24. štev v Murski Soboti, dne 28. avgusta 1921. Poštnina plačana v gotovini. II. leto. UREDNIŠTVO in UPRAVNIŠTVO v MURSKI SOBOTI, Aleksandrova cesta 67. OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K1·— Izhaja vsako nedeljo. Posamezna številka velja 2 kroni. NAROČNINA: ZA CELO LETO — 80 K ZA POL LETA — — — — — 40 K ZA ČETRT LETA — — — — 20 K ZA 1 MESEC — — — — — 7 K Nekaj odgovora Mikolovoj „Domovini“. Iz „Murske Stráže“ dne 12. augusta 1921 vzememo sledéči članek, šteroga mi tüdi objávimo : Ker smo v eni zadnjih številk poročali, kako je izdajatelj „Domovine“ in izdajalec slovenskega ljudstva, g. Mikola, plačan od madžarske vlade, da hujska prekmursko ljudstvo proti naši državi in proti svojemu lastnemi jeziku, nam je v zadnji številki posvetila „Domovina“ par lepih laži. Da si g. Mikola ne bo mislil, da so njegove laži in zavijanja resnica, mu bomo pojasnili par stvari. Gospod Judež Mikola ! Pravite, da je nameri Vašega lista, stalne in gvišne istine pred oči postaviti. Dobro ! Ali je istina, da Prekmurci ostalih Slovencev ne razumejo ? Razumejo jih, torej lažete ! Ker Vi prav dobro razumete „krajnski slovenski“ jezik, se gotovo štejete za grozno pametnega, da ste se tak jezik lahko naučili. Toda ta jezik razume vsak prekmurski otrok, če pa ne verjamete, pa poglejte, kako dobro se razumejo otroki z učitelji v šoli. Gotovo mnogo bolje kakor s prejšnjimi madžarskimi. Iz tega pa, da 80% Prekmurcev razume madžarsko, še ne sledi, da bi mo- rali postati madžaroni kakor Vi. Mnogo bolje še namreč razumeje slovenski in to ne 80% ampak vsi. Nadalje pišete, da še se nikoli ni zgodilo, da bi »eden národ mogo goripocécati eden drügi národ“. Pri tem se zagovarjate na Irce in Velse, ki so poseben narod, a govorijo angleško, kar Vi kot profesor gotovo veste, a lažete drugače, ker laž potrebujete. Par vrst pozneje pa trdite, da pridejo na nič vsi narodi, ki zavržejo svoj jezik, kulturo in navade. Gospod Judež, kaj je resnica, prvo ali drugo ? Ali je historična istina, da se narod ne da „goripocecati“ ali se dá? Eno je res in drugo je laž, torej že zopet lažete ! Da bi prekmursko ljudstvo 40 do 50 let živelo od madžarske kulture, sami ne verjamete. Resnica pa je, da se je v teh letih začela kazati ta Vaša madžarska kultura v tem, da so izgnali slovenski jezik iz šole, iz uradov, deloma celo iz cerkve. Žandarji, notarijuši, podkupljeni birovje, ki so se vsi bogatili v Prekmurju in katerega ni smel pogledati človek, ako mu z eno roko ni dajal denarja, z drugo pa debele gosi, to je bila ta vaša kultura, od katere smo živeli ! In kdo jemlje Prekmurcem njih jezik, Slovenci ali Madžari? Prej so bili tepeni naši otroci, ako so v šoli govorili slovenski, v nobenem uradu nismo s svo- jim jezikom opravili ničesar, ako smo koga pozdravili „Dober večer“ namesto „jó estét“, je bila nevarnost, da nas pride obiskat žandar. Za tako madžarsko kulturo se prav lepo zahvalimo in smo raje nekulturni Slovenci kakor taki kulturni Madžari. Sicer pa imamo mi o madžarski kulturi mnogo boljše mnenje kakor bi ga imeli, ako bi to kulturo sodili po Vas. Sicer pa, g. Judež, kaj pa ste že storili, da bi se ohranil naš slovenski jezik v krajih, ki so še sedaj pod Madžarsko ? Ali ste že tam spravili vaš „vogrskolovenski“ jezik v šole, v urade ? Ako niste plačani izdajalec, podkupljena, prodana duša, zavzemite se enkrat v „Domovini“ za vaš jezik v Madžarski, za pravice našega naroda v onih krajih med našo jugoslovansko mejo in Dunavom, kjer prebiva še čez 100.000 naših bratov brez svojih šol, brez svojih uradov, brez vseh pravic. Ako niste Horthyev plačanec, pišite kakó gospodarijo pri vas zopet grofje in druga gospoda in da je kmet in delavec zopet njihov hlapec in suženj. O vsem tem ne pišete, ker ne smete ! Ker ste plačani, da lažete ! Prav pravite, da naše ljudstvo ne bo pozabilo Augustiča, Borovnjaka, Küzmičev itd. ki so delovali med našim ljudstvom in za njega, ampak bo jih obdržalo vedno v častnem spominu. Pozabilo pa tudi ne LISTEK. Maščevanje. Vesela dogodba iz starih dobrih časov. Spisal Preksávski. Mimo Murske Sobote teče leno potok Lendava. Ob potoku vodi lepa pot in tam kjer stoji dandanes lepo urejen Šiítarjev mlin, je stal takrat mlin Franca Küharja. V lepih pomladnih večerih so prepevali murskosobočki fantje nájrájše mimo mlina, kar pa je strašno jezilo mlinarja. Ni hotel namreč, da bi videli ljudje, kaj dela po dolgih večerih in kdo zahaja k njemu. Kregal se je vedno za fanti, jih zmerjal — seveda pomagalo ni nič. Še bolj drzni so postali in nekega večera mu je celo Smodičev fant zapel pod oknom Lenka vrla, vrč potrla. Na pragi sedela dete mejla, vö z lonca kašo jejla. Imel je namreč pred letom deklo Lenko, ki mu je porodila sinka in katero je potem meninič tebinič odgnal. In sedaj mu oponaša to mladina. Razsrdil se je, zagrabil samokres in ostrelil skozi okno za odhajajočimi fanti. Drugega večera je položil čez pot veliko klado. Pomagala mu je Mačkova Reza, ki je stanovala že nekaj časa pri njem, ker do poroke tako ni daleč. Ko so po svoji navadi prišli fantje, je mlinar odklenil svojega psa Kastorja in ga spustil med njé. Toda fantje so bili vedno pri- pravljeni na tak napad, kajti eden izmed njih je hitro vrgel koš mesa psu, ki je takoj utihnil. Klada jih ni dolgo zadržala. Zgrabili so jo vsi in treščili pod mlinsko kolo, ki se je takoj ustavilo. »Hu prokleti«, se je jezil mlinar, ko je slišal početje fantov. Vzel je hitro samokres in vstrelil trikrat zaporedoma med fante. In glej ! drugega večera ni bilo fantovske pesmi mimo mlina, trétjega tudi ne. »Haha, sem jim zasolil, da bodo vedeli se plaziti okoli mlina ponoči«, je govoril mlinar Rezi, ki je videla v mestu Smodičevega fanta z obvezano roko. »Sedaj se njim ne bo več zljubilo tu okrog rogoviliti.« Toda fantje so čakali ugodne prilike, da povrnejo mlinarju za drago. In niso dolgo čakali. Zvedeli so, da bo prihodnjo nedeljo Poroka mlinarja Küharja z Mačkovo Rezo. Bilo je na dan svadbe. Ženin in nevesta, naš mlinar Kühar in Mačkova Reza, sta ravno klečala pred oltarjem in poslušala duhovnika, ko je pristopila neka ženska in položila otroka, ki ga je nosila v naročju, pred ženina na stopnice oltarja, rekla ; »To imaš svoje dete« ! in došla. Bila je Lenka, ki so jo fantje pregovorili, da je to storila. Ves zmeden je gledal mlinar-mladoženec zdaj dete, ki je plakalo in se zvijalo v revnih plenicah, zdaj na svojo nevesto, ki je iz sramu zakrila oči. Kaj je hotel mlinar ? Vzel je dete v naročje in se odpeljal po dokončanem opravilu s svati domov. Nič kaj veselo ni bilo na gostivanju in že pred polnočjo so se gosti razšli. Dete sta položila na visoko péč in se dogovorila, da se odpeljeta v Ameriko, samo da se umakneta temu hudobnemu svetu. Bila sta precej vinjena. Ko sta ugasnila luč in legla spat, je bilo nekaj časa vse mirno okrog mlina. Ura je bila ravno eno popolnoči, ko so se priplazili murskosobočki fantje do mlina. Tiho so se spravili na delo. Urno so zaprli zaporo pred žlebom, po katerem je tekla voda na mlinsko kolo, odstranili vse ovire s žleba in ga napeljali skozi Odprto okno v mlin. Nato so zaporo vzdignili in voda se je sunkoma pognala po žlebu in začela polniti mlin in odtod tekla v sobo. Ko so to opravili, so se fantje razili vsak na svoj dom. Voda pa je tekla, polnila luknje, kotičke in se začela dvigati. Rastla vedno bolj, dosegla rob postelje, na kateri spita trdno spanje mladoženca. Že namaka posteljino, že moči speča, ki se v sanjah premikata in zdihujeta. Sanjalo se je ravno mlinarju, da se nahaja s svojo ženo na ladiji, ki ju vozi v Ameriko. Vzdignil se je velik vihar, ki premetava ladjo semintjá. Nagiblje se ladja zdaj na levo, zdaj na desno in naenkrat silen tresk . . . (voda je medtem že doségla do neke omare, v kateri je bila posoda, jo prevrnila na mizo, kjer se je posoda razbila z velikim ropotom) in mlinar pade v morje . . . Ropot je prebüdil mlinarja, ki se je nerodno nagnil črez posteljo in padel v vodo. Hitro ga je voda predramila. Ves premočen, bled, vznemirjen je stal do pasu v vodi in ni vedel kaj bi. Žena je planila pokonci, stala na postelji in se opirala na steno. Začudena sta opazovala vodo, ki je vedno bolj narastla. Deske plavajo po vodi, miza se že vzdiguje, postaja je že vsa mokra, Stran 2. PREKMURSKI GLASNIK 28. avgusta 1921. bo Vas, izdajalca svojega naroda, prodane duše, ki je za madžarske milijone pripravljen prodati razen svoje duše tudi vse naše ljudstvo madžarskim grofom, Horthyevim bandam in podkupljenim, oderuškim notarijušem. Živeli boste v spominu krepkega, zdravega in značajnega slovenskega prekmurskega ljudstva, kakor živi vsem poznim rodovom ime Judeža Iškorjáta, Efijalta in drugih podlih düš ! Naš narod je dober, značajen. In ravno radi tega se bodo še pozni rodovi sramovali, da je rodila Slovenska mati izdajalca, Judeža, ki se imenuje Šándor Mikola. Boj za naš obstanek. Ze sv. Pismo Pripomni, ka je cejlo naše živlenje vökivöčen boj za obstanek. To bojno, štera sprevája nás do groba, more vsakši izmed nás poskusiti, nej samo poedini človek, nego sámo drüštvo kak takše, pa ešče cejla držáva v vsakšem poglédi, na gospodárskom i drüštvenom kulturnom poli, i za kak močnoga se što v toj bojni pokáže, takše živlenje, takšo bodočnost de meo. Slabi se zgübijo, a močni ostánejo. Siromáki v düši morejo svoje mesto bogatejšim v dühi odstopiti. Što je priličen, što se vöspozna v tisti razmeraj, v šterim živé i štere od njega posebno pážnjo zahtevajo v ednom ali drügom deli, tisti je srečno prišao skoz té bojne, skoz toga izkušnjega ogoya. Naše Prekmurje je zdaj na toj poti. Prekmurje je prisiljeno, da si bije trdo bojno za svojo egzistenco, za svoj obstanek. Grozijo nás čarni neprijáteli, grdi betegi nás obiščejo, i či ne bomo právovremeno vráčili, či nemo nücali tiszto vrástvo, štero je zdaj edino koristno i dobro, zgübili smo se. Dvá betega sta domáčiva v našem Prekmurji. Eden je novi i posebno v tom leti grozi i inficira naše kmetsko lüdstvo to je : g o s p o d á rska epidemija, naša gospodárska bolezen ; drügi je že stári, stár skoro kak mi v Prekmurji, naš špeclálni prekmurski beteg, naša düševna nemárnost, naša düševna influenca. Proti tem betegam se moremo intenzivno, trdo vojüvati, inače naša gospodárska bolezen nás materiálno podkopa, a ona drüga pa našem dühi, našoj düši kraj vzeme život. Interesantne nasprotnike vidimo v našem gospodárskem živlenji. Na ednoj stráni dragočo za vse tiste potrebščine, štere si naš kmetski človek more poküpiti, kak industrijske pridelke, na drügoj stráni pa, da kmet za smejšne cene more odati tiste pridelke, šteri stvorijo na njega edino vrelo vsej njegovi dohodkov, kak poledelske pridelke, posebno pa krmleno máro. Tü je tista točka, štera, či da jo merodajni čeniteli v tom smeri dale forsirali, i či jo ne odprávijo iz našega gospodárskega živlenja, na nikoj správi, na kodištvo pripela naše kmetovalsko lüdstvo. Zaradi süše je velko pomanjkanje na krmi, a ne samo na, krmi, nego sploj na naši živlenski potrebščinaj. Ali dok drüge pokrajine si na tom lejko pomágajo z uvozom iz drügi krájev, naše Prekmurje, kak od Slovenije i drügi tálov skoro popolnoma zaprejto gospodársko tejlo si nikak nemre pomágati. Vsled tega je prisiljeno živino tá šenkávati, küpce pa izkoristijo té žalosten položaj, i za dráge pejneze odájo drügim konsumentam, a pávri za doblene pár filére skoro nikaj nemrejo küpiti. Edino lozinka bi bila : nej odati máro ! Ali to je naš kmet samo te zmožen včiniti, či se vláda nikak poskrbi za uvoz krme v Prekmurje, ali pa sloboden izvoz živine, kak bi že bole rentábilno bilo za producenta. Edino bi se tak dálo zglihati ta nasprotja med jküpiti i odati. I dokeč de razmerje med küpiti i odati takše, drágoča de vsigdár vékša, a naše poledelsko prebiválstvo se v takše siromaštvo lüči, da nede moglo nigdár vögaziti. Samo na dvá načina se dá vráčiti tá naša gospodarska bolezen. Uvážanjem krme s edne stráni, s tém se olajša tisto »odati« v korist kmeta, a s drüge stráni pa pobiti drágočo, stém se pa tisto : »küpiti« omili za vse nás. Samo na té način se izgliha to nasprotstvo. Vláda je v tem smislu že nekaj naprávila. Edno naredbo je namreč vödála o pobijanji cen živinski potrebščin. Za živlenske potrebščine je glédati hráno, obleko, obüteo, drva i drüge neobhodno potrebne stvári. Ministrstvo za sociálno politiko je odredilo, da trgovci morejo vöobesiti cenike za svojo blágo, i či drakše odájo, se kážejo do 10·000 dinárov. Pretiávanje cen se kázni do 200·000 dinárov. Što veriži, tihotapla, ali z drügimi zamázanimi špekulácijami se bávi, se kázni od 50·000 do 200·000 dinárov, ali pa z záporom. Vsakše küpüvanje tühinski valut je zabránjeno. Nadale, ka je nájbole važno, v vsakšoj občini naj se ustanovijo občinska sodišča, štera poštrofajo tiste trgovce, ki ne delajo v tom smeri, šteri samo na svoj žep glédajo i izcecajo naše nemamo lüdstvo. Tü smo zdaj prišli na drügo točko v našojv bojni za obstanek, na našo düševno bolezen, influenco. Splošno je znáno, da se mi Prekmurci ne zanimamo za splošne za občne stvári. Nemamo čüta do zadrüženja, do sküpnega dela, s kém se edino dá zdaj pomágati, nego sovrážimo eden drügoga, veseli nás, či našega sosida vidimo na nikoj priti, i da nemáramo za to ka bi nam vsim pripomoglo do dobrega stána. V düši smo tak sirmašni, da nam je mrzla vsakša korporacija, vsákšo zdrüženje, vsakšo sküpno delo za sebe i za vse, i neščemo i nemremo spoznati važnost tistoga, ka je zdaj v našoj bojni za obstanek neobhodno važno. To je da se dámo od drügih pelati, brez da bi na svoje noge stáli. Trgovec nede fal odávao svojo blágo či vidi, ka mi tüdi drágo küpimo ; ali dobro razmi pobiti cejne našim pridelkom. Da je takša drágoča, smo mi sámi krivi, je kriva naša düševna nemarnost. Či bi vküpdržali, či bi ustanovili v vsakšoj občini tá óbčinska sodišča, šterim je dužnost naznániti vsakšega trgovca, šteri tak igra z nami, kak on ščé, bi včasi opázili moč düševja, sküpnega dela, i bi našoj gospodár- skoj i düševnoj bojni včasi nove fáze, nove poti odprli. Ali mi živimo i se giblemo v tistoj stároj éri, gde so živeli naši že pred 500 let. Mi se bojimo od vsakše düševne evolucije, i lübimo samo tisto, ka je stáro i nej dobro, mi smo v sapáši edne prokletne düševne pasivne resistencije, Pa to bo naša smrt. NOVICE Zádnja pot našega krála Petra I. Od dnéva, kak je naš král mrou, pa do pokopa, šteri se je vršo 22. t. m., bio je v Beográdi izpostávljen na mrtvaškem odru. Sakši je lejko šou krála videt, pa je tüdi bilo više 100.000 lüdi, kak so prišli se poklonit truplu najvišjega Jugoslována. Držáve iz cejloga svejta so poslále sožalje naši držávi, saj je bil naš král najvékši junák in demokrát na cejlom sveti, pa so ga vsi radi imeli. Naš parlament imeo je v soboto sejo pa je soglasno skleno, da se naš pokojni král Peter I. imenüje „Osvoboditelj“, ár je oslobodio in udružio vse Jugoslováne, Srbe, Hrvate in nás Slovence. Kelko pa jih dnes ešče nej slobodnih, pa to more včiniti naš novi král. Pokop krála vršio se je 22. t. m. Više 60.000 lüdi je prišlo v Beograd iz cele držáve, da se poklonijo manom velikega Jugoslována, nad 100.000 lüdi bilo je pri pokopi. Iz Beograda so pelali mrtvaško krste na kraj Topolo v Srbiji. Tü je na málom gričku mála a lepa cerkvica, gde so pokopani vsi článi rodbine Karadjordjevič. V Beográdi so krsto nosili generali, tü v Topoli v grob pa kmetje, seljaki iz Viševca v Srbiji, kjer je král bio rojen. V Topoli, v kmečkem selu biva prvi jugoslovánski naš král, šteri je ponosen bio, da ga je lüdstvo samo odebrálo in da so njegovi dedi bili kmetje. Topola de zdaj naše svetišče. Sláva našemi prvomi králi ! Naš novi král. Včasi, da je mrou král Peter I., nastopo je ládanje v smislu ustáve njegov sin Aleksander. Mi zdaj drügoga krála mámo, zové se Aleksander I. Da je mrou njegov oča, bio je Aleksander 1. v Parizi, gdé je obetežao na slepom črevi. Da zdaj je ešče vedno v Parizu, pa láda mesto njega naša vláda. Král Aleksander 1. je právi sin svojega očeta, junák, navčen, demokrát, svobodoljüben. Pod njegovim ládanjom se nam obeta lepo živlenje. Záto kričimo : Živel naš král Aleksander I. ! Poziv. Politični klub JDS ima v soboto, 27. t. m. ob pol 9 uri zvečer v hotelu g Benka svoj sestanek. Na razgovor prideta dve silno važni zadevi. Zato je dolžnost vseh somišljenikov, da se sestanka udeleže. Licitacija za pečenje kruha. Dne 28. t. m. ob 10. uri predpoldne se vrši v pisarni komande mesta M. Sobota v vjarni licitacija za pečenje kruha za vojaštvo. Pogoji za razvidni v pisarni komande mesta. Eventuelno se naj prinesejo pismene oferte seboj. in mlinar pa stoji ves prestrašen sredi sobe. Pogled njegov je begal do omreženega okna, skozi katerega je gledala zvedavo luna, kot bi se smejala mlinarju, ki ima tako čudno kopelj. Počasi se mu je vračal razum in stopil je do vrat, ki jih je odprl z nadčloveškim naporom. Voda, ki je butnila v sobo, ga je podrla. Ko se je prikazal izpod vode, ves omoten, požira je vodo, je iskal opore. Nato je stopil v mlin, se zagnal proti odprtemu oknu, na katerem je bil naslonjen žleb, se vzdignil na okno in oddihoval. Nato je počasi preplezal žleb do zapore i padel brez moči na zemljo. Tako je ležal nekaj časa, a naenkrat se je spomníl žene, planil pokonci in tekel do prvih hiš, zbudil sosede in jih prosil pomoči. Ko se je vrnil s sosedi, je slišal, kako je vpila žena v sobi na pomoč. S pomočjo Sosedov so zamašili in pregradili s zaporo žleb, da je prenehala teči voda, nato je eden pogumnejših zlezel po žlebu, nato skozi okno v mlin in razbil vežna vrata, da se je odtakala voda na prosto. Ko je voda polagoma odtekla, so vstopili v sobo in našli Rezo z otrokom na peči, kjer je vsa mokra, prestrašena kričala. Spravili so jo k sosedi, kjer se je šele proti jutru pomirila. Druge noči so zopet pripeli fantje mimo mlina. Peli so : Naša muca mlade mela časi edno, časi dve ; časi bele, časi čarne, časi lepe pisane . . . . . . A mlinar jih ni slišal. Že ko se je stemnilo, je naložil svoje stvari na voz in se odpeljal s ženo in otrokom v — Ameriko. 28. avgusta 1921. PREKMURSKI GLASNIK Stran 3. Staršem ! S 1. septembrom se prične zopet šolsko leto. Mladina začne zopet pohajati v šolo. Dosedanje obiskovanje šole ni bilo povoljno. Nekateri starši so zagovarjali svoje otroke s tem, da morejo delati, da nimajo obleke in obutve, drugi z boleznijo, drugi zopet z madžarskimi postavami itd. V večini slučajev pa je bila nemarnost naj več kriva. Ker pa je šola potrebna in tudi obvezna, to se pravi, da mora vsak otrok obiskovati šolo, zato se bo to leto še strožje gledalo na šolski obisk, kot pa lansko leto. V preteklem šolskem letu se je mnogim strankam spregledalo in prizaneslo. Ako so stranke zaradi nemarnega obiskovanja šole svojih otrok kaznovane in mislijo, da se jim pri tem godi krivica smejo vložiti priziv proti kazni v teku 8 dni, ko so sprejele obvestilo ; na prizive, ki pridejo po 8 dneh, se ne bode oziralo na noben način. Da ne bode nepotrebnih prošenj in potov Mursko Soboto, zato se vsi starši šoloobveznih otrok opominjajo, da se ravnajo po navodilih, ki jih da šolsko vodstvo. Zaroka. Mursko-sobočko „Zláto mladino“ je znovič doségnola velka zgüba. Eden za drügim vzemejo slobod od lejpoga ledičnoga stána naši vrli mladéniči, komaj požalüjemo ednoga, že pálik od drügoga ljübeznivoga člána moremo slobod vzéti. Gosp. Gášpár Jožef, solástnik trgovine Čeh in Gášpár v M. Soboti, se zaročo z splošno priljübljeno gospodičino Fanny Dittrichovo, z hčérkov g. Dittrich Gusztáva, špenglara v M. Soboti. Iskreno čestitamo ! Poroka. Gosp. Franjo Vojsk se poročo z gospodičino Ružo Abina, poštarico v Beltinci. Čestitamo ! Vpisovanje v meščansko šolo. Na meščanski (polgarski) šoli v Murski Soboti je Vpisovanje dne 13. septembra dopoldne. Sprejemajo se dečki in deklice, šteri naj pridejo v spremstvu starišev in prinesejo seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo (svedočanstvo). 14. septembra ob 8. uri je služba božja. 15. sept. se pa prične redni pouk. 13. septembra ob 11. uri po vpisovanju je pevska vaja za ӀӀ. III. in IV. razred. Ravnateljsto meščanske šole. V Dolnjih Slavečah na šolskem poslopju še se vedno blišči z velikimi črkami naslikani napis : »Alsőcsalogányi állami népiskola« — in to po dveh letih zasedbe Prekmurja ! Pokrajinska uprava za Slovenijo v Ljubljani je dovolila občini Prosenjakovci v političnem okraju Murska Sobota pravico za vršitev 4 letnih (kramarskih in živinskih) sejmov in sicer: dne 15. marca, 18. junija, 7. septembra in 28. novembra vsakega leta. Če pade na katerega teh dni nedelja ali praznik, se vrši sejm prihodnji delavnih. Razglas. Žandarmarija potrebuje 10 aspirantov iz Prekmurja. Oni aspiranti ki želijo biti sprejeti v žandarmerijo naj se zglasijo na žandarmerijskih postajah, kjer bodo sestavili prošnjo za sprejem. Opozarja se aspirante, da bodo v začetku brščas le v Prekmurju služili. Komandir čete major: Jak. A. Sagadin. Nesreča pri mlatitvi. Dne 3. augusta 1921 je 15 letna Marija Sever iz Pečarovec pomagala na mlatilnem stroji metati vanj snopje. Stroj pa je zgrabil deklico za krilo in jo potegnil v mlatilni boben, kjer jo je smrtnonevarno poškodoval. Odtrgal je stroj deklici levo roko in ji zdrobil možgansko lobanjo. — Pasko imejte dekline, oz. ženske pri mlatilnih strojni ! Tolvajije. Dne 17. augusta 1921 so neznáni tolvaji vlamili v sobo posestnice Čásár Jude iz Šálovec, od koder so odnesli 3 robce za zavrat, 2 spodnji kikli, 1 par ženskih novih čevljev, 1 jopco, 3 gornje krila, 1 predpasnik, 2 robca za na glavo. — Županek Jožefi pa 2 süknji 1 pruslek, 2 široke lače iz domáčega plátna, 1 bankovec po 5 dolarjev, 2 bankovca po 100 dinarjev in 300 K Ogrskega denarja ter več ráznih pisen. Skupna škoda znáša 12.560 K. Šola za invalide. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za socialno skrbstvo, invalidski odsek vzeme v vsojo oskrbo več siromaški invalidov, ki bi želeli šolo oditi. V račun pridejo obprvim té šole :- Tehniška srednja šola (prvle obrtna šola) v Ljubljani, Drž. trgovska šola v Lljubljani, Vinarska in sadjarska šola v Mariboru, Rudarska šola v Celju, Meščanska šola v Celju, Orglarski šoli v Ljubljani in v Celju, itd. Invalidi, ki bi želeli v tej šole oditi, in so za to fizično in po predizobrazbi sposobni naj pošljejo svoje tozadevne prošnje z vsemi potrebnimi prilogami in izvidom nadpregleda pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelek za socialno skrbstvo, invalidski odsek včasi, do naj kesnej pa prvoga septembra t. l. Invalidi šteri želejo oditi Tehniške srednje šole v Ljubljani, se opominajo na razglas ravnateljstva tej šoli v Ur. l. št. 93. od avgusta t. l. Pogoji za gorjemanje učencev v Vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru so objavljeni v listu »Kmetovalec« št. 13. od 15. julija t. l. za gorjemanje v Rudarsko šolo v Celju se zahteva fizična sposobnost za vsako delo pod zemljo in da je dotični bio kak rudar 4 leta. Vsi invalidi, ki se gorvzemejo v te šole se za nje poskrbi invalidski odsek, šteri invalidi do v Ljubljani ali v Celju v tej šole odili do stanovanje meli v invalidskem domi, tisti invalidi pa šteri v drügi šolaj bodo, dobijo potporo v reluti za poskrblenje, te či se šola neposkrbi za nje. Hujskači žé pálik odijo med lüdstvom in mešajo naš slovenski národ, vsako priliko ponücajo tej Horthy-jovi agitátorje za hujskanje. Na priliko zdaj agiterajo stem po smrti našega krála Petra, ka Jugoslovensko krono princ Georg sebi ščé spraviti in to právi kak starejši rodjeni tim njega sliši in dostája králjestvo, in ka on že ma en partáj, šteri njega v tom deli pomága. Po ton slučajo je še naprej videno, ka Georg in Aleksander brata se sposvádita in se bodeta bila, pošterom v Jugosláviji revolucijo vö vdári in tal se tiste krajine, štere so Madžarskomi slišile, nazáj prido madžaroni, seveda Prekmurje tüdi. Na to hujskanje samo teliko dámo našim rojákon naznánje, či šteri de odkoga takše hujskanje čüo tak tistoga človeka naj pri orožnikaj zglásijo. Nesreča. Pužeskega Küzma hlápec je 22 t. m. od Gráda za zidanje kamen pelo Lemerskom Sečko Kálmáni. Hlápci se na kolaj zadremalo, na štero so konji z ceste v grabo prišli in tak ji hlápec z kol doli spadno, pa si roko težko zrano. Dopisi. Sv. Jurij. Sadovi avtonomije verskih šol v Prekmurju. Czerny Győzö, ki je bil na madžarskem za volo komunizma odpuščen iz službe, poklican za učitelja na versko šolo pri Sv. Juriju od klerikálno komunističnega krajnega šolskega sveta. Vsled nepoznanja razmer je bil imenovani od okrajnega šolskega sveta v Murski Soboti priporočen in od višjega šolskega sveta v Ljubljani potrjen kot začasni učitelj pri Sv. Juriju. Da je bil sprejet kot učitelj, se je najbolj potrudil gosp. Kikec sedanji župán pri Sv. Jurju v Prekmurju in član zgoraj imenovenega krajnega šolskega sveta, ki je bil za časa komunizma izvoljen in katerega izvolitev je bila od madžarske vláde takoj po padli komunizma razveljavaljena. Čudimo se, da naša oblást o tem nikakar ni informirana. Od pristojne madžarske Šolske oblásti smo prejeli uradni dopis, po katerem je »učitelj Czerny Gyöző zadobil ukor zavoljo svojega obnašanja za časa komunizma, ktero naravno nasprotuje poklicu učitelja in vzgojitelja, vsled česar se tudi odpušča od ministra za prosveto iz učiteljske službe«. Opozarjamo našo šolsko oblast, da kraljevina SHS. ni nobeno zavetišče za komuniste ter zahtevamo, da se taki državi nevarni elementi takoj odstranijo iz državne službe. Šolskim oblastvim pa priporočamo malo več previdnosti pri sprejemu prekmurskih učiteljev. Izvažni madžarski dopisi so šolskim oblasjim v našem uredništvu na raspolago ter jih tudi radevolje odstopimo na zahtevo v nadaljno uradovanje. Ta članek služi ob enem tudi za odgovor dopisniku »Novin« g. Mekiš Janošu. POLITIČNI PREGLÉD. * Razmejitvena komisija je v Varaždini. Pred pár dnevami je 20 článov stojéča komisija v Varaždin prišla, štera má nálogo, da določi naše meje kre Vogrskoga. Tüdi čákamo vsaki dán, da pride v Mursko Soboto. Opozárjamo pa Prekmurce, naj se nedájo zapelati od kakši hujskáčov, da bi kakšo nepametno razburjanje napravili, ár do grozno kaštigani. Razmejitveno delo se bo začnolo 27. augusta. * Izpraznitev Baranje. Dne 18. t. m. je začnola Jugoslavija izprazniti tisti tao Baranje in Báčke, štero je po trianonski mirovni pogodbi k Madžarski obsojeno in dosedaj so obsédeno držale naše čete. Horthy-jeve čete pa včasi zasédejo izprázne kraje, štero se v krátki dnévaj skonča. Torej s tem de pálik vékši Vogrski arest, štero madžari kak »oslobodjenje« naglašüjejo, ali mi dobro poznamo njuvo osloboditev, ár se skázalo v zádnjem cajti v Pečuhu, gdé je skoro cejlo Prebivalstvo z velkimi demonštrácijami protestiralo proti naši izpraznitvi in zasédbi madžarski čet. Izpraznitev se začnola, ali prebivalstvo na vékše tüdi povrže svojo lástno domovino in rájše pobegne v našo svobodno držávo živet, kak pa domá vživati Horthy-jevo »dobroto«. Dosedaj približno 5000 lüdi odpotovalo iz Baranje. Torej takša je madžarska »osloboditev«. * Austrija zaséde Zapádno-Ogrsko. Po trianonski mirovni pogodbi madžari ednocajtno z zasédbov Baranje morejo tüdi izprazniti Zapádno-Ogrsko in prek dati Austriji. Civilne oblásti so se že odselile iz Šoprona v Čorno, gdé de zdaj sedež Šopronmedjöva. Tü niti eden človek zvün Horthy-jevi pajdášov, šteri jih komaj pár gospodov, velki čestnikov, pláčani z madžarskimi penezi -ne protestira proti madžarski izpraznitvi in zasedbi Austrije, kak se to dogodila nasprotno v Baranji. Vsaki komaj čáka, da se reši Horthy-jeve bande, štera je dvej leti gospodárila na njih. Ja, svoboda je sladka, štero po austrijski zasedbi dobijo. POTPÉRAJMO PREKMURSKI GLASNIK ! Na preminočo nedelo, dne 21. augusta naznánjana nogometna tekma z čakovskim šport klubom, za volo splošnoga žalüvanja o priliki smrti Nj. Vel. krála Petra I., je mogla zaostánoti na nedoločeni čas. In té dén je samo tréninga bila med I. grupo Mure in tak zvánim Old boy-om, liki tej zádnji je nej zadosta bilo, pa so iz II. grupe te bogše špilare mogli na »posido« prositi. Ob toj priliki so obej grupi malo nemárne bilé, zvün ništerni špilarov, naimre Kardoš Laci (center Mura I.), ki je tékrát tüdi kak vsigdár hválevredno špilao ; tak je na náglo napádo, da so Old boy-ji komaj k sapi prišli. V Old boy-ji so dobro špilali Lipič, Bencik Vinci, no in Rengjeo je tüdi doprineso svojo dužnost kak bek, ár je párkrát lepo brsno. Vrátar Kleinrat je krasno bráno. Rezultát je bio 8:0 (3:0) v zmágo grupe Mure I., od šteri je Kardoš 6 golov brsno, Oviva dvá pa Šiftar in Haužer. Ubitje Old boy-ov je malo prevelko, ali to se s tém komentira, da so tej »stári dečki« tékrát samo obdrügim treningo meli in oprvim na oboje vráta špilali, nego nasprotniki se vsaki dén trenirajo in záto tá »Zmága« se njim ne računa v odičenost. Opominanje je vredno, da je mnogo publike bilo vönej na športnem prostori, iz šteroga se skáže, de je zanihmanje kre športa dosta vékše, kak smo si mi to zaprva računali. Vrejme je tüdi trnok lepo bilo. —ss— Stran 4. PREKMURSKI GLASNIK 28. avgusta 1921. GOSPODARSTVO. Süša. Tá velika süša je nej samo prinas v Prekmurji, nego po celoj Europi. V Rusiji, po te eni krajinaj je tak velika süša, ka od sprotolejtja mao je že nej dežja bilo in v tom kráji je tráva iz zemlé zgorela in vretinske vodé vö se posüšile. Národ je v takšoj nevoli, ka več milijon lüdi more z tistoga krája v drügi kráj vandrati, živino in gibajoče vrednost sebov neséjo, zemlo in hiše pa se tam žnjávajo. Küga je tüdi tak velka, ka vse povsédi po cestaj mrtvi lüdjé ležijo, in nega, što bi je pokopo, vláda se nemre poskrbeti za njé, ka bi njim na pomoč bila. Rávno tak vdrügi držávaj za volo süše je tüdi velika nevola. Na priliko prinas v našoj držávi i tü v Prekmurji vidimo mi sami, keliko nam škodi tá velika süša. Trávnicke so sühi, otave v etom leti nika nega. Hajdine rávno tak, krumpišje že gobavi gračüjejo i potom nerastéjo, koruza se suši, tak ka ete mesec slednje dni že do jo trgali, tam tisti krajaj, gdé kaj jeste, v največ mejstaj so že kukoršče dolj zrezali in mári spolagali. Graj je že tüdi zreli, to močno sunce ga je dozorilo, njegov pov je jáko slab, graja trnok malo bode komaj telko, da bo za semen. Repa je posejana, samo ka brez dežja se nemre sklicati, či pa že gde par betvov vöpride, tisto pa mošice požejo. Živina je fál grátala, kmet je po ceni prisiljeni odávati, odati je more, ár nega krme, in za volo toga nemre čakati, da bi dragšo grátalo. Štero govedo bi prvle jezerke vredno bilo, za tisto zdaj samo stotke dávajo. Tá süša jáko potéži nás tü v Prekmurji, ár mi srmácke si z nikoj drügoga nemremo peneze spraviti, kak samo živine, štero z velikimi trüdami gor skrmimo, ka bi kaj za njo dobili, in zdaj pa skorom šenki moremo odati. Nemre tajiti žétva je dobra bila, strmeno je jáko rodno plačüvalo, zrnja jeste povoli, ali máli kmet záto prodati H nemre, ár njemi to trbej za poláganje da drügo nega. q „Ljubljanski veliki semenj“ od 3. do 12. septembra 1921 ne bo podal le lepoga celokupnega pregleda vzorcev razstavlenoga blaga, ki si ga kupci morejo nabaviti v Sloveniji, temveč je dana na njem prilika za izložbo in pregled cele države. Veliko zanimanje inozemskih trgovcev in industrijskih krogov za potek gospodarskega živlenja pri nas je dovedlo do velike udeležbe inozemcev na semnju. »Ljubljanski veliki semenj« bo vsakem oziru dovršena in popolna prireditev. Sejmski prostori obsegajo nad 30 zgradb in paviljonov, ki so razdeljeni v nastopne oddelke : Papirna industrija, grafika in pisalne potrebščine, Pohištvo in glasbeni instrumenti, majolika, fajence, pletarstvo, metlarstvo in mala lesna industrija, vrvarski izdelki, slamniki in klobuki, obleka, zlatnina in urarstvo, strojna industrija, železnina in železninki izdelki, kovine in kovinski izdelki, lesna in gradbena industrija, poljedelski proizvodi, hranila in pijača, kmetijske potrebščine vsake vrste, usnjarska industrija, kemiška industrija, kosmetika in zdravstvene potrebščine, tekstilno blago, perilo in modno blago. Trgovinski oddelek bo nudil celokupen pregled domače trgovine s tuzemstvom ter inozemskih industrijskih proizvodov, ki se uvažajo k nam. q Češko-Slovaška industrija in trgovina bo na » Ljubi janskem velikem semnju« od 3. do 12. septembra 1921 lepo zastopana. Razstavila bo v lastnem paviljonu, ki ga je postavila Češko-Slovaška republika. Ta paviljon tvori po svoji arhitekturi eno najlepših zgradb na razstavišču. q Urad „Ljubljanskega velikega semnja“ razpošilja te dni vabila za poset »Ljubljanskega velikega semnja« od 3. do 12. sept. 1921 na vse kraje naše države. Ker nudi »Ljubljanski veliki semenj« pri priznanih nizkih cenah v Sloveniji ne le najugodnejše, temveč tudi najboljšo priliko za nakus vsakovrstnega blaga, se je nadajati posete vseh pridobitnih krogov cele države, trgovcev, industrijcev in obrtnikov. Za naše pridobitne kroge je poset semnja toliko važnejši, ker se ga udeleži v velikom številu tudi inozemstvo. Te dni se je začel plakatirati širom kraljevine umetniški plakat kot vabilo na »Ljubljanski veliki semnj«. Plakat je umetniško delo mojstra g. profesorja Vavpotiča, natisnila pa ga je »Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru«. Plakat predstavlja v ozadju Ljubljano, v ospredju pa je zobato kolo, znamenje industrije, na kojega se Merkurjeva roka z žezlom krepko opira. FANNY DITTRICH JOSIP GÁSPÁR zaročena Murska Sobota, avgust 1921 DITTRICH FÁNNY GÁSPÁR JÓZSEF jegyesek Muraszombat, 1921 augusztus hó DAM URE NA KLAVIR Ščáp Irma, Murska Sobota Mála kaniža štev. 167. ZONGORA ÓRÁKAT ADOK. KRASNA VILA, s parkotn v idilično lepem slovenskem trgu ob železniški postaji, v najlepši legi, enonadstropna moderna nova zgradba z balkonom in verando, sedem parketiranih sob in vsem konfortom, je radi preselitve pod ugodnimi pogoji na prodaj. Ponudbe je poslati na uredništvo „Prekm. Glasnika“. SAMO EDNOK Probajte pri meni küpüvati leder, poplate pa drüge čevljárske potrebščine, nigdár nete šli v drügo trgovino. Franc Cőr trgovec v Murski Soboti. Fal cena ! Dobro blágo ! GONILNI JERMENI za fabrike, mline, žage in poljedelske stroje v vsaki širini v zalogi pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 13. Novo prispeli Cerkveni zvoni právi iz bronca, jamstvo na desét let. V magazini okoli 50 falátov, rázna velikosti pri: METALLUM D. D., Zagreb Ilica 134. telef. 1-98. Zahtevajte cenovnike ! Leder, kože in poplati. Küpüjem vsefelé kože, tüdi vzemem v delo vsefelé sirove kože, štere se izdelüjejo v fabriki I. Sinigoj, prvléj Steijer v Ljutomeri. V zálogi mam vsefelé ledra, poplate in tüdi vse šušterske potrebščine. Poglednite v zálogo. ALBIN SAGADIN trgovina z ledrom v B E LTI N CI, (Prekmurje). ŠČETE KAJ KÜPITI ALI MÁTE KAJ ODATI Razglašüje v „Prekmurskom Glásniki “ NA ZNANJE vsem interesentom Ljubljanskega velikega sejma ! Urad „Ljubljanskega velikega sejma“ je povedi Jugoslovanskemu kreditnemu zavodu v Ljubljani, odnosno njenima podružnicama v Murski Soboti in Dolnji Lendavi, razprodajo znakov in legitimacij. Vsak, kateri se želi udeležiti „Ljubljanskega velikega sejma“, naj se zglasi v pisarni Jugoslovanskega kreditnega zavoda, podružnici v Murski Soboti, oziroma Dolnji Lendavi, kjer dobi vsa natančna pojasnila. Odgovorni urednik: Talányi Franc. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika“.