r
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto • • .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
l
J
List slovenskih delavcev v Ameriki.
I The largest Slovenian Daily in the United Statut.
- Issned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO 125. — ŠTEV. 125.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3-3878
NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 29, 1935. — SREDA, 29. MAJA 1935
VOLUME XT.TTT — LETNIK YT.TTT
PREMOGARJI SO ZAPRETILI Z GENERALNO STAVKO
ČE NE BODO BARONI PODPISALI NOVE POGODBE, NE BO 17. JUNIJA NOBENEGA MAJNARJA NA DELO
Delavska tajnica Miss Perkins je precej upapolna. Wagner smatra svoje predloge za ustavne. — V stavki jeklarjev je zopet tekla kri. — Zupan mesta Canton bo dal zapreti tovarne, če teror ne bo takoj ponehal. — Štiri osebe ranjene.
WASHINGTON, D. C., 28. maja. — Kongres je še ves omamljen od udarca, ki ga je zadalo najvišje zvezno sodišče NRA ter vsem drugim reformnim načrtom "New Deala".
K temu se je pa pridružila še pretnja U. M. Workers, da bodo dne I 7. junija proglasili generalni štrajk.
Predsednik United Mine Workers, John L. Lewis, je izjavil: — Noben premogar ne bo prišel dne 1 7. junija na delo, če ne bo do onega časa uveljavil kongres Guffeyeve predloge za regulacijo premogovne industrije, oziroma če ne bodo premogovni baroni obnovili plačilne pogodbe, ki poteče dne 1 6. junija.
Medtem pa razpravlja predsednik AFL William Green z drugimi delavskimi voditelji o odredbah, s katerimi bi si delavstvo zajamčilo pridobitve NRA, dasi je najvišje sodišče proglasilo to vladno agentu-ro za neustavno.
Delavski voditelji zahtevajo takojšen sprejem Wagnerjeve predloge za novo ureditev odnošajev med delavci in delodajalci ter sprejem Conneryje-ve predloge za omejitev delovnega tedna na 30 ur.
— Po mojem mnenju položaj ni brezupen, — je rekla delavska tajnica Miss Perkins, ko se je vrnila iz Bele hiše, kjer je prisostvovala konferenci rned Rooseveltom, Lewisom in Greenom.
Senator Robert F. Wagner, čigar predlogo je senat že odobril in je do včeraj upal, da bo odobrena tudi v poslanski zbornici, je mnenja, da je njegova predloga ustavna ter da ni prizadeta vsled odločitve najvišjega sodišča.
Precejšnje število premogovnih baronov v apa-laškem premogovnem okrožju podpira zahteve premogarjev glede vzakonjenja Guffeyeve stabilizacijske predloge, istočasno pa pravijo, da plačilne lestvice ne morejo obnoviti, češ, da se boje u-mazane konkurence, ki se bo nedvomno pojavila z ugasnenjem NRA.
Ko se je vrnil Lewis iz Bele hiše, je prerokoval, da bo vsled generalnega štrajka v premogovni industriji izgubilo riajmanj šestdeset tisoč železničarjev delo.
Kakšen vpliv bi imel generalni štrajk na industrijo v splošnem, se za enkrat še ne da presoditi.
CANTON, Ohio, 26. maja.—United Alloy Co., podružnica Republic Steel Corporation je najela veliko število "čuvajev", da bi zaščitili njeno lastnino pred stavkujočimi Amalgamated Assoc'tion of Iron, Steel and Tin Workers.
Včeraj so čuvaji oddali v ljudsko množico več. strelov ter nevarno ranili tri osebe, med njimi neko žensko.
Ti čuvaji tako brezobzirno in oblastno nastopalo, da je cantonski župan A. R. Turnljwll zagrozil, da bo dal zapreti tovarne, ako teror takoj ne poneha. — Ce ne bo Republic Steel Corporation u-krotila čuvajev, se bom poslužil svoie oblasti ter bom dal tovarno zapreti.
Pri današnjem sLreljanju je bila najbolj poškodovana 22Ietna Mary Reed, ki je z nekega griča v bližini United Alloy tovarne opazovala pikete. V obe nogi so jo zadele šibre.
Čuvaji so se pripeljali z avtomobilom, oddali
Administracija išče nadomestilo za NRA
WEYERHAEUSER __SE POGAJA
Družina odvedenega dečka je stopila v stik z od-va jalci. — Oče je naprosil zvezne detektive, da naj ne ovirajo pogajanj
Taccma, Wash., 2S. maja. — V ponedel jek ji* družina odvedenega, i) let starega (Jcnr^c \Veyerhau«*serja stopila v stik z odvajale i. Družina ji* naprosile zvezne detektove, tla vstavijo vs<* svoji* zasledovanje zločincev, da se bo mogla nemoteno podajati z odvajalci. Popoldne je prišel v Weyerhaeuser-jevo palačo stric odvedenega dečka F. 'Rodney Tutcomb, iz česar ji* mogoče sklepati, da ji* v zvezi z odvajalci.
Tekom Tutcombovega obiska so se zvezni detektivi umaknili. Prošnja obupanega očeta in
matere na detektive se glasi:
».v- •	* •
Wa.)resnejši* vas prosimo,
da se več m* umešavate. Ako tega nočete storiti, bo vse naši* prizadevanje uničeno".
Iz tega je razvidno, da je moral J. P. Weyerhaeuser dobiti od odvajalcev že drago sporočilo.
Odvajalci zahtevajo $200,000 odkupnine. A" svojem pismu zahtevajo, da mora biti denar že rabljen in izplačan v bankovcih po $20, $10 in $.").
Pismo resno svari očeta, da bankovci ne smejo biti zaznamovani.
Jefferson City, Mo., iN. maja. — Miss Mary McElrov, ki je bila sama pripravljena na smrt, ko je bila pred dvema letoma odvedena in pozneje izpuščena proti odkupnini 30 tisoč dolarjev, je rešila svojega odvajalen Walter. McOee smrti na vešalih.
Miss McKlroy je pogosto prosila governer ja (J. B. Parka, da McGeeja, ki je bil zaradi odvedbe obsojen na smrt na vislicah, pomilosti na dosmrtno ali večletno ječo. In štiri dni, predno je imel umreti na vislicah, je governer Mctiee-ja pomilosti 1 na dosmrtno ječo.
Ko je Miss McKlroy izvedela o pomilostitvi, je vzkliknila: "Sedaj je veliko breme iz mojih misli. Sedaj bom mogoč;? zopet mogla mirno spati".
McGee je vodil tri svoje tovariše, ko so 27. maja 1933 odvedli tedaj 25 lot staro Miss McKlroy. 20 ur so jo imeli pri-
SESTRA JE OBISKALA HAUPTMANNA
Žalostno svidenje v smrtni celici v Trentonu. — Odvetnik Haupt m a n-nove sestre išče razbremenilne dokaze.
Trenton, N. J., 2«. maja. — Bruno Richard llauptmann, ki se nahaja v smrtni celici zaradi odvedbe in umora Lind-berliovega sina, in njegova sestra Mrs. Emma Uloeekncr iz Los Angelesa sta obhajala žalostno, solza polno svidenje v smrtni celici ter sta se raz-govarjala o načrtu za predložitev novih dokazov, s pomočjo katerih upata dokazati Haupt man novo nedolžnost pri umoru Lind bergli ovega otroka.
Odvetnik Vincent A. Marco, katerega je pripeljala s seboj Mrs. Gloeokner in ki je skupno ž njo in s Hauptmannovo ženo obiskal obtoženca v ječi, je svidenje med bratom in sestro o-značil kot "polno solza in do <lna si ca pretresljivo".
Bilo je prvič, tla sta od leta 1931 zopet govorila. Tedaj je Hanptmann bil na potovanju po Califomiji:
Obisk je trajal eno uro in pozneje je rekel Marco, da je Ilauptmannova sestra popolnoma prepričana o nedolžnosti svojega brata.
Ni pa hotel razodeti značaja razbremenilnih dokazov, katere je baje zbral. Kot je rekel, bo skupno s Haupttnannoviin glavnim zagovornikom C. L. Fisherjem razpravljal o teli dokazili. Sestavila bosta tudi priziv, ki mora biti sodišču predložen do 20. junija.
Marco je rekel, da dela za Hauptmamia že dva meseca in da se že nahaja en mesec na vzhodu, kjer je najel več detektivov, ki nabirajo dokaze za Ilauptmaniiovo nedolžnost.
vezano v vlažni kleti, tako da dekle, kot je izpovedala pozneje. ni imela ni kakega upanja, da bi bila še kdaj vrnjena očetu živa.
Eden McGec-jcvih tovarišev, Clarence Click, je bil obsojen na 8 let ječe. Clarence .Stevens, ki je bil tudi udeležen pri od-vedbi, je še vedno na svobodi.
več strelov in se umaknili na kompanijsko lastnino.
Ze včeraj je prišlo do krvoprelitja pred Berger Manufacturing Company, ki je istotako podružnica Republic Steel Corporation. Dvajset oseb je bilo ranjenih, toda governerju Daveyu se ni zdelo potrebno poklicati milico, da bi napravila mir.
Governer je enostavno rekel: — Ce šerif ne more skrbeti za mir, ga bom odstavil.
Iz drugih mest države Ohio poročajo o poravnavi. V Clevelandu se je vrnilo na delo 2400 uslužbencev White Motor Company, v Cincinnati pa clva tisoč mož v Chevrolet tovarno.
T*? * Zaradi postavnega pražil Tiika "Spominskega dne''
r«r ne izide jutri 'MJIas Zsr* Naroda". Prihodnja šte-2vilka izide v petek, dne 13?' .'M. maja.
Irednišitvo.
ANGL.-NEMŠKA MORNARIŠKA KONFERENCA
Anglija in Nemčija sta se sporazumeli glede mornariške konference. — Večja pogajanja bodo pozneje.
UPRAVIČEN STRAH PRED
GOSPODARSKO ZMEDO
S)
Odločitev najvišjega zveznega sodišča, da pravilniki NRA protiustavni, je kakor bomba vplivala na vlado, na kongresne kroge in na vso ameriško javnost. Voditelji NRA stikajo glave in ugibajo, kaj jim je storiti, toda doslej niso še drugega ukrenili, kot da so pozvali podjetnike, naj se tudi v bodoče drže določb pravilnikov.
Berlin, Nemčija, 28. maja. — Angleško-nemška mornariška posvetovanja se bodo pričela v torek v Kondomi. Nemški de-
Predsednik Roosevelt i ji njegovi svetovalci so sklenili zgraditi na razvalinah NRA program prostovoljnih pravilnikov.
Industrije naj prostovoljno obdrži* sedanji delovni čas v svojih tovarnah in naj ne kršijo sedanjih minimalnih mezd. Tudi mladoletnih naj ne zaposlujejo.
Vlada sicer nima nobene pravice več, da bi jih k temu prisilila, zanaša se pa na nji-liavo poštenost in dobro voljo.
Te dni se bo sestal k važne-
Državni department pravi, da do sedaj še ni sprejel ni kakega povabila in je mnenja, da Anglija čaka na izid mornariških posvetovanj z Nemčijo in Rusijo.*
Mornariški krogi so mnenja, da je mogoče priti do kakega
bor Ameriške Delavske Federacije.
Od vsepovsod prihajajo poročila o pretečih stavkah.
Narodni posredovalni odbor za delavske zadeve je prenehal poslovati.
A' kongresu se bodo zavzeli za sprejem Blackove predloge, ki določa tridesetorni delovni teden. Ta predloga ni prizadeta vsled odločitve, najvišjega sodišča.
I)o<li podjetnikov je že izjavilo, da se bodo tudi vbodoče držali NRA določb.
Predsednik Roosevelt bo najbrž v petek ali v soboto |m> radio pojasnil stališče administracije.
legaciji bo načeloval Hitlerjev'mu posvetovanju izvršilni od-izvedenee v mornariških zadevah Joachim von Ribbentrop, katerega bosta spremljala admiral Schuster in en mornariški stotnik.
Delegacija bo v nedeljo odpotovala iz Berlina. Pogajanja za konferenco so se pričela po obisku zunanjega ministra Sir John Simona in stotnika Ede-na v Berlinu.
Pogajanja so bila prekinjena, ko je Nemči ja objavila svoj načrt za submarine.
London, Anglija, 2S. maja. Anglija se bo na mornariški konferenci, ki se prične v torek v Londonu, trdno držala Hitlerjeve obljube, da je Nemčija pripravljena po pogodbah z drugimi državami omejiti svojo bojno mornarico in celo opustiti podmorske čolne.
Angleška admiraliteta se bo tudi poslu žil a Hitlerjeve ponudbe, da omeji nemško mornarico na S."» odstotkov francoske in na 35 odstotkov angleške mornarice. Angleška depu-tacija pa bo zahtevala od nemških zastopnikov, da podajo vse podrobnosti svojih žalitev, da jih more Anglija predložiti drugim velesilam.
Anglija je odločna v svojem sklepu, ila se vrši druga in večja mornariška konferenca še pred koncem letošnjega leta. Na to konferenco bodo povabljene tudi Združene države ter Rusija in Nemčija. Ostale države, ki podpisale vasliington-sko in londonsko mornariško pogodbo, so: Francija, Italija in Japonska.
Washington, D. C., 28. maja. Združene države so pripravljene udeležiti se mornariške konference petih ali sedmih držav v Londonu letošnjo jesen, ako jo bo Anglija sklicala.
PET0RČKE STARE LETO DN!
sporazuma tudi brez konference. Pogajanja za mornariški sporazum bi se vršila diploma-tičnim potom in bi se mogla nadaljevati skozi celo prihodnje leto, ker obe mornariški pogodbi — washingtonska in londonska potečeta šele .'>1. decembra 1936.
Tokio, Japonska, 2S. maja. Cehi Japonska je svečano obhajala 30-obletnico velike japonske zmage nad ruskim bro-dovjem. 27. maja 1905, je ad-moral Togo uničil rusko baltiško brodovje. 20 ladij je bilo tedaj potopljenih, šest ujetih, dve poškodovani in šest raz-oroženih in interniranih. Največje slavnosti so bile v mornariškem klobu, kamor je prišel tudi cesar Hiroliito s šestimi princi ter 1500 mornariških častnikov, ki so, spominjajoč se Togovih spartan ski h vrlin, jedli mrzle riževe hlebčke, suhe slanike in redkvico, katero jed so dobili Togovi častniki in mornarji malo prej, predno so šli v boj.
Mornariški minister admiral Mine Asu m i je v svojem govora povdarjal, da Japonska še vedno "pravično" zahteva mornariško enakost z Združenimi državami in Anglijo,
Vlada bi se rada pobotala s stariši petorčk. — Proglašene so bili z a varovanke angleškega kralja.
Callander, Ont., Canada. 2*.
Danes, ko obhajajo svetovno znane petorčke svoj prvi rojstni dan. jim želi kanadska vlada položiti v zibelj najboljše darilo s tem, da bi prišlo ilo soglasja s stariši, ki kažejo proti vladi veliko ogorčenj«* in j^-zo, ker so bile ]>otorčke proglašene za varovanke angleškega kralja.
Kolikor je znano, do sedaj še niso nikdar petorčke dosegle starosti enega leta in tudi nikdar jih ni kaka vlada vzela pod svoje varstvo in oskrbo. Pod temi razmerami je tudi razumljivo, da so stariši ogorčeni, ker je vlada posegla v njihove pravice in jim odvzela varstvo nad lastnimi otroci. Tudi vlada skuša najti kak izhod, da bi bil ta spor kako poravnan. Vlada zatrjuje, da se imajo petorčki zahvaliti samo njej, da so dočakali svoj prvi rojstni dan.
Stariši trdijo, da njunih pit pet ostalih otrok trpi veliko zapostavljanje, ker vlada skrbi samo za pntorčke, medtem ko se za njihove brate in sestre ne zmeni. Ce se ves svet zanima za petorčke, tedaj naj bi ostalih pet otrok ne pozabil, temveč so kot bratje in sestre opravičeni, da so deležni dobrot, ki so jih deležne petorčke.
■Stariši so ilo sedaj zavrnili še vsako spravljivo ponudbo vlade. Njihov dom je še vedno v slabem stanju, toda zadnje dneve je bilo k hiši pripeljanega mnogo lesa, iz česar se more sklepati, da bodo pričeli hiš » popravljati. Oče Dionne# pa j.* sedaj dobro oblečen, ima nov avtomobil in dobiva po $HW) na mesec. Poleg tega je itudi član odbora, ki skrbi za petorčke.
MESO BO DRAŽJE
Kot naznanja nadomestna nadzornica (tržišč Frances Foley Cannon, je cena mesu oil lanskega leta znatno poskočila. Svinjina je poskočila od 21 na 28 centov pri funtu, koštmnovo stegno od 26 na 29 centov, govedina od 35 na 44, k ure t ni-na pa od 26 na 31 centov.
_
Hm

a
Glas Naroda'9
Frank Sakser, President
Owned ud Publlatwd by SIX) VEN IC P (BUSHING COMPANY (A Corpora t Ion)
L. Benedik, Treas.
Plan of I1IW.1MI Stm-i,
the corporation and aditrea Borough of Manhattan,_
"OLA S NAHODA (Voire of the People)
of above officers: New York City. N. V.
■▼cry Day* Except Sucdayn and Holidays
la eaio leto reija m Aaarlko la Kintdo	$6.00
la pol lota....................$3410
četrt leta •••■•■•ia>>t«(«<>
Za New York aa celo leto......$74»
Za pol leta ...................$34»
Za lnoaeautTo aa celo lato...... $7.06
Za pol leta....................$&flO
tfabarripttoo Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
**Glaa Naroda" lafcaja mkl dan laraemW nedelj la praxnlkor.
Lk>j>1M brca ixjuplsa In onebuosd se ne priobčujejo. Denar naj ae blagovoli jMfiUtatl ik» Money OrCer. Pri epremenibl kraja naročnikov, proolpto, da a* nam tndl prejtaje blrall-Ve naznani, da bltreje najdemo naslovnika.
-UI-A8 NARODA-*. 21C W. 18th Stre*. New Yark. N. Y. Te!e»hooe: Cllelam
SVOBODA FILIPINOV
Kakor je lii|.» pričakovati. s«. Kilipinei v razmerju :] - hi sova 1 i /a novo u-t;ivn, ki dolm'a, da bodo po 41< _ setih letili «!«-!« žni popolne svobode.
J >»•><•! li l trajajoče zavlačevanje bo v prvi vrsti služi-11 nlilvi nadvlade, ki jo izvaja Wall St reel nad Filipinskim ot<M*jeiI|.
I'rcdlagani neodvisnosti otočja pa preti Še v«*<lti«i na>-v• -cja iH Variiust od Združenih držav.
Kilipini -«» namreč izn« nada po-tali velikega vojaškega. trgovskega in politični ma pomena. To pa vsled nameravane pa«-it'ične zračne službe med San Francisco m v ( aliforniji tpp Kantonom ua Kitajskem preko Havajskega otočja, Wake, Midway otokov. Oiiaina in Manile.
Jasno je, da so prisiajalisea /.a letala liaš tako važna z voj.wkega \idika kakor / vidika trgovske politike.
Vsledtega se,že pojavljajo glasovi, da se Filipini ne sinejo prenaglo izmuzniti ameriški kontroli ter naj ri»i bili tudi v svoji "neodvisnosti" napram 'A iružeiiiin državam v nekako -takem razmerju kot so ingleški dominiji napram Angliji.
Popisi
ODGODITEV KONGRESA
Za.-topniki vladne politike v kongresu pravijo, da lin treba rešiti predloge za oficijelno ureditev industrije in poljedelstva, predno bo odgoden sedanji kongres.
< e ho šlo vse gladko in po sreči. 1m» odgoden v začetku ineseea julija.
Z druge strani se pa zopet sliši,Via bo ti vi »a del predlog odložiti, da se zasedanje ne bo zavleklo v sredo poletja.
Vlada je silila, da bi fliilst NKA čimprej podaljšana za dve leti in Ma bi bile vzakoiijene vladne predloge za socijalno zaščito.
Za Nit A bo treba najti primerno nadomestilo. Najvišje sodišče je namreč odločilo, da ji* ves sistem pravi L lukov protiustaven-
Normalno bi potekla veljavnost NKA dne l(i. junija Najvišje sodišče je pa vladi in kongresu prekrižalo račune.
Vroče debate se bodo vršile glede starostnih pokojnin in zavarovanja proti nezaposlenosti.
Nadalje je na programu delavska predloga senatorja Wagnerja. ki je obtičala pri zborničnem odseku za delavske zadeve, ter predloga, ki določa 4'M) milijonov dolarjev za inornarieo.
Težko je ugibati, kako bo z veteranskim bonusom-Patinanovi pristaši bodo skušali skleniti z vlado kompromis, 'toda predsednik je v svoji poslaniei dovolj jasno namignil, da se v tem pogledu ne bo spuščal v nobene kompromise-
Dela je torej še dosti na programu, časa je pa malo, kajti prihodnje leto bodo že predsedniške volitve, in ad-inini si racija bo morala izpolniti že vsaj nekatere izmed (ibilice obljub, ki jih je svečano dala prebivalstvu.
ALI STE ZAVAROVANJ
ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO
JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMI
mi
kot najboljšo Jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje
NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM
Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1,500,000.00. — Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb.
Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GLAVNI URAD J. 8. K. J„ ELY, MINNESOTA
Brooklyn, N, Y.
Kakor je bilo poroča 11 o v raznih slovenskih easopisili, je slovensko pi vsko <|ruštvo 44 Domovina" pelo v New Yorku na veliki radio postaji \VOR. Av-dij««nci, ki j«- |M>.slušala j»ro-^rani v oddajni dvorani radio postaje, je petj<» 44 Domovine tako ugajalo, da smo morali I tešem na njihovo željo ponoviti, ko je hi I ofiei jelni radio program koiu'an.
Postaja WOR ji- dolnla toliko j m »h val iti h pisem in Itrzo-javov o petju 44 lKiiMovitie'% <la ji- pobelila našemu društvu druufo naifrado, kar ste lahko slišali na radio potom ist«' ]m>-staje, v nedeljo 11). maja. Te-i*a iispi'ha se lahko tem bolj veselimo, re pomislimo, da smo p<di v slovenskem jeziku med veejo množino ameriških pev-eev in i^oilhenikov, ter kljub temu ih>s<-«^li priznanje.
Ti-m pntom si* tudi najlepše zahvaljujemo vsem dni.nim rojakom sirom Združenih držav in ( 'anade, ki pisali na radio p«»stajo \YO|{. [ pamo, da l»o-1110 V do^h-dnein easu zopet zapeli na radio daljši program. Slow p<*v>ko in dram. društvo 44 Domovina*', v (»renter New York 11. •
Pittsburgh, Pa.
Rojakom v I'ittshurghu in okolici!
Naša met roj tola za pa due Peiinsylvanije, mesto Pitts-liurirh. jo pre<-ej nazadovala zadnja leta, in to ne le vsled krize, ki tlaei celi svet, ampak zato. ker se industrija poeasi seli dalje proti Zupadu, kjer se nahajajo države, ki so bolj naklonjene kapitalizmu, kakor pa države na Vzhodu. Tam imajo lažje «le|o z delavskimi unijami in državnimi zakoni.
Toda s easom bodo taki zakoni izenaeciii, in tudi delavske unije hodo polagoma bolj povezane med seboj, da pri naši industriji nikjer 110 bode me-rodajna samo kompanijska vo-Ija.
Sicer imamo pa v samem Pkttshurghu ojrromiie investicije, ki se ne dajo kar tako likvidirati, ki so ueloeljivo navezane na naše mesto, kjer morajo živeti ali poginiti. To pa naša gospoda pri tr^ov. zbornici, naši mestni očetje, naši trgovci, naši |n>litiki in dra^i interesantje dobro vedo, in v svojem lastnem interesu ne bodo smeli, ne l»odo moj^li dovoliti, da se uiiiei naše delo in naš zaslužek.
Pittshurška okolica, posebni > premo^orovi, st* sedaj ravno ne pritožujejo. Pa tudi mi, ki stanujemo v mestu, ne smemo obupa vat i. Vedeti moramo namreč, da mora vse propasti, ako propademo mi.
V nedeljo, 2. junija, pri rede naša slovenska društva izlet na Locust Grove, pri Etna, Pa. To bode v malo manjšem obsegu slovenski dan za Pittsburgh in okolico. Cisti dobiček je namenjen slovenski šoli in cerkvi na ">7. ulici v Pittsburghu, ki je edina čisto slovenska cerkvena občina v za pad 11 i Pemi-sy Ivani ji.
Vabljeni ste vsi brez izjeme, ne ravno zato, da nam prinesete kaj dobička, pač pa nam naredite družbo, da bomo zopet enkrat skupaj, saj si to želite vi rii mi. Profit a. namreč (tudi veliko ne pričakujemo, ker so pač slabi časi, toda razgovori-nio in razveselimo se pa vendar lahko. Skrbi in žalost pustimo doma za nekaj ur, pa pri-dimo 7. veselimi obrazi, Slovenci med svoje rojake.
Izletni odbor.
HOFRICHTER JE PRESEDEL DVAJSET LET
Dne 2.{. maja je preteklo 25 let. odkar je hi! ua Dunaju sojen avstrij. nadporočuik, češ, da je iz jeze. ker ni bil sprejet v generalni štab, desetorici svojih tovarišev, ki so bili sprejeti, {»osla! kroglice s cijanka-lijem, <la bi jih umoril ter bil nato sam poklican v generalni "i Štab. ( Mimo jen je bil na 20 let ječe, ker 11111 vojaško sodišče dejanja ni mo^lo točno dokazati, ampak so ijfa sodili le na podlagi indicijev. Ker ni bilo trdnih dokazov, ga niso olrso-dili na smrt. IIol rich ter je še aprila leta 1!M() pred sodnikom priznal, da je res to storil, toda svojo izjavo je {Milem preklical. Preklic je tako-le utemeljil; Priznal sem, ker so z menoj vred zaprli tudi mojo ženo, ki je pričakovala otroka. Da bi jo rešil, sem vse priznal, da hi njo pustili v miru. Ko je sedaj otrok rojen, lahko povem resnico, da sem nedolžen.
vembra sprejet v general, štab, pa ni bil. Dne 14. novembra je v civilu skrivaj potoval na Dunaj. Blizu zahodnega kolodvora na Dunaju pa je neznani storilec prav dne 14. oktobra oddal svoje smrtne kroglice na pošto. Zato so Hofrichtprja prijeli. Pri njeni so našli še nekaj takih škatlic, v kakršnih je neznanec poslal strup. Izgovarjal s«* je, da je iz teh škatlic delal košarico za šivanje svoje žene.
Te!.: Foxi-roft- 9-2779
DR. A. KERMEK
ZDRAVNIK
Ordinira: od 1 do 3 in od G do S popoldan
t
899 BUSHWICK AVENUE BROOKLYN, N. Y.
Dne 1"». novembra je gene-ralštahni stotnik Richard M rider ua Dunaju dobil pt> pošti hckt<»grnfinuio pismo in dve Škatljiei kro«lie, češ, da je to dobro sredstvo za |>omirjeiije živcev. Pošiljatelj — podpisan neki angleški drogist — zatrjuje v pismu, da je stvar či>to nedolžna in da jo pošlje na |mi-sk ušli jo. Stotnik je les eno kroglici* u/.il in takoj umrl. Preiskava je ugotovila, tla je v kroglicah toliko cijaukalija, da hi lahko umoril deset ljudi. Kmalu so ugotovili, da je po pošti take kroglice dobilo se deset drugih gcueralštahuih častnikov, vsi iz letnika l!M)o vojne šole.
Da je angleški drogist pri tej stvari nedolžen, so vedeli vsi. Kdo je krivec.' Preiskavo je vodila vojaška oblast. Sklepala pa je takole: Lota liMl,"i je av strijsko vojno šolo obiskovalo 150 častnikov. 25 izmed njih je bilo 1. novembra sprejetih v generalni štab, 5H pa jih je dobilo zagotovilo, da bodo .-prejeti pozneje, kadar se kako mesto izprazni, ter naj za sedaj služijo pri četi. Hden izmed teli 5H je po mnenju vojaškega preiskovalnega sodnika bil storilec. Po mnenju preiskovalnega sodnika je hotel spraviti s sveta deset častnikov, da hi !>il potem sam poklican v generalni štab. Pisava na hektografi-raiiem pismu je bila podobna pisavi v vojaških pisarnah, prav tako črnilo, (»rafologi so primerjali ponarejeno pisavo hekitografiranega pisma z nalogami obiskovalcev vojne šole letnika 1905. Ugotovili so, da je ta pisava precej podobna pisavi nad poročnika HotViehter-ja, ki je služil v posadki v Uncu. Papirna trgovina v Uncu je res prodala več takega papirja, kakršen je bil tisti s liek-tografirainm pismom. Hofrieh-ter je bil tedaj let star in o-ženjen. Upal je, da bo 1. no-
l gotovilo se je, da je v droge-riji v Uncu kupil ohlatc. V o-blatili so l>ile zavit«' strupene kroglice. On pa je rekel, da je oblate kupil zato, da bi psu dal neko zdravilo. Ker je bil Ilof-richter tudi amaterski fotograf, je vsekakor lahko dobival ciankalij. Xa podlagi teh obdolžh je bil Ilofrichter 2.'». maja 191 n sojen pred avstrij-kim vojnim siHliščem. Obrav nava je bila tajna. Javno pa je bila razglašena obsodim 2"'». junija 1911» med ropota njeni bobnov in pri odprtih oknih.
Kmalu potem, ko je bil llof-riethter obsojen, so se začeli o-glaŠti glasovi, da je bil morda le po nedolžnem obsojen. Njegov svak, ki se j«> zanj {>osebno zavzemal ,je t»il zaradi tega kli can pred sodišče, a je uenado tua umrl. Pri njegovem pogrebu so že bila velike demonstracije proti vojaški sodnijski preiskavi. Čeprav m« zunaj vse kaže, da j«' bil Tlofrichter res storilec, vendar strogega dokaza nikjer ni. Pri tem ji- treba ome niti še tole:
Meseca januarja 1910, preden je Ilofricter prišel pred vojaško sodišče, je neki nad|io-ročnik v Trstu na vso moč zagotavljal, da je I lofrichter kriv. V o j. sodišče je tega nad po ročnikii zato klicalo na Dunaj k zaslišanju, mož pa se je list relil. Ta nad poročnik je bil tudi sošolec nadporočnika I lofrichter ja v istem letniku vojne šole. Na drugi strani pa je tedanja iredeuta dokazovala, tla 1 lofrichter ni kriv, ampak da je geiieralštabne častnike hotela zastrupiti vohunska organizacija sosednje države.
(M tedaj je minilo 25 let. Nekdanji c. in kr. nadporočuik Adolf I lofrichter še živi ter je sedaj blizu (»O let star. Kazen je že prestal, toda kot (in letnik Se je .sedaj po 25 letih zojiet za-vzel zato. da se obravnava proti njemu obnovi, ker hoče dokazati, da je bil po nedolžnem obsojen ter da se tako prva sodba razveljavi.
Omenili smo ta primer, ki je že četrt stoletja star, ker na eni straži živi še polno ljudi, ki si tedaj doživljali to senzacijo, na drugi strani pa je ta primer poučen, kako težka je sodba, ako iii na razpolago dovolj jasnih dokazov, ampak je treba soditi le u a podlagi obdolžh.
R
uppertovo
v Zraku
Vsak. Četrtek ob 10:30 dopoldne
na W'E'A'F
Naravnajte, vzemite svinčnik in papir, in
SIDNEY SNOW
vam )m> pojasnil nenavadna navodila in idr>	hram*, kar vam Ini po-
magaln rešiti pruiiJem: "Kaj naj Ali damo za vererjo. ko m- \n»e nocoj?"
JACOB RUPPERT BREWERY N«w York City
TISOČ DEMANTOV IN
Peter Zgag
a
BRIUANTOV
Na čehoslovaški državni meji v Breslavi so le dni carinski organi preprečili ogromno tihotapstvo draguljev. Z dunajskim brzini vlakom sta se pripeljala zakonca Al t ur in Teodora Wohlmaun. Mudila sta se na Dunaju in sta imela s seboj več kovčegov. Obmejni carinski organi so preiskali prtljago in odkrili v kovčegih trideset vrečic > približno tisoč de-mati in brilanti, pr-tani iz platine, broša m i itd. Dragocenosti, ki sta jih skušala pretihotapiti na < 'ehoslovaško, imajo vrednost približno 15n,(MH) čehoslovaški h kron. Dragulji so bili vloženi V posebne etllije iz US-ii ja.
Ko so jn cariniki ustavili, sta priznala, da sta že več let uganjala tihotapstvo in prenašala dragulje iz Ilolandske na Dunaj, od koder sta jih tihotapila naprej v 4'ehoslovaško in Jugoslavijo. (iotoviuo, ki sta jo prejela za dragulje, sta takoj na povratku iztihotapila iz teh držav, v Avstrijo in druge dežele. Carinska ekspozitura v Breslavi je zaenkrat predpisala tihotapcema 75,0<M> čehoslo-vaških kron denarne kazni ter jima zaplenila prtljago. Seveda sta mož in žena pod ključem, ker hočejo oblasti natančneje proučil i njeno preteklost.
PRVI OPERATER SLEPIČA UMRL.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v »tari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skušnje Tam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se eaupno obrnite na nas ta vsa pojasnil*,.
Hi preskrbimo vse, bodiH proinje ea povratna dovoljenja, potne liste, vieeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je alavno. ea najmanjše stroike.
Nedriavljani naj «4 odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi it Washing i ona povratna dovoljenje, BE-EN-TR7 PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ea brezplačna navodila in emaotavlja-mo Vam* da boste poceni tu udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York, N. Y.
V Forgesu je umrl v starosti H7 let zdravnik dr. Abraham (»roves, prvi kirurg, ki je izv« del operacijo slepiča, (»roves je operiral prvega bolnika na slepiču leta ISSo in je uspel.
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA

Angleško-slovensko Berilo
ttNGLISH SLOVENE BEADEB STANE SAMO
$2
Naročite ga prt —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 WE8T 18th STRKBV New York City.
Na severu, kjer traja noč šest mesecev, živi narod Kskimov, ki ima svojevrsten jezik. Ljubezen se liaprimcr pravi v jeziku Kskimov: "I'nif— gseru-taj — nalfinai — vanjuari — sigvejak". ('V bi bila tam gori noč tako kratka kot je pri nas, in če bi Kskimo zvečer vprašal svojo ljubico, če ga ima kaj rada, bi se že zdavnaj zdanilo in njega minilo, predno bi ona mogla reči — ja.
Takoiuienovani revo I verski časopisi hočejo drug drugega prekositi. Včasi poročajo o naravnost nemogočih dogodkih.
V	norišnici se je pripetil žalosten slučaj. Neki blaznež je podivjal, dobil na dvorišču sekiro in si odsekal levico. Dva dni za tem je umrl.
Taka novica povprečnemu reporter ju povsem zado>tu.je. I akorekoč za maslo mu pride.
Takoj po pomilovanja vrednem dogodku je zapisal revol-verski "žurnalist
—	Blaznež si j»> s sekiro odsekal najprej levico, potem pa še desnico. Zdravniki pravijo, da 1 m 1 okreval. In res je že toliko boljši, da mu je bilo mogoče izključno za naš list lastnoročno opisati, ta nenavaden doživljaj.
*
Rojak je prinesel domov talilo z napisom: "Bog daj tej hiši božji mir!"
—	Ne vem, kam hi jo obesil! — je vprašal ženo.
—	I. v kuhinjo jo obesi — je svetovala.
—	Nak, bolje bi bilo, če bi visela v spalnici.
—	X kuhinjo jo obesi, pravim.
-— Baš zato jo bom obesil v spalnico, ker ti nočeš.
\ spalnici že ne bo visela.
»ako sta se picpirala, in jmi pretekli pol ure <ta bila že v
; laseh.
I Tabla z napisom 4*Bog daj j tej hiši božji mir!" je-pa leža-i la vsa poteptana na tleli.
V	upravništvo nekega časopisa je prišla postarna devica in vprašala, koliko stane oglas za ženit 110 ponudbo.
—	Kdo bi se rit« 1 oženil? — jo je vprašal upravnik.
—	Jaz — je odvrnila in sramežljivo zardela.
1'pravnik jo je pogledal od glave do nog in razsodil: — < >sem dolarjev.
—	Kaj? Osem dolarjev? — se je začudila. — Sem mislila, da samo dva.
—	.Ja — ji je pojasnil odkritosrčni upravnik. — običajno stane dva dolarja. Toda tisti, ki se bo poročil z vami. ho prenehal biti naš naročnik, ker je bil sklenjen zakon s posredovanjem našega lista. Dva dolarja je torej oglas, s šestimi dolarji |>a moramo pokriti izgubo pri naročnini.
*
Učen profesor jo predaval o stari Turčiji in o njenih vla-
Poslušalcev je bilo dosti. Med njimi tudi mlada mati z malim otročičkom v naročju. Sama ni vedela, kaj jo je neslo k predavanju, kajti če je imela kaj prostega časa, je šla vedno lo v kino.
Profesor jo govoril o Turčiji in Turkih, o haremih in Tur-kinjali, o njihovem družabnem in družinskem življenju.
Kar tako mimogrede je omenil, da je imel neki turški sultan nad dvesto otrok.
Mlado mater z malim otročičkom v naročju je streslo. Še domov grede je trepetala.
Ti sultani so bili pa res živine. Na<l dvesto otrok da je imel! Ali se mu žena res ni prav nič smilila?
T H 1ST AX BERN A HI):
PRAKTIČEN ČLOVEK
Avto j<> prispel pome ob J)o Vorsaillesa smo so pelja-
potill zjutraj. Cakul s<*in /.<• ]»<>] ure pre j pri veznih vratih, ■
(Vz deset minut, je prišel v mojo sobo.
— Ali imaš novo zob n o me j<> v prši-
li mirno, (,'im smo psi bili na poti proti Rambouilletu. je nas primerno opremljen s popotno J žarelo pošteno tresti. Pri tem ' šrotko, prijatelj? l.itko, strašilnimi orali in ve- ! je pa ta neznosni (iedeon kadil šal. likim koveegom.	j ki; ko r Tli rek.
Potem smo se odp<*ljali j — Prijatelj, — sem mu de-po Frederiea, ki je imel na jnl. — Ti si neznosen. Malo jo glavi nekakšen mornariški klo-j manjkalo, da mi nisi stresel ei-buk, na obrazu pa nekakšno u- 'garetnega pepela v oko. Nehaj
že vendar kaditi ali pa mi vrni moja orala.
— Kaj še, fant moj, obdi-žim jih. l)a pa ne boš godrnjal, f vržem cigareto proe. Samo
snjeiio krinko. Priložil je moji pitljagi svojo ]>opotno torbo.
Potem smo krenili k (iede-onu, ki pa ni stal pred vrati. Morali smo zbuditi njegovega
k j I rikrat j 11< 111.
včeraj od-
se čini bolj
ali štirikrat še poteg-
hišnika, da tja je poklical hišnemu telefonu.
Pomislite, da je ločno zahteval, naj požurimo. Zdaj je nas pa mirno pustil čakati dvajset minil!. Seveda, ko je prišel iloli, je na- pa uahrulil in šr kako, češ i pipo s pokrovčkom, da je bil že davno pred našim j — Ali jo imaš? prihodom pripravljen, da jej — Da. Imam jo pri sebi. --nas čakal najprej pri .oknu in j Toda bas take prodajajo v ko nas ni mogel pričakati, je ' ('hartres.. . še) malo zadremat v sobo; zanašal se je na to, da ga bo šo
—	Xe razumem, Uedeon, kako moreš kaditi v avtomobilu. Kakšen užitek imaš pri tem?
—	.Jaz pa razumem to.
—	Moral bi bil vzeti vsaj
samo malo ob
vzkliknil o- , si no moreš i munre«
linpo.
idei
pa tvoja
da
se m a n ju.
fer zbudil ni Itupal.. .
—	Potem takem sr hupa ne sliši.
Lahko si mislite, več ustavil v svojem V I<e-niei je pa lepo sladko >p;il eno uro del j n<*go mi \ prijetnem upanju, da bo imel
dovolj časa za vstajanje, ko iui- zasliši, liiio je najpamet-neje pustiti ga, naj govori.
Ko se je udobno zlekuil kra j šoferja, sem opazil, da nima s seboj popotne torbe.
—	No..., kje pa imaš torbo.' Ali si jo pustil zgoraj *
Skomignil je z rameni.
< 'emu bi vlačil s seboj ne-potrelmo robo? — je dejal čez nekaj časa. — Vse, kar potrebujem, imam pri sebi... Vi, ljudje božji, rte znate potovati... Posodi mi raje cigareto...
Pa menda vendar ne nameravaš kmjiti v vagonu. Dim bi nam spuščal v oči.
—	Nič ne skrbi.
—	Kaj? To naj bi me ni ne brigalo ?
—	Da. vedi, da kadim samo med potjo iz Pariza. Zapri vratca. In da j mi vžigalice... Posodi mi tudi^voja očala, ker sem izpostavljen prvemu priti sku vetra.
Avtomobil je švignil mimo slavoloka zmage in za vozi I v Bonlognski gozd.
— No, dobro, posodi mi svojo. V Chart res ti pa kupim orugo.
Ko smo prispeli v Chart res, seveda ni niti omenil svoje obljube, da mi bo kupil pipo. (icdeon je odločilo izjavil, naj nadaljujemo pot brez počitka, češ, da je treba nadomestili čas, ki smo ga bili izgubili s čakanjem pri odhodu iz Pariza.
Vendar smo se pa morali u-staviti v neki vasici, ker je nam bila počila pnevmatika, (iedeon je naju prosil, naj mu posodiva dva petde.setaka, češ, da nima drobiža. Potem je p:i potreboval še znamke. Imel sem pri sebi manjšo zbirko znamk za vsakdanjo rabo. — Vzel je iz nje, kar je rabil za razglednice. Druge je pa obdržal za vsak slučaj, če hi hotel še komu pisati, lu spravil je moj album svežih znamk \ 1 žep.	j
K večerji smo se ustavili \ , Angers, kjer smo boleli tudi
—	Imam jo, rabljena je.
—	Kaj t — je gorčeno. — Ti kupiti nove zobno ščotko?
In odhitel jo v Frodorieovo sobo. Kmalu se je zmagoslavno vrnil, držeč v roki novo, kiasno zobno ščotko.
—	Vidiš, Froderie ni tak kakor ti.
—	Mar ne bo rabil svojo zobno ščetke !
—	Kaj ti pa pride na mišici? \ idva sta sedela zadaj. Vama \etor prahu ni zanašal v obraz. \ eš, prijatelj, jaz s toaleto ne bom tako kmalu pri kraju; zelo bi ti bil hvaležen, če bi stopil v jedilnieo in naročil, naj mi priueso prigrizek.
S Fredericom sva odšla v jedilnico. Sedla sva za mizo in potrpežljivo čakala na Frede-i iea. «
—	Ta fant je pa res čuden, — jo dejal Froderie. — Vzel jot mojo zobno ščetko, mojo ščet-j ko za obleko in moj glavnik. Rad bi V >i I imel še zobno pasto
KADILCI NE TEKNEJO UUD02RCEM
Mnogi zdravniki so že doka-zovali, da je kaja tobaka človeškemu zdravju škodljiva. — Dokazati se to točno ne da, ker enemu človeku tobak škoduje, drugemu zopet ne, kar velja tudi za alkohol. Škodljivost kaje jo pa mnogo večja, kakor so jo prvotno mislilo, ker ne škoduje samo človeškemu zdravju, temveč pokvari tudi človeško meso, ki dobi po nikotinu tako neprijeten okus, da ga ljudožrci sploh nočejo jesti. Nekaj dobrega ima torej e_ vendarle kaja ne sobi, da se kadilcu ni treba bati, da bi ga ljudožrci požrli, če bi slučajno zašel mod nje. Vprašanje je samo, kako Ijudožr-eoni dokazati, da nimaš okusnega mesa, predno so te ubili. 'Ce pa človeka že ubijejo, je pač vseeno, ali ga pohrustajo ali ne.
O tem, da je meso kadilcev za ljudožree neužitno, so je prepričal slavni franc, zdravnik in raziskovalec Kdgar Au-
lere de le Kne, ki je prispel te
dni v Now York z Novih i(<-brid, kjer se je na lastne oči prepričal, da meso kadilcev Ijudožrceni ne tekne. Na teh otokih vsi hclokožci navdušeno kade, da so tako zavarujejo pred ljudožrci, če bi jim čajno prišli v roke. Kdor hoče imeti dobro meso, naj n«* j kadi.	;
NAJVEČJA OROŽARNA NA SVETU
Londonski finančni list "Investing Chronicle" poroča, da se nemška vlada havi z različnim in načrti, ki naj bi napravili Nemčijo tudi za primer vojne neodvisno od zunanjega sveta.
Živil in si rovi n hoče pripraviti toliko, da bi zadostovalo
za 3 in pol lota brez nadaljnoga uvoza.
Prav tako pa se Nemčija preskrbuje z vojnim materija-lom. Posebno sumljive se vidijo angleškemu listu tovarne za izdelovanje umetno svile. "An-grilT' je še pred kratkim izjavil, da jo mogoče nemško indu-
strijo umetne svile v manj nego 12 urah spremeniti v industrijo strupenih plinov.
Ko bo Nemčija izvedla še svoje načrte <<]edo fabrikacije umetnega bencina, se bo spremenila v ono samo orožarno, (»lede stroškov si v Berlinu ne delajo nobenih skrbi, kajti nov narodni bankrot bo na mah končal zadolžitev države.
GOZDNI POŽARI
, , .......- . . i Albany, N. Y.f 2*. maja. — |
tei klescice m pilieo za nohte. i„ -»	.	-
. , . 1 , .	Nadzornik za gozdno požare
Ozmerjal me je, da nimam tudi voska za nohte.
— Ra<l bi vedel, kje ima re-
mogoče omejiti.
Kiiino Williams naznanja, da je v državi New York na različnih krajih 21 gozdnih poža-/orvno perilo. Pa menda ven- | 0<] kjli<M.ih u.lAl ^ ni hi!o
dar ne misli potovati teden dni ' v isti srajci, spodnjih hlačah in nogavicah? Zdi se, da 1 u«h spalne srajce nima.
— Morda jo bo pa med potjo kupil. Poznam ljudi, ki delajo tako.
OLIVNO OLJE - NOVO ZDRAVILO
On
•»lave. Najraje kupuje zastonj.
—	Kako pa dela to?
—	Vprašajva ga. Vprašala sta ga, ko jo prišel
k večerji.
Namostu odgovora, se je na-picnočiti. Najeli smo v hotelu ~nicbnil, potresel z levo roko tri lepe sobe. (iedeon si jo iz- desni rokav suknjiča iti otipal bral srednjo z oluii na trg. s prsti zapestje.
— Draiifa otroka, — je de- J — Imam štiri zelo tenke Jid, — vso pot sem neudobno srajce, drugo na drugi, — je sedel spredaj. K večerji ne pojasnjeval. — Vsak dan sle-morem, dokler si pošteno no o-1 <"<*»»» spodnjo srajco tako, da čistim nosu, ušes in oči... Kdo "li ostanejo postopno tri, polni posodi malo kolinske vode?,tem dve in končno samo ona Imela sva za svojo |>otrebo! *rajwa. To jo tem bolj razuni-
,	,, .	Dr. A. ('. Frazer in dr. V
— .Jaz pa poznam uedoona.	. ., ,
♦ i- • . .	i i- AN alsh, zdravnika eksiH*ri
t» si s takimi reemi tu? beli	,	- ,
mentalnega iiiedi<*mskega
vsak svojo stokleuičico kolin-sk<* vode. Poduhal j<» obe in si izbral najboljšo.
k^BWEiWl
V
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
s
Za
V JUGOSLAVIJO
$ 2.73 ---------------- Din.	100
t 5.25 .................. Din. 200
t 7.3« .................... Din.	»00
$11.75 .................... Din. 50«
$23£0 $47.00
Din. 1000 Din. 2000
Lir 100 Ur 200 IJr 500 Lir 1000 Ur 2000 Lir 3000
Ijivo, ker smo v začetku pomladi in je od dne do dne topleje. Kar se tiče nogavic, jih imam več parov v žepih... za rezervo.
—	To jo zelo duhovito. Toda povej mi, kam boš spravil umazano perilo?
—	Umazano perilo? No, odložim ga... saj ni važno, kam . . . recimo v vajine koVčege. Toda vse to je brez pomena. Povejta mi raje, kaj sta naročila za večerjo.
KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 30 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI ilORl Aid DOLI
Ea Izplačilo večjih zneskov kot sfora] naveden* bodi* v «11 lirah dovoljujemo le bolje pogoje..
IZTLAClLA v AMERIŠKIH DOURIIi
...... $ 5.71
i
$ 5.— morate poslati $!§.-. $15.— $20.—
...... IHJI
.....Mr.
. — WMr'.


Nnjna
Prejemnik dobi t starem kraju Izplačilo ▼ dolatJlfc; 1 -akazila Izvrftnjemo po CtMc Loiter ta pristojbino $L—.
SLOVENK? PUBLISHING COMPANY
uGlMfNoroda"
N1W fOB«. N. T.

fTi V ■ -V*-
Naznanilo
Prwl par meseci je «Ml]n»t«>vul|i inoju Sena Margareta v stari kraj. <la oi»-IBft« najino lirerko in jo privede s«*iu.
Sedaj pa doliiui žalostno norico, da nama j«* za rtnlno /.as|iala InVrka —
«tara fl let. —, \ nO^t'l^i »tro-
«kili let * J»* iMtodorila od
Naj Ti I ki lahka slovenska zrudja.
ŽalnjoOa ostala:
MAKfiAKKT in ANDREJ KKTRIJ .
i	stariši
r 1
Itidgewnftd. X.' V.. 20. jdnlja

'jt
zavoda v london>ki bolnici Si. Mary, prioU'iijeta v angleškem ->lr«ikovin*m listu zanimiv rla-nok o svojih novih dognanjih, ki pomenijo važno oboj^atitev zdravniške veile. (ire za lečenje pljučniee in družili nalezljivih bolezni. Poskusi >o s<* zelo dobro olmesli. Novo zdravilo je olivno olje, ki se vbrizga v kri (loinošano z vodo. \ 24 lirah j u: injekciji pade visoke temperatura na normalno.	tri t« dne te^a le«-«'iija so bolniki '/.*• lahko šli domov zdravi. Sijajne uspehe sta dosegla amrle>!;a zdravnika z injekcijami olivnega olja tudi pri revmatičnih ljudeh in proti zastrupijenju krvi. Občutljivi ljudje večinoma no prenoso raznih eepilnih sr.ovi. Tako izzovejo injekcije tuberkuliiia in insulina pri nekaterih ljudeh zelo močne reakcijo. Tudi v takih primerih so je izkazalo olivno olje kot izborilo zaščitno sredstvo
Olivno olje j«' kot zdravilo velikega pomena že zato, ker lahko z njim ločimo tudi zelo občutljive ljudi, ki tuberkuli-nove ali insulinove kure ne preneso, ]>ole<c toga pa lahko rabimo olivno olje v večji množini, kar je pri drugih zdravilnih sredstvih zaradi pogubnih posledic izključeno. Olivno o-Ije ne učinkuje kot protistrup. fo nI biološko-kemični proces, temveč mehanični. Zarodke bolezni absorbira, bakterije se priinejo olivnega olja, ki jih zadrži in .pozneje odpravi. Angleška učenjaka sta najprej preizkusila učinek olivnega o-Ija na bakterije v epruvetah, potem na živalih, končno pa na ljudeh. Iti vsi poskusi so pokazali, da je olivno olje redko zdravilo proti najrazličnejšim boleznim, olienem pa izborno zaščitno oepilno sredstvo. — Zdraviliški vedi sa torej odpira novo široke petje uspehov.
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
IGRE
ANTMiONE, Sofoklej. lio AZAZKL, t rilo vrz......
•Irani
..........:',o
Uroširana .SO
s,„-; torej j
CVKAX DE ItERUKKAC. Ileroir-na komiilija jM'tili dejanjih. Trdo rezano ............
Črne maske
Spisal l.coni«l Andr»-j,'V. sir. 1'fiia .... (Uolioka rnska drama j"- |mm|:1h:i v jako I«-|M'tu >lnvi-i]-k<-in |ti-fViMhi.
EI>A. d nima v <l<'j:nijih ....................
<;<>SPA / MOKIA. dfjatij ................
KKEITZEKJEVA SONATA
Spisal J j. S. ToL-toj. l.MJ -Irani. tVna____
S r-iidovitiiu »i»oj<| r>tvnni priklene Tolstoj v trm romanu l»ral<-a nas«-. Mukoma doživljamo priz.nr za prizorom, grozovito-*i ■/.;» zovit<»tjo ilo strašnega kotna. 1^11 KOSI MNOST
Spisal lj. Novak. 4.", strani. tVna ........
iM janji- P- Vfsi liii^rc ji- ua)ieto in }n>Iiio pri-stin-^.-i humorja. S»'.*u»-rija ji- skromna. >li»-vilo I.-.I. nizko <•»•. X:i>iio malim odrom, ki ž« !.- u«|K'I<'^a vi-Ti-ra. knjižii-o toplo pripo-
LOKALNA ŽELEZNICA, d.jai.j .... MllISKI OIIEK:
S. *v. Fu 12 lelili, I. dejanja ............
M\(.l»\. Spisal Aluzij Ki-nut-. si; strani. <Vna. Ž:iloi-r:i nln.ur-a di-klota v dvanajstih prizorih. "To j«» hritka. globoka z^imIIci ženske, ki trpi. pada in tMl|iu.š«'-a in umira po krivili moža."
MARTA. SEMENJ V RICHMOND!', I dej M<M.OC.M PRSTAN. .Miir-inski. strani " * NAM1SUENI ItOIAIK. .Moli.
•ri% mi -tr.....
OR VOJSKI. Iirrokaz v štirih slik;ih .... OPOROKA LI KOVŠKEI«A tiKA.IŠCAKA
17 strani. (*i»na .............
Ta vesoloijrra %ii*mii>^:i (-.•ški-^a |iisat«>lja Vrli li.kiya je namenjena preilvsetu manjšim o-
<lr«>m.
PETR«KOVE POSLEDNJE SANJE
l.ill
.:r»
.m .".i
.20
.nil
.15
..►o
strani, dikali.
»'♦•na ... primerna
za
-na
Spisal I*:ivH Colja. s| I»• •ži«'iia ijrra v štirih vcVjc iNlrc.
POTOPISEN I ZVON
Spisal toThart Ilaiiptmann. ll! 1 str. t Iframatsk.-i hajka v |wtili .Irjanjih. PEPELl'H. nariNltia pravljica. .l.-janj TJ -tr REVIZOR, a. dejanj, trdo vezana .... R. I'. R. lirama v .'!. dejanjih s pn-.li^ro.
(Cii]H'ki. Vezano ..............
ROKA V ROKO ......................
MAC BETH, Shakespeare. Trti« vezano. 1.11 str.
("ena: mehko vezano.....70 Vez.....
OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano ................
SEN KRESNE NOfl, Shakespeare. Mehko
vezano. Ona ....................................................
SKOrt'll. M..1II H-. r.. Il. janj. 112 >l r.........
ItENE&Kl TR4,OVEC. I-r..ka/. v r,. dejanj____
Klasi«"iu> i^re najsbi vnejšejsi dramatika, kar jih ]mizii.-i svetovna literatura. I tola je prevedel v krasno vtovenšT-ino naš n:ijl...li si |M'snik Cllmi Županeie. SPODOBNI Ml IME ("ŽIVETI**)
Spisal F. I.i po vik*. 40 strani. Cena ......
To je ena izmed |n-tih euodejank. r-ijili dejanje se vrši jirinl svetovno vojno. Namen ki sa jr imel pisatelj, nam odkriva na i'i<ln kiiji^«-' z iH-sitlami: — Ni strup, temvee zdravilo. kar ti <lajem.
TESTAMENT
Spisal Ivan ltozman. lflfi strani. Cena.... T.juilska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena l»ovsod. tudi na takih drill, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska i^ra s |>etjeni v M. dejanjih ....
VRTINEC, Žagjir, 3. dejanja. SI str.........
ZAPRAVLJIVEC. Molhre. ::. dejanja. 1«7 str.
ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena ..........
ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 5. dejanjih ZBIRKA LJIDSKm IGER.
3.snopie. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje i:i. snopič. VeKialka, Smrt Marije Devier. —
Marjin otrok ........................
14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,—
Materin blagoslov ...........%......
13. snopič. Turki pred Dunajem. Fahjola in Ncwi
2i>. snopič. Sv. J ust, Ljubezen Marijinega o-troka ...............................
.10
.70
.1.7 .::o
.70
.70
J»

ja
.co
JS .50
.60
.30
JtO
.30
PESMI in POEZUE
AKROPOIJS IN PIRAMIDE .................80
BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.2.7
broširana 1.—
BOB ZA MLADI ZOB, trda vez .............. .40
KRAGCLJfKI trtvai .......................65
MOJE OBZORJE, (Gang!) ....................1.23
NARCIS (Cmdenl. l»ros..................... ^0
NARODNA PESMARICA. Cena .............. S*
POLETNO KLASJE. Cena .................... JM
PRIMORSKE PESMI, (Gruden I, vez..........35
SLUTNE < Albreelit). hroK. .................. JZ0
POHORSKE POTI (Glnser). Iirosrano........ .30
STO (JOANK (Oton Zupančič) ............... JS0
VIJOLICA. Pesmi za inl.nlost ................ .60
ZVONČKL Zldrka liesnij za slovensko mladino.
Trilo vezsino ............................ Jt
ZLATOROG. pravljice, trda ve*. ............ .60
ŽI VIDENJE
Spisal Janko Samec. 109 strani. Cena...... .43
PESMI Z NOTAMI
MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
Ameriška slovenska lira. iliolmarp .....
Orlovske liiiuue. i ....................
Pomladanski (Mlincvi, 11. zv.............
MOŠKI Z1UIR <ior»ki odm*-vi. • I-aharnar > zv/i-k .. Trije moški /liori. t 1'avrič i
Izilala «;iasU-na Mati<*a ............
I> V t M. I. AS NO
Naši himni
1.— 1.20 .15
-43 Ki
Jill .1.7
.10
.45
.75 .20
MEŠANI ZliOKI Trije mešani zliori. Izdala «;ia-!»ena M:iti«-a ..
RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: DomovinL i K.H^t.T» Izdala Clashena Mali.-a .. Gorske i-vel lire. il.ahani.iri
• Vtvi'M iu |n-iiTn raznih glasov..........
V pepelnirui noei. iSattneri
Kaiitanta za	zhor in orkester. Izdala
filaslM-na M;itii-a ........................
Dve pesmi, i I'ri-lnv«--1. Za moški zh"i- in hari-li«ll Solo ...........................
MALE PESMARICE
St. 1. Srliske iiarinliie himne ................
St. la. Što ruliš, Srliine Iti/ni ................
št. 11. Zvefer ..............................
St. KI. Podokiiica ..........................
Slavrek, zbirka šolskih pesmi, i Medved i ......
Lira. Srednj.-šolskn, 1. in -J. zvezek p..........
Trojclasni mladinski /Imr primeren za trojdaseu ži n-ki ali uiužki zhor. 1.7 |«-smic. i Tri^cl i.
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI, t Aljaži
ZXI/.I k. I'saiiii I ls; Ti vi—.1.. p..j: \a .hm •
I »it na n.«" ..............................
»;. z\ i-zi-k. i >| m .m in k Veselju: Sv-ta ihh*: Stražniki: Hvalil.• <;.»p>«l:i; i»l«"utki: Ue-
slo ....................................
CERKVENE PESMI
Domafi glasovi. Crrkvenr |«-smi za mišm zhor 1.—
Tautiini Krču < Premrl i ......................
Mašne pestili /a mešan /hor iSattneri ........ JJII
Palice l.ingiia Tautiini Ergo Genitori iFnersieri ..70
K svetemu Resiijemu telesu il'.M-r-i. r. .........Iti
Sv. Nikolaj ...................................60
NOTE ZA CITRE
Kož.lj-ki. PiMltik v i s ran je na ritrali. I zv.-zkl 3JJ0 Buri pridejo. koračni<-a .......................20
NOTE ZA TAMBURICE
Slovenske narodne pesmi za famburaški /l»or in
petje t I*.ajuk i ............................1.30
I Som šel na planinre. l'.xlpuri slov. naroliiili
]M-smi i l(a juk i ..........................1._
Na (iorenjskem je fletno ......................|.—
RAZGLEDNICE
.15
.15 .15
.50 I —
.10 .40
Newyorske. Različne, dn.-at .......
Iz raznih slovenskih krajev, du.-at
Narmlna noša. dueat .............
POSAMKZN1 Ki »MAHI |n> ____
.....411
.....10
.....10
5 rentov
ZEMLJEVIDI
Stenski zemljevid Slovenije na miNlrem papirju
s platnenimi prepihi ......................7J»0
Pok rajni ročni zemljevidi:
Dravska Banovina ........................
Slovenske tiorire, dravsko pKtjsko polje ...
Ljubljanske in mariborske oblasti .........
Pohorje. Kozjak ...........................
Prekmurje in Metliimurje .................
Združenih držav. V.-liki ............
Mali ......................
Ji0 .'.to
.40
.15
Nova Evropa ................................ .60
Zemljevidi posameznih držav:
Arkansas. Arizona. Colorado. Kansas, Ken-tu.-ky. Tfnnessjf. Oklahoma, Indiana. Montana. Mississippi. Washington, Wyoming.
Vsaki jh> ............................ .25
Illinois. Pennsylvania. Minnesota, Mlehisan. »in. Wisi-onsin. West Virginia. Ohio, New York
Vsaki jm> .......................... .40
Naročilom je priložiti fleunr, boflisi v go-forini, Money Order ali poštne znamke p-> X ali 2 eenla. Ce pošljete potovino, reko-man d ira jlc pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: —
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.	f


Mož v ognjeni peči
Roman iz življenja^ Za "Glas Naroda" priredil: I. H.
—	Poslušajte, Dija, — nadaljuje, — govoril sem z vašim očetom. Njegovo poljedelstvo zadostuje samo za potrebe fa-cende. Poglavitna vrednost njegovega posestva je v rudi. Sedaj prideluje surovo železo, toda prevoz je tako drag, da se dohodki komaj izplačujejo. Svoje premoženje vlaga v grajenje cest. Jaz mu bom pomagal, avtomobilska cesta v Xirico pelje skozi mojo zemljo — z bedastim Raveutosom ni mogoče govoriti, zato je izključen. Ako se združiva in pritiskava na vlado, da nama pomaga, bomo mogli gospodariti nad pokrajino ob Kibeiri — še več, cela provinca, cela država Sao Paulo bi bil naš izvozni trg. To je velikanska stvar. Vaš oče je za to zelo navdušen. Toda njegova navdušenost, žal, ne pomaga prav nič, ako vi*v /to ne privolite. In zakaj to? Enkrat se boste poročili. Zato vzemite mene, za božjo voljo! Najslabši nisem, in vam bom dober mož.
Dijana vstane. Stoji Jua-nu nasproti, skoro tako velika kot on: popolnoma zrela, malo po značaju podobna amacon-ki, toda zrastla v prostosti, cowgirl in lady, stasita in zelo ponosna.
—	Mogoče je to velikanska stvar, — pravi s porednim glasom, toda z resnim obrazom, — toda ostane companhia, ostane kupčija. Ako se bom kdaj možila, dragi moj sosed in prijatelj, še ne vem. To veselje bi že mogli iincrti desetkrat — kadar gremo na zimo v Rio, sem vedno pripravljena na celo vrsto ženitnih ponudb. Do sedaj se še nisem mogla zaljubiti. To bom še počakala. Bo Še prišlo, pravite. Dobro — mogoče bo moje srce kdaj živahnejše utripalo za Juana Kadena. As-pettiamo. (Počakajva). Toda do tedaj konec govora o tem. Ako hočeva še dalje ostati v prijaznem občevanju. Juan, tedaj nobeno besede o tej neumnosti. Saj me poznate.
Juan se prikloni in molči.---
Ob vznožju čakata Tristan in Gabriel s konji in mulam i J
Pod vročimi solnčnimi valovi in dušečim prahom jahajo nazaj čez polja, na katerih je zorel riž in koruza, sladkor, bombaž, kava, mandioka in tudi evropski sadeži ter krma — in zopet čez travnike s pasočo se živino, zopet ob reki mimo sladkornih riževih tovarn, do vhoda v park, zadnjega ostanka pragozda, katerega
SEDAJ JE ČAS
I)A SE PRIPRAVITE ZA POTOVANJE V EVROPO TO POLETJE. Pridružite se našim izletnikom, ki odpotujejo na največjem kabinskem pa miku Kreneli Line
"CHAMPLA1N"
,7' 15. J U N I J A
za EVHARISTIČNI KOM i KES v MCBLJANO. Priljubljeni Rev. Aleksander 1'rankar iz Cliiraga bo duhovni vodja in bo potoval iz izletniki. — Ne zamudite te izredne prilike, da se udeležite teli svečanosti.
DEZ BO DELAL
dkk;i izleti Slovencev na največjem in najnovejšem
parmkl sveta
"NORMANDIE"
f.t.L'NU ton l(|-_H.t .V v I je V lini«
n i!' v v«' m t k a 7. JUNIJA in 22. JUNIJA
Potujte na tem čndoviteni parnikti v Evropo. Manj kot pet dni prek., oceana. Varen proti ognju. Vse najnovejše vurimslue naprave. I»<>i>re kabine. Elevator v tretjem razredu. Umna. ki ji. imate r.-oli in !»re/.. plaeiio vino pri obedih. Za podrobna navodila in karte pišite na
LEO ZAKRAJSEK
302 East 73nd Street.	New Vork. N. V.
cJheaeh, J&rie
Leta 15K?T bo odprta svetovno razstava v Parizu. Pri tej piiliki bo francoski inženir in metercolog Bernard .lean l)u-bos javno razkazal svoj stroj, s katerim pravi, da bo lahko delal lepo in grdo vreme. Pri-j roditelji svetovne razstave so i hoteli to senzacijo skrivaiti, da J bi jo mogli pokazati šele, ko bo I razstava odprta. Nekdo pa je j to skrivnost izklepetal in tako J je postala javna. Zadeva ni 110-{ bena šala, ampak je inženir ! Dubos tako iznajdbo res izna ! Šel ter jo dal tudi že patentirani. V ta namen ima poseben j stroj, ki more, seveda le v ob-j močju pol kvadratnega kilo 'metra, poljubno povzročiti lepo vreme ali pa dež. | Praktična važnost te iznajd-
Ibe pa ni toliko v tem, da stroj dela lepo vreme, ampak veliko j bolj v tem, da zna delati dež. ! Inžinir Dubos upa, da bo njegov stroj, ki bo nenadno povzročil hude plohe, pomagal razgnjati demonstracije, upore, j itd. Tudi za slučaj, ko bi kako j sovražno letalstvo hotelo s
PTIČ UČI ČLOVEKA LETANJA
'strupenimi plini napasti Pariz, | bi novi stroj povzročil naliv iti
____js telil preprečil vpliv strupenih
Dr. Walter Georgi, ki se pe- seboj v Evropo, da bi n tu«pli«»v. Inžinir Dubos je tudi ča z brezmotornimi jadralnimi vzgojili in da bi pomagali pri , trdno prepričan, da bo njegova letali, popisuje, kako je ta j,a- letalski službi. Pa se niso spo-: '^dha velike važnost, za noga letalstva v zadnjem času nesli. V Evropi sploh niso l»o-! klin iijstvo. \ endar pa stro-napredovala. Jadralno letalo 1. P>2(> je bilo pri prvih poskusih še kaj skromno. Letelo je nizko te je moglo ostati v zraku le 7—S minut. A že dve h*ti kasneje je konstrukcija jadralnih letal tako napredovala, da
! kovnjaki dvomijo, <da bi se v .kmetijstvu ta iznajdba obne-1 sla.
. i zgled, kako je mogoče | Sicer pa Francoz Dubos ni-določiti "termični" polet, pa kakor ni prvi. ki se lako balia,
njim
teli leteti, ampak sn se načelu« po letališču le sprehajali.
Dni j »ločit
je dim, ki se dviga iz tovarni- da zna delati vreme. Pred

niiiitiiimnw
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU SI« WEST ISth STREET NEW IOKK, N. Y.
PlAlTE NAM ZA CENE VOZNIH LIETOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TCVANJE
mu

SHIPPING NEWS
MAJA:
."5o. lioreugarin
v < u«Tlii)urs
UNIJA 1.
S.
i::. 14.
10.
Ijifavctte v ilavre Washington v Havre Normaudie v Ilavre Knropa v Bremen Coiitf <li Savoia v Oenor Ala jest i.- v «*herl»oiirg lirenien v Bremen
Ites v Genoa <'Iiamplain v
Ilavre
Manhattan v Havre Lierengaria v Cherbourg
.le vrtnarska znanost vzela pod svojo
oblast.
Med ježo proti domu Juan in Dija nista izpregovorila be-1 T.'"T** moton'a lr-sedo. Ob zmernem koraku in v diru sta oba visela na svojih ' " a -!1 *ra<htl ,m mislih. Kar je mislil gospod Juan, je bilo komaj mogoče po-5,la<llu' (V/,:n"'s najmodernejše
staviti v stavek, bila je velika zmešnjava tihih kletvic nad j ^^J^lwvhn	P*'"«. Preiskati per
>ki dimnikov na zasneženi rav-■ jih je l»il<> že mnogo, ki mi nini. Tudi tukaj vidimo kljub teoriji natančno izračunali, 1 temu. da je zemlja zasnežena ko se dela vreme, a v praksi in zmrzla, da se dim dviga vi- njihovi poskusi niso obne
L'0. Lafayette
Normamlie v Havre —0. Aipiitania v Cherbourg He tie Franee v Havre Majestic v Cherbourg Europe V Bremen «'onte di Savioa v Genoa
JCLIJA:
Washington v Ilavre Saturnia v Trst
5.
10.
11. Ki. 17.
1!». i.
:_•»;.
Ji .
ai.
Bremen v Bremen Cha ni plain v Havre Rex v Genoa Ber.-ngaria v Cherbourg: Normamlie v Havre Aipiitania v Cherbourg Knropa y Bremen Conte Grande v Cenna Manhattan v Ilavre Majestic v Cherbourg He de Franee v Havre funte di Savoia v Genoa Bremen v Bremen Bereugaria v Cherbourg Champlain v Ilavre Washington v Havre Normatirlie v Ilavre
V A 2 N O ZA
[
pokvarjeno žetvijo, bilo je hrepenenje in borba po svetlobi iz
sence občutkov. Xa Dijinih ustnicah pa je visela zakrknjena trma in iz oči ji je sijala deviška ošabnost. amaconski car lastne volje, ki se ne vkloni tuji strasti in še manj izkoriščeval-
soko v zrak. Ln v tem je velika' Pomislimo le na streljanje zo-
točo. Takrat so po vseli bo treba ozračje, koder bi se le- gričih tli topiči, ki so ob hudi
uri streljali v oblake in razganjali nevihto. 1 speli pa je bil it ako malenkosten, da so to si re-
ljanje odpravili.
GORSKI PLAZ ZASUL DEL.
kakor jadralno letalo.	....
talo tudi ponoči lahko dvigni-
^ Jadralno letalo je spočetka	h,, ko solnce ne ogreva spod-
, .	^ l>ilo navezano le na tak kraj,	njih zračnih plasti. Raziskati
nemu ljubimkovanju. Bila je vesela, da Juan ni govoril in se [kjer- je bil primeren veter, da	},<> treba možnosti, kako bi s«'
je poslovil od nje s hladno uljudnostjo.	j se je lahko dvignilo. Spočetka	letalo brez motorja moglo dvi-
Oče se je že vrnil iz rudnika, še vedno v beli halji in z J so izbirali za polete gorske po-	o,,jti višje in leteti dlje kakor
oprašenim obrazom; bil je proti svoji navadi nekoliko raz-j krajine, in sicer le podnevi ter	danes. Skušnja in znanost sta Dunaj, Avstrija, 28. ma jy. —
bur jen, je imel v rokah debel zavitek pisem, ki jih izroči Diji. | najrajši pml nevihto. Takrat	ugotovila nekako "ceste med j Blizu (ilockenliause je gorski
_ 1'roLoVl	-r\1*n 1»!	i^.M	1. « . ! 1 ______•___•	It.. ___A.____ ____•____ v _ *"* L« *1	1	. . _ . . .	_
,__________ _____________pet
je letalec Xehriilg s svojim mo- dolgo leteti.	delavcev, ki so odstranjevali s
tornim letalom krožil visoko j Dandanes od jadralnega le- ceste prejšnji plaz. pod oblaki ter je za poskušnjo talca že veliko zahtevajo. Dvi-' ustavil motor in je vkljub temu
pisalnim
nje. Rad bi Vedel za tvoje mišljenje.
—	Od koga? — vpraša Dija ter na to preleti strojem napisani naslov.
—	Od Rolfa.
Dija se zgane in začudi.
—	Hallo. — zakliče, — to ni običajno zahvalno pismo, to je cel rokopis! Kaj pa hoče?
—	Beri, — ponovi oče, — pa pazljivo, zanimalo bo tudi tebe.
^ Dija gre v kopal ni on, se sleče in si pusti vodo teči po hrbtu in prsih. < Vz nagoto si vrže samo kimono ter v svoji sobi leže na divan.
To ni bil budoar z brestevilnimi blazinami in preprogami in ogledali, temveč udobna soba s priprostim pohištvom in velikimi omarami s knjigami ob stenah. Knjigarne v Santos in Sao Paulo so jo stalno preskrbijevale z najnovejšimi knjigami. Tukaj v tej samoti je bila njena zveza s kulturnim svetom in pogovor ž njim.
Kadar sta bila sama, sta kosila v zajtrkovalni sobi, in bila sta skoro vedno sama. Po zadnji prezidavi je bila hiša ze-
gniti se mora najmanj KKMi m 7
ostal v zraku, se je začelo takoivisoko in leteti pet ur. Sedaj
zvano "termično" letanje. To si prizadevajo, da bi z jadral-letanje sloni na spoznanju, da jnim letalom' preleteli že raz-se toplejši zrak od tal dviga v daljo med Monakovoiu in Du-hladnejše višine ter s tem po-]najt.nh ]>niv tako se priprav-vzroča tisti veter, kateri poma- ] janio, (ja dosežemo z jadraJ-ga brezmotorno letalo dvigati „;,„ letalom višino 40(H)—:>ooo in nositi. Praktično kajpada 'llu,trov. Pisec končava nismo se tako daleč, (e letalec pripove.lovanje takole: visoko nad zemljo naenkrat za-duha vonj j>o smrekah, ve, da plava nad gozdom, -xl kater«
4JOO m visoko živi neka vrsta divjih go>i.
Druge vrste ptic žive ob gorskih potokih, včasih pri le denikih	m visoko. King-
ston je našel ptice 5940 m visoko ob vznožju Mount Evere->ta. Pa še višje so opazili ]>k*-zalei ptice. To pa ni več pro-slovoljen jiojef, temveč i-kanje hrane ali zavetišča. Vča-ih se pa dvignejo ptice tako visoko tudi zato, da se bolj«, orijeiiti-rajo za lunialjno )»ot. Zelo lepe ptice so opazili 7<><>0 111 visoko. Velika višina ne dela pticam telesnih težav. Isto lalt-kt> trdimo <» Tihetancih, ki i-majo svoje koče tudi 4")(K) 111 visoko v gorah.
Od drugih živali so našli 4"_l0U m visoko majhne kuščar-J je. Y enaki višini žive med Kkspedicije na najvišjo go-1 skalovjem razni hrošči in celo ro sveta so pokazale, da lahko kolonije mravelj. Posebno vr-žive nekatere živali zelo viso- j sto gorskih os so našli 4800 ko. Zanimivo je zlasti ugoto-' ,„ visoko. Te osč ima io zelo
NAROČNIKE
Pole*7 naslova je razvidno do ktlaj imate plačano naročnina. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlati za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
ŽIVALI V VISOKIH GORAH
viti višinsko mejo, do
prodro živali. A* himalaj
i> katere kratko, zato pa intenzivnejše ala.jskdi j življenje kakor navadno in i;
.. „	- iz
s\oje Korah žive divje ovce burliel, j svojih gnezd letajo samo ob
<111H1	11 I '----l..v..:i. 1. 1	I'	-	T , .
Idi oblakov" se vozi gladko in	so nekatere izmed njih prelete-
tiho, kakor bi se v avtomobilu	lt- najvišje gorovje sveta. Po
vozil po dobro tlakovani cesti,	ne samo ptice selivke, temveč
samo da se v zraku vozi bolj	tudi drugo ptice žive visoko 11a
lahko in bolj varno1
gorah. V tibetskih močvirjih,
ste kobilice pa celo 6900 m visoko. Rastline segajo do 5500 m. Majlrae črne pajke so pa n;.šli celo (>700 metrov nad morsko gladino.
FRANCOSKO-SOVJETSKA POGODBA PODPISANA
kakor jim pravijo domačim. ■ semenih dneh. Ker je poletje 44 ln sedaj še besedo o jadral- Udeleženci angleške ekspedi- tako visoko zelo kratko, je o-nem letalu samem. Pogumen <'U<' na Mount Everest so do ' rienjeno število solnčnih dni ga veje kvišku dober veter. Ta-j odločen, nikdar pa predrzen, gnali, da žive te ovce 5200 m' j„ z njimi tudi življenje os. Te ka spoznanja so začeli zazna-1 <^ so l*»žene skozi oblak, v ka- visoko, kjer je meja vegetaci-»GVe si delajo gnezda med skn-movati na kartah, tako, da je terem divJ*a nevihta, zaradi te j je. Pogosto so prišle te oveejami podobno predoru, v kate-sedaj že precej dobrih zemlje-1 že ni predrzen. Saj dobro ve, prav blizu taborišča. Zelo vi- r,.m preže 11a svoj plen. lo razitegnjena, bilo je mnogo nerabljenih prostorov, pa tudi vidov, celo v puščavi, kjer sejda.^a bo veter brez nevarnosti soko v gorah je našla ekspe- | Tudi razne vrste metuljev velika obednica, kajti tedaj je Zaler že mislil na ženitnino letalo lahko požene kvišku. i<Iv,-nil v zn,k- Po "cesti src- dicija ptico selivke in najbrž žive v višini 5000 m, neke vr-svoje hčere. Toda dvt.Ana je še vedno čakala na svoj namen; miza je bila ravno tako blesteča kot prvi dan, in stoli so stali kot v paradi ob stenah. Dija je šla v svoje onoindvajseto leto in če jo je kdaj oče vprašal: — Kdaj pa se 1k>š poročila? — tedaj jo imela navado odgovoriti: — O Božiču! — Toda o katerem Božiču, tega ni povedala. Z drugimi farendeiros, razun s Kadenom, tudi Zaler ni imel nikake zveze. To je bilo v njegovi gosposki naravi in v njegovem odbijajočem značaju, v njegovem popolnem zaničevanju ljudi.
Zajtrkovalna soba je bila poleg velike verande in je bila podobna malemu muzeju. V steklenih omarah je bila bogata zbirka mineralogičnih predmetov, kamenitega orodja, pa tudi več kosti iz indijanske pradobe. na stenah pa je nad ustrojenimi kožami viselo staro orožje deda iz bojev z Argentino, stara puška na kresilni kamen, dolga sablja poleg vsakovrstne uniforme. Nagačen medved, velikanski tiger s koralno kačo okoli vratu in s stropa viseč aligator so spominjali na dneve, ko so se prvi kolonosti na tem delu zemlje loftili trebljenja gozdov.
Pri veliki mizi sredi sobe si sedita oče in hči nasproti, oba skrbno oblečena. Na .to je Zaler držal tudi tukaj. Divjega ozračja gorskih višin na facendi niso čutili, v hiši so živeli kot v hiši kakega evropskega veleposestnika. Dva rjava služabnika v belih livrejah stojita pri vratih, miza jo brezhibno pogrnjena, niso jedli razkošno, toda kuhar je razumel svoj posel, riba in divjačina je bila dobro pripravljena.
—	Torej tvoje mnenje, Dija, — pravi Zaler. — Ali ti Rol-fovo razkladali je kaj ugaja!
—	Izborno, papa. S tem sem prvikrat dobila vpoged v Rolfovo duševno življenje. Kaj misliš di o njegovi iznajdbi?
precej
r pi
požene
Ptiči to prav dobro vedo ter nam služijo za dober vzgled. Ko smoaia pr. v Južni Ameriki poskušali dvigniti se, smo šli ua-vadno za nekimi ptiči, ki se imenujejo urubu in ki so nekam ]>odobni jastrebom. Kjer so ti ptiči zleteli v zrak, smo vedeli, da tam piha ugoden veter in smo se tudi mi spustili tam kvišku. Pozneje seveda, ko so se ptiči navadili naših letal, katera so imeli za nove vrste ptičev, so pa oni letali za nami. Štiri take ptiče sem prinesel s
J: (Dalje prihodnjič.)
___1.1
"GLAS NARODA" pošiljamo v staro do» movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
CALIFORNIA : Sail Francisco. Jacob LaasUn
COLORADO:
Pueblo. Peter Cull*, A. SaftIG Wal sen burg. M. J. Sayuk
INDIANA:
Indianapolis, Louis Banlcb
ILLINOIS :
Chicago. .1.	J. Lukanlch
Cit-ero, J. Fabian (Chicago, Clcer* ln Illinois! 1 Juliet, Mary Bambicb, Joseph vat
La Salle, J. Spelich Muscoutah. Frank Augustln North Chicago, Jože Zelene
KANSAS: Girard, Apnes Mofnlk Kansas City. Frank Žagar	,
MARYLAND: KItziuiller, Fr. Vodo^Ivee Steyer. J. feme (za P#nna-W. Va. in Md.)
MICHIGAN:
Detroit. Frank Stular
MINNESOTA: Cbisbolm. vrank GotiZe Ely, Jos. j. Peshel Eveletb, Louis liouže Gilbert, Louis Vessel Hibbinf,. Jobs PGrSe Virginia, Frajik Hrvaticb
MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck
NEW YORK: Gowanda. Karl Strnishs Little Falls, Frank Masla
OHIO:	' 1
Barber ton, Frank Troha Cleveland. Anton Bobek, Cha8. Kar> linger. Jacob ResuU. John Slvpnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Fuoi' še
Warren, Mrs. ¥ Rachar Youngstown. Anton Klkell
OREGON: Oregon City, Ore.,
J. Koblar
Sovjetski poslanik Vladimir Potenikin podpisuje francosko-sovjetski sporazum za medsebojno pomoč v navzočnosti francoskega ministra za zunanje zadevo Lavala in drugih državnikov.
PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Claridge, Anton Jerlua Conemangb, J. Brezove« Exnort. Ix>uis Supaniič Flarrel, Jerry Okorn Forest City. Matb Kamin Green8burg, Frank Novak Johnstown, John Polants Ktayn. Ant. Tauielj Lozerne, Frank Balloch Manor. Frank Deinshnr Midway, John Žnit Pittsburgh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Srhlfrrr Weat Newton, Joaenb Jovan
WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. Frank &kok Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING: Rock Springs. Louli Tanehar Dlamondvllle, Joe Ro'lch
Vsak saXopnik lw6m potrdilo n to, katera Ja prejel, fiitipiin raj» kom
UPRAVA "GLAS NARODA"
....