Posamezna Številka 8 dinarjev PoStnlna plačana * gotovini ZASAVSKI Wfi o Izdala Okratut odbor Soctaltstfine nezt delorala ljudi • Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniari odbor — Odgovorni arednik. Stane SuStar - Tiska Mariborska tiskarna v Mar boru - Naslov uredništva in uprave: .Zasavski vestnik" Trbovlje I. uprava rudnika — Telefon »t 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah štev 614-.,T"-146 — List »ha*a vsako sredo — Letna naročnina 300 din oolletna 150 din. četrtletna 75 din mesečna 25 din — Posamezna številka 8 din - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak petek doooldne in se ne vračajo LETO VI — ST. 33 TRBOVLJE, 19. avgusta 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA SZDL Trbovlje predloga tov. Miho Marinka S seje okrajnega ljudskega kot kandidata za ljudskega poslanca Na seji dne 10. t. m. so člani MO SZDL Trbovlje razpravljali o delu in nalogah organizacije na področju mesta Trbovlje. Na 6plošno je bilo ugotovljeno, da z dosedanjimi uspehi ne moremo biti zadovoljni, to pa zlasti zaradi premajhne širine v delu in. izvrševanju sklepov IV. kongresa SZDL Slovenije. Po reorganizaciji dela, katere namen je bil, da se s pomočjo članov okrepi delo rajonskih odborov in da se preide na konkretno reševanje problemov, kot so: idejni dvig članstva, konkretna pomoč ljudskim odborom na zborih volivcev, pravilno usmerjanje dela v društvih, borba proti vsem škodljivim pojavom gospodarskega kriminala in nenehno pojasnjevanje novih gospodarskih ukrepov članstvu, s čimer bomo onemogočili, da jih naši nasprotniki izkoristijo v škodo socialističnega razvoja. Nekateri rajonski odbori Socialistične zveze so svoje delo že pravilno usmerili in tudi že dosegli uspehe, kot n. pr. rajon Trbovlje II, Zasavje in delno tudi rajon Dobrna. Precejšnje pomanjkljivosti je pa videti v delu rajona Center, kjer nimajo še popolne evidence, kakor tudi ne postavljenih uučnih aktivov in pobrane članarine. Te slabosti narekujejo Mestnemu komiteju ZK in Mestnemu odboru Socialistične zveze, kakor tudi vodstvom rajonov, da s svojim delom v organizaciji dvigajo politično-ideološko raven članstva — kar nam na- j rekuje tudi pismo CK ZKJ in za kar smo odgovorni pred vso družbo. Člani Mestnega odbora SZDL so obravnavali tudi svoje naloge v zvezi z bližnjimi volitvami v zvezno in republiško skupščino, pri čemer so se dotaKniU tudi vprašanja kandidatov. Vsi so enoglasno sprejeli predlog, da zaprosijo tovariša Miha Marinka, da sprejme kandidaturo ljudskega poslanca za republiško skupščino LRS v mestni občini Trbovlje. V zvezi s lcm so mu poslali pismo sledeče vsebine: Jev nam je potrdilo, da je bila i pot, po kateri si nas vodil, vedno pravilna, zaradi česar Ti neomajno zaupamo, da bi nas vo- ' dll in zastopal tudi v bodoče. Mi V iskreni želji, da nstrežeS naši prošnji, Te v Imenu Mestnega odbora SZDL mesta Trbovlje prisrčno pozdravljamo. — Mestni odbor SZDL Trbovlje. vsi pa Ti bomo pri Tvojem odgovornem delu nudili pomoč ter Izvrševali vsa Tvoja naročila. kot smo Jih v preteklosti. Nadalje so člani Mestnega odbora SZDL izrazili željo, naj bi okraj Trbovlje zastopala v Zvezni ljudski skupščaii tukaj- Reviri se ”r‘pravVa'o na proslavo 10. obletnice ustanovi ve primrrs^ih br g.i izvršnega Marrttku! sveta Predsedniku LRS tov. Mihi V svesti sl, da izražamo željo vsega prebivalstva mesta Trbovlje, Te proskno, da sprejmeš kandidaturo ljudskega postane* Ljudske republike Slovenije pri bližnjih volitvah. Tvoje dolgoletno revolucionarno in plodno delo za dosego pravic delovnih ljudi na področju naših rev:*r- Za veliki praznik naše Primorske, ki bo v dneh 5. in 6. septembra na Okroglici pri Novi Gorici, se tudi v rudarskih revirjih pripravljajo, da bodo te dni obiskali te zgodovinske kraje. Da bi se revirji teh slovesnosti udeležili v čim večjem številu je bil ustanovljen pri OO ZSDL poseben štab, ki je že pričel s podrobno organizacijo. Štab, ki se Je formiral pri OO SZDL Trbovlje za proslavo na Primorskem, bo obenem organiziral tudi udeležbo za 10 obletnico Zbora odposlancev v Kočevju. Na razgovorih na terenu je bilo domenjeno, da se bo v glavnem organiziral prevoz s kamioni, da bi si udeleženci lahko ogledali še druge lepote in zanimivosti na Primorskem. Predvideva se udeležba okrog 1500 ljudi, ki bodo odšli na Primorsko s kamioni, pa tudi s posebnimi vlaki. Poleg številnih udeležencev bo pa odšla na Primorsko že 4. septembra tudi godba na pihala »Svo-bode-center«. 23. avgusta vsi na MrzlZcs! V letih od 1930 dalje n| imel delavski razred v bivši Jugoslaviji nobenih političnih pravic ter mu je bilo vsako delovanje v marksističnih političnih organizacijah onemogočeno. Delavstvo se je pa tedaj udejstvovalo na kulturnoprosvetnem področju, In sicer v bivših »Svobodah« in društvih »Prijatelj prirode«. Tteta leta so se delavci in delavke iz Zabukovce, Celja. St. Pavla, Hrastnika, Zagorja, Litije in Trbovelj ozko povezali med seboj na skupnih izletih v naših planinah, ki so Jih prirejale »Svobode« alt pa društva »Prijaielj prirode«. Ker Je bilo *a shajanje in izlet za vse navedene kraje najbolj pripravna Mrzlica, so člani društva »Pri-Jatclj prirode« h Zabukovce, Hrastnika in Trbovelj na družinskem izletu na Mrzlici (na Storovl ravni) dne 9. avgusta 1931. leta sklenili, da kupijo to Pripravno travnško parcelo, da se tako lahko nemoteno shajajo ln kratkočasijo na svojem svetu. Ta parcela je prišla že štirinajst dni pozneje v last društev »Prijatelj prirode« iz Trbovelj, Za-buhovce In Hrastnika. Let* 1932 so na Storovl ravni na Mrzlici skupine delavcev I* navedenih krajev postavile w,llno planinsko kočo, prvo te Vfste v Sloveniji. Od tedaj pa do vdora okupatorja v naše *raJ* Je bilo na prijazni Storovl »a Mrzlic« nešteto družin- skih izletov iz vseh bližnjih in daljnjlh delavskih krajev, celo lz Zagreba. Ljubljane in Kranja. Da spet pričnemo a takimi skupnimi izleti delavskih družin lz naših revirskih in ostalih krajev, je odbor »Svobode- center« iz Trbovelj nameraval prirediti v nedeljo, 21. junija 1.1. izlet na Mrzlico. Ta Izlet je pa zaradi nastalih zaprek izostal. V nedeljo, 23. avgusta t. I. se bo pa ob obletnici naknoa delavskega zemljišča na Storovl ravni vršil množični izlet delavskih družin na Mrzlico, na katerega se vabijo vsa društva »Svobode« in planinskih društev Zasavja ln Savinjske doline. Tako kot »Svobode« na Gorenjskem, ki prirejajo skupne izlete v naravo, hočemo tudi mi iz Zasavja lu Savinjske doline pokazati, da znamo ceniti ln čuvati stare delavske tradicije In Jih obnoviti. Na tem izletu bo poleg ostalih sekcij sodelovala tudi delavska godba »Svoboda-center« iz Trbovelj. V nedeljo, 23. avgusta — vsi na Mrzlico! šnja rojakinja bi dolgoletna borka-revolucionarka tovarišica Lidija Sentjurčeva. Svojo željo so poslali Okrajnemu odboru ZDL Trbovlje s prošnjo, da jo dostavi tovarišici Lidiji Sent-Jurčevt Ob zaključku razprave o volitvah So bili vsi člani Socialistične zveze enotnj v mnenju, naj se kandidatom za ljudske poslance ne postavljajo namestniki. Vsi so prepričani, da s tem v nobenem pogledu ne kršimo načela demokratičnosti — sami kandidati so nam pa v zadostni meri porok, da bodo svojo poslansko nalogo opravljali v popolno zadovoljstvo volivcev. V zvezi z volitvami si Je Mestni odbor SZDL zadal sklep, da takoj začne s pripravami za volitve in to v prvi vrsti s tolmačenjem samega načina volitev, večje demokratičnosti novega volilnega zakona ter vseh ostalih gospodarskih in političnih uspehov na področju našega družbenega razvoja. D. P odbora in okrajnega zbora proizvaja cev v Trbovljah Na zadnji seji okrajnega ljudskega odbora in zbora proizvajalcev v Trbovljah, ki se je vršila preteklo soboto, so razpravljali o polletnem obračunu naših gospodarskih podjetij, pregledali okrajni obračun in delo Svetov OLO Trbovlje. Podrobno so obravnavali vprašanja našega kmetijstva, plačevanje davkov in razvoj obrtništva v trboveljskem okraju. Obširno poročilo o vseh teh vprašanjih je podal predsednik OLO Trbovlje, tov. Martin Gosak. Zanimivo je bilo poročilo o izvršitvi družbenega plana za prvo polletje letošnjega leta Tako je rudnik Trbovlje-Hrast-nik prekoračil polletn; plan proizvodnje za 1,9°/«, akoravno je imel precejšnje težave s prodajo premoga. Prav tako je svoje obveznosti po družbenem planu presegel rudnik v Zagorju. Cementarna v Trbovljah je ustvarila polletni plan v klinkerju s 101.6%, v mletju cementa s 104,8%, v pro-'aj[ pa s 102,4%). — Lep uspeh 9 dosegla nadalje trboveljska alorična elektrarna, ki je pre-:oračila svoje družbene obvez-losti za 4%. Tudi Strojna tovarna »Miha Marinko« je opražila svoj družbeni načrt kljub investicijskim gradnjam s 104%. Tovarna kemičnih izdelkov v Irastniku je pa svoje družbene bveznosti dosegla v prvem poletju letošnjega leta le z 48%, ijer sta izpad produkcije po-•zročila predvsem kromov ga-m in žgano apno. Lep uspeh zaznamuje v letoš-em prvem polletju Steklarna Hrastniku, ki Je svoj družbeni ičrt prekoračila za 11,2%. Podobne težave kot Tovarna ke- mičnih izdelkov v Hrastniku je imela v letošnjem prvem polletju Papirnica v Radečah, vendar lahko upamo, da bo svoj letošnji proizvodni načrt dosegla v drugem polletju. Predsednik okrajnega ljudskega odbora je podrobno orisal še delo naših manjših podjetij in delo Svetov okrajnega ljudskega odbora. O tem bomo po-bliže poročali v prihodnjih številkah našega lista. Diskusija po referatu tov predsednika Gosaka se je vse Borce V. prekomorske brigade okraja Trbovlje vabimo na DRUŽABNI POGOVOR dne 22. avgusta 1953, ob 17. uri v Dom Svobode v Zg Trbovljah, da se pomenimo o skupnem odhodu na Okroglico. — Na svidenje! Pripravljalni odbor. preveč razvijala okrog denarja Vsj diskutanli so v preveliki meri zastopali in zagovarjali svoje ozke lokalne interese, nihče se pa ni dotaknil vprašanja, kje dobiti denar za izpolnitev naših splošnih družabnih obveznosti in nalog. Vsekakor bo treba zaostriti davčno politiko in plačevanje davkov. — V nadaljevanju seje je okrajni ljudski odbor sprejel odlok o oddajanju poslovnih lokalov v najem ter potrdil odlok o dnevnicah okrajnih uslužbencev itd.. — Po skupni seji se je vršila nato še krajša seja zbora proizvajalcev. Wad!na okra;a Trbov jc se popravlja na kongres v Mariboru Za kongres Mladine Slovenije, ki bo v jeseni v Mariboru, se tudi mladina našega okraja že sedaj pridno pripravlja. Okraj Trbovlje bo zastopalo na kongresu 12 delegatov. Zadnji plenum mladine okraja je podrobno razpravljal o pripravah. Tako se bodo vršile v mesecu avgustu po vseh občinah občinske konference mladine, na katerih se bodo ob tej priliki tudi izročile spomenice mladincem, ki so bili več kot petkrat na mladinskih akcijah. To čast za priznanja bodo dobili mladinci Zvone Biderman iz Hrastnika, Janez Verbič iz Trbovelj, Franc Umek iz Trbovelj, Zdravko Peško iz Trbovelj ter Milan Kocman iz Hrastnika. Kot predpriprave za kongres mladine v Mariboru pa bodo priredili v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku ln Radečah mladinske dneve. Mladina Trbovelj namerava Borci primor«k h brigad, na svide na Okroglici! Ra telo za čini večji ml nožiči® Mmu\ Zveza društev za telesno vzgojo Slovenije in Zveza športov Slovenije »Partizan« sta razpisali množično tekmovanje, ki ima osnovni namen, vzbuditi zanimanje za telesno vzgojo pn vseh tistih ki še niso vključeni v kakršno koli telesnovzgojno organizacijo. V zvezi s tem objavljamo nekaj glavnih misli razpisa. Tekmovanje naj zajame slehernega posameznika, kolektiv, podjetje, ustanovo, društva in organizacije v vseh občinah LRS. Tekmovanje Je treba nevesti ločeno za začetnike ln tekmovalce. Nastop tekmovalcev mora biti ist| dan kot nastop I lahko poljubna začetnikov kjer naj prav pro-! 1Jlva oblika pagandni nastopi tekmovalcev i pokažejo uspehe sistematičnega I dela organizacij za telesno vzgojo ln navdušijo gledalce in začetnike-nečlane za telesnovzgojno izživljanje. Za nečlane je predvideno tekmovanje v atletiki, plavanju to igrah ter raznoterostih Discipline so izbrane tako, da je v njih mogoče tekmovati povsod. Kjer so na razpolago telovadišča t uspelih ali igrišča, naj bodo prireditve ... „ ... na njih, sicer je pa primeren.obšlrna P°ro5ib> vsak travnik, gozdna Jasa ali svoje dopisnike, da pišejo o teh podobno. Izvedba tekmovanj je ‘ nastopih. Zelo priporoč-dvoboji med kolektivi tovarn Itd. Zmaga pa seveda pripada občini (kolektivu), ki nastopi z večjim številom tekmovalcev (v odnosu do vsega prebivalstva ozir delavstva). Uredništvo »Zasavskega vestnika« opozarja svoje bralce, da bo naš list prinašal z najbolj množičnih prireditev obširna poročila m poziva vse imeti mladinski dan na Partizanskem vrhu, mladina iz Zagorja pa na Zeleni travi, kjer so padli v maju leta 1944 aktivisti Pečar, Levstik to Vojka. Na predvečer 6. septembra bodo imelj v Zagorju slavnostno aka- demijo, v nedeljo, 6. septembra, pa bodo odšli k spomeniku na Zeleni travi, kjer bo izveden celoten program. Zagorska mladina Je sklenila, da bo imela mladinske dneve vsako leto. Mit: Ml!«® Mi st M stil! na Klancu pri Vačah Konec avgusta bodo proslav- Na zboru Dolenjskega odreda ljali svoj praznik borci Dolenj- ki se bo vršil na Klancu konec skega odreda. Po dosedanjih avgusta, bodo nekdanji partiza-predlogih bodo proslave na več ni počastili spomin padlih žr-točkah našega Zasavja, kjer soj tev. V Litiji se je osnoval pri krajevnem odboru ZB poseben odbor nekdanjih dolenjskih -borcev. Komandant takratnega odreda v okolici Litije je bil jeseni leta 1944 tov. Lado Rotar, sedaj predilniški mojster. bila važnejša oporišča junaškega Dolenjskega odreda, med drugim na Jančah, v Stangi, na Mamolu, pa tudi v Gabrovki pri Litiji. Borci Dolenjskega odreda se bodo zbrali tudi v vasici Klanec prj Gabrovki, kjer je utrpel odred leta 1944 veliko tragedijo. V tistem času je bila na Klancu oporiščna točka tega odreda z etapno kuhinjo. Dnevno je šlo skozi vasico Klanec po več sto partizanskih mobilizirancev, ki so prihajali s Koroškega, Štajerskega, pa tudi iz zasavskih vasi in so prešli reko Savo v bližini Save pri Litiji, največkrat kar po mostu. Nato so se kretale partizanske kolone preko Mamola in na Klanec. Tam so imele kolone odpočitek, na potovanju oslabeli in ožuljeni so pa bili za kak dan tudi deležni zdravniške nege. Na Klancu Je bil v tistih časih tudi stalni zdravnik. Nekega dne v Jeseni leta 1944 so ae pa približali na zvijačen način na Klanec belčki iz dolenjskih vasi Preoblekli so se v partizanske uniforme tn so napadli stražo na hribu nad Klancem, nakar Jim je uspelo, da so v vasi pobili več mobilizirancev. ki niso še bili oboroženi. Ko so dobili napadeni partizani okrepitev, so pregnali krvoločne belčke. V Zagorju bodo priredili mladinski dan Mestni komite LMS v Zagorju je imel pred dnevi sejo, na kateri je kritično pregledal dosedanje delo mladinske organizacije. Ugotovil je, da stanje ni zadovoljivo zaradi raznih slabosti članov komiteja. Sklenili so, da bodo temeljito izboljšali delo komiteja in mladinskih aktivov. Pripravili bodo konference po vseh aktivih in občinsko mladinsko konferenco Zagorska mladina je bila delavna pri organizaciji občinskega praznika, 9. avgusta V okviru predkongresnega tekmovanja bo ta mladina pripravila v nedeljo, 6. septembra. Mladinski dan Na predvečer bodo mladinci priredili slovesno akademijo, v nedeljo, 6 septembra, bodo pa odšli k spomeniku padlih žrtev na Zeleni travi, kjer bodo pripravili pisan kulturni spored. — Zagorska mladina je sklenila, da bo Imela Mladinski dan vsako leto. Ho 1 Don Kolo m sejali? Mesto Trbovlje v številkah Ze pred dobrim mesecem dni smo objavili članek o važnosti dobrega semena. Naše kmetovalce smo opozorili, naj si pravočasno naročijo preko domačih kmetijskih zadrug poirebne Količine semena ozimnih žit za jesensko setev kakor tudi semenski krompir za sajenje v prihodnji pomladi. Vendar takrat še nismo vedeli, kakšna bo pšenica v posameznih okoliših našega okraja, Priznavalna komisija Je našla v našem okraju veliko kmetov, kj se tega zavedajo in skrbijo za pšenično seme prav tako, ali pa še bolje kot za plemensko živino. Marsikje smo našli gospodarje, katerih pšenica se je že od daleč razlikovala od sosednjih pšeničmn njiv. In če smo takega gospodarja vprašali, odkod je dobil seme, je prenekateri odgovoril ponosno: »To pšenico imamo pri hiši že Sploh priporočamo kmetovalcem, naj se ne dajo zapeljati lepemu videzu in lepemu pridelku pšenice v prvem letu! Eno leto skoraj vsako novo seme dobro obrodi! Kmet pa vendar ne bo leto za letom kupoval Mesto Trbovlje s posebnimi pravicami ima letos v svojem načrtu še mnogo komunalnih del, med katerimi je na prvem mestu izgradnja in razširitev glavne trboveljske ceste, kjer dela kar dobro napredujejo, od- novega pšeničnega semena, tem- kar gradi cešto na sektorju med več naj skuša priti do sorte, ki bi v njegovih razmerah trajno uspevala. Pri nas so to predvsem domače golice in »Podgorica« — zato razširjajmo predvsem te sorte! Semenska pšenica bo stala v denarju predvideno nekaj nad trideset dinarjev za kilogram. Kdor bo pa hotel, bo lahko dal svojo pšenico v zameno za semensko — seveda ustrezno večjo količino. Za dobro semensko rž je letos najteže. Zaradi »pomladanskih mrazov in snega v času, ko je rž cvetela, je večina rži »gluhe«. Zato priznavalna komisija ni mogla najti večjih količin semenske rži za razmnoževanje. Kolikor bi jo pa kmetovalci želeli kupiti, naj jo takoj naro- Vodamj in Dreom podjetje »Slo-venija-cesta«. Nadaljnje važno komunalno vprašanje kraja Trbovlje, ki dela našim mestnim očetom dosti skrbi in dela, sta trboveljski vodovod in stanovanjsko vprašanje. V tem članku nimamo namena obravnavati komunalno dejavnost v Trbovljah, marveč kakšen blagovni promet smo imeli v tem velikem revirskem kraju v prvem polletju letošnjega leta v trgovini in gostinstvu. Mestna občina Trbovlje šteje s priključenimi kmečkimi kraji 16.553 prebivalcev — skupni blagovni promet v prvt polovici letošnjega leta je pa znašal 545,593.000 dinarjev. Za prehrambene predmete smo porabili v Trbovljah v tem Ijah smo popili v prvih šestih mesecih letošnjega leta 381.936 litrov vina v vrednosti 56,764.000 din. Za pivo smo izdali 3,730.000 din ali 41.551 litrov, žganja smo pospravili 16.721 litrov, za katerega smo dali 6,677.000 din. Ostalih žganih pijač smo pa v Trbovljah pokupil!. 13.902 litra v vrednosti 9,194.000 din. Sadjevca smo prodali v Trbovljah našim potrošnikom 8162 litrov v vrednosti 524.000 din, za brezalkoholne pijače in za ostale gostinske usluge smo pa izdali 18.258.000 din. Ako računamo, da živi v Trbovljah 17.000 ljudi, tedaj pride na enega prebivalca v prvih šestih mesecih leta 1953 23 litrov vina, 2,4 litra piva, 0,9 žganja, 1,4 1 >tra ostalih alkoholnih pijač in 0,4 litra sadjevca, Ob koncu prvega polletja letošnjega leta je bilo na področju mestne občine Trbovlje zaposleno 6239 delavcev, uslužbencev ln vajencev (brez delavcev ln uslužbencev železnice, pošte in gradbenega podjetja »Beton«), Vsi delavci in uslužbenci podjetij v Trnovljah so zaslužili v prvi polovici letoš-njega leta 412,861.000 din, dnin Pa je bilo v tem času izvršenih 760.037. Opravičenih izostankov od dela (nedelje, prazniki, bolezen, dopusti) smo imeli za 22.175 dnin. Neopravičenih izostankov od dela je bilo v tem času 1552 dnin. Zelo dostj so se naši delovni ljudje posluževali kred’tov za nakup blaga in oblek. Teh posojil je bilo v prvem polletju 1953 12,205.000 din. od katerib je bilo odplačanih 2,637.000 din. Dne 30. junija t. 1. je prebivalo na področju mestne občine Trbovlje 16.553 ljudi. V prvem polletju se je rodilo v Trbovljah 157 otrok, stalno naseMlo 332 ljudi, umrlo jih je pa 86. Iz občine se je izselilo v tem času 358 ljudi. Poročilo se je v Trbovljah v prvi polovici letošnjega leta 87 parov. ai°- •“ Mlačev niti koliko ln kakšno žito bo mogoče dobiti za seme, pa tudi ne po kaki ceni. Od objave omenjenega sestavka pa do danes je okrajna priznavalna komisija prehodila malone vse vasi v našem okraju In si ogledala povsod na njivah še rastoče žito in krompir, da bi mogla odbrati najlepše in najbolj zdrave posevke za semensko blago. Priznavalna komisija je na tem obhodu marsikaj ugotovila, O čemer bo treba še pisati. Vendar bi se za danes omejili samo na ozimno žito: pšenico, rž in ječmen, ki jih bomo za seme najprej potrebovali. O krompirju, ovsu. ajdi, detelji itd. pa drugič! Začnimo od kraja z Ječmenom; letos je bil na splošno povsod zelo snetljiv. Kot vemo, se snet pri ječmenu prenaša s semenom in se z navadnim razkuževanjem ne da uničiti. Zato je komisija iskala take posevke ječmena, ki niso bili snetjavi. Našli smo dovolj ječmena, ki ni bil snetljiv in je tudi drugače lep. Zato bo vsak kmetovaleo sam kriv, če b( imel prihodnje leto na svojih njivah na pol od snetj unčenega Ječmena. Kdor p« hoče imeti drugo leto zdrav ječmen in dober pridelek, naj ga takoj naroči v svoji kmetijski zadrugi! Okrajna zadružna zveza bo namreč odkupila od pridelovalcev samo toliko semenskega Ječmena, kolikor bo naročil. Lahko dobite semenski ječmen tudi v zamenjavo; dali boste približno dva kilograma •vojega ječmena za en kilogram prvovrstnega semenskega. Pri plačilu v gotovini bo stal kilogram semenskega ječmena okrog 30 din. Važnejša kot ječmen Je za naše kmetijstvo semenska pšenica. Priznavalna komisija je ugotovila, da bo letos v našem okraju pšenica za seme nasploš-no zelo slaba, ker je večji del agodaj polegla in Jo Je prerasel plevel, ponekod jo Je pa tudi rja močno strla. V vseh teh okoliših je nujno potrebno, da si kmetovalci preskrbijo drugo, zdravo semensko pšenico! Samo tisti kmet, ki pridela preveč plenice, st lahko privošči setev slabega semena! Vsi tisti kmetje pa, ki želijo več pridelka, več kruha in več dohodkov, morajo sejati čim boljšo pšenico! dvajset ali celo trideset let in nam vedno najbolje obrodi — bolje, kot vsaka kupljena!« Vidite — tak gospodar je srečen; dokler mu njegova pšenica let^f za letom dobro rodi, naj je ne, zamenjuje, temveč le doma od-' bira naj lepše klase na njivah, kakor smo opisali v zadnjem članku o načinih preskrbe z dobrim semenom. Priznavalna komisija je poskušala dobiti čim-več take dobre semenske pšenice stare sorte — »domače bele golice« za seme in se jj je to vsaj deloma posrečilo. V zasavski dolini se močno držijo tudi stare »domače bele osinke« ali »rčsnice«, vendar priznavalna komisija za naš osraj osinke ni priznala in je Okrajna zadružna zveza ne bo odkupovala, ker je za naše podnebje in za naše razmere pšenica-golica mnogo bolj priporočljiva kot »rčsnica«. Marsikje kmetje že precej let sejejo tudi rdečo golico »Podgorico«, k; je bila vzgojena v našem okraju in ki v kolikor toliko ugodnih legah ln v kolikor toliko dobri zemlji daje leto za letom dobre priuelke; ne poleže tako rada kot domača bela golica, daje dobro moko, pa tudi slama nj pretrda za krmo. 2al so v zadnjih letih prodajali ze »Podgorko« vse mogoče sorte, celo osinko, ki seveda niso zadovoljile kmetovalcev. »Podgor-ke« je letos sicer v našem okraju precejšnja količina — toda če je kmetovalci našega okraja ne bodo pravočasno naročili, jo bo Okrajna zadružna zveza morala prodati v druge okraje, od koder jo že zdaj naročajo. Zato naročite »Podgorko« pri domač zadrugi čimprej Nekateri kmetovalci, ki Imajo zelo dobro in gnojno zemljo sejejo v našem okraju tudi »Bavarsko kraljico«, rdečo golico, kj pa ima debelo, trdo slamo (ne poleže), moko pa zelo slabe kakovosti. In kar je še slabše: v naših krajih uspeva navadno le nekaj let. Zato je ne bomo razširjali. Kdor jo pa že ima naj jo seje, dokler mu bo prijalo! Isto velja za belo golico s kratko trdo slamo, kj se J) pravi »U 1«. Je zelo zgodnja ir v zelo dobri zemlji nekaj let dobro rodi — za stalno Go za splošno razširjanje pa pri na ni primerna! skrbeti, bodisi iz domačih hribovskih okolišev, kjer je nekaj lepe rži, bodisi iz sosednjih krajev, kjer je rž pozneje cvetela. Kmetovalci in vsi, kj želite našemu kmetijstvu dobro! Poskrbite, da bo jeseni v našem okraju posejana ozimlna čim boljše kakovosti! Kdor bo sejal seme lastnega pridelka ali dobljeno od soseda, naj ga ne pozab) očistiti na dobrem trijerju. da ne bo sejal hkrati z dobrim, klenim zrnjem tudi drobnega, slabega, pa še grahovice in ljuljke! Preglejte, če so zadružni trijerji v redu! Kdor pa ima slabo seme, morda snetljivo ali pa neprimerne 9orte, naj ne odlaša z naročilom pri domači kmetijski zadrugi, da ne bo prepozen! Zavedajmo se vsi, da je dober pridelek žita v naj večji men odvisen od dobrega semena — zavedajmo se pa tudi, da ne samo od dobrega semena, temveč tudi od pravilne obdelave zemlje, od pravilnega gnojenja vsega prometa, za tekstilije smo izdali 103.731.000 din ali 19«/», za usnjene ln gumijaste izdelke 26.128.000 din ali 4 9*/», za tobačne izdelke 33 661.009 din ali 6 2*/*, za kurivo 2,664,000 din ali 0 4*/t, za kovinske Izdelke 7,935.000 din ali 1,4'/*, za elektromaterlal 1.666.000 din ali 0,3*/». za kemične izdelke 10,919 000 din alt 3,1*/», za papir in papirne izdelke 5.552 000 din ali l*/», za lesne izdelke 21,108.000 din ali 2,2Vt. za gor'-va ln maziva 19,339.090 din ali 3 7*/», za gradbeni material 7,993 000 din ali 1,4*/« za ostale proizvode smo pa potrošili 2,766.000 din. Ce pa sedaj primerjamo te Izdatke s strošk'. za pijačo, vidimo. da smo v Trbovljah potrošili za alkoholne pijače v prvem polletju leta 95.147 000 dtn ali 17,4*/« naših Izdatkov. V Trbov- Danes n' ve( nofreb~o. da se prod jr s a*o blagot in še od kakovosti zemlle same, od lege. višine — v ve’iki meri pa tudi od vremena. Vendar Je dobro seme prvi pogoj za dober pridelek! T. B Pred dnevi sem se zbudila j zjutraj ob pol petih in se začela odpravljati na šiht. Kar naenkrat me pa zavije po želodcu in trebuhu, da sem kar zlezla k tlom. Več kot dve url me je zvijalo ln komaj sem pritavala nazaj v posteljo. Sele opoldne sem bila snet toliko pr', močeh, da sem šla lahko pred stanovanjc. Tako) me je soseda vprašala: »Kaj, ti sl doma?« Se preden sem Ji odgovorila, je že vzkliknila: »Kakšna pa si, za božjo voljo?« Naslonila sem se na ograjo hodnika In ji povedala kako 'n kaj. Pristavila sem še: »Bolj ko premišljujem, manj vem. Tako se parim, da ne bi kaj napačnega poied’a Ze sedem let sem bila spet zdrava, sedaj pa takole,« Ko se tako pomenku ieva, mi sosedi pripoveduje da je več njenih znank podobno obolelo. Z VSEH STRANI SVETA SEVERNA KOREJA. — Po 8. avgustu, ko je bilo 10 visokih severnokorejskih funkcionarjev obsojenih na smrt, dva pa na zaporno kazen, je sledila druga čistka, v kateri je obtoženih enajst članov CK proti- j vladnega delovanja. Vsi ti funkcionarji so bili člani CK KP Severne Koreje. Med njimi so bivši severnokorejski poslanik v Moskvi in pomočnik zunanjega ministra, minister za trgovino. .bivši severnokorejski poslanik v Pekingu ln drugi. Ob istem času je pa — kot poroča radio Peking — kltajsko-sever-nokorejsko poveljstvo Izročilo Združenemu poveljstvu noto. v kateri protestira zaradi mučeni« svojih ujetnikov in prisilnega zadrževanja določenega števila ujetnikov v taboriščih. Hkrati protestira tudi zaradi omeUtev ki j1b Je Združeno novelistvo uvedlo nad predstavnik! Rdečega križa Kitajske. ki naj M obiskali taborišča v Južni Koreji LONDON — Po sestanku 16 držav, katerih sile so se borile na korejskem bojišču, ln po nredloženl deklaraciji je hritan--ka vlada oblavlla poročilo o tališču dc »volih morebitnih •'bveznostt na Koreji in daljnem 'izhodu Poročilo poudarja da 'e deklaracija 16 držav o Ko--ej1 nanaša samo na primer, bi Severna Koreja ln Kitajska neizzvano prekršili sporazum o premirju. Poročilo pa tu- di naiostreie obsoja ravnanje Sing Man Rija. ki grozi da bo »brž ko bo mogoče nanravil pohod na sever, da bi rešil severne brate pred grozečo smrtjo.« RIM. — It ali 1 a je že malone dva meseca brez vlade ln so se doslej izjalovili vsi poskusi sestave vlade Prefpklo soboto je pa po poročilu AFP predsednik republike Einandi potrdil sestavo vlade pod Giuseppom Pel-lom biv*1m proračunskim ministrom. Pella bo obdržal poleg ministrskega predsedništva še resori a za zunanje zadeve ln proračun. T»«rr»T,TN — Tudi v Vzhodni Nemčiji se vrše čistke, in sicer med tistimi funkcionarji kom- informovske Znatne soeialtsfč- ne stranke Vzhodne N-mčlle. ki po stavkah in demonstracijah od 17 iuliia zahtevali odstranitev generalnega sekretarja stranke Walter1a TTIbrieh-ta. Sedai sklicujejo izredne sestanke okrainih kom'teiev. na katerih označujejo bivše socialne demokrate za glavne na-cprntniVe Ulbriehta PARIZ. — Nenehno slabšanje gmotnega položaja francoskih delovnih množic le privedlo do mogočnega stavkovnega gibanja, ki le zajelo 4 mt-llione delavcev in nameščencev. Zahtevam delavskih or politiko OLO Trbovlje tov. Miza ljudsko zdravstvo in socialno klavčiču, ki sta to akcijo krepko podprla. Adaptacija bo kmalu dovršena, v najbližnji bodočnosti pa bo’ treba misliti na razširitev bolnice v korist bolniških oddelkov. Iz dneva v dan se mno-že primeri, da mora tukajšnja bolnica odklanjati sprejem bolnikov, katerim je nujno potrebna bolnična nega, zaradi prenapolnjenosti bolnice. Zgodili so se celo primeri, ko je moral bolnik ponoči odstopiti svojo posteljo težjemu poškodovancu, ker ni bilo druge proste postelje. S povečanjem kapacitete bolnice na 200 postelj bi pa bilo tudj to vprašanje rešeno. -te. »Zelo enostavno: odpotovala bova. Sla bova za nekaj časa v Afriko. V Tripolis pojdeva. Da, v Tripolis bova odpotovala. Iz Syrakusa odpelje vsak trenutek kak parnik tjakaj. Napravila bova majhno potovanje In med potjo mi boš — če te bo volja — pripovedovala o stvareh, ki o njih misliš, da jih moram vedeti.« Nekaj časa je premišljevala. Potem pa je rekla: »Da, v Tripolis pojdeva. To je .zelo pametna misel; najprej se morava bliže spoznati.« Vse to je rekla s šaljivim glasom Niko je poklical Stanislava. In Stanislav je prišel s svojimi drsajočimi koraki. Po mizici pri kaminu je razpostavil najfinejši kitajski porcelan. Nalil je čaja. Nato sta kramljala o tem in onem. Največ sta govorila o ne-važnlh stvareh Silvina je našla v kotu sobe odprto knjigo. Vprašala je Nika, zakaj leži Goethejevo potovanje po Italiji tako mačehovsko na tleh. Govorila sta o Rimu in Firenci, o umetnosti, zgodovini in politiki — samo ne o tem, kaj sta rt0* življala v svoji notranjosti. Silvini Je mojstrsko uspelo, rta skrije pred n1im svoj notranji nemir; posrečilo se Ji Je, da zatre vročo željo, da mu takoj pove. kdo je v resnici. Kasneje, kasneje! je pomirjala svojo vest. Mogoče jutri Tudi Niku se je posrečilo, da prikrije vse, kar ga je mučilo; tudi zavest, da Dne 3. avgusta t. 1. je izpolnil 90 let bivši kmet v Čečah nad Hrastnikom — Dominik Ocepek, po domače Babič. Na sam 91. rojstni dan ga je obiskal naš dopisnik in mu osebno čestital k lepemu jubileju. Prižgal mu je cigaro in oba sta se vsedla za veliko kmečko javorovo mizo na pomenek. Jubilant je povedal, da se je rodil pred devetdesetimi leti v Kolovratu v kmečki hiši št. 12. Sole ni nikjer obiskoval. Pisati in brati ga je naučil njegov oče. Leta 1890 se je priženil na Babičevo posestvo v prijaznih Čečah. Z vso vnemo se je lotil gospodarjenja na zadolženem posestvu, tako da je precej velik dolg odplačal že v petih letih. Akoravno mu je v petem letu gospodarjenja potres hudo poškodoval hišo, je vendar kmalu prišel na zeleno vejo. — Eno leto je vozil v hrastniški ja-m; vozičke s konji, a Trboveljska družba je to delo preslabo plačala. Tako ni izkoriščala samo rudarjev, marveč tudi malega kmeta. Zato je opustil to delo in se bolj posvetil kmečkim I oji^avkom. — Leta 1907 so gradili na pobudo nekdanjega dol-1 goletnega trboveljsko-hrastni-škega župana Ferdinanda Roša st. cesto čez Zaostenk v Trbovlje. Tu je posestnik Ocepek bolje zaslužil s konji kot pa pri rudniku. V zakonu sta se mu rodila sin Janez, sedanji posestnik, in hči Pavla, poročena pri Dorniku. Jubilant Ocepek ima na Babičevem štirj vnuke jn eno vnukinjo ter enega pravnuka. —■ Kakor so bili vsi Cečani naklonjeni partizanom, tako je bila instrumente hrastniške rudarske godbe v gozd. — Naš jubilant se spomni iz časa okupacije najbolj na to, da je prišlo nekega večera na njegov hlev in v poj ato prenočevat 30 Švabov Dominik Ocepek iz Ce? — 90-letnik — zjutraj po odhodu je pa izginila iz kuhinje polna posoda masti! — Ocepek je hodil davek plačevat v Laško. Ker ni imel denarja za vlak. jo je mahnil kar peš v Laško in nazaj. Danes še za kratek čas seka steljo in pridno pobira sadje, ki je letos v Čečah dobro obrodilo. Jubilantu so začele pešati oči in ne more več brati. Rad pa posluša, ko mu kateri od vnukov prebere iz »Zasavskega vestnika« hrast-niško-trboveljskc novice. Želimo mu, da bi v zdravju in njeni paniMimui, ---’. . , 1 * tnn tud; Babičeva hiša. Vnuk Ferdo zadovoljstvu dočakal še 100-let-je pomagal kot partizan odnesti' nj jubilej! D. H. SESTANEK Z MLADINCI, KI j SO ODSLUŽILI VOJAŠKI ROK Na pobudo Mestnega komi- , teja ZK Zagorje je ljudski odbor mestne občine sklical na kratek razgovor mladince, ki so Skrb za nove kadre Okrajni izvršni odbor Ljudske prosvete v Trbovljah je sklenil, da bo sklical širšo konferenco celotnega plenuma predsednikov in tajnikov društev »Svoboda«, na kateri bodo obravnavali celotno problema- v svojem nagovoru vrnivsim se mladincem dobrodošlico in jih povabil, naj se vključijo v izgradnjo socializma tako v podjetjih, kjer bodo v službi, kakor tudi v naših društvih in množičnih organizacijah. Sekretar Mestnega komiteja je poudaril, da nam ne more biti vseeno, kaj naši fantje delajo, ko so se vrnili od vojakov. Ne smemo jih prepustiti samim sebi, temveč moramo spremljati njihovo delo in jih zlasti usmerjati v politično in društveno delo. Mladina se mora zavedati, da bo ob danem času prevzela od svojih starejših tovarišev vodstvo na vseh področjih naše družbene dejavnosti, zato se mora nenehno izpopolnjevati in učiti, da bo kos nalogam, ki jo čakajo. Vsi ti mladi tovariši, ki so bili dve do tri leta v JLA, so se tamkaj strokovno In politično izpopolnjevali, zato naj svoje znanje in sposobnosti prenašajo na vse Stanku je izvršni odbor ugotovil pomanjkljivosti v vsebinskem in političnem delu naših kulturn »prosvetnih društev. Odbor je nadalje razpravljal o potrebi prirejanja raznih izobraževalnih tečajev. Tako je sklenil — kakor smo poročali že v prejšnji številki — da se bo v času od 15. do 28 avgusta vršil v Trbovljah režiserski tečaj za člane dramskih odsekov »Svobod« in ostalih ljudsko-prosvetnih društev okraja Trbovlje. Prav tako se bo .začel v drugi polovici meseca septembra šestmesečni tečaj za pevovodje. Ta tečaj bo po enkrat tedensko po 4 ure. Na njem bodo poučevali vidni glasbeni strokovnjaki iz Ljubljane in Celja. Izvršni odbor LP okraja Trbovlje si je zadal kot svojo osnovno nalogo prirejanje raznih izobraževalnih tečajev. Mislimo, da je ta pot pravilna. S takimi fn podobnimi tečaji bomo vzgojili mlade kadre, ki bodo znali voditi našo ljudsko- ostale mladince, s katerimi ži- j prosvetno dejavnost v sociali-vijo in delajo. stičnem duhu bo njegova sreča le kratka. Pa | če bi trajala tudi samo en dan, bi jo držal s pestmi. Pozneje sta govorila o potovanju v Tripolis. Silvina mu je omenila, da se ne more vrniti več v Katanijo in da mora pustiti svojo prtljago tamkaj. »Nič ne de,« je pripomnil Niko. »Spotoma lahko kupiva, kar boš hotela. Mislim, da bo najpametneje, da odpotujeva že jutri zjutraj. Ni se ti treba brigati za ničesar.« Dogovorila sta se. da bo Silvina prenočila v Taormini v Grand hotelu. Najeti avto jo še čaka spodaj na cesti. In jutri okrog osme ure bo prišel Niko ponjo s svojim malim avtom, da se odpeljeta v neznano ... »Vožnja v srečo!« je rekel Niko. Silvina ga je pogledala z na pol odprtimi očmi. »In ti bi me pustil odpotovati, ne da bi mignil s prstom, če ne bi nocoj sama prišla k tebi?« »Oh, Konstanca!« Okrog enajstih zvečer se je poslovila od Nika. Nehalo je deževati. Niko jo je spremljal čez vrt. in ji odprl mrežasta vrata. Nato je šel poleg nje po ozki poti, ki je držala do ceste. Gledal Jo je, kako Je vstopila v avto; pomagal ji Je držati vrata vozila in izgledalo je, da ne more ločiti pogleda od nje. »Lahko noč!« ji je rekel s težkim, resnim glasom. Stisnil Ji je roko, ki mu jo je ponudila. »Na svidenje jutri zjutraj! Samo še nekaj kratkih ur imava dotlej!« »Samo še nekaj kratkih ur « Nato je zabrnel avto. V prvih trenutkih se je nekoliko zazibal, nato pa izginil za prvim cestnim ovinkom Srečna hočem biti! je razmišljala Silvina v avtu. Srečna hočem biti! Deset dolgih let sem-iskala in čakala na to srečo. Čakala je nanjo, da bi spet prišla k njej. Ne. ni mogla drugače. Na Hassolta se je spomnila le bežno. Sklenila je, da rau bo na kratko pisala iz Taormine. Sporočila mu bo, da ne more z njim na Capri Razumeti jo mora. Seveda je ne bo razumel. Toda tega ne more spremeniti. Cesta je bila še vsa mokra od dežja. Z dreves in grmovja je še kapalo. V zbočenih listih agav so se svetlikala majhna jezerca. Tu in tam so se začeli na nebu trgati oblaki in prikazale so se bliskajoče zvezde, ki so visele na nebu kot težki zrel) sadeži Luči iz Taormine so prihajale bliže in bliže Tedaj pa je naenkrat stal sredi ceste neki človek in mahal z rokami. . »Maledetto!« je zaklel šofer. »Kaj se je zgodilo?« »Stojte!« je zaklicala Silvina, ki se je naenkrat predramila iz svojih sanj (Dalje prihodnjič) Namdno Irhmovanle dopi ninov „Zas&v§lieia lecnfla1 V času od 18 junija do 1 avgusta t. 1. se je vršilo ■»agradno tekmovanje dopisnikov našega lista, ki se ga e udeležilo preko 30 dopisnikov Za nagrado so bili določeni naslednji dopisniki: 1. nagrada v znesku 2000 din se ne podeli. Namesto tega se pa izplača pet nagrad po 1000 din in sicer dopisniku »Vim« iz Radeč za članek »Planinci v Radečah so delavni« nadalje dopisnici »Branki« iz Trbovelj za članek »Kdo je kriv«, dopisniku »Rigo« iz Hrastnika za članek »Nekaj misli o gospodarskem upravljanju steklarne« ter dopisnici Julki Hribar iz Zagorja za spominski članek »Smrt v ognju leta 1944 ..prav tako tov Stefanu Marcijanu iz Zagorja za članek »Učitelji okraja Trbovlje so zborovali«. 2. Pet nagrad po 500 din dobijo: Pepca Frigl iz Trbovelj za članek »Pred osmimi leti«. Stane Skočir za članek »Zgodovina gasilskega društva v Loki«, dopisnik »Arev« iz Trbovelj za članek »Zanimivosti s skupščine Okrajnega zavoda za soc. zavarovanje«. Viktor Malovrh iz Hrastnika za članek »Sto let hrastniške godbe« in Milan Vidic iz Zagorja za članek »Gospod ali tovariš« 3. Pet knjižnih nagrad pa prejme: a) Marijan Lipovšek iz Zagorja za članek »To ni prijateljsko sodelovanje«, b) Mirko Skalin iz Trbovelj za članek »Pred dvajsetimi leti in danes«, c) dr Franc Juhart iz Ljubljane za članek »Trboveljčani m slovenski jezik«, d) Tone Bantan iz Trbovelj za članek »Kmetovalci okraja Trbovlje na po-lčnem izletu«, e) dijak Borut Plavšek iz Trbovelj za sestavek »Pomemben dogodek na trboveljski gimnaziji«. UREDNIŠTVO S FORT Športni teden v Zagorju V preteklih dneh je v okvi- j tekma Proleter (Zagorje)—2e-ru športnega tedna v Zagorju, i lezničar (Lj.) 3:2. Za domačine Izpred sodišča Na račun skupnosti se je hotel okoristiti Pred sodiščem se je zagovarjal Jože Hode, upokojeni rudar iz Globokega št. 59, ker je v mesecu aprilu 1952 do junija 1953 na območju OLO Krško nakupil od privatnih proizvajalcev okrog 58 po 8 tednov starih prašičkov, lih prepeljaval v Hrastnik in jih tam preprodajal z večjim ali manjšim dobičkom ter pri tem zaslužil najmanj 22.000 din Na obravnavi se je obtoženi zagovarjal, da je prašičke kupoval od različnih kmetov in jih prodajal zaradi tega, da bi si pridobil nekaj sredstev za vzdrževanje svojega sina, ki ga je imel v šoli. Tudi vse priče, ki jih je sodišče zaslišalo, so potrdile, da je ta dejansko trgoval s prašički in samolastno podaljšal živinski potni list, če je to bilo potrebno, ker se je pač zavedal, da mu oblast take kupčije ne bo dovolila. Sodišče ga je obsodilo na 30.000 dinarjev denarne kazni, pri tem je pa upoštevalo, da je obtoženec precej star in slabega zdravja in pa, da je dejanje priznal. Zoper to sodbo se je pa zaradi prenizke kazni pritožil javni tožilec Takih poslovodij ne maramo Dne 28. julija 1953 je bil pred sodiščem obsojen tudi Alojz Kul\ar iz Brnice št. 86, ker si je v času od 15. novembra 1951 do 17 junija 1952 prilastil vezano ploščo v vrednosti okrog 1375 din in jo nato prodal Dragu Kozoletu. Poleg plošče si je pa prilastil barve v vrednosti okrog 600 din in jih prodal Brunu Strgaršku. "fo je zagrešil kot poslovodja mizarske delavnice na Dolu pri Hrastniku, kjer je imel možnost prisvojiti si material iz delavnice, ki mu je bil zaupan. Poleg tega je pa med rednim delovnim časom izdelal v poslovalnici, kjer je bil usiužbcn, kuhinjsko mizo ln dva stola naslonjača v vrednosti 3400 din, eno trodelno omaro ln dva kuhinjska stola v vrednosti 13.000 din, eno kredenco v vrednosti 6884 din, eno trodelno omaro v vrednosti 5085 din, en okvir za sliko, dva okvira za okna in vrata, dva stola, eno kuhinjsko stolico, štiri karnise, en cenik za gostilno, štiri posteljne vložke, dve nočni omarici. eno skobelno mizo v vrednosti okrog 5000 din. Za vse te predmete pa ni izdal predpisanih računov Podjetje Je tako oškodoval za precejšnje število delovnih ur ln mu povzročil neugotovljeno škodo. Poleg tega je pa izstavil svojemu bratu Stanetu Kuharju račun za pohištvo, ki je bilo izdelano v mizarski delavnici in namesto pravilne vsote 95.313 din znesek 62.916 din ter tako oškodoval podjetje z nepravilno izstavljenim računom. Obsojen Je bil na 3 mesece zapora, na 13.000 din denarne kazni, na plačilo stroškov postopanja v znesku 11.347 din, povrniti pa mora tudi občinskemu ljudskemu odboru na Dolu pri Hrastniku od-škodnnio v znesku 72.084 din Zaslužena kazen za roparski umor Pred časom strto poročali v našem listu, da sta bila od leta 1947 pogrešana iz okraja Livno v Bosni 45-letnj Marko Pavič in 39 let stari Jure Curič. ki sta se tedaj mudila v Sloveniji po nakupu živeža. Lansko leto so pa organj kriminalistične službe v Trbovljah ugotovili, da st« bila oba navedena moža v vasi Razborje po dveh bratih. Francu in Leopoldu Amaršku roparsko umorjena. Oba aretiranca sta priznala, da sta Paviču in Curiču nekega jesenskega večera leta 1947 dala večerjo in mošta ter ju nato spravila spat na skedenj domače hiše Po polnoči sta brata Amarška odšla na skedenj in umorila obe žrtvi na ta način, da sta ju med spanjem udarila s topim koncem gozdarske sekire po čelu. Oba morilca sta potem svoji žrtvi izropala in nato v gozdu, kakšnih 80 korakov od hiše Franca Amarška, pokopala. Pred dnevi je Okrožno sodišče v Celju oba morilca za storjen roparski umor obsodilo na smrt z ustrelitvijo. Rojstva, smrti in porcke v okraju Trbovije V mesecu juliju se Je v našem okraju rodilo 87 otrok, umrlo Je pa 34 ljudi. Poročili so se v juliju sledeči pari: v Trbovljah: trg. pomočnik Aleksander-Hinko Stoschitzky in strojepiska Marija Žibrat; šofer Mirko Jamšek in natakarica Anica Burič, roj. Oblak; ključavničar Martin Kralj In pisar, nameščenka Zlatica-Ema Golkonda; kurjač Drago Vodeb in delavka Jožica Molnar; kopač Martin Ribar in gosp. pomočnica Angela Centa, delavec Drago Vukovič in gosp. pomočnica Silvestra Pfeifer; ključavničar Ivan Žagar in trg pomočnica Magdalena Oblak; mizar Edvard Grum ;n gospodinja Ma. rija Vratanar, roj. Hribar; med. tehnik Mirko Kastelic In strojepiska Avrelija Bigman; ključavničar Mirko Drnovšek in delavka Danijela Spiler; rudn. čuvaj Julij Ivnik in gospodinja Ivana Janžekovič; strugar Anton Klančišar in strojepiska Marija Mrežar; ključavničar Anton Ribič in natakarica Frančiška Burkeljc; v Polšnlku: premikač Franc Vodenik in posestnica Marija Grabnar. v Zagorju: električar Ivan Herman in natakarica Štefanija Brvar; rudar Ferdinand Baš in delavka Danica Smole; delavec Albin Rajner in gospodinja Ivanka Zabovnik; rudar katerega je organiziralo športno društvo Proleter, bila v četrtek nogometna tekma pionirjev Rudarja (Trbovlje) proti Proleterju (Zagorje) in so prvi premagali Proleterja z rezultatom 6:0. Ligaško moštvo Rudarja pa je za tem premagalo Proleterja z rezultatom 3:2 (2:0). Zvečer je bila tel.ovadna akademija. V večerni odbojkarski tekmi med Partizanom (Zagorje) in Partizanom (Trbovlje) so domačini premagali goste s 3:0. V nadaljevanju športnega tedna je bila v petek košarkarska tekma med Rudarjem (Trbovlje) in Proleterjem (Zagorje), v kateri so gostje premagali domačine s 57:33. Zenska rokometna ekipa Svobode iz Ljubljane je premagala Rudarja iz Trbovelj s 5:3, medtem ko je moška ekipa Rudarja iz Trbovelj premagala Svobodo iz Ljubljane z rezultatom 19:10. V soboto so mladinci Proleterja premagali v odbojkarski tekni j Partizana z 2:0, medtem ko so člani Partizana premagali Proleterja z 2:1. Isti dan je bila tudi nogometna tekma starih igralcev Zagorje—Kisovec, ki se je končal? z rezultatom 5:2. Zvečer so domači boksarj,- Proleterja premagali Tekstilca iz Varaždina z 9:0. V nedeljo je bila nogometna mladinska tekma Ilirija (Id)-Proleter (Zagorje) 4:2, košar- | V nedeljo, 9. avgusta, so trbo-karji (mladinci) Železničarja iz veljski šahisti odigrali v Domu Ljubljane pa so premagali Pro- j »Rudarja« svoj redni šahovski leterja (Zagorje) z rezultatom ! brzotumir za mesec avgust. Ka- je dal Gornik dva gola, Tratnik pa enega. Gledalci, ki jih je bilo preko 1000, niso bili zadovoljni s sojenjem sodnika Va-nelija. Ob zaključku tekmovanja j« tovariš Lukač, ki je predsedoval pripravljalnemu odboru, izročil zmagovalnim ekipam spominska darila. Šum ★ Kladivar-Rudar 4:2 (3:1) V soboto, 15. avgusta, je v prvi nočni tekmi letošnje sezone Kladivar pred 2000 gledalci ponovno premagal Rudarja. Kljub pomanjkljivi razsvetljavi je bila tekma živahna in razburljiva. Napad Kladivarja Je bil uspešnejši, saj je dosegel že kmalu po Marinčku (2' in Dobrajcu vodstvo 3:0. Malo pred koncem polčasa Je Florjane znižal na 3:1. V drugem polčasu je najprej Dobrajc na predložek Vodeba povišal na 4:1. Pavšek pa je kmalu nato dosegel končni rezultat Moštvo Rudarja je igralo v polju lepo vendar pa napadalci niso znali izkoristiti številnih ugodnih priložnosti. Zmaga Kladivarja ie zaslužena. V predtekmi pionirskih moštev Je Kladivar premagal Rudarja s 4:3. šahovski brzotumir v Trbovljah RAZPIS strohovn«- rahi CnlEi Izpitov za o €D|C ¥ irt oviiJ Na podlagi pravilnika o strokovni izobrazbi osebja, ki Je zaposleno v trgovini (Ur. list FLRJ št. 17-172-52), člen 19 ter na osnovi navodil in sklepa odbora za vzgojo kadrov pri Trgovinski zbornici' RAZPISUJE Trgovinska zbornica v Trbovljah strokovno-praktičn« izpite, in sicer po sledečem razporedu: Dne 24., 25. in 26. avgusta v Hrastniku, dne 28. in 29. avgusta v Radečah, dne 3., 4. in 5 septembra v Zagorju in dne 8., 9 10., 11., 17. in 18. septembra t. I. v Trbovljah. Zadnji dnevi so določeni za popravne izpite iz lanskega leta ln za zamudnike. Kandidati so dolžni takoj izpolniti priglasnlco, ki naj jo po svojih upravah dostavijo komisiji za strokovne izpite pri Trgovinski zbornici v Trbovljah. Obrazec »Prijava« imajo vsa državna podjetja (uprave). Za zadružni sektor, t. j. za Kmetijske zadruge Je dobiti ta obrazec pri Okrajni zadružni zvezi v Trbovljah, na katero naj se kandidati obračajo. (Iz tajništva Trg. zbornice. Trbovlje) Francoska filmska komedra FRIZER ZA DAME (Co ffeur pour Dames) 71:49. Na dopoldanski kegljaški tekmi je Železničar (Lj.) z Likovnikom na čelu v tekmovanju proti domačemu Proleterju zmagal s 301:264 keglji Prav tako je bila dopoldne nogometna tekma B moštva Retje—B Proleter z 2:0. Za zaključek športnega tedna v Zagoriu je bila nogometna SSD CELJE-DOBRNA (Trb.) 3:3 Celje, 16 avg. Nogometaši Celja so danes v kvalifikacijski tekmi za vstop v vzhodno slovensko ligo dosegli doma le polovičen uspeh. Za domačine sta bila uspešna Rajšek z enim golom ter Jošt z dvema. NOČNA NOGOMETNA TEKMA V CELJU I. moštvo »Rudarja« je v soboto, 15. avgusta, odigralo nočno nogometno tekmo proti »Kladi- | točkami. kor smo že poročali. Je šahovski klub sklenil, da bo Igralec, ki bo osvojil dvakrat zaporedoma prvo mesto ali pa trikrat v presledkih, dobil za nagrado lepo izdelano šahovsko trdnjavo. Brzotumirja se je udeležilo 14 šahlstov. Razen Taušiča in Ruglja so nastopili na tem tekmovanju vsi brzotumirski »asi«. Zasluženo je osvojil tokrat prvo mesto Jože Drobež z 12 točkami Premagal je vse nasprotnike razen Pajka ;n Jazbeca st., s katerima je remiziral. Drugo mesto je zasedel Hinke Jazbec st., ki je nabral 10Va točke. Na tretiem mestu je ta mesec Robert Frece z 9% točke četrto mesto je zavzel Maks Srlbar z 8 H točke. Sledijo jim Ivan Pajk in mladinec Lado Krajnik s 7 H točke, Sever 6 'A točke, Hinko Jazbec ml. s 6 Peter Rajevec s 5 H varju«. Zmagali so Celjani, ki I točke, Opresnik in Zupančič so bili boljši nasprotniki, s 4:1.' 5 točkami itd. H. J. Leto košarke v Zagoriu Te dni je poteklo leto dni, odkar so marljivi zagorski košarkarji izročili igrišče svojemu namenu. 950 udarniških ur, ki so jih vložil) v igrišče, so priča, da trud košarkarjev ni bil zaman. Anton Lozinšek In delavka Silva Brvar; Loka Pri Zidanem mostu: kmet Rudolf Šmit ln gospo, pomočnica Pavla Stavt; Dol prt Hrastniku: steklar Valentin Košir in delavka Marija Avžin; rudar Janez Lenič in delavka Frančiška Zupanc; Hrastnik: delavec Adolf Peter Cepin in frizerka Štefka Urh; ključavničar Ivan Premec m delavka Silva Stošinski; rudar Stanko Pirš in kuh. pomočnica Marija Zlahta; rudar Anton Kovačič In delavka Vilma Spitaler; rud. tehnik Jože Zorčič ln frizerka Ljudmila Flajs; Podkum: gozd. delavec Janez Podlesnk ln gosp. pomočnica Marija Auflič. Lani so Zagorjani odigrali 11 tekem in sicer proti Rudarju (Trbovlje), Edinosti (Hrastnik) in Kovinarju (Store). V 4 tekmah so zmagali, sedem so jih pa izgubili. Dobili so 360 košev, dali so jih pa 217. Ko so spomladi spet pričeli s treningi in tekmami, se je takoj poznala izguba najboljšega našega igralca Strojana, ki je odšel v jeseni na odslužitev kadr-skega roka. Tudi letos so odigrali 14 tekem; zadnje čase pa ne morejo dobiti nasprotnikov, ker Je finančno stanje vseh manjših slovenskih košarkarskih klubov zelo slabo. Razmerje košev je letos 564:560 v korist domačinov. Letos so tekmovali zagorski košarkarji v republiški C ligi; v Zasavski skupini so zasedli 2. mesto za Svobodo lz Trbovelj. Pri nakupu rekvizitov se imajo zahvaliti predvsem lastni iniciativi in vztrajnosti samih igralcev. Tudi direRtor Mestnega magazina v Zagorju, tov. Tone Kolenc je šei zagorskim ko- Spet Femandel, tokrat kot damskj frizer, kot Napoleon damskih pričesk in ljubezenskih spletk in nazadnje, kar ni brez pomena — je v svojem elementu. Marius, podeželski frizer, je sprva strigel konjske repe, pse, ovce, ko je prišel v Pariz m se poročil z Alino, je friziral lutke. Sprl se Je z lastnikom in odprl svoj salon. Stranke so se kmalu nabrale, ženska moda je muhasta, Femandelovi prsti so bili še preveč spretni, Parižanke pa so rade zmerom lepe. Naključje mu je prineslo pod škarje koketo Edmondo, ljubico bogatega gospoda Brochanda. Ker ji v salonu ni mogel dokončati frizure. ga je ta povabila k sebi na dom. Presenetil pa ju je ljubček in Fernandel je moral vso noč prečepeti na balkonu. Toda to nočno friziranje je prišlo na uho tudi Fernandelovi ženi. Frizer Marius jo je z lažmi potolažil. Iz maščevanja Je s svojo umetnostjo pomladil gospo Brochandovo, katera je na mah ujela nešteto oboževalcev. Zdaj je bil ljubosumen njen mož. Tudi hčerka Denise se je šarkarjem zelo na roko. Čudno se jim pa zdi, da ostala zagorska gospodarska podjetja sploh niso odgovorila na poslane prošnje. Mislim, da bi z manjšo vsoto lahko vsako podjetje podprlo te pridne zagorske fante, ki bodo ob resnem treningu čez čas še kaj pomenili. Letos so v prvem moštvu nastopali sledeči igralci: Jože Herman, Jože Spolenak, Pavel Kovač, Marjan Lipovšek, Franc Drnovšek, Brane Dolanc, Peter Brezovšek in Stane Praznik. Zagorjanom manjka le dobra trenerska moč; to vrzel bo letos izpopolnil tov. Franc Drnovšek, ki je odšel v Maribor na trenerski tečaj. V počastitev občinskega praznika 9. avgusta bodo zagorski košarkarji skupno z MK ZK Zagorje priredili prehodni pokalni turnir v košarki. Udeležbo so si zagotovili že Litijani ln Rudarievci iz Trbovelj. Pričakujemo še udeležbo Hrastničanov Če se bodo Zagorjani resno lotili treningov in če bodo imeli ostale možnosti in pogoje (ne take, kot jih imajo sedaj!), bo v bližnji prihodnosti postalo Zagorje močan košarkarski kraj. -ek. jela bati za zakon. Frizer Marius je postal čez noč najboljši in najpriljubljenejši monaenski frizer. Po posredovanju bogatih in vplivnih strank je dosegel celo red Legije časti. Mariusu se je zvrtelo. Zag’edal se je v trideset let mlajšo Denise ln čeprav je postal pravi Napoleon damskih pričesk, je pri mladi gospodični pogorel. Skesan In pokoren se je vrnil v objem svoje skromne žene Aline. Dve uri smeha, kakor ga izvabi samo stari — Fernandel. KINO »SVOBODA« IL v Trbovljah bo predvajal v petek in soboto, vsakokrat ob 18. in 20. uri francoski film »FRIZER ZA DAME« v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri ter v ponedeljek ob 18. in 20. uri pa nemški ftlm »MAMLJIVA NEVARNOST« Poziv htkai ucsdtU ih ceshiU s p-actiz-OHsUefro moda Od Mumic preko klancev na Brunik nas je sonce neusmiljeno žgalo po že nekoliko »navdahnjenih« butlcah. V bregovih pod vrhom na* je čakala zaseda, ki pa so jo naše prednje straže pravočasno opazile in po kratkem boju premagale. Pot na čili je bila prosta. Že na JVIumicah se nam je pridružil fotograf — star možak brez umetniške frizure, toda zelo podjeten. Seveda smo se dali »pritisniti*. Spredaj so se postavile naše »kratkohlač-nice« — in zato se mu Je menda aparat pokvaril, kajti slik še doslej ni. Na Braniku sta se tačas »udejstvovala« Strnad in Štiglic, že znana »partizanska« kuharja. Svojo dolžnost sta dobro opravila; še celo »komisar«, ki več govori kot pojč, nt našel besede graje ampak se Je molče nabasal do sitega in samo zadovoljno brundal. gorja, Trbovelj In Hrastnika. Domačinov je bilo bolj malo, ker kmetom delo na polju ni dopuščalo mnogo časa. Najmanj jih Je bilo seveda spet iz St, Janža. Nič ne pomaga, čeprav ml je Prijateljev Mirko trdil, da jih Je poln Branik, kajti jaz sem videl samo dva (če bi jaz imel še »dva«, bi morda videl štiri...). Na Strnadovi hiši je bila odkrita spominska plošča žrtvam fašizma na Braniku. Ploščo je odkril sekretar Okrajnega komiteja ZB tov. Ivan Sora, ki je spregovoril o veličini žrtev za svobodo in zmago naših narodov, za njim pa še tov. Ferčl Miler Na proslavi sta sodelovala tudi moški pevski zbor radeške »Svobode« pod vodstvom tov. Steblovnika ter godba na pihala pod kapelnikom tov. Albertom Zupancem, Spet so odmevale salve v počastitev spomina padlih za naše osvo- Na Brunik so prišle tudi moč-, bojenje in za svetlejšo prihod-ne partizanske patrulje iz Za-1 nost ter dramile v srcih starih borcev in vsega ljudstva spomine na tiste težke, toda najslavnejše dni naše zgodovine. Nato pa se je razvila res čisto domača, prisrčna zabava. Sedaj je prišla do besede mladina, ki se je kot za stavo vrtela, da se je dobesedno »vse kadilo«, kajti plesišče je bilo kar se da primitivno, namreč kar dvorišče in cesta. Se stare kosti je vesela vrhovška godba spravila v galop, pa ne bi mladih! Kaj naj potem še pripovedujem. ko sem še sam ponorel, da me je »hišna OZNA« komaj krotila! Morda o tem, kako sva z Ržem pomagala riniti avto, na katerem je sedela njegova boljša polovica, da je hitreje odpeljal? Ali o tem kako se za reklamo prepirata komandir milice in rezervni kapetan? Ali kako sva Z Ržekom držala Bojana, da ga Je tisti fotograf lahko slikal? Morda o tem, da bt Jih Štiglicev poba kmalu dobil I jetrn ln po grbi zaradi neke punco, klor I že šiit je potem Klajnškova, tista odi štaba planinskega društva, po skrivnih stezicah in skozi grmovje vodila celo družbo domov? O, marsikaj bi lahko še povedal; tudi o tem bi lahko pravil, kako sta Steblovnik in še neki njegov tovariš poslušala, na kateri strani poti hitreje trava raste, in preizkušala trdoto robidovih trnov — ampak tudi mo) spomin nt čisto zanesljiv in b| drugi lahko povedali, kako sem iskal svojo... — pa o vsem tem naj zgodovina molči. In konec? Na Brunik smo šli v lepi koloni, nazaj pa v čisto majčkenih patruljah. Ves breg je bil naš! Koder Jih je hodilo po več skupaj, Je bila pot še nekam kratka, kjer sta hodila dva. se je močno vlekla !n tudi — drčalo 1e. en sam Je pa največkrat obtičal — obstreljen ... Domov smo pa srečno prišli vsi In to z zavestjo, da je btlo pri-fletno in — da bomo Vim. (Konec) Pozivamo vse bivše borce Dolenjskega odreda okraja Trbovlje, da sporoče svoje naslove tov. Karin Malovrhu, Cementarna Trbovlje zaradi udeležbe na proslavi 10. obletnice Dolenjskega odreda, ki bo 29. in 30. avgusta v Gabrovki pri Sv. Križu. Priglasitve naj bodo v Trbovljah najpozneje 23. t. m. Pripravljalni odbor PREKLIC Preklicujem žaljivke, izrečene proti Frančiški Grajželj in Jožefi Panko. — Alojzija Klan-šek, Trbovlje. Kolodvorska 1. PREKLIC Preklicujem žaljivke proti Mariji Pavlič, 2abjek 22. Jožefa Gnedič, Žabjek 22, Trbovlje. PREKLIC. Preklicujem žaljivke, izrečene proti Pavli Drnovšek in se ji zakvaljujem, da je odstopila od tožbe. —■ Ernest Burkelc, star., Trbovlje. PRODAM belo pleskano spalnico. — Naslov v upravi našega lista. LISTNICA UREDNIŠTVA Dijak F. G„ Breg štev. 17. — Priposlana križanka neuporabna. Kje sl snel čudne besede rarog, arara in Agaka? Kdo na) jih ugane? Pošlji kaj bolj domačega! — Uredništvo! Rjasti madeži na bolem perilu Odpraviš Jih, če jih nakapri s dtronovim sokom in položiš na vroče sonce. Pri zelo trdovratnih madežih to nekajkrat ponovi. Kadar ni sonca, nam«" kaj s citrono ovlažen madež v lonček z vrelo vodo. -tl' V DIMU IZGUBLJENE MILIJARDE Nekdo je izračunal da porabijo na svetu za kurjavo letne 1,6 milijarde kubičnih metrov lesa. Ce bi ta les rare.1 v gozdu, bi bil ta gozd dvakrat večji kot Je Švica. Prirastek lesa pa znaša letno le 1,2 mllilarde kubičnih metrov. Osemdeset odstotkov pokurjenega lesa Izgine * dimom brez koristi skozi dimnih in le 20 odstotkov rcsnlfn0 Izkoriščamo.