GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO IN PRECIZNO MEHANIKO-KLADIVAR-ŽIRI
ŠTEVILKA:?
LETO: 72
rorcfr rBrsAivrriK v____rC-
kU RJU ■
Vsem je poznano,da so j Omarje pred nedavnim^zajele hude poplave,ki so{'povzročile jveliko materialno škodo. L-ko-da je bila tako velika,da jo prebivalci prizadetega področja ne bodo mogli sami odkloniti, zato poziva Zveza sindikatov Slovenije na solidar-
'bortmo le o skupnimi močmi.
Predsednik 030 Kladivar Janez 1rimožič
POILGTTi T FINANČNI DSIKU
Spet je za nami nrvo polletje in s tem izračun doseženega u-speha našega poslovanja. Najvažnejše ekonomske pokaza-prikazuje naslednja ta-
nostno akcijo za pomoč Priz£“-'v^beia-
detim v lomurju.po kateri naj -	,
el .celotni dohodek.....3.2o5.378
2.poslovni stroški....1.614.723
bi vsak zaposleni v Sloveniji prispeval vsaj 2j svojega enomesečnega zaslužka.
Izvršni svet Slovenije je !odobril večja sredstva za prvo pomoč prizadetim,Ljubijan-slta banka je že odobrila posebne kredite, Socialistična zveza in Rdeči križ pa sta organizirala medobčinsko zbiralno akcijo za takojšnjo pomoč poplavljenim..
: Zveza sindikatov Slovenije tudi predlaga,da.naj delovne organizacije po svojih možnostih prispevajo sredstva iz sklada skupne porabe. Nekatere delovne organizaci-; je so dale pobudo,da z delom ina en prosti dan ali v dru- |
! gi obliki ustvarijo dohodek, iki ga namenijo za pomoč prizadetim v Pomurju.
; Sindikalni odbor "Kladivar-ja" je na svoji seji dne 23.8.1972 sklenil,da predlaga Delavskemu svetu podjetja osvojitev prispevka 2$ enomesečnega zaslužka,ki ga prispeva vsak zaposleni,o višini ostalih prispevkov pa naj odloča DS podjetja, žri tej solidarnostni akciji prosi sindikalni odbor zai ] razumevanje. Zavedati se moramo,da bomo s tem prispev-| kom vsaj delno ublažili to jnaravno katastrofo,kajti roti naravi se ljudje lahko
na
Ipi
3.dohodek.............1.590.659
4.oseb.doh.(bruto)....1.2o9.955
5.	za sklade ......... 369.824
6.	povprečho število zaposlen.78
Doseženi rezultat je v primerjavi s prejšnjimi obdobji resnično dober,prav tako pa smo tudi dosegli postavljen plan za leto 1972. To nam daje do- j bro osnovo zh izpolnitev pla- j na tudi ob koncu leta 1972 in , s tem za povečanje sredstev j podjetja.
,Le vedno pa je velik problem i likvidnost podjetja - vzrok je v veliki vezavi sredstev in to; v zalogah: • na dan 3o.6.1972 material in dr.inventar
1.412.716 nedokončana proizvodnja in gotpvi izdelki...1.343.547
skupaj torej:2.756,263. j Drugi vzrok za nelikvidnost. j so tudi naši kupci,pri katerih imamo vezanih za 2.830.987 din sredstev. To stanje skušamo odpraviti z izbiro kupcev - dob-! rih plačnikov.
Ob izidu te številke bo stanje gotovo že nekoliko boljše,mi pa se moramo potruditi,da se bomo čimbolj približali postavljenemu planu,kar nam bo uspelo le tako,da bomo vsi na svojih delovnih mestih svoje delo ičimbolje opravljali.
Lidija Furlan
VIBRACIJSKI DODAJALNIK Z regulatorjem
KO
LIKO SMO USPELI IZDELATI IN PRODATI V 1‘RVISM IOLLFTJU
Odgovor na naslov tega sestav-ka lahko dobimo,če si ogledam^ spodnjo tabelo. Procent doseganja vrednostnega plana bi mo-j ral biti ob polletju zaradi di-jnamlčnega planiranja v mejah med 4o/i in 5o J*. Skupina izdel—
. 'kov,ki je pod to mejo,plana j ne dosega. Že bežen pogled ta-* bele nam pove,da so proizvod-j nji in prodajni plan dosegle i hidravlične komponente,razne ' naprave,gumbi za kratek stik, ; Idrsne letvice in pokrov varovalke.
!Ker je že "v človeški naravi, j da opravičuje poraze in neus- : pehe.ne bom v tem članku nič j boljši in bom poizkušal poiz- j kati vzroke,ki so povzročili I nedoseganje plana pri posameznih skupinah izdelkov. 'elektromagneti: več kot loo/i j povečanje plana prodaje za leto 1972 v primerjavi z letom i 1971 je že en vzrok,da je v sami proizvodnji nastal problem v kapacitetah,poleg tega pa še težave pri preskrbi
2
r	TABELA	- 2 -	
Cli,Lom plan	ToTTgtna prodaja			/> v n
koli!:.	vrednost	količ.	vrednost.	
1.šestila	4924	61.522,-	
2 .elektroni ag. 3.800	1.442.400.- 'l29o	484.880.-	33,5
3 .hidr.kompon. -	1.331.330.- -	764.246.-	57,5
4.vibratorji -	776.500,-	42	195.303.-	25,2
5.naprave	556.543	-	543.356.-	98,o
6.indikatorji 39oooo	2.79o,ooo.- 97636	695.715.-	25,o
7.čepi "MOL" 5o3ooo	1.253.410.- -	139.700.-	lo,5
8.gumb za kr.s. 53ooo	318,ooo.- 31128	185.773.-	58,o
9.sesalna cev	I8000	145,8oo.- 7o4o	56.821.-	39,3
lo.drsne letve loooo	7o,ooo,- 8646	65.117,-	93,o
11.pokrov varov.40000	28.000,- 3935o	27.545.-	98,o
12.razno	5o.eoo.- 3935o	9o.777.-	-
SKUPAJ	8.77o.433,oo	3.310.755.-	37,8
a surovinami predvsem z bakreno lak žico bolj Se kvalitete. Tudi kupci so postali zahtevnejši,ker hočejo imeti elektromagnete v vseh mogočih izvedbah in kvalitetah,izto-časno pa zahtevajo zelo kratke dobavne roke. Takšna situacija pa postavlja, v neugoden položaj proizvodnjo,ker se morajo posluževati uskočnih serij, ki povzročajo drobljenje proizvodnje. Naj navedem Se podatek,da smo v celem lanskem letu proizvedli in prodali 1644 kosov elektromagnetov,letos pa v 6 mesecih 129o kosov.
Vibratorji: naročenih vibratorjev je bilo v prvem polletju 45,izdelan ih pa 42. Razlika ni velika. Seveda pa v številki 45 niso všteti vibratorji,ki so bili naročeni proti koncu lanskega leta,odposlani pa v začetku letošnjega leta. Razlika bi bila v tem primeru nekoliko večja. Pri vibratorjih je doati bolj neprijeten podatek,da so v polletnem bruto dohodku podjetja udeleženi samo s slabimi 6/j,dočim so hidravlične komponente udeležene s 23/,,indikatorji z 21$6 itd.
Indikatorji: imajo v letošnjem planu najmočnejšo vrednostno postavko,zato bo borba za dosego le-te dokaj težka. 28o starih miljonov ujeti s prodajo indikatorjev ne bo lahko nredvsem zato,ker obstajajo zelo velike težave pri preskrbi s surovinami in polizdelki.
Žarnic ni in ni dovolj,poleg tega pa se zgodi,da se po naši nerodnosti zatakne tudi pri drugih sestavnih delih. Prodaja tega artikla je stekla šele v mesecu maju,v mesecu juniju pa je povpraševanje že preraslo našo ponudbo in konec junija nismo mogli izdobaviti 25 ooo kosov raznih indikatorjev.
Ta številka pa se vsak dan veča tako da je 23.8.72 dosegla Se šest mestno število.	«	,
V začetku leta so oteževali prodajo indikatorjev zvezni prfed-pisi in pa naše nove cene,zato je tudi padec, pri doseganju plana za 25/ nekje upravičen.
Poleg tega pa. je vrednostna slika indikatorjev ob polletju! dokaj zanimiva,saj smo lani v celem letu prodali za 64 nlljdr-iiov starih dinar jev,letos pa v 6 mesecih za 69 miljonov s.din.
K temu so brez dvoma pripomogle nove cene indikatorjev. Seveda
pa nas ti ugodni podatki ne j smejo zavajati in moramo stremeti za dosego plana.
Valjasti zatiči: pri tem artiklu nam je trg obrnil hrbet. Na naše številne ponudbe,ki smo jih razposlali po državi in tudi.iz države,se do danes ni nihče javil,ki bi bil pripravljen kupovati te izdelke. Obstaja domneva,da smo predimenzionirali potrebe jugoslovanskega trga po tem artiklu. Ocenjeno je bilo,da je letna potrošnja zatičev v Jugoslaviji 1 ooo ooo.kosov,vendar žal že letos opažamo,da je ta številka precej manjša. Zanimivo je,da so tudi nekateri drugi jugoslovanski proizvaj ~ilci za-tičev na istem kot mi. Poleg , vsega tega pa je tu še močno prisoten uvoz zatičev,kar vsem jugoslovanskim proizvajalcem zmanjšuje možnosti prodaje na domačem trgu. Na je smola še večja,nam tudi kvaliteta zatičev od časa do časa ponagaja,saj dobimo precej zatičev vrnjenih.
Upam,da sem podal odgovor na vprašanje,ki ga zastavlja naslov. S strani prodaje lahko damo garancijo,da bomo planirane količine naših izdelkov prodali,izjema bodo samo zatiči zaradi že omenjenega .
Torej letni plan,zmanjšan za vrednost zatičev,mora biti
dosežen.
. .	Kopač Jože
3LEKTIiGMAGN.iT
I,
OftISK HAITOV -;RSK GA ti JHA
, Mednarodni esejem "Hannover 72" spada med največje sejmo tehnike na svetu. V letošnjem e tu v aprilu sva ga obiskala e tovarišem direktorjem, -v. Vušal bom na kratko opisati»kar sva videla.
Uvodoma bi 'povedal,da celotna površina sejma 7 zemn prostor kot je približno ol f.lrovske Votline. Ha njem je nameščeno preko ?.o velikih razstavnih objektov. Jasno je,da bi za podrobnejši ogled sejma potrebovali veliko časa,zato smo sl ogledali predvsem tiste proizvajalce ,ki se ukvarjajo s podobnim proizvajalnim programom kakršen ;ie naž. Na področju e-1ementov za avtomatizacijo je bil opazen skok predvsem na
. elektroniki. Ta gre predvsem od raznih kontrolnih in merilnih naprav pa vse do malih elektronskih naprav za vgraditev na naše izdelke kot na primer hitra regulacija elek k^omame-tov, Nasledila sva veliko Izdelovalcev elektromagnetov in elektromagnetnih ventilov (približno 2o) z zelo bogatim izborom. Vendar lahko trd im,da ta asortiman bazira pravzaprav na nekaj osnovnih,tudi nam poznanih tipih,ki se potem glede na uporabo dopolnjujejo s prigraje-nimi elementi. To nam samo potrjuje,da so tudi nage vrste ■ll ,f!H,MT in M Z nravilno izbrane in da bomo v bodoče poleg o-svojitve novih osnov morali tudi tako širiti asortiman. Kaže pa se tudi hiter prodor plastike in plastičnih delov pri proizvodnji elektromagnetov. Na šta-ndu MAGNKT' S01RILTZ sva imela s tovarišem direktorjem razgovore o možnosti sodelovanja,ki pa so še v teku.
Vsekakor pa bomo morali na področju elektromagnetov napraviti kvalitativni skok,če nočemoj
- 3 -
zaostajati za tujimi proizvajalci.
Ha področju vibrotennike je bilo opaziti nekaj manj proizvajalcev s približno intim izborom osnovnih grup kot, pri nas. Izstopali pa so namenski vibratorji za prsebne tehnološke operacije (za pnevmatski vijačnih,por. -trna vodilo in sar-žerji,dodelile! itd.
V razvoju delajo predvsem,če sklepam po prikazanem, na nas-ednjih nodročjih:
1.	zmanjšati vpliv nasipne teže kosov na enakomernost transporta, kar imajo že selo rešeno,
2.	zmanjšati šum pri transportu,
3.izkanje optimalnih regulacij 4.nocenitev izdelave.
Iz tega sledi,da je tudi naš razvoj na pravilni poti,saj i-ma zastavljene iste cilje. Ma splošno pa bi lahko trdil,da v povprečju naši vibratorji ne zaostajajo za inozemskimi izvedbami.
Kot samostojna izložba Je celotni asortiman hidravličnih komponent bil razstavljen pri firmi ''Rex Roth" medtem ko imajo ostali proizvajalci svoje komponente že vgrajene v sklope. Iz tega izhaja,da moramo tudi mi težiti za tem,da bomo izdelovali kompletne sklope,ki 30 kombinacija raznih elementov od električnih pa do hidravličnih. l’o funkciji združujejo torej več sistemov in so avtomati v malem(predvsem na področju težke hidravlike).
Cd ostalih izdelkov sva si o-gledala Se razstavo gonil in pogonov,delovne in pogonske s-troje za predelavo plastičnih mas. Če Izvzamem njihovo velikost ter stopnjo avtomatizacije,so v bistvu to nam dobro poznani sistemi,ki imajo vgrajenih veliko elementov,ki jih imamo ral v našem proizvodnjam ,Programu.	i
Upam,da sem uspel podati kratko poročilo o "Hannover 72" in tudi nekaj svojih misli in zapaž nj. Vsekakor pa bo nujno tudi v bodoče obiskovati take mednarodne razstave,ker bomo le .tako lahko stalno spremljali razvoj tehnike in obenem imeli smernice za naš .azvoj.
Beovič Anton
KAJ HAM lOKUJAJO ilHOVdKI GOZDOVI
ljudje smo sedaj navajeni,da če kaj potrebujemo,gremo pač v trgovino in kupimo,pa naj gre za živila ali za kaj dru-gega.
i er ne prebivamo sredi kake mestne betonske džungle,st lahko marskikdaj pomagamo s sadeži,ki nam jih ponuja narava. Ker smo ravno v sezoni gob,bi vam rada opisala, katere užitne gobe sem nabrala v okoliških gozdovih.
Jurček je goba,ki jo vsak pozna in ji tudi najbolj zaupa,zato le-teh ne iščem, ker jih ni ali jih poberejo pred menoj že drugi.
Na področju Vrsnika je v tem času vse polno ježev,ki so užitne gobe in zelo dobre za rižoto. To so rumene - gomoljem podobne gobe,ki imajo do 2o cm dolge klobuke in nizke bete. Na spodnji strani klobuka imajo bodice,ki se morajo pri pripravi gob odstraniti . -1 o bodicah so dobile tudi ime ježi.
Od julija dalje sem nabirala tudi golobice ali sivke,ki jih je več vrst in so po okusu boljše kot jurči. So vsestransko uporabne,najbolj še pa so pripravljene tako,kot se pripravi naravni zrezek. Rasejo pa po vseh gričih v iokolici lirov,
1 Pr. - fc ^ - <; m
lili	v,. —-—	„ *•***“
L.!_'a-
gJUi

, »
Silili
WCHSHStP»Uit
I V senožetih za Žirkom sera j. j našla v travi polno troben-i tara podobnih gob,ki imajo o-I ranSne dolge votle bete in rjave do črne klobuke. Iravi se jim Solte trobente in so odlične vložene v kisu. Tudi orjaški dežniki,ki rasejo v ;travi na senožetih so odlične gobe,pripravijene kot panirani zrezek. So zelo prijetnega vonja in okusa. Tudi maslenke ali turki so užitne gobe,vendar maslenke niso preveč oku-t-;sne,turki pa imajo to napako, j da takoj počrnijo in potem ne vzbujajo preveč teka,pa tudi zaupanja ne,sicer pa po kvaliteti ne zaostajajo za jurčki, iDrugih užitnih gob na Žirov-
,kala. Vsako gobo pa pokusim iti če ima prijeten okus (po moki' ali mandeljnih) in prijeten vonj,je sigurno užitna,če pa ;
Iima pekoč okus,pa jo zavržem! Do sedaj se mi še ni kaj zgodilo in upam,da bom gobarstvo igojila tudi v naprej.
;	■	j
Kavčič Anka
. J HOBI.: .VI ORG AH 121 RAN J A DPI US-! Tv V IM ODDIHA HA MORJU
Sedaj,ko so letni dopusti več ali manj za nami se mi zdi,da je treba napisati tudi nekaj o organizaciji dopustov in oddihov na morju.
T.etos smo se za dopust pravo- ' časno pripravili. Dne 8.5.1972 je imela sindikalna organiza-cija oziroma odbor "Kladivarja" sestanek,pri katerem je bil navzoč tudi predsednik 0S3 Škofja Loka tovariš Jože Stano’nik, Med drugim smo takrat razpravljali tudi o oddihu na morju. Tovariš Stanonik nam je obljubil in pozneje tudi poslal proste termine in cenik za letovanje v Strunjanu,kjer ima Zvej-za sindikatov Slovenije počit-1
- 4 -
' niški dom,hišice in rezervirajte privatne kapacitete.
!Gena polnega pensiona znaša dnevno za odrasle 42,- din,za; otroke pa 35,oo din (do 4.leta starosti otroka). Ta cena velja za hišice in dom. Bivanje v privatnih (rezerviranih) stanovanjih pa je nekoliko višja! in sicer 51.- din za odrasle
in 42.-din za otroke.
I
jObčinski sindikalni svet nam je nudil tudi proste kapacitete na Rabu,vendar je bila cena polnega pensiona nekoliko viola ( 6o,- din za odrasle in 5o,- din za otroke.)
Turistična agencija "Inex-Slav-nik" nam je poslala ponudbe za letovanje v Kaštelih pri Splitu ,11 nkarski, Kovin ju, Poreču in Umagu. Zaradi previsokih cen j(tudi do 92.- din dnevno za j polni pension) SO "Kladivar" j ni dobil prijav.
v	1	. | ,
plani našega kolektiva so se bdločili predvsem za počitnice
V	Strunjanu,kjer je bil polni pension najcenejši. Hekaj jih je letovalo v hišicah,ostali
pa so bivali v privatnih stanovanj ih,hranili pa so se v Sindikalnem domu Strunjan. 3 hrano, prenočiščem in zabavo so bi7 ii zelo zadovoljni,mnenja pa so,da je cena za otroke previsoka. Istega mnenja je tudi sindikalni odbor,zato bo poskušal do prihodnje sezone za otroke izposlovati nižje cene.
V	juniju,juliju in avgustu je v Strunjanu letos letovalo 16 članov našega kolektiva in njihovi svojci. Ta številka se mi zdi
še zmeraj premajhna in mislim, da je glavni vzrok za tako stanje kolektivni dopust. Ravno med kolektivnim dopustom v Strunjanu nismo dobili prostora,k^r je bilo tiste dni vse zasedeno. Drugi vzrok pa je tudi prepozno j izplačan regres.
Upam,da bomo te Pomanjkljivosti do ■prihodnje sezone uredili in j bo odziv za oddihna morju večji, Irimožič Janez. •
HA DPI US TU
i	_	|
Bližal se je čas dopusta. | Kam? smo se spraševali. Če \ si samo doma,nič ne veš,da I je dopust.lepo hi bilo iti na morje,vendar je bilo že precej pozno.Upanja pa ki jut) !temu nisem izgubila. Vprašala sem predsednika našega sindikata,če bi mogoče le bi-• |lo še kaj prostora v Strunjanu. Vprašal je na občinski sindikalni svet in res dobil dve privatni sobi za čas od 6,- |
13. 8.letos.
Gena je bila nekoliko višja kot v počitniških hišicah,pa nič zato,saj gremo na dopusti. Zbrali smo se štirje oziroma šest,ko sta bila tudi dva malčka zraven.
"Gremo" smo rekli in komaj čakali tistega dne. V nedeljo zjutraj smo odrinili,nekaj z avtobusom ,nekaj s fičkom.pa Se nam je še na poti nekaj zataknilo tako,da nismo pri-; Šli najboljše volje na mesto! lliša,kjer smo imeli rezervi-! rani sobi,je bila ravno za hribčkom in od tam se morje j Sploh ni videlo. Jaz sem vprašala,kje se bomo kopali,saj morja ni nič videti,pa so me brž potolažili,da ni daleč <)o plaže - kakih lo minut,pa je bilo res še malo dlje.
To kosilu smo se šli brž ko- I pat,da ne bi.kaj zamudili,pa i prvi dan nismo imeli sreče.
Eden je iz vode prinesel polno nogo ježevih bodic,drugi je prišel obrezan od kamenja j tako,da smo plažo kmalu zapustili rekoč,pojdimo,bo pa jutri bolje. Tridemojda bi -.e	:
lepo sprostili in naspali,so nas pa vse stlačili v eno sobo, ker so dobili nenapovedane goste za en večer. Dan se je končal bolj čemerno.
Čeprav prvi dan ni bilo najboljše, je bilo. pa potem vsak,
dan lepše. Vreme je bilo odlično,hrana dobra In dovolj je je bilo,pa tudi plažo snuj Izbrali lepšo. Imeli smo sei res lepo.
Včasih se nam je posrečilo narediti kakšno neumno,da smo' se potem sami sebi sme-, jall. Opisala bom samo en dogodek.
Bill smo že nekaj dni tam in radi bi poslali domov pozdrave. Rekli so,da je trafika blizu in da je tam polno razglednic,. Tako smo šle iskat trafiko. Videle smo hišico,ki se nam je zdelo, da ne more biti drugega kot trafika,v resnici pa je bila vikend hišica nekega Nemca.
Brez skrbi pogledam noter kakšna je kaj zaloga 'z razglednicami,pa zagledam dva, ko sta nemoteno malicala sedeč vsak na svoji postelji.
Kot je moja navada,se zasmejem na glas in jo odkurim ven, drugi dve v hihitanju za menoj. Zdele smo se jima pa tako zabavne,da sta odložila svoj obrok ln šla gledat za nami. Nič zato,smo rekle,saj.sme na dopustu.
Kakšnih hrupnih zabav pa tam ni bilo,pa jih tudi nismo preveč pogrešali. Pogrešali pa smo televizijo in čudno se nam je zdelo,da je ni.
Ker smo imeli precej daleč do plaže,smo se kopali samo dopoldne,popoldne pa smo se malo sprehajali In gledali tamkajšnjo okolico. Večere smo si krajšali z dobrim črnim vinom,ki smo ga dobili i kar doma. Ogledali smo si tudi "Transturistov" počitniški dom in dom ljubljanske banke in videli,da je vse bolj razkošno in veliko lepše kot pri domu OSS Škofja loka.
Teden nam je vse prehitro minil in morali smo se posloviti. Prav tako kot tja,smo se' Vračali nazaj.
- 5' -
Bolj ko smo se bližali domu,lep-še se nam je zdelo 'in rekli smo si med seboj - lepo je iti, še lepše je priti nazaj.
Bogataj Vida
SINDIKAT,NO PRVENSTVO V KOŠARKI
Ker je bilo lansko leto za sindikalno prvenstvo veliko zanimanje,se je KK Kladivar odločil,da postane prvenstvo tradicionalno. Pokroviteljstvo po materialni plati je prevzel sindikat "Alpine",izkazali pa so s.e tudi ostali,ki so podprli svoje ekipe, da bi preprečili preveliko sušo. Tudi letos so sodelovale štiri ekipe,razlika je bila le v tem, da je za ostale igralce pokroviteljstvo prevzela Krajevna skupnost,medtem ko je bil njihov mentor Esad Biljall.
Favorit za prvo mesto je bila ekipa Alpine,ki ima v svojih vrstah jedro mladinske ekipe KK Kladivar in tudi več izkušenih igralcev. Sindikalna e~ kipa Kladivarja,ki je lansko leto zasedla drugo mesto,je bila letos v dosti težjem položaju. Kvaliteta ekip je bila letos vsekakor boljša kot lani,poleg tega pa Imamo še dva standardna igralca v JI,A. Realno gledano smo računali na tretje mesto. Vendar smo po treh treningih in potem,ko smo videli tudi trening ekipe Osnovne šole morali priznati,da ho zadnje mesto za nas kar rezervirano. No, našim nasprotnikom tega vsekakor nismo pokazali in smo jim obljubljali velika presenečenja. Tako se nas je prijelo novo Ime |"kanon futer".
Prvenstvo je potekalo po turnirskem sistemu,torej je igral vsak z vsakim. V petek popoldne sta najprej igrali ekipi Alpine in Krajevne skupnosti. Alpina je gladko izgubila z 18 točkami. I jZelo močna ekipa Krajevne sku -
pnosti z obema Gantarjema pa je že na prvi tekmi pokazala, da je prvo mesto rezervirano zanje.
V	drugi tekmi med. ekipo našega podjetja in osnovno šolo pa so bile možnosti za zmago enake. Velika ovira za naše igralce je predstavljalo deževno vreme,saj je bila žoga za nevajene roke dostikrat preveč živa. S počasno in precizno igro smo si vseeno nabrali lepo prednost v prvem polčasu. V drugem polčasu se je ekipa Osnovne šole razigrala ln naša prednost je.vidno kopnela; Nevaren položaj' sta rešila Mihevc s svojimi "amerikanskimi" zadetki in štipendist Gantar,ki je loo'/» točno izvajal kazenske mete. Ko je tik pred koncem Krvina odvzel žogo na sredini terena,naša zmaga s 6 točkami ni bil-' več vprašanje . Tako smo dobili prve točke.
V	soboto je zopet deževalo,kar je seveda vplivalo na kvaliteto iger. Že v prvi tekmi nam je veliko presenečenje pripravila ekipa Osnovne šole,ki je v izredni tekmi gladko premagala ekipo Alpine. V drugi tekmi
pa nas je gladko premagala ekipa Krajevne skupnosti in spet so se slišali glasovi,da bomo topovska hrana. To pa nam ni vzelo morale ,zato smo se Izgovarjali,da se "šparamo" za Alpino.
Popoldansko tekmo z Alpino smo spet igrali v kislem vremenu ln tudi razpoloženje je bilo temu primerno. Vendar smo bili z vsako minuto igre bolje razpoloženi,saj je igra potekala po načrtu z majhno.vendar našo prednostjo. Krvina je vstrajno polnil koš,poleg te-j ga pa je bila tudi večina odbitih žog njegovih. V povprečju precej višja ekipa Alpine nikakor ni uspela spremeniti to--„ka igre,ki je vodil v poraz.
- 6 -
S stalnim vodstvom in pametno igro vseh igralcev v zadnjih minutah nam je.prednost’ 6 točk uspelo obdržati do zaključnega i piska. S tem smo si zagotovili Se drugo zmago, jV zadnji tekmi se je osnovna !šola močno upirala ekipi Kra-Ijevne skupnosti,vendar je od-;lični T.Gantar poskrbel za mo-i-čno zmago. Tako je bila Osnov-r na šola na tretjem,Alpina pa j na četrtem'mestu.
Na koncu naj povem,da so bile vse tekme na zadovoljivem, kvalitetnem nivoju in so privabile dosti gledalcev. Žal jo bilo med njimi malo znanih obrazov iz Kladivarja. Vsem Igralcem .moramo izreči priznar).-je za resnost,ki so jo pokazali in samo' žal nam je lahko,da se na igrišču srečamo le ob tej priliki. Sindikatu se zahvalju-jemo za pomoč,'obenem pa moramo dati priznanje tovarišu Janezu Primožiču,ki je bil edini sin-r jdikalist.ki se je pojavil na zaključku prvenstva na igrišču« ;Pri "Županu, smo s krajšo zakug-3co poravnali medsebojne spore z igrišča,pozabili na udarce in bili enotnega mnenja,da se drugo leto spet srečamo. Na konci poglejmo še tabelo zadetkov, ki so jih igralci dosegli na
ZLOGOVNICA
i	!
! bo - bus -cca - coi - ki - ki - ki - ko - lej - li - li - o | put - ri - tel - tro
Iz gornjih zlogov sestavi pet besed,ki jih zahtevajo spodnji opisi in jih vpiši v desni del lika. Od besed v posameznih vrstah vpiši v stolpce na levi zaporedoma od leve proti desni črke,ki jih zahtevajo številke v oklepaju.
Bogataj Miha
Brano navpično v stolpcih dobite začetek narodne pesmi 1.orešek (1,3,2,7)
B.italjanski pisatelj.mojster novele.Giovanni (1313-1375)
3.	pravljična dežela,ki jo je opisoval v svoji knjigi angl. pisatelj Jonathan SVVift (1,5,7,3,)
4.	posoda za kuhanje (1,5,2,4,)
5.	vozilo v mestnem prometu (2,6,4,1)
*^*=======:=:r::==:==r:=:==:==:==:==:=:=:=:==:=::s=r===:==:=::==:============:====:::::::5
Kadrovske novice
treh tekmah.		zaposlili: Malovrh Iranc,
Krvina......54	.	Trojar Janez
Mihevc	28	■	Pivk Fršnc
Bogataj M...17		Kosmač Janko
Bogataj J...16		! 1 '	Mlinar (Jože
Erznožnik.,.14		Trček Štefan
Gantar	13		Kržišnik Bojan
Mlinar.......5		Temelj Franc
„		Šubic Jože
Časopis ureja uredniški odbor v sestavi: Pivk Stane, Jesenko Niko,Kavčič Anka, Glavni urednik je Mole Vanjo, odgovorni urednik:Kopač Jože.,
■Naklada loo izvodov
Tisk: Tiskarna Hafner Feliksa,Mestni trg 3o,Škofja loka
Našo delovno organizacijo so zapustili: Furlan Ciril in
Lidija,; Mohorič Stanko ter Vukobratovič Vlado.
Podobnik Vinko je odšel v JLA.