Tečaj XVII. gospodarske, obertnišk arodne Izhaj aj o vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr pošiljane po pošti pa za celo ieto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za ćetert leta 1 fl za cetert leta 90 kr kr. nov. dn Ljubljani v sredo 16. februarja 1850 Odperto pisemce všem, ki imajo v ljubljanski liranilnici kaj dnarja sprav- Ijenega ali ga se le liocejo spraviti. Slisali smo, da je přetečeni mesec po kmetih se hrup zagnal, da je ljubljanska hranilnica (Sparkasse) o kli ca ti pripoveduje; zlagano je vse in zgolj le sleparstvo. Hranilnica rada jemlje prihranjene dnarje v varstvo, ker je namen nje, da je pomoćnica ljudém ; pa ji tudi žal ni, ce kdo dnar nazaj vzame, ker ji potem saj ni skerbeti, da bi ga varno kam naložila. dala y utegnil naj vsak svoj dnar nazaj vzame ob njega priti. . y v ce ne y bi pozneje Da je vse to gerda laž, je vsak pameten člověk že Priporočilo sam lahko uganil, ker od takega o k 1 i c a ni bilo n i k d a i ali papeževe repice aíi zemeljskih lirušic. pod nikjer nič brati; tudi „Novice" bi ga bile gotovo na znanje dale. Predsednik naše gospodarske družbe gospod Ter pi ne so nam te dni pisali,'da bodo proti koncu prihod- trosil Le kak hudoben clovek je to laž nalaš med ljudi za- "jega mesca susca vec mernikov papezeve repice J ** . ... . V . ... 1. _ . . . y ktera je pa šla potem ko střela iz ust do ust. Ali v pisarnico krnetijske družbe dali, da si je družbeniki ne pa je morebiti cela taka kompanija sleparjev y ki so to laž koliko za poskušnjo brez plačila vzamejo, ker je go skovali in po različnih potih po deželi poslali, češ, da bojo spodarjem, ko jim je spomlad že pica za govejo živino in presiće posla, za tega voljo velika dobrotnica, ker je dobra pica in čez zimo na njivi ostane, da spomladi, kadar še trave in druge zelene klaje ni, ni nič druzega treba, kakor le iz zemlje je izkopati in živini pokladati. Častiti gospod predsednik so v časniku dunajské krnetijske ljudje Ijene, y ki i m a j o že kakoršne goldinarje v hranilnici sprav se prestrašili, berž po nje leteli in jih potem njim posodili in nikoli već nazaj ne dobili; druge pa drugam (njim) po so hotli ostrašiti, da bi svoj dnar raje sodili kakor ga hranilnici izročili. Naj že je kakor koli, laž je bila gotovo le iz hudob-nega namena po deželi zatrošena. Da so pa nekteri to laž res v e r j e 1 i, se je očitno vidilo iz tega, da od Svečnice do 7. svečana je bilo v hranilnico 10,249 gold, položenih v z e t i h družbe vnovič brali veliko hvalo podzemeljskih hrušic, in y 13,647 S y old., pa nazaj in ker so vsi přivřeli v 2 dneh po omenjenih ceravno te podzemeljce niso bela vrana v nasih dezelah (tako, na priliko, smo vidili v Mengšu veliko njivo z laško repico zasajenol, bi utegnilo vendar le dobro biti, ako bi se ta dobra živinska pica bolj razširila. Zato je gosp. f erpinc hočejo našim gospodarjem nekoliko darovati, 13,647 gold., se lahko vé, kakošen hrup je oplašenimi oveami. mogel biti med da J° 8adU°- Se vé, da naša hranilnica, ktera na tako terdnih nogah stoji, da se nobenega viharja ne boji y V ce bi V se toliko dnarja mogla pri ti priči nazaj dati, se je le čudila, kakošen par-kelj da je tako splašil lahkoverneže! Plaćala je vsem, ki so hotli, in V se veliko veliko drugim bi bila njih dnar lahko Ob enem pa, ko razglasimo ta blagi namen castitega našega gosp. predsednika, priveržemo tištim našim gospodarjem, kterim ta sad ni dovelj znan, nekoliko podučnih verstic, čeravno so „Novice" v poprejšnih tečajih že veckrat o njem pisale in ga priporočale. Papeževa repica, laška repica, podzemeljska odrajtala, ker konec tistega tedna (7. svečana) je imela hrušic a, gomoljasta sončnica (Erdbirne, Erdarti 73,360 gold, gotovega dnarja v kasi. Kdor hranilnici (Sparkassi) svojo premoženje izroči, ga schocke, Topinambur, knollige Sonnenblume") so različne imena tega sadu, kteri je menda iz Laškega ali iz pape Izroči ne le bogatemu, temuč tudi dobrému gospo- ževih dežel v naše dežele n e k d a j přišel, pa ga je krompir dar ju, ker ona ima blizo 2 milijona premoženja, in vse, zato spodrinil, ker je krompir dobra človeška in živinska kar se ji izroči y izposoja le varno, in rekli bi y V se skor jed, laška repica pa je le bolj za živino kakor za ljudi. Će preveč varno, ker kdor hoče od nje kaj na pósodo krompir tii in tam imenujejo podzemeljske jabelka. dobil i, mora, kakor pravimo, res ^sin dobrih starsev^ biti; se more papeževa repica res podzemeljska hrusica kdor ne more do zobea zagotoviti, kar želi na pósodo imenovati, ker je sad h ruši cam podoben. Pa tudi ime dobiti, ne dobi nič. gomoljasta sončnica ali go m olj a s ta sončna r ož a je dobro, ker sad ta je po svojem cvet u sončni roži Ves strah, da bi pri nji naloženi dnarji ne bili dobro naloženi, je tedaj prazen, neumen strah; ona se ne boji, zeló podoben. če tudi kursi papirnatega dnarja padajo, ker vse to je nic ne dotikuje. V hvalo tega sadii se more šteti p e r v i č : da je z vsako, še tako pešeno zemljo zadovoljin; drugič: da Ljubljanska hranilnica že od nekdaj slovi kot ter dna ga mraz ne prevzame tako kakor krompir, zato more dnarnica, in kar so gosp. Slaker nje predstojnik, gospo brez vse škode celo zimo v zemlji na njivi ostati y tedaj dari na vsako stran se bolje. In ce pomislimo y da leto ga ni treba po hramih spravljati, ampak ravno takrat, ko in dan še čez 100,000 gld. činža odrajta svojim deležnikom, je že krompir in repa pošla. ga. vzeti iz zemlje; tretjic ki imajo pri nji dnar shranjen, moremo tudi reči y da je dobrotnica deželi in zlasti tištim, ki imajo svoj prihranjeni duar pri nji spravljen. Ne verjemile tedej nobenemn, kdor vam kaj druzega tudi perje in stébla papeževe repice so dobra zivinska klaj a. To so velike prednosti papeževe repice za živinsko klajo. i 50 Hekli smo, da papeževa repica je z vsaki m krajem omislili: Mart C aj h v T re b o vij a h (Trifail) na in z vsako z-emljo zadovoljna, vendar se bolje obnaša v Štajarskem rojen, je omenjene gorkih iz dr org naredil. mlad mož y ki krajih, kakor v merzlih in osojnih. ima na Polzeiah (Heilenstein) blizo Braslavč svojo ume- vec let na ravno tišti njivi ostane, ker talno delavnico. Njego in korenin, ki so nevidomá v zemlji ostale, ravno zato in k priđu iznovega rá^te; ňi tedaj ž njo veliko delà. Njiva se ji ka- glasiti. Martin naš je ime je res še malo znano pa orgljarstva ga iz serca želimo raz-imenitnega in deleč po svetu kor krompirju za sajenje pripravi. Ce jo more gospodar slovečega orgljarske mojstra A loj Her b ig m ) pognojiti, mu gnoj z obilnišim pridelkom dobro poverne; iz Tiroljskega, ki zdaj na Dunaji stanuje. Her bi g će ji pa tudi ne pognoji, mu vendar donese več dobička svojih pismih od 16. malega serpana 1848 in od v 15. vélikeg za živinsko pičo kakor vsak drug sad namesto nje vsajen. serpana 1854 iz Celja sledeće piše: ,,Martin Cajh Sadi naj se papeževa repica ravno tako kakor krompir, je pri meni 6 let v učil in izuči! ; drugih se 6 let je bil pri meni le enmalo bolj saksebi; le v tem je razlocek, da jo za pomagača in moja desna roka; z dobro vestjo in po moraš že pozno v jeseni v zemljo spraviti. Ko je začela pravici ga morem vsem kaliti, se povleče, pozneje pa enkrat ali dvakrat okoplje. potrebujejo priporočiti, ki njegovih del in znanstev — ne le samo za kmete na Štajarskem, temuc Ker papeževa repica plitvo pod zemljo leží, se ne sme tudi mestom druzih dežel; on je popolnoma izurjen iu do- debelo osipati. gnan človek, za vse takošne reci, ktere ijarsko umetnost Perje in stébla so za živino dobre, kadar začne perje zadevaj u v jeseni rumen kasto prihajati; repico pa jcmlji še íe konec zime iz zemlje, ker v hramih ali jamah se ne vredno, po ohrani tako dobra kakor na njivi, kjer ji tudi zimska zmer- umetnika! Naj ljube „Novice", ki rade hvalijo kar je hvale vseh sloveuskrh okrajnah razglasijo ime mlađega J. S zljina ne skoduie. . v Pridelk je skor tolikšen kakor krompirjev, včasih še obilniši ; v rajtcngo pa moraš vzeti tudi perje in stébla, kterih čez pridelk repice na oralu zemlje dobiš še 25 O groniski sekiri imenovani: „Taran balta-sekira.4* Preiskave na polji slovanské archaiologije. do 30 centov. Kar se tiče tečnosti papeževe repice, so skušnje pokazale, da 100 funtov te repice toliko záleže živini kakor 34 funtov sená. ! Odgovor na vprašanje zastran dernuljevega ali ričkovega olja V I t zelj Gosp. Križnogorski so v poslednjem listu „Novic" ) razodeli: naj bi se prav na drobno povedalo, kako z ričkovim ali dernuljevim semenom (Leindottersamen) ravnati . da bode olje dobro. Vem, da bojo gosp. Dul govorili, ker se hvala £ V ze 1er na to vprašanje tudi odveć let s tem semenom pečajo in jim da so ta koristili sad po Doleuskem že precej razširili; tudi so lepo in dobro ričkovo olje pred dvema re letoma v dunajsk t poslali Ker pa je, kakor so častiti gospod Križnogorski unidan povedali, velika težava z našimi kmećkirni oljarji, da bi napravili dobro olje, naj je tudi meni dopušeno to ponoviti, kar so gosp. grof Franc Ks. A u ers p že v yy Novicah" letošnji nemški pratiki naše kmetijske družbe da naše oljarske fabrike rekli, ričkovo seme kupuj ej d in p dob c e n i in da tedaj vsak, kdor je rička ali dernulj přidělal, berž gotovega dnarja za-nje skupi, ako ga v ktero fabriko prodá. Le v teh fabrikahse na de- belo po umetnem ravnanj z mašinami tako olje naredi Spisal Davorin Tersteojak. (Dalje). . i rt . y j.[ ^ v Kakošen bog pa je tedaj bil Cart, Cert? Najprej moramo izsledovati pervotni pomen besede ar , . C e r t. Korenika ni in ta pomenjuje v sanskritu scindere. Iz te korenike so se v sanskritu druga kakor ka rt, rodile razlicne poznamovanja za orodja na primer: karn- lat. cul ter, plug, slov. tanikâ, Messer, nož, kartarî, kartrî noz škarje, karntala, karntatra, Pflug, č e r ta I o. Tudi v litevščini se najde: kartoju, pflugen, plužiti, verkla. otika. karto kle, die Reude am Pílug, V slovanščini imamo kratiti truncare, abscindere, odsekati, čerta ti incidere iz karta, die Furche, brazda, ćertalo iz kartalo y metatetiški za karti ti čerta das y y Pílugmesser, Pílugschneide. rčeni Pictet i se prav rece: yy Es stammt aus der Wurzel kart auch der Name des Maulwurfs als grabendes, pfliigendes Thiera staro- , ruski po metatesi krot iz kort, polsk. kret bulg. k' r't po prestavi iz kert, česk. krt, ilirsk. kart, slov. krtr po Pohorji se pa čuje čista pervotna oblika: kart, primeri še litevski Neviod koroških kamnih Svetved), V v v Cedrak. Cadran, V Kod nensium Summus" ako se ima SVMM kot SVMMVS brati. Sp Vendar še Chart K se zna tudi iz korenike k Kurtel tako tudi Cult< S a b o t, S ne K a r t e u T in Kurt g i m a i Kartel créare y machen. schaffen peljevati, in tedaj Kart po Kartar, der Pfluger. Kurt se piše Aj d n i k ethnicus. kakor Krak menjuje creans, faciëns, producens, ktero ime je tudi za veli Kačnik#) in Mik i'4 A \ '!> 1 po domaće pa spet Ajdnik Na P prikladno, kteri se tudi veli Perk Pard nj der ringsum Erzengende Besedo kart, metatiski krat krat, dvakrat, to je, ein s n se imamo v numeral. h e n d y cr lej Bopp Dolenskem ne ravno preveč dalec od nekdanj duna pa je obcina Kar te lovo. (Konec sledí.) N yy Vergl. Gram." II. B. I. Hâlfte, str. 100) Al kako dobi P Kart Čart priime yy i n t y ktero najdemo v persiškem basenstvu kot priimek l © božanstva Mithra pîter Bogovi nebes Ind D i va s p a t Zeus Ju y Thunar y Thor y Perun so po veri rodov se vojskovali z lik y indogermanskih al zmiraj so bili njih potne Prija/m dopisi do strica Bercka Verbovcu. >; VII. Pismo. Dragana v Dragi stric! d vi ad zato jim je tudi pristalo ime tako se Indra veli Džajaram n t Po presercnem poslovu od staroteržkega gosp. laj mošt ra Siegesfreund P ma g vseh gerškolatinski Z skem Perunu SVMMANVS Carta.*) je ojsk5), tako tudi nordiški Thor Jupiter. Ravno to velja o slov Perkunu. Vendar tudi berilo SVMM prikladno za Peruna — Karta in sino se podali v Lož. Lož (LaasJ je najmanjše kranjsko mestice, tudi ima najmanjega korešpondenta „Novic". Bogme! res zanimivje ta časopis kakor noben drug. V njega pišejo visokoblagoslovljene škofje roke, drugi višji duhov niki, učeniki na vseučelišnih stolicah, tergovci, bogati kme tovavci in revni kmetiči, kterim so plužne priročja napravile kervave žule; pestujejo ga kovači, tesarji in kolarji, in tako tudi Lož dá svoj kontingent v malem možaku, al p r i d n e m domoljubu. Ko smo v Lož stopili, je vse iz hišic stopilo na terg. Summanus je bil po veri starih Rimljanov no čni Ju „blitzewerfender Nachtsrott, Gott des nâchtlichen Him piter melsu 6) in to je tudi bil Perun groma in bliska. Kart Cart bog enači Pozneje so Summana enacili s Plutonom, kteri se bogom podzemeljskega sveta. kar nam je pričalo, da ravno pogostoma v to mestice ptuji z gerškim "Aidrjg-om Da je tudi Perun s priimenom Triglav bil vladar in gospodar podzemeljskega sveta, sem že na drugem mestu dokazal.7) Tudi indiški Indra in germanski Thunar sta bila boga mertvih.8) Da bogovi mertvih, podzemeljskega sveta so spet imeli priime Jnvictus", vidimo iz Homera ne zahajajo. S tem pa ne rečemo, da bi to mestice ne bi vredno bilo ogleda. Mesto, ktero že ima od leta 1477 svoj privilegium civitatis" napisan v pondeljek ..post Dominicain v Laetarea, je poštenja vredno zavoljo svoje starosti. Svoje dni je tukaj dosti kožarjev živelo; sedaj še samo eden sluje, kteri zná dobro kože ,,gerbatiu. y kteri H a i d e s - a imenuje ádapágag — invictus. Od teh slovitnih kožarjev že Valvazor govori. Valvazor tudi pravi, da so tukaj nekdaj s s olj o teržili; sadaj je v Loži malo soli najti. Med posebne privilegije tega mestica sega tudi le-ta: Ako namreč prodajavec žita na sejm pripelje pa ga ne proda, ga ^HBI^HliHHHjHHH^IH Krt Še staroceski glossator Wacerad pozna boga Kirt Kart Čart iu pravi, da je njegov vnuk bil ne sme domu peljati, ampak ga mora pri kakšnem ~ M ta» —.. - 0 dja, eodja itd. od sabhá, kar v Vedah pomenjuje: Saal, mestjanii hraniti do drugega sejmnega dneva ali pa tako Versammlung, Sobj odkod priim Šilesii Paga Sab Sob Jo i P primeri slov. Sob in monte Zabotho (Hanka „Antiquitates" stran yy 20) Na Štirskem imamo kraj Sob dalj imena : S a b dolgo, dokler v mesticu kupca ne najde. Ta privilegi, dragi stric, je se čez verbovske privilegije. Neki Abraham Sauer piše, da so tukaj svoje dni lepe konje izrejevali; Sobot, Sabatin je 60i Pohorii! S sansk. sabhya se ednaći nemški ed Perunikov v staroteržki fari na sadaj o tej reji ni več nikakoršnega sledů, čeravno imajo f PP Sif žena Thorova polabskih Slo rhetranski Sib $ i f in Soba ker * • • t v narecji Sib a ste toraj boginji be. der Sippe (glej Zeitschrift fiir deutsche Mythologie II. 330-340, III, 121 i i ) Rigveda 111 80 5, 6. Rigveda, R 104 7 Adam B •n Gesta eccles." IV 26 3 chaft des slaw. Myth 4 Prokop Glej H i „Wis- de bell, goth.« 3. 14 5) Sam a veda, Benfey. I. 3. 2, 4. 1. 9 dobre žrebce. Ložki plemenitaši segajo nazaj do leta 1293; posled-njega ložkega plemenitaša so Ložani ubili, kar bi utegnilo znamenje biti, da ni bil ravno najplemenitejši, ampak ložki ali pa vice versa. Potem so bili grofi ortenburžki posestniki Loža; tudi so nekdaj bili, kakor nam Paladi pričuje, pod n PI 2 52 yy Etrusker" 2. 60 „Ueber den Qott Jarmogius v „Mit-theilungen des hist. Vereins fiir Krain" vom Jahre 1857, stran 111, v Glej S a fari k in Palacký 55 Die âltesten Denkmàler der Hat tun g ^Religion der Rômer* 2, 59. M 167. 249. *) V mojem spisu: bôhm. Spr.tt stran 223 ) Samaveda, Benfey I, 3, 2, 4, 8. r) Homer, Ilias IX, 158 *) Znano »*) Mik da je Krak k sansk. Mak h san, draka ubil Makh der Opfi Kart. Kert. Krt imenoval naj višji duhoven starih Slovanov. Imen: Mik se je Mi- ker in čer Felsen, Felsenspitz kavka, serbsk in kranjski ker k kal ka, kap y primeri: kar in éal; der Ber& k. Mik Mik Mik Mik je dosti po Slovenskem pk Pri sv. Martinu na Pohorji ima Mike domaće ime Ajdnik m ethn k kamsóenik itd Troi Na Trogim Trogimira opominja kraj V 52 metropolitom. Po smerti slednjega Ortenburga so oglejskim Lož dobili celjski grofi. Spominki na Dolensko (Dalje.) Kmali se vsedern na kola, in hitro je slo zdaj poto vanje memo rodovitnih polj, travnikov in gajev proti Za Leta 1436 je visji vojvoda Fri- derik Lož z vojsko napadel, pri kteri priložnosti so Lo-žani pokazali, da niso babjeki. Spustili so namreč nepre-vidne Istrane skoz rnestne vrata; ko pa so jih notri imeli, hajd! po njihovih glavah. Avstrijani so pri tej priložnosti ući_nL „v Píč,i uri _aem dospěl velike ceste, ki pride vse orožje zgubili. Ko hrabri junaki še slujejo sadaj, samo da se jim redko kdaj bojno polje odpira, razun ob sejmih. Cesar Friderik se razljuti, in jih hoče kervavo kaznovati. Pošlje bojnega kapitana Krištofa Fladnicerja, od Horvaškega in dolenskih krajev, prestri gel taisto in se al ubogo kapitance je zgubilo življenje se prej, ko si je Loz prav pogledalo. peljal naravnost proti nekdanjemu zatiškemu samostanu, kteri se mi je že dolgo pred v svojem veličastvu kazat. Kolikor bliže pridem, toliko razločniše sem vidil mogočnost peri in boga8tvo tega, nekdaj tako imenitnega poslopja Zaklal ga je ložk čevljar s čevljarskim nožem! vaka ^rajnskih samostanov. Okolica je posebno prijetna. V t . . ______1 1 _ i _ I___J 1 • _ . * V v i * Cesarski so jo mogli odnesti, in ostali so Ložani celjski grofovski. Ko je poslednji celjski grof umerl, so Ložani bili koncu podolgaste okrogle grici pod cesarja prišli, in se sadaj je Lož „eine landesfurstliche Stadt." Gradić ložki pa je dobil različne gospodarje: barone Hallerje, Caraduce, kneze eggenberžke in slednjič turjaške. doline, opasane z obraščenimi se kaže popotniku na severni strani ceste, ki pelje od Ljubljane ali od doljnih krajev. Rodovitne polja in travniki se razprostirajo pred njo, ki so bili nekdaj mal del Valvazor še od Ložanov eno pripoveduje. daleč razprostirane samostanske lastnine ; zdaj sicer niso Hlizo Loža vendar še zaljšajo celo okolico, ki je za moje oči ena je cerkvica sv. Roka, blizo te cerkvice pa se nahaja brežna votlina ali luknja. Iz sten te luknje kaplja voda in stvarja vsakoverstne podobe. V luknji je zmirom zadosti vode. Ako se zamore vertu, nad so šli v to Jupiter pluvius Ložanom ni poslal dolgo dežja, jamo, in so z jamnino vodo eden druzega skropili, „der-massen, dass sie aile ziemlich nass werden, und treiben najlepsih na Dolenskem. Priličiti kterim skerbna vertnarica čuje. Ko bi kamni govoriti mogli, marsikaj bi mi bili, pridšemu v Zatičino, povedati vedili o nekdanji slavi tega kraja. So morebiti res tako nemi y da nič ne 0- razodenejo? Ne! fr> leduj, dragi bravec, poslopja od zunaj î obhodi jih na sie allerlei Narrethei mit dem Wasser". Ko je eden vse štiri strani! stopi na notranje dvorišča! potrudi drugega prav polil, so šli k maši, so prav silno molili in se po mostovžih sèm ter tjè! podaj se v veličansko si tako ljubega dežmana milostivega storili. cerkev! vse to ti glasno spričuje, kako zlo so bili vneti Ali še sadaj tako ravnajo y iz teh zgodovinskih certic vidite, da so Lozani skoro verst-niki Verbovčanov; da pa ne izbudim nevoljnosti, ne bom mř ni znano* al dragi stric! spredniki naši za sv. vero, za slavo, olepšanje in poduk domovine. Da so v takratnih okoljsinah samostani za vse dalje o njih pisal. to skerbeli, tega ne mislim dokazovati, predobro znano. je brez mene Že v Stari terg nam je gospod Križnogorski naproti přišel, in pod njegovo vodbo smo se podali v merzlo jamo. Gospoda Križ nogorskega poznate, dragi striček, Zati čina ima zapisali če so naši predniki to prav svoj zacetek v 12. stoletji. Sozidana je bila leta 1135 od Peregrina, patrijarha oglejskega, kteri je že iz „Novic". On Vam je junaška oseba, ne samo po te- temoč tudi po duhu. Um in serce sta pri nj«M v imel po Dolenskem mnogo lesu lepem soglasji. Pot naša nas je peljala skoz gost bukov log, v kterem hudič polhe pase. Vicko! ali Te luna terka? stric, vprašali, bravši te verstice. Vendar je taka. bote, dragi lastnin. Bilo je ob času življenja sv. Bernarda (Peregrin in sv. Bernard sta si bila dobra pri-jatlaj pod vlado cesarja Lothar-ja II. in papeža Inocencija II. Več bi še bil o tem po Valvazorji posnel, pa ne morem dajati prilike k popravljanju pomot svojih spisuv; toraj častite lierite bravce raji zavernem na VIII. knjigo, str. 693 702, in XI. * le Valvazorjeve tretje bukve na strani 437 442. Na strani 530 — 535 imenovanega pisatelja, kjer slavni nas rojak o 438. je „peklenski pastir" s svojo cedico vred namalan. Cela truma polhov zoblje pod košatima bukvama bukevco ali žir i njim nasproti pa prav sloko se deržeč stoji Zatičini več piše. V pervi pripoveduje zacetek samostana in našteje po imenu 46 opatov, tudi pové, da so v letih 1471 in 1529 Turki Zatičino oropali in požgali; v drugi hudič z kozjima rogovoma in usesoma; na plečih ima in netopirove peroti, nad sveto kostjo pa se zacne rep, v desnici derži gajžlo. Valvazor je sam enkrat v družbi kmetov ponoći ta log obiskal in vidil, kako so polhi na prišli. Cul je tudi glasno pokanje z gajžlami. Al da bi bil hudiča samejra vidil, ne piše. Samo toliko pove. da pa popisuje imena vccjih in znamenitisih dobrotnikov samostana in posebno pravi, da v pervih treh stolctjih je bila pobožnost tako velika, da je ni bilo imenitne rodbine na Krajnskem in tudi v sosednih deželah ne, ki bi ne bila paso temu samostanu kakega večjega darů darovala. n 1 y p-* so kmetje suknje in škornje od sebe pometali, v ktere so polhi poredoma zlezli in kmetje so jih tako vjeli. Vsak star polh ima za ušesom réz, in Valvazor piše, da to réz njim napravlja „ihr ungesegneter Hirt". Kmetje sadaj še tudi dosti polhov nalovijo j kakor so v lanskih „Novicah" gosp. Križnogorski sami oznanili; da bi jih pa se dan da našnji „ hudič" na pašo gonil, niso rekli. Jaz ga ze nisem vidil, ker sem bil podnevi v tem logu, in ta „ungesegneter * Hirt" nek le ponoći svojo službo opravlja. Jaz pa mislim da je peklenšček polhovo pastirstvo pustil in da je začel spet ljudi pasti. Posebno kraj železnice ga lahko podnevi in ponoći vidiš, kar bodem v posebnem pismu dokazal. Za danes naj Vam le še to povem, da polh je na 3 strani imenitna živalica; pravijo, da je meso njeno prav okusna pečenka; polhova mast ima nek več zdravilne v f moci kakor vsaka druga mast, in polhove kožice so lepa in dobra kožuhnina ; v veliki dunajski razstavi so bile nek polhove kape z medaljo počasteue. Z Bogom! Vas Vicko. Vsaki omenjenih knjig je pridjana podoba samostana ki je bil v starih časih terdnjavi enak, z močnim zidom obdan. Leta 1784 dné 25. oktobra je zatiški samostan nehal biti samostan in je s svojimi obširnimi lastninami priveržen bil vérskemu zavodu. Zdaj je tukaj sedež c. kr. okraj ne gosposke in veliki prostori so deloma pisarnice, deloma pa za stanovanje uradnikov, farovž in šolo. Mnogo sob pa tudi še praznili stoji, v kterih gloda zob nemiiega časa gole stene in si prede pajk svoje umetne mreže. Te leta se je snovalo o tem, da bi se sedež okrajne gosposke v Višnjo goro preselil. Zdaj je vendar popolnoma dotočeno, da tukaj ostane. Skoda bi bilo res, ako bi obširue zidine vse prazne stale! ! ■ IP Ijajg Ako se obzidje obširnega poslopja natanko pregledujet se lahko zapazi, da je pervotni samostan stal v sredi se danjih zidin in je bil veliko manjši. Izzidan je bil v go-tiškem zlogu. Obok obedovavnice, ktera ni bila ravno velika, je nališpan z mnogimi stariuskimi podobami. Cerkev ima podobo podolgastega križa in je pod sedanjim fajmoštrom g. J. II i nek- om posebno snažna, reči se sme, izverstno lepa. Tudi mnogo starih cerkvenih oblek je se iz časov samostana 53 viditi. Iz vsega tega se spozna, da je bila Zatieina mlado, pošteno pridno in bogato dekle cele kmetije 9 in ko nekdaj sila imeniten kraj. Neki stari mož mi je pravil, da so ženitne pisma v Celji izdelali, je nevesto za 4 bokale so se v ta samostan le mladenci posebnega uma in posebne vina prodal; nevesta je pa mislila, da je več vredna in je telesne lepote jemali. zemnu figo pokazala. Ko sem obširne poslopja in cerkev po večjem ogledal, Vsak zdaj lahko ugane: koliko nevesta velja; če veljá od cele kmetije 4 bokale, je od pol sem se podal v družbi tukajšnega gosp. kaplana v sosedni kmetije le 2 bokala, od četert kmetije 1 bokal, kočarska St. Vid, poklonit se ondotnemu gospodu fajmoštru Jožef pa le polič vredna. 9 na Poklukar-ju, ki so me na svojem prejšnem mestu Dobro vi, velikokrat prav prijazuo sprejeli. — St. Vid je od Zatičine le pičlo uro, in je lepa vas. Stoji kaka dva streljaja od velike ceste. Cerkev se pod sedanjim gospod očetom vidoma lepša; izverstno zvonilo, zlo enako unemu na Kerki, pa ima ta cerkev že mnogo let. Po kratki pomudbi tukaj sem se vernil zopet nazaj v Za t i čin o. Rad bi se bil tukaj še delj časa mudil, al bil je že petek in po domaćem pregovoru „v petek že tud godci gredó domů." — Po kočanem obědu v dobri gostiv- Kratkočasno berilo Razni listi iz zapuščine nekega srenjskega župana Drugim za poduk in kratek čas. Nabral Borovćan. 1. An den N. N. zu * Den selben wirt himit auf getragen das von Bezirks Hauptmannschaft ist auftrag kommen das sollen sie Eire nici n pri Poličanskemu" odrinem tedaj proti Višnji gori. Memogrede se pomudim še nekoliko na pošti pri „Feder-man-uu, ktera gostivnica mi ostane zastran pozneje ondi obhajane veselice vedno v prijazenem spominu. Magd binnen acht tag Fermallen, oder wirt sie weiter ekspedirt. Ich kann nichts mer helfen, weil mich das gesetzliche auftrage fordern. N. N. Biirgermeister. Nad „Federman-om^ se svet, ki je okoli Zatičine precej zlo odpert, stisne v dolino, ki se vije proti severo- západu. Skoz njo derzi velika cesta proti Ljubljani, in po nji sem se zdaj napotil. Kmalo se mi je pokazalo gori konec prijetne doline na zelenem gričku terdnjavi enako mestice Višnjegorsko, nad kterem na levi strani precej visoko na stermem klancu sloni razvalina starega gradu, II. Herzgeliebtes Bez. Hauptmannschaft! Unser Pfarer wil N. N. nicht keurathen, ich bite ihm eine Nasen zu machen. Hier folgt eine Kratscha. HI. An den Herrn N. N. erster Roth in Ví Sie werden ersucht und wird ihnen in memogredočemu glasen klic pošilja, da vse na svetu je das sie den 20. August als Rath bekanntgemacht gewâhlt sind so werden minljivo. sie vorgeladen den 19. Oktober Mittag um 9 Uhr vor Višnja gora je, ce smemo besedám Valvazorjevim ver- leslich Horamt zu erscheinen, zu berichten wie das neue zlo zlo star kraj. On namreč pravi, da je bila sozi- Gemeinde Ordnung auf gesetzt werden wirt. jeti dana okoli leta 552 pred rojstvom Kristusa in 671 let po eozidanji Aemone ali Ljubljane. Stala je v začetku pod sedanjim mestom v ravnini, zastran česar se še zdaj ondi stojeće hiše s famo cerk- Zavoljo pogostih navalov okrutnih Turčinov, ki so posebno leta 1528 z vso silo Višnjo goro napadali pa srečno odpodeni bili, so stanovniki cesarja Miroslava Miroljubnega prosili, naj bi smeli Višnjo vijo vred „stari terga imenujejo IV. Pasierschein. Fur N. N. von * Haus Nr. 32 er bittet durch seine Mutter um ein Hamatsschein ich kann denselben nicht er-theilen weil der Gemeinde vorstânde um bekannt ist wilang, das der Reissebass giiltig ist weil der Bezirkshauptman-schaft ist von hôr 7 Stund entfernt ist. so weis man nicht solang an der Orts 9 wilang das sein Reissebass giiltig ist so wirt im Gemeinde * goro (takrat še terg) na zraven stojećem griču zidati in jo Pasirt dasher Pass giiltig ist utaboriti. Prošnja njih je bila z odpisom „iz Gradca v četertek po sv. Urhu 1478^ dovoljena; terg je bil v mesto povzdignjen, mestu še nekoliko dohodkov odločenih 9 Biigermeister, N. N. Biirgermeister. V. An den N. N. in * in trije sejmi iz St. Vida pri Zaticini le-sem prestavljeni. Toliko o mestu iz starih časov. Ozrimo se nekoliko še na grad, ki se nam zdaj kakor žalostna razvalina nad mestom kaže. Bil je nekdaj zibel slavnih gospodov Višnjogorskih, ki so se vseskozi, posebno pa v bojih zoper Turke kaj hrabro obnašali. Njih rod je zamerl v žalost domovine in cesarstva v letu 1581 z Ueber vorgekommene beschwerde wirt den selben auf getragen das er den vorbereiteten Gebeichaltz gleich bey empfangen, diesser zuschrift das Holz aufheben oder Ab- zimmern losen iibrigens wirt bar 5 Strafe auferligt. VI. N. N. hat schon am 15. Oktober von Horamt eingeriik N. N. Biirgermeister » Dragotinom in Miroslavom višnjegorskim. Poznejši lastniki so bili: grofje celjski, slavna avstrijanska hiša in neki Flo-rijan Šarf; v 15. stoletji pa je přišel v last turjaškim Iknezom in je še dan današnji. Ali je stari grad razpadel Dopisi Iz Zagreba vsled kakega pogorišča, ali je bil koj tako zapuščen 9 ne vem povedati; le toliko zapisanega najdem, da v letu 1787 Sreje Kaj 12. sveč. Vreme je tukaj pomladansko. Reči se more, da solnce že da je je bila sozidana v podnožji griča (zadej nad mestom ob veliki cesti) nova grajščina, h kteremu zidanju se je kamnje I MÉÉBM M ■■ da Od saega ni duha ne sluha. bo iz tega? Vremenski preroki pravijo, medved na svečnico nazaj sel v svoj berlog, da še po tem Bog vé! Bil sem nedavno v Mak- takem nam zima žuga starega grada upotrebovalo. Iz vsega tega se vidi 9 m ali po novem prekerstenji imena, v Jurj 9 je Višnja gora stala že v starem in srednjem veku v za^rrebškem Schonbrunn-u: čudil sem se po germičih popke » 9 versti bolj pervih krajev naše domovine, al tudi v no vej si tako napete viditi, kakor da bi hteli juter dobi je bil nji odkázán imeniten prostor v zgodovini našega se razpociti ! ojo nalogo. cesarstva. Kako 9 ti bom, dragi bravec, berž povedal. (Konec sledi.') Kdor rano vstane več opravi in prej opravi si kakor oni, ki še le opoldne ustane. Po tem bi se letos zgodnje in dobre letine nadjati, samo da nas pomia m o > danski mrázi ne boj nadlegovali. Kar se izdaje mojega Kratkočasnica. * V naših hribih — se nam iz Štajarskega piše delca „Mlinarj Janez • V tice 9 so mi moji tukajš pri svetovali, naj mu pridam sliko poslednj 9 Ur ha II., posneto íga celjskoga grofa fio oni, ki je v tukajšnem arkivu shran- e v kavarnicah, gostivnicah in nikodar drugod ne pro- v Od es i pogodbo sklenila, da ji bo 20,000 hektolitrov žita dajajo cigare in tobak u na nj i h dežel, ker se je zasledilo, da se tega ptujega blaga pod roko čedalje več prodaja. prodal hektoliter derži po naši meri 1 vagan in 10 bo 9. dan t. m. je za tifusom umerl visoko čislani kalov), eno polovico po 16, drugo po 17 frankov. Deržavni zbor je z 116 glasovi proti 16 sklenil gospod vitez Karl K ley le, c. kr. ministerski svetovavec naj vlada za vojskine priprave potrebnih 50 milij. frankov nekdaj pri ministerstvu k m e t i j s k e m, sedaj pri mini- na pósodo vzame. sterstvu dnarstva. Se le 47 let star mož je bil bistra glava Iz Rima. Kardinal in veiki škof dunajski Ra u in izversten govornik, da malo takih. Za kmetijstvo res scher so se že ozdravili, pa so še zmiraj tukaj. Gotovo uiiet gaje pospeseval z odkritoserčno besedo in živim je j da sklepi dunajskega koncilija bojo se ta djanjem; iznajdel je tudi mnogohvaljeni plug, ki se po mesec od sv. Očeta papeža poterjeni, in s tem bode po njegovem imenu imenuje. Skoda za verlega moža! Bivši glavitno opravilo dunajskega kardinala doverseno. Se knez serbski Aleksa n d er Karagj o r- več druzih avstrijanskih škofov je sedaj ze tukaj, gjevic se bo vernil v začetku mesca sušca iz Dunaja, nekteri pa v se Ie pridejo. kjer ze vec dni prebiva, zopet v Te m eš var. Iz Neapolitanskega. V Gessopaleni je bil _ __ . • V -a « v Iz Stajarskega. Iz Marijnega Celja se piše 29. januarja tako silen potres, da se je vec hiš po Wien. Ztg.", da v tukajšni cesarski vlivarnici po povelji derlo in da so stare drevesa popadale; podzemeljski studenci so tako na verh zemlje přivřeli, da so celi okraj visjega armadnega poveljstva res vlivajo noč in dan kanone, to pa ni res, da bi sedaj za tega voljo ne smela no- pokrili in jezero naredili, ker se voda ni mogla odtekati Kralj napolitanski je sopet zbolel; bodljaji so se mu sopet povernili. Y Ka tan i i, na siciljskem otoku, je padlo 9. in 10. januarja snega tako debelo, da je strehe his poderl in ceste zamedel. Predpustnica. Poleg Dalmatinskega, V V Sent-tJrhu ženi se Kosic Prebrihtna plava, zviti tie; Ce tud' že leta ga slabe y Iz IVeniškega. Iz Monakovega. VT zboru parskem in po trebuhu pajćevne je ministerstvo na znanje dalo, da colno-zvezne nemške Od hud'ga glada se vale: Za vse to ne porajta nić Ošabni tiček, moj Košić, Njegov'ga ženitvanja dan Vesel mu mora biti dan! dežele zavolj prepovedi izvaževanj.a kónj čez nemške meje na Franco z ko v se niso nič sklenile; iz severno nemških dežel se ni še dosti konj čez mejo prodalo, iz južno nemških dežel 4pa jih tudi ne Na to oglasi se Kosic, Ta brihtna glava, zviti tic, Takó gospodu govnrí: Pač vem, da kar Sent-Urh stojL Se taka še zgodila ni Da b' ženin bil dolžán ostal. Al jez bora tem zaćetek dal. Ker misii si: Zenitve dan Vesel mi mora biti dan! y gré več kakor navadno. r> _ "V lz Francozkega. Ce je časnikom verjeti, seje novega kongressa" v Parizu nadjati, kteri pa ne bo imel s poli- tiko, ampak z gospodarjem politike In čujte! kaj stori Kosic, Ta brihtna glava, zviti tie? Najame sam za piť in žir S časom namrec Na težko pričak'vani pir opraviti, kteri se bo mogel tudi prenaredbam po r> modi « pod vreči! Iz Pariza namreč je bilo nasvetovano, ure povsod tako uravnati, da bodo, kakor na Laškern, od 1. do 24. ka- zale. Ena bi bila, kadar pride sonce v meridijan y to je y o Izstradane škripače stir, In da bi bil dovoljen zlod. Za ples sosedov sprazni pod, Ker misii si: Zenitve dan, Vesel mi mora biti dan! poldne. Dan bi se potem več ne dělil v pred po Ida n in PIov an*) mu reéejo: Kosicí Ti brihtna glava, zviti tie, Res novo pesem si zapěl ; Al s farovža ne boš mi šel, Dokler vsega ne boš odšteL Pa pošli domu k materi, Da z novcom řešit te hiti! y V ^r Kosic mermra: Zenitve dan Oj! komaj bo vesel mi dan! r p op o 1 d a n. Za pretresovanje tega nasveta bi se imeli urar ji v Parizu zbrati v posebnem shodu. Ravno sedaj izdelujejo tukaj več h i š za novo mesto, ktero misli admiral Rigault Na dan poroke se Kosic. Prebrihtna glava, zviti tić, Obleče kaj nališpano. Na to se svatje zberejo. v Kohinhini zidati; K nevesti jo odrinejo. Fran hiše so take, da se dajo sèm ter tjè prenašati. cozi v Kohinhini še zmiraj zlo bolehajo; škof Retord je lakotě umerl. Grof M o n t a 1 e m b e r t je svojima dvěma advoka- toma Dufaure-u in Berryer-u, ki sta ga v znani pravdi Po sveti maši pa Kosic, Nevesta že pripravljena Se hitro v cerkev ž njim podá. Kosic šepta: Zenitve dan Vesel mi mora biti dan! Pobit pošlje domií Kosic, Prebrihtna glava, zviti tić, Potožit stari Kosovki. Kaj da mu je pričakati. Plovan će niso plaćani. Bogabojeća, stara mať Zaćne — razsajat po navad Pa misli si: Zenitve dan Vesel mu mora biti dan! f tako možko zagovarjala, daroval lepa spominka: unemu je dal sreberno podobo pa D e m o s t e n a. slavnega govornika Cicerona, temu Ta brihtna glava, zviti tic, Po šeg' na ofer se podá; Al ker ga nima belega, Na pósod prosi krajcarja Iz Ailgležkega. Iz Londona 10. sveč. Pričakovati fn položi ga na oltar je bilo, da o volitvi moldavskega hospodarja Kuza Duhovnu za svatovski dar, tudi za hospodarja valaškega ne bode molcal anglezki zgornji zbornici danes Pa misli si: Zenitve dan Vesel mi mora biti dan! Po poroki pa gré Košić, deržavni zbor. In tako je res v Earl Jermain vprašanje zastavil: ali imate podonavske knežii pravico: edinega hospodarja si voliti? Minister Mal- Prebrihtna glava, zviti tić, mesbury ni hotel na to kočljivo vprašanje nobenega od- U farovž s pričam' na zapis govora dati, rekši, da ta pravda se mora na druge m Gospod ga ćakajo pri miz', In hitro zdelan je zapis. Zdaj za plačilo napovdó iVIu sedem dvajsetic in pol. On misli si: Zenitve dan Počakaj sinko! moj Košić! Ti brihtna glava, zviti tić, V Sent-Urhu dost prijatlov "maro Se berzo berzo k njim podam, Nadlegvať jih ne bo me sram, Dokler toljk dnarjev ne dobom, Da te rešila, tiček! boro. Saj ljnbček veš: Zenitve dan. Vesel ti mora biti dan! * Po sreč' ji gré. In zdaj Košić Prebrihtna mestu dognati. Po telegrafnem naznanilu iz (ari grada, ki je došlo 10. t. m. v London, se zoperstavlja (protestira) turška vlada ti en oj ni volitvi novega ho spodarja in želi, da bi zbor velikih evropejskih vlad se Vesel mi mora biti dan! ava, zviti tić, Ker v farovžu je plaćano, Mu serce bije bolj prosto. Na stran' zasuka kapico, Ko tiček prost doimí leti Med s vatro i glod kosti Pa misli si: Zen d f Vesel mi mora biti dan! snidel in to reč poravna). Vidi se iz tega, da se iznova zamotuje klopčič politični. Iz Moldave in Valahije. V Jaši so po „Oester. manjega nameravala ni, T> I Na pod ru zavpije zdaj Košić brihtna gl zviti tić. zasledili zaroto, ktera Ztg.« kakor mesto na nič j 60 krajih zapaliti in o tem kneza Kuza in starostnike umoriti. Ali je to res ali ne, ne moremo porok biti. Skripaci trob'jo: Tra-la-la Sent-Urhci krož jo: Hop-sa-sa In se krohajo: Ha-ha« «liši da so v Carigradu sklen njih zadév, Etem-p i i turški komisar kteri je bil v Mold in 4 Iz Turske bivšega ministra preteklo poletje v Serb Valahijo poslati; ž njim gré 20 batalij kolikor je je treba. S to armado se bo za zdaj ob Donavi postavil, če bo treba, pa se naprej pomaknil. Ki i-ha-. nisem, nisem nore le sam Dost drugih brateov še imam!u ♦ » f Kosic Bil zadnji mu Zenitve dan veseli dan! Malenski * Pio van. pleban ali fajmošter. in artilerij Darovi za Vodnikov spominek V Carigradu imajo namen, v letu 1860 ob praviti. Gotovo je, da bo i. ker • » f obertnijsko razstavo na evropejski obertnii jako koristna , ker Turki in sploh prebi-vavci vzhodnih dežel še nikoli niso priložnosti imeli, izdelke evropejske obertnije in umetnosti odblizo gledati Pogovori vredništva. Gosp. K. Ž. v Z 6 Gosp. J. 0. v K: Popis geršk. proces, nam je všeč, pa preden ga natisnemo, bi • • v Vas radi marsikaj poprašali. Ce morete sami do nas priti, nam bode prav ljubo; če pa ne, pišite nam: kam bi Vam vprašanja poslali? Gospa Frančiška Žavraćanova v Terstu 0 0 9 2 fl. - kr. Gospod Tone Sterbenk, tergovec v Terstu 0 0 0 1 - i* . v Lovre V. Stermski, gimn. ucenec v Terstu 1 - fi Matija Sila, fj v t M - il M Anton Gnezda, ** i* it 1 11 - li