se, veliko knjig nakupiti si ter pridno galnih klinčkov pred otroci! ---«6«j , bralcem razpošiljati. Al knjige nakupovati stane denar, siromakom ; revščina je strašna! Komaj so ljudje potega pa učitelji nimajo in tako se njihovi nameni izpe- zidali, ker so bili pred nekimi leti tudi pogoreli Pomagaj , kdor more Ijujejo te 1 j i - o sv. nikoli! Glejte tedaj domoljubi, ^ —j ......— —r trudimo, da bi sebi in šoli in narodu na noge obleke, ne stanovanja 7 . . . m « •• r^ t » uči- se zdaj zopet tolika nesreća. Zima je pred duri in nimajo ) ne moremo malo sprosijo ziveža , razen tega , Ravno ko to pišem, gori pa v B e pomagali, a brez vaše pomoci rojaki, ^ mm« uruw,r' ""*~- i— storiti. Vaše djanske podpore, materijalne in duševne v vasi Dolske fare, zopet neka hiša kar si riče vem, y ktero potrebujemo! Iz Tunic ob Kamniku. J. K ... r. * ( Spomin pred nekimi dnevi nekdo zažgal. Iz okolice ljubljanske. Je bil že 27. dan u. m. se je na severno luč.) Krasna je bila noč 25. in 26. oktobra za okolico našo ustanovil okrajni šolski svèt. Na-tega leta — krasen prizor se nam je kazal izza kam- Zoči so bili: c. k. okrajni glavar pl. Šivichofen kot niških planin! Že stari ljudje ne pomnijo, da bi bila predsednik gosp dekan Brolih kot knezoškofijski severna luč tolik svit celó v naše kraje pošjljala, zastopnik, gospoda Val. Krisper in Fr. Kotnikkot kakoršnega je imenovano noč. Ze tudi v noči 24. in zastopnika občin in gospoda J. Uranič in B. Kuhar 25. septembra sem jez letos opazil to čarobno prikazen, kot zastopnika učiteljev. Za predsednikovega namest- a še proti jutru: kakor pred izhodom lune > so bili beli žarki izza planin, ki so člověku res nekake skriv-nostne čute v prsih obujali. Drugič sem opazoval z nekterimi sosedi 14. oktobra zvečer ob 9. uri rdeče se žareče nebó in beli svit, ki je odseval izza bistri-ških in kokriških planin, kakor bi hotel nepravilno izza severa dan pripeljati. Od 14. oktobra sem vsako jasno noč nalašč opazoval, a vselej se je zagorje kamniških planin svitlo žarilo ; nebó sicer ni bilo rdeče, razen če je bil svit moćan in ozračje tanko megleno. — Večer 25. oktobra pa je bil mnogo nad prejšnje krasno-ča-roben, prostému ljudstvu grozen: obnebje v severu je nika je bil izvoljen dekan Brolih. Slava! Iz Ljubljane. (Odbor družbe kmetijske) je v po- slednji svoji seji med drugimi obravnavami program občnega zbora družbe kmetijske, ki bode 23. dan t. m., odločil tako, kakor ga naznanja razglas, natisnjen v današnjem „Oglasniku". (F seji deželnega Šolskega sveta 3. dne t. m.) je bilo sklenjeno, da se ministerstvo prosi dovoljenja, da se v preparandiji ljubljanski ustanovi pripomočen učenik petja in glasovira, in da prošnja neke županije y da se kupi nov glasovir y ne bilo od izhoda do zahoda visoko razsvitljeno ; megle izza gor se pomikajoče, bile so krvavo-rdeče, enake skrivnostnim plaščem žugajočih duhov vernih gorá je plavala zora, kakor drugam, ni bila vslišana, y izza vseh se- bila imela zdaj in zdaj luna iziti; pred zoro se je razgrinjala krvava rdečica, prostému ljudstvu grozna. Rdečica je proti polnoči izginila, a svit je odseval izza severa, dokler ga ni predsolnčna zarija pregnala. — Pač mnogo kras-neji svit delà severna luč še bolj v severu ležečim po- se přestavil učitelj vslišana pa je bila prošnja Senčurske županije in razpiše se učiteljska služba naprava posebne dekliške šole v Kranji se izroči okrajnemu šolskemu svetu v sporočilo, — obravnava za pomnoženje šolskih prostorij za gimnazijo kranjsko se nadaljuje; — Urban Jerinova štipendija je bila ubogi krajinam ! Kdo pa vsaj enkrat ne želei videti one čarobne nebesne prikazni, ki so bivalcem ob mrzlem tečajniku (pólu) tako, kakor nam luna, navadne? Prosto, nevedno ljudstvo se silno straši onih nenavad-nih nočnih svitov: trdi namreč, da so to predznamenja zlih časov: vojske, bolezni, slabe letine itd. Zastonj je veščemu tratiti besede in razlagati, da nam ta svit severno luč imenovano, pošilja luč, ki sveti ob tečajniku stanujočim bivalcem, kjer zdaj jvečna noč kraljuje. Solski svèt postojn-skega okraja je danes imel tukaj svojo prvo sejo. Vsi svètniki so bili nazoči. Pred vsem je bil gosp. dekan Grabrijan za podpredsednika izvoljen. Potem se je Iz Postojne 3. listopada. sklepalo o formalnih stvaréh: o ďnevnem redu O volitvi krajnih šolskih svetov itd. Slednjič se je tudi sklenilo, ďa veljá le slovenski jezik kot uradni jezik izključljivo v vseh zadevah okrajnega šolskega sveta. Pravo ! Dol vsi v cerkvi vdovi podeljena; 2 učitelja sta dobila nekoliko denarne podpore in nekoliko gimnazijskih učencev je bilo šol-nine oproščenih. (Deželni odbor), pozvan po c. k. deželnem predsedstvu, naj namesti prof. Peter ne la, ki se je odpo-vedal opravilstvu deželnega šolskega svetovalca, nasve-tuje druzega šolnika, je v poslednji svoji seji zopet nasvetoval prof. Solarja, kakor je to že prvikrat storil. „Und darob entbrannte Tagblatt's gift'ger Groll", kakor se to bere v njegovem listu. (Okrajne Šolske nadzornike za Kranjsko) je ministerstvo imenovalo po predlogu deželnega šolskega sveta le s to premembo, da treh, ki so bili na prvi vrsti nasvetovani, ni sprejelo. Ti-le so: za okraj mesta ljublj. Jak. S m olej, gimn. ravnatelj, za okolico ljubljansko vitez Leop. Gariboldi, za okraj kamniški učitelj Matevž Močnik, za okraj litijski župnik Ma-tija Kul a vic, za okraj krški dekan Ed. Polak okraj novomeškí kanonik K. Legat, za okraj črno-maljski dekan Anton Aleš, za okraj kočevski dekan Josip Novak, za okraj logaški učitelj Srečko Steg- 7 za nov. pri maši zvonov m dan sapa krik kakor Ravno ko smo bili vernih duš dan , osupnili so nas enostranski glasi nar y za okraj postojnski ravnatelj Luka Hiti y za/ >y v Klečah gori!" Pihala pa je tišti Dirjali so ljudjé domů , ttttttUl ne se lClUO« OU lj u UI C U U LU u, gledati so mogli, kako njih hiše goré, ker od za- letos. * Jako draga nam je Vaaa ponudba Vred okraj kranjski profesor Fr. Krašan in za okraj ra-dolški profesor Miha Žolgar. v # (Stipendije z 250 gold, za kmetijsko Šolo v Mod-ling-u poleg Dunaja) se dá mladenču, ki je dovršil spodnjo gimnazijo ali realko, je vsaj 16 let star in o kmetijstvu kaj vé. Prošnje se vložé zadnji čas do 20. m. na dne Schule in^Modling bei Wien". Curatorium der landwirthschaftlichen bodo porotniki oprostili vrednika onega lista trudi da t kteri pnnesel svetlobo in omiko v deželo se ter (Čitalnica drugo besedo) napravi 27. dan t. m. jo očistil babjeverstva!! Predrzni tožnik (sic!) pa naj Poleg pevskega oddelka pride gledališcina igra na se obsodi, da plača stroške obravnave oder in gosp. dr. Raziag bode imel zanimivo be rilo. Lepa be rila so dušna hrana narodu našemu, zato je odbor čitalničin naprosil dobre moči, da pomagajo či- tožbo na politič uovuty rowueiic uuravnave. Dr. Razlag, po pravici razkačen o takem perfid nem besedovanji, ktero hoče spraviti navadno b polj VUWV/l WbaiUlUlU ua^l VO" v*wwj.w £- ---O J U\J UM J/ V * i V» V U V J/WIJO j ga uj talnici na tem polji. Kar pa se spioh „besed" v čítal- Za žurnalistične roparje in zalezljivce — praví — ni nici tiče, se bodo z dogovorom dramatičnega društva prostost tiska, kajti nihče bi si potem ne bil svojega ga prav krepko zavrne. pravi da bodo take nedelje, kedar ne bo vselej vrstile tako slovenskih iger v deželnem gledališču. Sopet smo zgubili iskrenega rodoljuba. y poštenja svest. Tišti, kteri Dr. rikalec" in „ultramontanec", večidel vedno žvečijo besede „kle V razumej teh Cvajar je umri za srčno boleznijo v 41. letu svoje pošteno orožje, ne pa besedí. Boj stránek mora biti pošten: rabiti se mora laž starosti. umu a« oi\jlxvj MviwBuijw » w.wjw poicuu ulu/ijc?, no p» ia«Éi, kakor tukaj. „Katoliški oporoki svoji se je blagovoljno spominjal stranki" ni treba se za borega cerkvenika skrivati in narodnih društev in čitalnici zapustil 500 gold. matičnemu društvu 500 gold., „Sokolu" pa za y dra- leta izrek zagovornika je predrzen, da cerkveni iki v svoji hiši brezplačno telovadnico. Slava mu t občinstvo na krivo pot odij (irrefuhren). Odkar ću- timo da peša vera in morala, se množijo samomori uíoi uicapictuuv i/viuirwuuivv. » • LiLLiKj , vi a, jjcoa v ci ck iu uiuiaia , a o xuuu6i| v (Druga beseda z zivimipodobami) na korist ubogi goljufne kride in druge hudobije, tako da šolski mladini se je sopet lepo izvršila. Ker pa je na- kako men s celo obleko oskrbeti 80 dečkov in deklic, treba je še milodarov. Naj tedaj milostno pomore, kdor more. vendar, kako deluj jski časniki podobe prinašaj že v vsaki ognjovarni Wertheimovi blagaj alj du i ta Ako gospé in gospodičine lila že o sv. Miklavžu. dodelajo obleko, bode se de- treba čuvaj a ci. Poglejmo „Irrefuhrung" pri drugih čas« nikih. Nekteri svoje bralce res na krivo pot napeljuje, (Slovenskega Pravnika 11. in 12. list) y s kterim na priliko u«, ťixncw, gledé na šolski poduk. Ako se premisli, koliko desetletij je potrebno, da se prava omika in smo si Slovenci pridobili sopet tak časnik, ki prebran znanosti za življenje potrebne med narode razširijo in se ne vrže med stari papir, ampak se hrani kot pod- ■ ■II HM HVppiHH učna knjiga, obsega spet prav tehtne reči, namreč: ..o yy obrestih motenji posesti (konec). narodno-gospodarskem oziru). Nekaj kako # * JaJ počasi prešinejo vse stanove, a vendar se naha-časniki, ki z zvijačnim umstvovanjem ovirajo na- o ravni poduk na podlagi pedagogike, na kteri imajo Razpis ministerstva za po- vendar vsi izobraženi narodi Ijedelstvo od 18. avgusta 1870. št. zastran po- osnovane. Poglejmo, kako svoj deluj dobro vredj krivi potek v šole po stavljanja cenilcev pri prestopkih poljskega poškodo- litiki. Dandanes vidimo nektere časnikarje v avstrijskem Samolastno zvišanje stave v številni loteriji cesarstvu pred pruskimi zmagami ležati na trebuhu, in , kakor sami Prusi svobodi ne sledii vanja. po poslaném stavci še ne vtemelji skupnosti lastnine vendar je vojna sreča nestalna in dobička; stavec ima le pravico svoj iznesek nazaj tir- priznavajo, ne bode jati. y KJ U Wf T V V/ M. UU VV * V JL V** ▼ AW KJ W V J A M UL WW M * Izvršba na posestno pravico dolžnika ki na pri jih domá zemljišče še ni vknjižen. pávíku «uixiuirv«, več deset letij naprej, ker bode cesarizem vse oklenil Lastnik zverjadi ni odgo- z železnimi rokami. In vendar nam tako imenovani voren za poškodovanje, ktero ta zunaj njegovega lov- „liberalni" časnikarji to prusko srečo hvalijo. V Strass- skega okroga stori. — Davsčine od služeb". Med čr- burgu so ravno ti razdrli čez 1000 hiš, tako da je čez ticami nahajamo kratko pa skelečo kritiko poro tne 10.000 ljudi brez strehe, so pomorili čez 1700 nevo- obravnave 27. oktobra s tem-le besedami: „Porotniki ljubljanski so dne 27. oktobra izrekli z glasovi jakov in škode naredili do 180 milij ne gledé na neprece reči. Za nekoliko let bodo Francozi mo da na poštenji ni razžaljivo, ako se kdo v rebiti to mesto nazaj tirjali in mestjani bodo vso to svinjo obril in pobarval ter srečo še enkrat imeli in ravno taka se utegne prebi da J6 zoper o, časniku krivici, za denar razkazoval, češ, da je začaran (Porotna obravnava ljublj. „ Tagblatta Zagovornik zatoženca dr. Schrey presukne člověk"! a v ze Konec.) válcem Ljublj goditi. Naše dežele bodo posebno od za- v v ces. avolj # % dražega biserja, ki ga imamo na jadranskem ■ in če jih potem hoče morji, Prusom jako priljublj laška publika tem odvzeti, da se Italija raztegne po četka čisto osebno tožbo na politično polje, da se take nesramnosti v politični obleki ne vidijo tako že napravljenem zemljovidu do Drave bodo naši po ognjusne, kakor v privatni, in trdi, da to ni tožba pn- tomci to isto vojno srečo v drugic imeli in poznej še vatnega člověka, ampak cele klerikalne stranke zoper enkrat, ko pride kteri vzhodni sovražnik In ce so raz- yy Tagblatt". a Tedaj in yy ^wvccj primerja to tožbo s pravdo „m-Brenceljna", v kteri je bil vrednik le stena! Tri- glava (Kli stilu in v navadnihfrazah proti klerikalcem, češ, da party ici Ni res !) Dalj e y razsaja v znaném „tagblattovem" v deželah velike, se tem lože privabi vnanji kj toraj prusoljubni časniki zeló nepatriotično Nagib omenjenega do- ravnajo in ljudi zares motij so přežili že davno na „Tagblatt" in zdaj potisnili bo- pisa čen, nadaljuje dr. Razlag — vrh tega ni bil politi temveč pisar si rega cerkvenika kot mašino naprej. „Cerkvenik je bil Clanek je^skandalozen tako uljuđen slab hotel nekaj soldov zaslužiti. njegov se je povsod pravi y yy aiuu uapicj. „v^eri*.veuii*. je un jcvottauuaiuûcu, o*«.^ ujjuv "J^b ovy da se je dal porabiti za tožbo, pokazal. Ce že hoče list omiko razširjati po deželi, naj nagibljivci pa so bili drugi, kteri od nekdaj črtijo uugiuijt i VI J^V. Kfyj Will MI U^lj aion UU UCIVUđj Ulbllis „Tag- DO ^UOiUUi utuuiu j/viu^^vv T , «V* f V«» blatt" zavoljo tega, ker je list za omiko ljudstva itd." se kaj tacega ne more pričakovati itd se posluži druzih pomagačev; od pokvarjenih dijakov Govor njegov ali bolje rekoč berilo njegovo je bil po lago odseku za brambo „Tagblattovega" vrednika spisan, „Tagblattovci" je bil jako izvrsten y Govor Raz naj bi si ga zapomnili gosp. Schrey se ga je bil nekaj 'iz glave naučil vrh bil tega pa še veči del bral, tedaj mu je fraz in „tagblattovih" ovinkov, prav gladek, le škoda, da gospod doktor, gledé ugovorov tožnika pri- Dr. Schrey ugovarja še nekaj, pa strašno slabo Vili f^wu.. wjr WW-----J kar se tiče ker ni imel nič pisanega pred sabo Dr. Pfeffe * > ni bil se pravljen in se je tedaj jako slabo branil; sicer bil dal njegov govor prav dobro porabiti kot vvodni klerikalcem zabavljivi članek v ne ve nič yy Tagblattu y kteri je bil kot poslušalec nazoč, mu na pomoč pomoli lístek, na kterem je zapisano, da naj reče, da je tožba kar pa ni res in tudi noben pravnik ne ■ " Vi- xx c* y aai XXI. i v« . f * * M Radolici so le cerkovnika na tezo djali u svinji gotovega povedati, temveč preskoči to brezno na birgljah znanih Dežmanovih fraz; vendar upa ; zakasnj e verjame, v delo se je iz vsega, da je bil dr. Schrey le načelnik odbora za zagovarjanje toženca; odbor mu je bil tik za hrbtom. t Po govorih je sodnija sestavila sledeca vprašanja: 22 manj kakor so jih popřej imeli v dunajském dr Je venika? Otmar Bamberg kriv, da je razžalil cerk- žavnem zboru y so jih šteli 39. Mala kop nem Ce se ne pritrdi temu vprašanju: 2. Je li zapopadek tega članka razžaljiv? Če se potrdi to vprašanje: ških ustavovercev pride tedaj v državni zbor, vendar je zadostno, da zagrizeni Nemci dobijo po njih večino. Al kako bode pemska dežela po il ih stopana? Prav Je přišel v list? O. Bamberg kriv nemarnosti, da je članek slovensko kranjsko deželo tako, kakor če bi 1 ali 2 nemška Kočevarja zastopala posestnik teh Včeraj so volili velik 4. Ni li tožba zakasnjena? Večina porotnikov, se ve da ni prtrdila pogla- da bi Ven- vitnih vprašanj; vsaj tudi ni nihče pričakoval bil pri teh okoliščinah O. Bamberg kriv spoznan kaže telegram iz Đunaja Iz francosko-pruskeg posebno važnih volitev nam Je > da hoj se za 25 dni ustavil boj primirj em vlada ni hotela dovoliti. da bi se bil P , ni nič; dar Je j U Vj J\ \ r k I O VI U €X XX 0 ^ 3 (I I 11 |\J \j 1 ^ M JL a v v v mjÊ u m m w ww m f a v+ VI XI X 11 V/ l V 1 Ci V4 V V Al kl y VI Vm KJ J ta obravnava razsvetlila početje „liberalne" tem časom oskrbeti z živežem , to pruska smel med štant" vzela. stranke, ktera je razširjenje kulture Na časti tako grdo razžaljeni cerkvenik mora stroške brez tega dovolj e nj a uj v/aouLLi vootugbi u aiy^cuí ^ - uiCiu bcca UUVUJjCU ji pa francoska vlada ni hotela in ni mogla sprejeti pri nit UftSbl liAMkU gruu l a^óaijoui wi » » wuj» »v*» uvtvu»v mirja , ax ui uu to piuoai vujOtti Xicv uuuiu , irauuus obravnave plačati. Tedaj je on vendar-le s v i nj o obril, pa v pogubo. Siloviti boj se tedaj začne zdaj. Troch I4» Jt% /% M V rp « i^lv lnff< i rloairam A inifl n n nifl Irrîn nAtTûlinîlr Pn t^mn i M rvlntrnu ttIo rl A in ní li Ir n » n I ki bi bil pruski jsk na dobro, franeoski kakor pravi „XHgUiatt , w«ou«»uv vu, prcijum xauaa iu giavai Vičtuc , jc tcučtj uivaaai , u» drug za to ne vé. Ali pa ni razžaljena čast tistega, vsi moški v Parizu od 20. do 40. leta morajo prijeti Tagblatt dasiravno niti on, niti kdo poveljnik Pariza in gl vlade je tedaj ukazal y da o kterem se taka laž skuje? Z legal pa se je yy Tag- blatt", to je gotovo; obravnava je danes to jasno do- za orožje, mesto pa se neprenehoma v trden tabor pre deluje. Pošteni Trochu je bil v dvojni nevarnosti: od kazala AC|i6ai€l y toraj WV VVIVfc* W » ~-- — J--—---- ~ —---~ 7 ^ * VJ * w v * » ' v J "UV/tl MJ U 1 UgV V 111 U J. UC«4 ktero v srci vsi poslušalci tudi iz nasprotnega tabora „rdeče" (krvoločne) republike. Notranjih sovražnikov prïpisujejo cerkovniku. Porotniki pa naj si zapomnijo se je osvobodil s tem, da je dal glasovati: ali imajo resnoben opomin cerkovnikovega zastopnika dr. Raz- Parižani se tudi slabo veselí Pyrrhusove zmage, zunaj stoji morivni Nemec, znotraj y pa govili drhal laga, oo r — čakuje oprostenje zatoženega, v jasnih, nedvona- da se v dvomljivih rečeh od porotnikov pri- čez 500.000 gl panje do sedanje vlade ali in 50.000, da ne. odgovorilo da m kakih Kar svet pomni, ni bilo takega grozo ljivih pa oprostenje, kedar ni kriv, ali obsojenje, vitega mesarjenja, kakor je to, ki se bode zdaj pričelo kedar je kriv, sicer pridejo porotniki v nasprotje sè pred Parizom. svojo prisego in občnim mnenjem ter bi pokazali, da - še niso zreli za poroto, ki bode po takem škodo trpela. Dunaj Telegram nov. Dr. Keesbacherjevi pisariji v sabotnem v Tagblattu u V 14 Pemcev > volil se odgovor samo to, da Tagbl. „obrito-svinj ski literaturi" nisem časti skazal, da bi bil pravdo 17. dne u. m. poslušat Šel ali jo kakor koli popisaval. Sploh je meni za Tagbl. „kolek" in volitev pemskih poslan nobenega iz desnega središča. Prihodnj Iz Pemskeg Keesbacherjevo „plaćo" toliko mar kakor za lanski sneg Dr. Jan. Bleiweis. selskih, 7 pride Novicam". \[ državni zbor je prišlo danes odbor za preiskavo direktnih p; v ta odbor niso volili nas v četrtek. poslancev velikih posestniko sei mestnih in 4 iz kupčijskih zbornic Novičar iz domaćih in ptujib dezel. Iz Dunaja. «— Včeraj se je začel zopet državni zbor. Ministerstvo vendar še ni propalo, kakor je nemška koterija že skozi 14 dni prerokovala. Osoda njegova se bode odločila — ako ni že zdaj odločena v adresni debati. Rekli smo: „ako ni že zdaj odločena", kajti poslanci tirolski, yorarlberški, kranjski, dalmatinski, buko vinski in sploh tisti, ki delajo tako Popravek. V poslednjem listu na zadnji strani v „Novičarji" iz Dunaja v 2. vrsti namesti stališče beri stan« Listnica vredništva. Gosp. dopisniku „iz Gorice' i Danes nikakor ni bilo mogoče j drugi pot gotovo. „Javna zahvala" more priti le v „ Čilo. Prosimo tedaj povedati: ali hočete tako? Gospod Fr. Rajž: Oglasnik" za ondi odločeno pla- imenovano „desno središče" v državnem zboru, Žitna cena v Kranji 31. oktobra 1870. so na- meravali v prvem svojem shodu skleniti to, da resno vprašajo ministra Potockega za program njegov. Meglenemu stanju mora enkrat konec biti, in „dobra 10. Vagán pšenice 5 fl. 75 rži 4 fl. 20. ovsa 1 fl. 80. soraice 4 fl. 40. ječmena 2 fl. 2 fl. 50. krompirja 1 fl. 50. ajde 3 fl. 30. fižola 3 fl. 84. prosa i( pomiriti večino avstrijskih narodov mora se volja pokazati v djanji. Z absoiutizmom strašiti narode, ne pomaga nič; vsaj imamo parlamentarni absolutizem, kterega smo od leta 1861. do grla siti. V , «----—~ .— — Ce, , vzdignejo spet Schmerlinga iz groba, naj Slovani in vsi drugi narodi, ki nemški kliki nočejo Žitna cena v Ljubljani 5. novembra 1870. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 20 kakor se bere ga i banaSke 5 fl. 92. turaice 3 fl. 88. hlapci biti v Avstrij i, bodo strpěli tudi še Schmerlinga 5 fl. 30. ovsa 1 fl. 90 ječmena 2 fl sorsice 4 fl 20 rži prosa 2 fl. 90 Krompir 1 fl. 70 ajde 3 fl y Giskro in vso koterijo, ki je že enkrat Avstrijo tirala do propada! „Ne udajmo se!" — je klic pravih avstrijskih, a ne pruskih narodov — dokler se jim ne za-leskeče zarja z napisom: pravica vsem narodom! Cesko. — Zmaga Slovanov pri volitvah za državni zbor v mestnih in kmečkih občinah^je sijajna. Enoglasno ali z veliko večino so zmagali Ce hi; poce-pali pa so kandidatje „liberalci" tako, da so v nemških krajih vjeli v vsem skupaj le 17 poslancev, tedaj za Kursi na Dunaji 8. novembra* 5% metaliki 57 fl. 75 kr. Ažijo srebra 120 fl. 25 kr Narodno posojilo 67 fl. 65 kr. Napoleondori 9 fl. 84 kr Loterijne srećke: v Gradcu na Dunaji 5. nov. 1870: 79. 66. 46. 70. 64. 84. 53. 69. 89. 10. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 19. novembra. Odgovorni vrednik: Jožef Golé Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljublj