ISSN 0351-6407 'Kdor poleti ne spravlja Pozimi ne zapravlja. Sončno bo, ob ildnevih pa emenljivo blacno. Murska Sobota, 5. avgusta 1999, leto LI, št. 31, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT r. 2 Balkan kot vice LOKALNA SCENA, str. 4 GOSPODARSTVO, str. 7 MILAN JERŠE Napihnjena številčnost polili' 'n dadaj!« Tako se sindikati marsikdaj obregnejo ob vladno 11 Ptid’ Mečnim zahtevam sindikatov ne pusti k pogajanjem Evr°Pski uniji. In to kljub temu, da s tem dejanjem v za e ^a' daje ne bodo pustili vse dotlej, dokler sindikatov ne prizna 2$ °Pren>nega partnerja. ■ '^sic re^rezen,at‘vnost sindikatov poznajo na stari celini le dve merili, >tiflJ^r8an'Zac'jsko in akcijsko moč. Ti pa po nobeni logiki nista za Mila amTak se spreminjata. Kot da tega še nismo povsem dojeli drzava k°' edina priznala sindikate v posebnem zakonu teda n'en,at'Vnosti sindikatov, kar je uzakonjeno za vekomaj. To je se-Posebne vrste. Če se namreč nekemu sindikatu v letu dni ^čumanjša za ved ko' Polovico 'n mu-recim0’ ostane le se Peščica s,nisel ^rzencev> zakon ne predvideva spremembe odločb. Drug ne-V ,em' da ,akega zakona ni vsilila vlada, ampak gaje izsilil kosi' ^dlem k° vlada uspešno zlorablja tako stanje! k ZU delmanje sindikalnega gibanja pa so hude. Država WnierrJl!a^° ustreza’ 'erja popolno enotnost sindikatov. Zgovoren je lik na.^čevanja sindikatov v pridružitvene procese. Tudi posto-I zakona o ekonomsko-socialnem svetu, ki bo za vlado ^^at v celoti obstane na mrtvi točki, pri čemer jim izgovor, n'so Poenotili pride prav. In tako v praksi vlada prizna-'“lič'eSindikat’ '°Je največjega in najmočnejšega, to je v naših razme-Syobodnik sindikatov. Z njo se običajno pogajajo za socialni Sa nat0 P°č sklenejo in odtlej tudi velja. Pri tem pa vlade »si reo mo'l da niti enega socialnega sporazuma še niso podpisali sindikati- u ^iskn ^ se zdi’ da državi kot nasprotni strani ustreza, da Skatov ni preverjena. Zato bi v omenjeni zakon mo-št. ki bi opredeljevalo možnost večkratnega prizna %sh a članslva. Na ta način bi se namreč izognili temu, da sm-naPihnjeno številčnost in lažno moč. Vsi naši sindikati ,odk° članstva, da nekajkratno presega število vseh zapo-i„ bi odpadlo tudi to, da bi vlada še naprej ribarila v kal-^Zl8ravala sindikate. sta Refleksija o prometni prihodnosti mesta Murska Sobota Ljudje vse vidijo! »Vendar dejstva, četudi praviloma ni bilo upoštevano, da je slovenski narod ves čas tega nesrečnega, iztekajočega se stoletja želel uveljaviti pravico do samoodločbe, ohranjati svojo identiteto in možnost svobodnega razvoja, nikoli ni bilo mogoče zanikati. Kajti to je bilo hotenje vsega slovenskega naroda in posebej tistih Slovencev, ki so za njegovo uveljavitev storili več kot drugi. Tistih, za katere bi mi Prekmurci rekli: ‘Na veke živej, šteri za domovino merjej’. Prav je, da se s temi domačimi besedami spomnimo vseh, ki so v skupnem naporu skrbeli, da ima Slovenija danes svoje Prekmurje in mi, Prekmurci, svojo slovensko domovino. Od Kuzmičev in Rajiča, lvanoczyja, Košiča, Trstenjaka in Klekla, Slaviča, Maistra, Štefana Kovača in Miška Kranjca ter mnogih drugih, ki jih pozna zgodovina naše domače pokrajine ob Muri,« je končal slavnostni govor predsednik države Milan Kučan na nedeljski slovesni akademiji ob 8f„ obletnici priključitve Prekmurja k^lovenski matici, o kateri smo vam pripravili reportažo na 3. strani. (Foto: Jože Herman) LOKALNA SCENA uideta Kučan in Janez Podobnik ^amlade v petekJ3?avgust£ nič J*'*' Pros‘avo 80-letnice priključitve Prekmurja k Slo-j,) a^°' Kmalu bo spet nova priložnost, saj v Beltincih v aV®Usta> Pripravljajo spominski tabor, ki bo Judi % l7, avgusPraZnovanje že tretjega občinskega praznika obči- Nin ^80ni redil žuPan Ib Jrobneje p^d-2 avo ^ej n ej s'ovesnosti. S>b^ Sokhniladinlgani2irane hlC±ne’P'esno-in . 0 % j. °v°dtev raz-12‘ h .'O.^VbeUj ^Sodovin- J' bodo nskern gradu Andrej Arj 'UribOnL kln Metka lVitevk< C^^br!a Prek-C^h ^-tn kinje8°vičlan- Xi?aliteram 3' avgUsta m°bl9.uri, na isti petkov večer pa se bo ob 20. uri na odru pred gradom začel koncert, na katerem bodo nastopile skupine Orlek, Ana Pupedan, Glinasti golobi in domačini Ou-tlaw. Glavna slovesnost oziroma spominski tabor bo v soboto, 14. avgusta, ko se bo odpravilo že ob pol šestih zjutraj na pohod iz Bra-tonec blizu 200 ljudi, ob 9. uri pa bodo za njimi krenili še kolesarji. Ob 14. uri bo maša za domovino ob somaševanju pomožnega škofa dr, Jtfžefa Smeja, ob 15. uri pa se bo pred gradom začela osrednja prireditev s slavnostnim govorom predsednika Državnega zbora Janeza Podobnika, pozdravnim nagovorom predsednika države Milana Kučana in kulturnim programom. Po prireditvi bo ljudsko rajanje. 15. avgusta bodo nekateri že ob dveh zjutraj odšli na romanje v Turnišče, ob'9. uri se bo v Dokle- žovju začel nogometni turnir, na katerem bodo nastopile ekipe KS iz občine Beltinci, ob 14. uri pa se bodo najpogumnejši spustili po reki Muri. Treba je omeniti še otroške športne delavnice, ki bodo potekale od 9. do 12. avgusta pod vodstvom profesorja športne vzgoje Ludvika Janže. Beltinski župan je na konferenci omenil podporo osemnajstih občin, razmišljali pa sp tudi o izdelavi plakata v madžarskem jeziku, a za to niso imeli ne denarja ne časa. Po prvih predračunih naj bi stala celotna prireditev devet milijonov tolarjev, vendar ker vse v občini delajo sami, bodo stroške »občutno znižali«. »Spominski tabor želimo narediti kot druženje vseh Prekmurcev in Slovencev, saj se nad 20 tisoč Prekmurcev, kolikor jih je bilo 17. avgusta 1919 v Beltincih, še nikoli prej in pozneje ni zbralo na enem mestu,« je ponosno dodal Kavaš in omenil zanimiv podatek, da je bilo pred 140 leti v Beltincih šest prebivalcev več kot v Soboti (danes: 2350 proti 14 tisoč), vendar je temu kraju zastoj prinesla železnica, ki je postajo prestavila drugam, saj bi morala biti na mestu, kjer je danes bencinska črpalka. Če bo slabo yreme, bodo vse prireditve potekale nemoteno, saj bodo postavljeni trije šotori, glavni oder za nastopajoče pa bo po- Prvi kilometri Darsove ceste v Prekmurju str. 4 Za povsem neoporečno pitno vodo str. 5 IZBRANO Letos o temnejši plati romske zgodovine str. 8 Gradil, da so lahko rušili str. 9 REPORTAŽA krit. TOMO KOLEŠ ■ Slavnostno zborovanje I. 1919 je dve leti kasneje dr. Matija Slavič takole zabeležil-»Vnedeljo 17 ava po osvoboditvi Prekmurja z našimi četami, je bil v najbolj jugoslovansko-narodnem kraju vPrekmuri k tore‘prvo nedeUo ravensko-dolinskega Prekmurja, v Beltincih prvi slovenski ljudski tabor, kakršnega še slovensko P k enem nailePšem kraju sijajnejšega in veličastnejšega ne more predstavljati niti bujna domislite V'del° 'n kakor s/ Nad 20.000 Prekmurcev se je zbralo v Beltincih, da izrazi svoje nepopisno veselje in globoko hvaležnost' kPr -narodnega suženjstva, rešeno izpod madžarske boljševiške strahovlade ’ * fisoč,etnega V avtomobilu sta se pripeljala iz Radgone skozi Mursko Soboto poveljnik vojaških čet, podpolkovnik Vladimir 1■ okrajni glavar dr. Srečko (Feliks) Lajnšič kot začasni civilni komisar za Prekmurje Pri vasi Rratonci rp io U "nac ter mariborski slovenskih Prekmurcev, fantje so bili na konjih, okrašenih z zastavicami druoi iiudie so bili na n7a|- h br33 nepre9,edna množica le W sta se Sonaravna gradnja je prihodnost Prekmurja str. 16 KULTURA Naše Prekmurje Matije Slaviča str 11 NA SCENI Ljubezen na tisoč kilometrov str. 21 AKTUALNO OKOLI NAS 5. avgust 1999^ Pakt o stabilnosti JV Evrope Balkan kot vice Svetovni državniki so prileteli na sarajevsko konferenco le za nekaj ur, si iz drvečih limuzin ogledali bosansko-hercegovsko prestolnico in odpotovali domov e moremo več živeti skupaj, nikoli več!« To se danes sliši na Kosovu. To je metafora, ki izraža kruto realnost vojnega pogorišča na Balkanu. Zbrali smo se, da pomagamo, da bodo ljudje tu znova mogli živeti skupaj. S temi besedami je začel svoj triminutni govor na dvodnevni vrhunski konferenci Pakta stabilnosti jugovzhodne Evrope slovenski predsednik Milan Kučan. Domala vsi svetovni državniki so se strinjali z njim. Ameriški predsednik Clinton je ob tem opozoril na napake velikih, ki so se po prvi svetovni vojni s krivičnim črtanjem mej v škodo majhnih dežel poigrali z njihovo usodo, to pa je navsezadnje pripeljalo do krvavih devetdesetih let. Nemški kancler Schrbder, ki je po svoje idejni oče pakta, se je zadeve lotil s strani, ki opozarja na bistvo pakta. Treba je ustvariti demokratične, gospodarske in varnostne razmere JV Evrope, da bodo ljudje namesto kot begunci po svetu doma normalno živeli, delali in ustvarjali. Strahovi plašijo javnost S svojim nastopom je pravzaprav izstopal le hrvaški predsednik Franjo Tudman, ki je več besed namenil zgodovini kot sedanjosti in prihodnosti, ob tem pa je vnovič spregovoril o vzrokih balkanskih tragedij, ki jih danes ne sprejemajo niti več veliki, namreč, da tragedije Balkana izhajajo iz nerešenih civilizacijskih, verskih in drugih konfliktov. Drugi kamenček v mozaiku je pravzaprav prispevala nevtralna Švica, ki je bila že prvi dan na konferenci in s svojo udeležbo pregnala strahove, kakršne je v zvezi s paktom izrazil Tudman, namreč, da Hrvaška za nobeno ceno noče več v balkanske zveze. vseh problemov v denarju, drugi pa so bolj pripravljeni svoj denar nameniti v demokratično, gospodarsko in varnostno prenovo re- gije, v ta sklop pa sodi tudi usposabljanje domačih strokovnjakov, tako rekoč gonilne sile predolgo pričakovanega napredka regije, ki seji po novem reče jugovzhodna Evropa, da bi na začetku 21. stoletja postala cvet, ne pa izvir nočne more Evrope in sveta. Dolgotrajna terapija Gre torej za dolgotrajno terapijo, med katero bo najtežje oz-' draviti naglavno bolezen, ki jo je v svojem nastopu uvodoma omenil Milan Kučan. »Ne vidim možnosti, da bi še kdaj lahko imela za soseda Srba,« mi je vse dni ponavljala gospodinja Zija, pri kateri sem si v času konference najel stanovanje. Podobno govorijo najbolj prizadeti na Hrvaškem, zaradi česar našo južno sosedo in njeno državno vodstvo tudi strašijo in ji grozijo s sedeža mednarodnega sodišča v Haagu. Pot do mirne celine V hrvaškem primeru so se žrtve srbske agresije maščevale hrvaškim Srbom, gre pa tudi za širši problem, ki kliče po odgovornosti predsednika Tudmana po približno petdesetih tajnih srečanjih s srbskim voditeljem Miloševičem, in ga zato ni mogoče predstaviti z HUM PAKT 'TA&tLNOST/ nekaj besedami. Morda povedo še največ o Balkanu in njegovih hibah strogi varnostni ukrepi med sarajevsko konferenco, ko so domačinom celo prepovedali, da odpirajo okna svojih stanovanj ali se zadržujejo na balkonih. Časnikarji pa smo bili prisiljeni pešačiti od svojih začasnih bivališč do olimpijske Zetre, kjer je lahko vsak državnik v skopih treh minu- KA7 PA ?£ TO? POHOTNI tah povedal, kaj misli in od pakta. . dobo Sarajevo je dajal P .(0 mrtvega mesta, kakrsa ^je med srbskim oble^ umrlo vec kot , o(Iaj- nov. Tako se je odpra na pot do mirnega inis Balkana, s tem patudl in varne celine. _ onTOČU^ peter poiuv Cilji so določeni No, podobni strahovi plašijo tudi našo javnost, zato se je našemu predsedniku Milanu Kučanu zdelo za potrebno opozoriti, da bi z ustvarjanjem nekakšne posebne politično-ekonomske regije držav prejemnic pomoči in bližnjih donatork, med kateiipi je tudi naša država, ponovili napake iz preteklosti. Toda cilji pakta so določeni, članice pakta so tako rekoč postale vse udeleženke, sarajevske konference -ob pričakovanih zadržkih Ruske federacije, ki bo pomagala Srbiji tudi do konca Miloševičevega režima -, gre pa za 39 držav. Zato na konferenci niso ne podpisali ne glasovali o deklaraciji, ki v 15 točkah govori o ciljih in poti do njih. V javnosti na Balkanu seveda najbolj odmevajo Clintonove besede o oblikovanju skladov za pomoč gospodarstvu Balkana in obljube o brezcarinskem poslovanju ZDA z njim. Cvet Evrope Clinton je pripeljal tudi računalniško opremo za 3. sarajevsko gimnazijo, ki so jo obnovile ZDA, v tem darilu pa so sarajevski mediji prepoznali državnika, ki da edini zna prisluhniti in govoriti v jeziku Balkancev. Temeljna razlika med državami, ki potrebujejo pomoč, in drugimi je namreč v tem, da vidijo prvi rešitev Iz Zadružne zveze Slovenije 4*4M>** Zaseženi kmečki žiroračuni Predlog je: odpis obresti ali izguba pokojninskih let - Socialno varnih le 15 odstotkov slovenskih kmetij - Čez dva meseca spet prašičerejska kriza Prekmurju so več kot 450 davčnim zavezancem kmetom blokirali žiroračune in zasegli denar na njih, ki ga posamezniki dobijo za svoje prodane proizvode. Gre za dolgove, ki izvirajo iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Vseslovenski kmetski dolgovi iz tega naslova so znašali konec leta 1998 850 milijonov tolarjev in 2 milijardi tolarjev obresti. Na vidiku ni prave rešitve; država je neusmiljena in za svoj obstoj je pripravljena obglaviti vsakega kmeta. Na Zadružni zvezi Slovenije vidijo le dve (možni, delni) rešitvi iz zagate: da se obresti vsem dolžnikom odpišejo ali pa se leta, ko se ni plačevalo, enostavno odpišejo od pokojninskih let. Za odpis dolgov niso, ker bi bili potem neplačniki v privilegiranem položaju v primerjavi s tistimi, ki so redno plačevali. Prekmurcem se pri neplačevanju obveznosti pridružujejo Tolminci in Škofjeločani. Na Zadružni zvezi Slovenije je Janez Šebat, predsednik odbora za socialno varnost, predstavil stališča te zveze do pokojninske reforme. V zvezi s cenzusom za obvezen vstop v zavarovanje je dejal, da po sedanjem zakonu ustreza meja za obvezen vstop kmeta v zavarovanje zajamčeni plači, v skladu s predlogom novega zakona pa bistveno višji minimalni plači, ki je že sedaj in bo IZHAJA OB ČETRTKIH. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998, št. 89. tudi v prihodnje najnižja zavarovalna osnova (prehod od 104.000 na 165.000 tolarjev katastrskega prihodka). Ob tem je omenil študijo, ki jo je s sodelavci naredil prof. dr. Matija Kovačič z ljubljanske Biotehniške fakultete, njen naslov pa je Ocena dohodkovnega položaja kmetij v Sloveniji. Iz vzorca, ki ni povsem reprezentativen, zajema pa vse proizvodne tipe kmetij v Sloveniji, se ugotovi, daje socialno varnih 15 odstotkov kmetij, socialno šibkih 38 odstotkov in socialno ogroženih 37 odstotkov. Nedav- minamega poročila študije je pokazala, daje potrebno izsledke študije upoštevati tako na področju pokojninskega zavarovanja (zlasti glede cenzusa za obvezno vključitev v zavarovanje) kot na drugih področjih socialnih dajatev (štipendije, otroški dodatki, doplačila za otroke v vrtcih) pa tudi pri oblikovanju rešitev še neplačanih prispevkov. O tržnem redu za pšenico že jeseni Slovenske zadruge so s kmeti 70.000 ton pšenice odkllpiie ne, do sedaj s° J oO družna zveza ^tijstv ’ la ministrskiz darstvo in Pre jn nomske odn°jaVI1ild skupaj s pre .^duStrije ; po predelovalne md^. mi zaintere sedJ 0 koncu letošnje skupno miz° 1 §enic° tržnem redu 2000. Njih°vl P. vsaP^ se mora glede na kval* k s vost krušnih oi(r spustila na |6a vsi pridelovalet stl » VriskjeP0^ 6litnh jb|j vladnih ioterVse sedal gram 8’e.iti .i"jOni”’M^ prašičev i jb]ižn . cena dosega za kilogram z če bo uvoz p saj bo nadzorovalno / nem L5- avgust 1999 PRIREDITEV, KI BO OSTALA 9e Prav, da vas je večina, ,saJ upam, spremljala sl°vesne akade-tah!hSeimdesetletnici prik' u ’,0 Je rečeno združitve fote]evJ z matico slovensko, te j ’ Pa vendar ne bo 1^1^ utrinkov iz te "eda ni bilaza' teef k u Preziveta Proslava, H yečmedijski dogo-lli«ščekVsjalVVtOrja Feri’ Srecko Merklin, ^tako ?a druge rodove- Je 'kti/3 televiz‘jska slika !^ati č“s^ aparat’ do’ ^av tai P .n’ paPir> za ka' 1 rad’ rečemo, da vse Zb'edL ®°»ek9it aV’ da skuPaj obu-%l p™’ teleta a,nic' soboške tretje Moji], 11* V nedeW° zvečer a,° ^ede sporočilno-fc?6 'Zraznost* kot Mčan, števil °’ ° tem Sem pre' ^ašekavJe.b^a Pretekla ne-^s°nasn° ?^Va: že navsezgo-S[8odbe J6 Ucbb zvoki pihal-»jali ’ So na* nekako po-Neth PriZorišče ob tretji j.^avai?kateri sta p°p°id-^■Rlav Pevca Dorina in Jk-kot"1^1 Prireditve pa Sdom Podobi - začel s MiaPrtdsednika repu’ kije bil te ‘ nostni govornik. Obletnice vračajo človekov spomin v preteklost* -pop Predsednik republike Milan Kučan je bil pričakan z državniškimi častmi, njegov prihod pa je pozdravilo tudi številrio občinstvo. (Foto: Jože Herman) \%er.9a našega srečanja pravzaprav šele začetek potovanja, naj nas vsaj tokrat očara negotovost. Kajti koliko je bilo ze iz-t6V’ i9ra^tlpu Prekmurskega človeka in njegovih sentimentih, pa je bilo v tej obilici zmeraj dovolj nenatančno,« je bila rdeča nit po- • - ■ ■■ ■ >MI VIVIVHU lil w t ev Daria Varge in Nataše Matjašec. (Foto: Jože Herman) _ kot se pač -'ado Kreslin s0 P° osrednji Pnr® kakih g'a' Se meje, ki so morda se ostale termam »Daleč je, daleč je tisto, daleč od tod. Ali še dalje. Tam, kjer vzšume-vajo Mure,« je zapisal pesnik Jože Igor Olaj in prav ta pesem v interpretaciji igralca Evgena Carja je takoj na začetku »ogrela« dvorano. (Foto: Jože Herman) Predsednik Kučan je seveda dokaj podrobno razgrnil takratni prelomni čas, ošvrknil pa je tudi nedavno lendavsko plakatno provokacijo ter nerodno izjavo Marjana Podobnika ob odprtju nove lendavske obvoznice, češ da nam jo je podarila država. Prireditve so se seveda udeležili visoki gostje ter prekmurski poslanci, manjkali pa so, kar so vsi opazili, visoki rimskokatoliški cerkveni dostojanstveniki. Ta pomislek se je porodil marsikomu, saj so bili, kot vemo iz zgodovine, prav katoliški duhovniki gonilna sila priključitvenih tendenc, zato bi bilo morda prav, da bi se slovesne akademije udeležil tudi eden od mariborskih škofov, ki sta po rodu Prekmurca, kajne? MILAN VINCETIČ * /z govora predsednika Kučana na prireditvi je Slovenski policijski orkester je spremljal tudi pevca Vlada Kreslina, ki je loinn cuncp 7 značilnim nanonskim sentimentom. (Foto: Jože Herman) Ta fotografija, logično, ni bila posneta na slovesni akademiji, a vseeno nekako spada v sklop priključitvenih prireditev. Seveda bolj kot madež. Minuli petek so namreč neznanci Lendavo prelepili s plakati, ki pozivajo k »dolgo pričakovanemu začetku vstajenja madžarstva«, ki naj bi se zgodilo v sredo, 11. avgusta, opoldne. Lendavski župan Jožef Kocon ter podžupan mag. Anton Ba-lažek sta v izjavi za javnost, ki je prispela tudi na naše uredništvo, »odločno obsodila to provokacijo z lepljenji plakatov. Podobne nacionalistične izpade smo prebivalci tega dvojezičnega območja vedno odločno zavračali in obsojali,« sta še dodala, »in tako bo tudi v prihodnje ne glede na njihov izvor, obliko ali namen.« Tudi predsednik Sveta PMNSS Gydrgy Tomka je v imenu Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti v javni izjavi, ki je tudi prispela na naše uredništvo, odločno obsodil to lepljenje plakatov in dodal: »Madžari, živeči v Pomurju, smo zmeraj zavračali take in podobne provokacije, tendence in izražanje skrajnežev, ki rušijo mirno sožitje tukaj živečih narodov. Uradno izjavljam, da vsebina, objavljena na plakatih, ne izraža dejanskih ciljev in teženj pomurskih Madžarov, zato za omenjene plakate ne prevzemamo odgovornosti.« Tudi narodnostna poslanka v DZ Maria Pozsonec se v izjavi “ v svojem imenu ter imenu volilcev ograjuje od tovrstnih provokacij, saj so,” kot je zapisala, “ zelo nevarne za skupno življenje in za bodočnost naših otrok. Le s strpnostjo,” nadaljuje, “z medsebojno pomočjo in s skupnimi napori lahko izboljšamo kvaliteto življenja na področju, ki nam je skupna edina domovina. Sožitje naj ne bo prazna beseda, “ še pravi, “ampak del naše vsakdanjosti ter naj prepleta sleherno obliko življenja ob Muri.” (Foto: A. Abraham) LOKALNA SCENA 5. avgust 1999, ”__ Refleksija o prometni prihodnosti mesta Lendavska obvoznica odprta Semafor ali rondo? Prvi kilometri Darsove Levičarji in desničarji K ot je verjetno večina Sobočanov že opazila, postavljajo pri gostilni Habot na križišču nove semaforje. Le-ti bodo kmalu zasvetili, toda ali bo ta pridobitev pospešila ali zavrla pro- met, si marsikateri občan še ni na jasnem. Tako tudi mestni svetniki, ki so glasno našteli svoje razloge za in proti. Začuda je bila celo večina njih proti postavitvi semaforjev, vendar ne zato, ker bi tam najraje pustili promet še naprej svojemu nepredvidljivemu toku, ampak ker so izrazili željo po zgraditvi rondoja ali krožišča, kot se to lepo po slovensko reče v zadnjih časih. Vili Žižek je opozoril, daje od semaforiziranega križišča Lendavske in Gregorčičeve do BTC-ja naštel kar deset (!) križišč, če sem štejemo tudi križanje z železniško progo in če bodo sedaj še semaforji pri Habotu ustavljali promet, bomo od enega do drugega semaforiziranega križišča potrebovali najmanj pol ure. Pa tudi z že postavljenimi semaforji ni zadovoljen, ker naj bi se zelena luč pojavljala popolnoma neustrezno, tam, kjer ponavadi čaka en avtomobil, se cesta hitro odpira, tam, kjer pa je vedno kolona, pa rdeča luč sveti in sveti... Zanimivi so bili podatki, ki jih je naštela občinarka Nada Cvetko - Torok. Že zdaj se po Lendavski ulici vsak dan prepelje po 15 tisoč vozil, leta 2016 pa naj bi jih bilo vsakodnevno že 22 tisoč. Takšen promet naj bi Lendavska ulica absorbirala le kot štiripasovnica. Drago Šiftarje te podatke ocenil kot »rahlo smešne«, saj »če bomo gradili avtocesto in obvoznico, potem moramo računati, da se bo promet skozi mesto zmanjšal in ne povečal, tudi če se bo posamezni občan moral peljati kilometer in pol do odcepa za avtocesto.« Skupaj s svojimi somišljeniki se zato zavzema za zgraditev rondoja, pa četudi samo čisto kratkega. Sam je lastnoročno izmeril že tista pred Lendavo in v Radencih in je prepričan, da se tudi soboški ne bi bistveno razlikoval. Toda kaže, da pri njegovem računu ni bilo krčmarja, saj gaje župan Anton Slavic opozoril, da bi tudi pri gradnji najmanjšega rondoja dela posegla na zasebno zemljišče, kjer pa niso ravno najbolj navdušeni nad tein, da bi jim avtomobili delali ovinke tik • pred nosom. Nasploh seje župan odločil za zvito taktiko: »Tudi sam nimam nič proti rondoju, vendar sem obveščen, da naslednjič od države ne bomo več mogli dobiti denarja za postavitev semaforiziranega križišča, kot smo ga tokrat.« Z nasmeškom je nadaljeval: »Nisem nor, da bi državnim organom dejal, da nočemo semaforjev, ampak rondo. Raje sedaj postavimo semaforje, rondo pa lahko zgradimo kasneje in tiste semaforje postavimo drugam. Tako bomo nekoč imeli krožišče in dve semaforizirani križišči več.« Ni kaj, dobra taktika, samo pazite, da tega ne slišijo v Ljubljani. In kaj pravimo mi pri Vestniku? Letos smo bili na izletu v Angliji, ena ekspedicija pa še na Cipru, in v obeh deželah smo se lahko prepričali, da je rondo zelo priljubljena in varna oblika reševanja prometnih zastojev. Le da so tam vozili po levi, zato se mi moramo odločiti, ali bomo šli med desničarje. Toda do te odločitve imamo še čas, mar ne? Najmanj do leta 2016 ... TOMO KOLESI Radenci asilsko društvo Radenci -Boreča je dobilo novo gasilsko avtocisterno inoro-dno vozilo. Ob tej veliki pridobi- tvi so pripravili slovesnost, na kateri so vozila tudi blagoslovili. Organizirali so tudi gasilsko tekmovanje. Pri članih A so slavili gasilci iz Šratovec, pri članih B pa so se uvrstili na prvo mesto gasilci iz Hrastja - Mote. Pri mladincih so zmagali gasilci PGD Kapela, med pionirji pa mladi gasilci s Hrašenskega Vrha. V Spodnji Ščavnici pa je bilo pokalno gasilsko tekmovanje. Pri članih so slavili gasilci iz Šrato-vec, pri mladincih naraščajniki iz Lešan, pri članicah pa gasilke iz Zbigovec. (F. KI.) ceste v Prekmurju Lendava se je rešila tovornega prometa, podobno pa si želijo tudi drugi kraji ob prometni cesti od Dolge vasi do Maribora soboto, 31. julija 1999, so slovesno predali namenu 6,8 kilometra obvoznice, ki je kot dvopasovna obvozna cesta med Dolgo vasjo in Dolnjim Lakošem del prihodnjega avtocestnega omrežja na ozemlju Prekmurja. Kdaj bo avtocesta v celoti zgrajena, danes ne ve nihče odgovoriti, saj trasa od Beltinec do Pinc še vedno ni izbrana, zaenkrat je znano le, da bo septembra objavljen razpis za gradnjo avtocestnega mostu čez reko Muro. Lendava se je torej kot prvi prekmurski kraj rešila težkega tovornega prometa, ki je potekal od mednarodnega mejnega prehoda Dolga vas skozi središče mesta in grenil življenje meščanom. Posledice bodo ostale še dolgo, uničene ceste, razpokane hiše in načeti zidovi, je kljub vsemu v svojem pozdravnem nagovoru opozoril župan Lendave Jože Kocon. Na otvoritvi seje zvrstilo kar nekaj govornikov, čeprav gre le za dvopasovnico in dolžino 6,8 Božič, ki je povedal, da je teh 7 km prvih od skupno 87 km avtoceste, ki jo bodo zgradili na ob- Vlada R Slovenije je na četrtkovi seji sprejela Uredbo o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste Vučja vas-Beltinci. V izdelavi so že projekti, potrebni za pridobitev gradbenega dovoljenja, končuje pa se izdelava projekta za razpis gradnje mostu čez reko Muro, ki bo razpisan predvidoma septembra letos. V sklepni fazi je tudi rekonstrukcija dveh kilometrov ceste med Vučjo vasjo in Radenci, za naslednjih pet kilometrov pa se končuje izdelava projektne dokumentacije in investicijskega programa. V izdelavi je tudi dokumentacija za izvedbo ukrepov na lokalnem in državnem cestnem omrežju, da bo le-to usposobljeno za prevzem dodatnega prometa, povezanega z zgraditvijo tega odseka avtoceste. km. Izvajalec del je bilo podjetje GIZ Gradis s podizvajalci (SCT, Primorje in Cestno podjetje Ljubljana); pogodba je bila podpisana septembra lani, rok za dokončanje pa 28. julij. Torej so z deli končali pravočasno, kljub nemajhnim zapletom zaradi neprodanega zemljišča. Vrednost opravljenih del je 1,235 milijarde tolarjev. Zgrajeni so bili trije mostovi čez potoke Borosni, Le-dava in Črnec, pet prepustov, tri razsvetljena križišča ter razsvetljeno krožno križišče (na cesti iz smeri Dobrovnika). Kot prvi je nastopil predsednik uprave Darsa mag. Janez Trak na novi lendavski obvoznici so prerezali minister Anton Bergauer, predsednik uprave Darsa Janez Božič, podpredsednik Vlade Marjan Podobnik in lendavski župan Jože Kocon. Simpozij pri Sv. Juriju ob Ščavnici Razvoj slovenskega parlamentarizma v. Jurij ob Ščavnici, rojstni kraj Korošca, Kocbeka, Krefta in drugih znanih Slovencev, je tokrat gostil priznane strokovnjake. Organizirali so simpozij z delovnim naslovom Razvoj slovenskega parlamentarizma v evropski perspektivi s poudarkom na našem času, ki predstavlja nadaljevanje simpozija ob 150-letnici marčne revolucije (150 let slovenskega parlamentarizma), ta pa je bil aprila 1998 v Narodnem domu v Mariboru. Glavni organizatorje bila Univerza v Mariboru v sodelovanju z zgodovinskim društvom Franca Kovačiča, občino Sv. Jurij ob Ščavnici, ustanovo dr. Antona Trstenjaka ter kulturnim društvom Sv. Jurij ob Ščavnici. Simpozij se je začel z uvodnimi besedami dr. Ludvika Toplaka, rektorja Univerze v Mari- boru. Razprave se je udeležilo kar nekaj uglednih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki poskrbeli za zelo dobro zasnovo teme. Zaradi velikega zanimanja in odlično pripravljenih strokovnih razprav bo Univerza v Mariboru izdala tudi zbornik prispevkov vseh udeležencev simpozija. Kot poslušalci so se simpozija udeležili tudi občani Sv. Jurija ob Ščavnici, nekateri duhovniki, iz slovenskega javnega življenja pa sta bila med drugim tudi Marjan Podobnik in Lojze Peterle. Po dopoldanskem delu simpozija so se vsi udeleženci podali na Staro Goro, kjer so si ogledali mlin na veter, baročno cerkev in etnografski muzej. V tamkajšnjem gasilskem domu so pozneje nadaljevali delo, župan Sv. Jurija ob Ščavnici pa je povedal, da si podobnih srečanj želi še več, saj so v ponos kraju, prav tako pa se je takega simpozija vredno udeležiti tudi zaradi strokovni. DARJA TIBAOTi močju Pomurja. Ni pa pozabil omeniti, da bo slovenski program gradnje avtocest dokončan dnjih Petih letih noje kar 8-odstotna, *MJ odstotkov prometa' manj kot 15 odstotki^., ga cestnega omrežj i pa je v smeri vzhod-povprečno na ces i 1800 težkih vozil dnev o-met na meji z Madžar* zadnjih letih poveča za odstotkov. Podpredsednik^^ na250 Tačas potekajo gradnja in priprave na gradnjo kilometrih v smeri vzhod-zahod in sever-jug,v nared za gradnjo pomembnih odsekov, kot so Slivnica, prek Trojan do Ljubljane, za vzhodno J sko avtocesto, Vipava-Selo, Kozina-Klanec, Kranj in Višnja gora-Vič. Konec tega leta temeljenjem stebrov največjega objekta v Slo . viadukta Črni kal na zadnjem avtocestnem ods j Kopru. Prav tako bodo še letos začeli graditi a most čez reko Muro. le, če bodo finančni viri ostali nespremenjeni (povišanje cestnin, bencinski tolar, oprostitev plačevanja namembnosti kmetijskih zemljišč) in se ne bodo zniževali z vedno novimi interventnimi zakoni. Minister za promet in zveze Anton Bergauerje postregel s podatki, ki dokazujejo nujnost nadaljevanje gradnje avtocestnega omrežja: število registriranih motornih vozil nenehno narašča, dosegamo že eno vozilo na 2,5 prebivalca; rast prometa je v za- Podobnik je o obvoznici kot darilu države o priključitve PrekmuO poleg tega pa opozd.rf no je že sedaj raz bomo v prihodnje UP° t včne vire od bencina- Jv' budo, da se po letu 2 ljuje z,bencinskim^ se ob avtocestnem Pr J/ goči intezivna gradnja in lokalnih cest in r mirujočega prometa- | n PEČ^ BERNARDA B’ Murska Sobota Ne mimo domačega javnega podjetja , voda Vnajnov^a^^8' dodatno^ J lahko od!°c1^ J, tudi za odpadnih in , stninske p f£> / oijsko o* ko^m^1 čiščenj6 padavini e po prvi obravnavi odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju mestne občine Murska Sobota je bilo danih več pripomb. Večino so upoštevali pri drugi obravnavi omenjenega odloka, za katerega so mestni svetniki prižgali zeleno luč. Glede izbire koncesionarja in podelitve koncesije je upoštevano, da se koncesija podeli podjetju, ki bo vključevalo tudi domače javno podjetje. Podjetju, kateremu se podeli koncesija, murskosoboška mestna občina* podeli samo pravico uporabe in upravljanja zgrajenih objektov in naprav za čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ne bo pa te objekte in naprave prodala. Zakon o stavbnih zemljiščih namreč opredeljuje, da so objekti in omrežja, ki so neposredno namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb na področju komunalnega in vodnega gospodarstva, javna infrastruktura. Potemtakem so objekti javne infrastrukture in zemljišča, na katerih so grajeni, javno dobro. Lastninsko pravico na že zgrajenih objektih in napravah za čiščenje komu- jS, 5. avgust 1999 LOKALNA SCENA 'ska ost gramoznic v moravskotopliški občini turizma pri gramoznici prepuščena naravnim procesom ima dovolj obrobnega prostora za razvoj vegetacije na njenem Velik pomen soboškega odloka o zavarovanju vodnih virov in Cln*M°ravske Toplice, kjer načrtujejo precej projektov za turistično-rekreacijske ponudbe, bodo kmalu prišle ireditev. °b°^ a'' man-* °Pu^ene gramoznice oziroma njiho-kotln rev'ta^zacBa- S tem bi se preprečili nadaljnji negativni ini’ s° Vlaganje odpadkov in nelegalno kopanje gramoza, v losti' 1 razm'šljaj° o ustanovitvi lastne ribiške družine. O nele-!tJena zadnj* seJ* občinskega sveta spregovoril tudi župan sm.0 ’ k*je priznal, da so se gramoznice uzakonile šele s pro-( P ani, prej so torej _ po domače povedano - obstajale »na itiacihn,Ute^ str°k°vnib podlag za ureditev gramoznic v Filovcih, nitju jln ^"k^evcih je pripravil ZEU - Družba za načrtovanje in itjjK burske Sobote, Občinarjem pa jih je predstavila krajin- , KIKa Stanka Dešnik. ed'dvZniCa V Filovcih Je bila Če,.ertla letoma divje odla-InjU S1 Iahk° našel vse od Prw i avtom°bilskih de-lU ratkim pa ie Prišlo , Sna rib. Krajevna sk-»ZJ?la Sklep’ da Se da )Ort . . uPravljanje sekciji lovj 1 .r’b°lov in da se tu eč n °J'tVen° °bmočje rib. ^bjg6 'n takšen Je tudi 'ež' kilometer bbŽini gozda Hr' ' VePke§a njivskega itev0’hiavtOje naJPametnej-i0 . 'Ivanje naravnega icenirOnia opustitve gra-nen^im procesom. V h z ° Potrebno pridobiti Potrebna za LjC1Je’ ki bi ločila nji-^'dnih in s tem re^da aii vsaj omejila n, Je v°de s kmetijskih Vegetacije pa bo im0"a Za Utrditev krušlji-bi] u 1 brežin. Ribolov Prot,r Se ba ekstenziven, hi j? Severu pa ni dopu-| r°b gramoznice že sedaj preblizu poljski poti. Najsvetlejše čase naj bi doživela gramoznica v Mlajtincih, ki je sedaj namenjena ribičem in naključnim obiskovalcem. Gramoznica vzhodnem robu, ki meji na občinsko cesto Mlajtinci-Teša-novci. Lokacija je zato lahko dostopna, krajevna skupnost pa želi iz gramoznice pridobiti od štiri do pet tisoč kubičnih metrov gramoza. Gramoznica naj se ne bi preveč razširila, globina naj ne bi presegala šest metrov, imela pa bi razčlenjeno obalno črto. Tako bi pridobili privlačen prostor za obiskovalce, ribiče ter rastlinske in živalske vrste. Na južnem vogalu bi se lahko uredilo parkirišče za avtomobile, na severni brežini pa manjše kopališče. Drugače bo gramoznica še naprej v rabi za ribolov, rekreacijo in družinske piknike, zato se bodo postavila varna ognjišča in preproste sedežne skupine. Gramoznica v Lukačevcih je sestavljena iz dveh delov, manjše, skoraj že zasipane jame, in večje, plitko izkopane jame. Vaščani želijo izkopati še nekaj gramoza za lastne potrebe, za kar bo potrebna odstranitev sedanje gozdne vegetacije. Obrežje manjše jame se bo obnovilo, jama pa se bo deloma odkopala in bo namenjena žabam in ne ribam. Oblikovanje druge jame bo v skladu rabe za ribolov in ureditve večje travnate površine za vaške prireditve. Rast vegetacije bo prepuščena naravnim procesom, ob cesti pa se bo uredilo parkirišče. TOMO KOLES Foto: NATAŠA J UH NOV ■ Bomo pri gramoznici v Mlajtincih poleg ribiških kmalu doživljali tudi kopališke užitke? jpacijski center trideželnega parka jen je prvi, najbolj pogumen korak Pn Gradu spet življenje - Je eden največjih gradov v je prav, da ga pomaga obnavljati tudi država • .................................. n' ^Vor’ščni ploščadi gradu pri Gradu (Gornja Lendavo » glaS|j . va tudi na prebivalce te goričke vasi. Njihov čut za ^o|)ni(ln na sp'°b zgodovino in kulturo je mnogo večji kot v ‘ °ka» .krajevnih središčih - ali je to vpliv gradu ali ne, ne i soj, *’ Vsekakor pa so domačini ves čas ponosni na svoj še^naniG čeprav je bil dolga desetletja zanemarjen in so K»ov s* V Zadnjem desetletju, predvsem po zaslugi posamez- n Strokovnih delavcev iz te pokrajine. TD Korovci, Matej Budnerla s saksofonom, pevke skupine Lyndwa, Ljudske pevke KUD-a Grad ter otroci iz Zbirnega centra Vidonci. Župan Občine Grad Danijel Kalamar je oživljanje goričkega gradu, ki je nekoč kro- jil usodo pokrajine od Varaždina do Nežiderskega jezera, simbolično povezal z mladim drevescem, ki je začelo rasti iz starega panja ravno takrat, ko so začeli z obnovami. Slavnostnega govornika, ministra za kulturo Jožefa Školča, sta na prizorišče pospremili dve »grajski princeski«. BERNARDA B. PEČEK■ »tem °rma?’da br V gradu na- ^ center za tri-K Ki? pravzaPrav M b . Ju gradu. Vse- S° S°flnanci' D ,na realna pot, 'o K Sorebna sredstva. s Keni Pntegnili tudi K£^.rokoM 'ne bi začela •C čeprav K^kor ? 8rad°V v 4JXiji Pa m®d naj- k Krn na Prva faza krai S° za potrebe ohnSkega parka K plenih pro-0 ZaPoslenih od tri do pet oseb; v prihodnjih treh mesecih bodo prostori tudi primerno opremljeni. Dosedanja dela sta financirala Ministrstvo za okolje in prostor v višini 9 milijonov SIT in Evropska unija v višini 51 milijonov SIT. V prihodnje bodo v gradu opravljali dela, ki spadajo v drugo fazo obnove; z njo bodo pridobili kar 30 obnovljenih sob in tudi znesek potrebnega denarja je temu primeren: Slovenija oz. Ministrstvo za kulturo bo prispevalo 40 milijonov SIT, Evropska unija pa 112 milijonov SIT. Prireditev ob otvoritvi prvih obnovljenih prostorov je domiselno povezovala Marjana Ferko Omahen ob spremljavi flavtiske Nikite Juhnov, v kulturnem programu pa so nastopili Tamburaši V gradu je obnovljenih sedem prostorov, med največjimi je prostorna dvorana, v kateri bodo lahko tudi konference in delavnice, v gornjem nadstropju pa bodo pisarne za potrebe informacijskega centra. Za povsem neoporečno pitno vodo sprejetjem zakona o lokalni samoupravi je lokalni skupnosti naloženo, da poskrbi tudi za neoporečno pitno vodo iz obstoječih vodnih zajetij. Upravljalec vodnih zajetij v Krogu, Črnskih mejah in Fazaneriji v Murski Soboti je podjetje Komunala, na katerega je naslovljenih več odločb zdravstvenega ministrstva. Potrebo po sprejemu odloka o zavarovanju omenjenih vodnih virov so narekovali rezultati analiz vzorcev, ki so bili opravljeni na črpališču v Črnskih mejah, in sicer v starem vodnjaku globine 8 metrov, kjer so avgusta 1996 namerili vsebnost 13,2 miligrama nitratov (dovoljeno je do 10 miligramov). Voda iz tega zajetja pa se meša z vodo iz zajetja v Krogu, ki pa ima ustrezno vsebnost nitratov. Tako pitna voda v omrežju vendarle ne presega mejne vrednosti. Že konec leta 1994 je bila naročena strokovna podlaga, to je akt o zavarovanju zaščitnih (varstvenih) pasov črpališč pitne vode pri Krogu, v Črnskih mejah in Fazaneriji pri Murski Soboti, ki gaje izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem. Ti projekti so bili poslani v recenzijo na Inštitut za geologijo, geotehniko in fiziko, ki je oktobra 1996 poslal pisno recenzijo. Z njo so predlagali določene spremembe, predvsem uskladitev varstvenih območij po parcelnih mejah ipd., kar so kasneje upoštevali pri pripravi odloka. Poleg tega je Živinorejsko-ve-terinarski zavod za Pomurje leta 1996 izdelal program gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenih območjih Črnske meje, Krog in Fazanerija. Ta program določa omejitve pri intenzivni rabi kmetijskih zemljišč, ki so v območju varstvenih pasov, predlog za odškodnine zaradi omejitev intenzivnosti predelave ter načina kontrole gnojenja in varstva rastlin. Bistveni cilj je, da se v najkrajšem času izboljša kakovost pitne vode. Številne prepovedi V 13. členu odloka o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija, kije prestal v soboškem mestnem svetu drugo obravnavo, potrebna pa je še potrditev tišinskih svetnikov, je zajet širši varstveni pas s higiensko-teh- I ničnim režimom varovanja, razdeljen v dve coni. V njih je prepovedano graditi nečiste industrijske obrate in industrijo, ki potrebuje velike količine tekočih naftnih derivatov, energetske obrate na pogon s tekočimi naftnimi derivati, ponikalnice fekalnih vod, skladišča nevarnih in vodi škodljivih snovi, naftovode in nove vodnjake za izkoriščanje večjih količin vode iz podtalja. Obenem je prepovedano odlaganje komunalnih in drugih odpadkov. V obeh conah sta med drugim omejena namakanje in uporaba fitofarmacevtskih sredstev in drugih vodi škodljivih snovi, hkrati so tudi časovno in količinsko omejeni uporaba gnojevke in dušikovih mineralnih gnojil, skladiščenje gnoja in kompostiranje rastlinskih odpadkov na kmetijskih površinah. Omeniti velja tudi to, daje na glavni cesti od naselja Tropovci .do katastrske meje med katastrskima občinama Veščica, Černe-lavci in Krog omejena hitrost vožnje za cisterne z nevarnimi snovmi na 60 kilometrov na uro. Ker bo ta odlok samo v KS Krog prizadel kar tisoč parcel, bo nujno čimprej sprejeti tudi ustrezen pravilnik. Ta mora biti pripravljen najkasneje dotlej, dokler ne bodo dobili iz tišinske občine povratne informacije o usklajenosti posameznih določil iz omenjenega odloka. MILAN JERŠEi Iz Občine Veržej Sprejeli prvi proračun Pohvalno: delna odpoved sejninam v korist naložb roračun veržejske občine za leto 1999 bo znašal 111.641.547 slovenskih tolarjev. Svetniki občine so ga sprejeli v drugem branju. Župan Drago Legen je izrazil veliko zadovoljstvo, saj se bo s tem denarjem in razdelitvijo premoženja z nekdanjo ljutomersko občino začelo samostojno financiranje. Čeprav ima Občina Veržej 21.000.000 tolarjev obveznosti za nazaj, bo vendarle ostalo nekaj denarja za nove naložbe. Tako bodo dali pripraviti dokumentacijo za gradnjo kanalizacijskega sistema v Banovcih, do konca leta naj bi uredili javno razsvetljavo v Bunčanih, v Veržeju pa bodo, dokončali gradnjo mrliške vežice. Občina bo tudi finančno pomagala pri nakupu pohištva za opremo učilnice v OŠ Veržej. Za kulturo so namenili 761.400 tolarjev. Občinski svetniki občine Veržej so tudi sprejeli sklep, s katerim so se delno odpovedali prejemanju sejnin, denar, ki pa jim je sicer pripadel, pa bodo namenili naložbam v občini. Sprejeli so sklep o povečanju stroškov za vzdrževanje kabelske televizije s prejšnjih 3.000 na 6.000 tolarjev in izbrali novega vzdrževalca: Draga Gjereka iz Črešnjevec. Iz Občine Veržej še tole: začeli so oblikovati občinsko upravo, ki jo bo (po odločitvi župana) vodil in opravljal tajniška dela domačin Bojan Ferenc, sicer univ. dipl, ekonomist. j.f.i 6 FINANCE & GOSPODARSTVO 5. avgust 1999, Borza Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 27. 7. do 3. 8.1999 Milijon za soboško bolnišnico Dober sosed PAPIR 27. 7. 99 3. 8. 99 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 13.100,00 13.309,54 1,60 Dolenjska banka - imenske 20.000,00 19.990,00 -0,05 Droga Portorož 33.628,50 33.693,24 0,19 Emona Obala Koper 2.109,20 2.080,90 -1,34 Etol Celje 20.918,89 21.000,00 0,39 Interevropa Koper 2.292,12 2.303,20 0,48 Istrabenz Koper 2.970,13 2.960,30 -0,33 Kolinska Ljubljana 2.056,54 2.029,45 -1,32 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 27.464,18 26.951,45 -1,87 Lek, razred A 35.573,10 35.017,20 -1,56 Luka Koper 3.239,21 3.239,80 0,02 Merkator, poslovni center 9.500,13 9.622,20 1,28 Petrol Ljubljana 24.999,85 24.994,50 -0,02 Probanka Maribor 27.400,00 27.400,00 0,00 Radenska 2.247,00 2.211,10 -1,60 SKB-banka 2.398,00 2.383,30 -0,61 Zdravilišče Moravske Toplice 1.400,00 1.381,04 -1,35 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 713,10 748,20 4,92 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 113,80 114,00 0,18 Republika Slovenija, 2. izdaja 103,00 103,20 0,19 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 12.000,00 12.016,20 0,13 Color Medvode 4.778,26 4.700,00 -1,64 Fructal Ajdovščina 2.250,00 2.237,00 -0,58 Gorenje Velenje 1.923,20 1.922,50 -0,04 Helios Domžale 32.495,24 32.300,00 -0,60 Kerna Puconci 2.406,67 2.407,00 0,01 Tovarna sladkorja Ormož 4.000,00 3.501,00 -12,48 Veletrgovina Potrošnik 1.500,00 1.481,00 -1,27 . kratkoročni papirji del nakupnega bona NB11 (v sit) 4.389,07 5.322,00 21,26 del nakupnega bona NB12 (v sit) 5.164,29 5.300,00 2,63 obveznice na prostam trgu SL odškodninski sklad 67,50 66,70 -1,19 investicijske družbe Triglav steber 1 66,40 64,20 -3,31 Nacionalno finančna družba 1 52,32 55,40 5,89 PID Zvon 1 44,23 45,70 3,32 Pomurska investicijska družba 1 57,55 58,10 0,96 Zlata moneta 1 44,98 46,00 2,27 Vipa invest Nanos 63,00 63,00 0,00 Slovenski borzni indeks SBI 1.772,76 1.764,06 -0,49 Borzni indeks obveznic BIO 106,72 106,79 0,07 Indeks delnic PID-ovPIX n.p. n.p. 0,00 Stopnjevanje zmede pri PID-ih N a zanimiv potek trgovanja na domačem trgu v teh dneh ni vplival niti dodaten prihod skladov, ki imajo v svojih portfeljih neizkoriščene certifikate. S tem so praktično že tretjič razdelili t. i. pooblaščene investicijske družbe, najprej na polne in delno polne, zdaj pa te delno polne na prazne in polne PID-e. Drugi tečaji v trgovanju se v teh dneh niso bistveno spremenili, so pa v povprečju pomembnejše delniee cenejše za pol odstotka. Na tujih trgih so imeli v teh dneh rdeče številke, tako je Dow vreden 10.643, FT-SE 6.250 in Dax 5.107 točk, le japonski indeks je porasel na 17.969 točk. Kot pravijo poznavalci, naj bi bil ta padec delnic na trgih zaradi bojazni pred napovedanimi povišanji obrestnih mer. Bojazen v tujini, pri nas pa so se ravno v tem tednu povišale obrestne mere za varčevanje, seveda odvisno od obdobja vezave. Višje bi naj bile od 0,25-do 0,50-odstotne točke, kar bo posledično nekoliko podražilo tudi kapital. Domači borzni trg je še vedno dopustniško razpoložen, razen redkih svežnjev se v trgovanju ni dogajalo nič posebnega. Prometnejši papirji so bili v tem tednu delnice Krke, Petrola, Merkatorja, Merkurja in obveznice Odškodninskega sklada 2. izdaje. Delniški indeks seje med tem znižal za pol odstotka, na 1764 točke. Prometi so bili dnevno višji predvsem zaradi večjih svežnjev z državnimi obveznicami. Največ je v teh dneh izgubila delnica Krke, njen tečaj je zdrsnil na 26.950 tolarjev, dva vzroka za padec sta izplačilo dividend in nelikvidnost trga. Za odstotek so cenejše delnice Leka, Kolinske, Radenske in Emone Obale. Podobno so izgubile tudi delnice Moravskih Toplic, njihova cena Je padla na 1.380 tolarjev. Upad povpraševanja pri tej delnici je najverjetneje zaradi vpisa novoizdanih delnic. ki so jih investitorji prek javne ponudbe v celoti vplačali in vpisali, ter kasneje (26. 7.) z njimi razširili emisijo delnic na trgu A. Delnice BTC-ja, Interevrope in Luke so nekoliko zanihale navzgor, še vedno pa raste delnica Merkatorja, v tem tednu je dražja za dober odstotek, ta rast v teh dneh pa je povezana s polletnimi poslovnimi rezultati, ki so nad pričakovanimi, kar naj bi povečalo načrtovani dobiček na 2 milijardi tolarjev. Prosti trg je imel kljub prihodu skladov, ki certifikatov še niso v celoti izkoristili, skromen promet. Najprometnejša je bila obveznica odškodninskega sklada, največjo rast pa so beležili nakupni boni, večji padec pa delnice Tovarne sladkorja Ormož. Med polnimi skladi so padle le delnice Triglava steber 1, druge pa so se podražile. Na prosti trg so te dneve prispele delnice: - družbe KOLONIALE, d. d. (KLMG), pretežna dejavnost družbe je prodaja blaga na veliko z živilskimi in neživilskimi proizvodi na domačem trgu, družba ima osnovni kapital v višini 650.516.000 tolarjev in je razdeljen na 650.516 navadnih delnic; - družbe GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA, d. d. (GZPG), pretežna dejavnost družbe je gospodarjenje z gozdom in prodaja gozdnih lesnih izdelkov, v sodni register vpisan osnovni kapital t^naša 686.273.000 tolarjev in je razdeljen na 686.273 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev vsaka. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ Mercator v Murski Soboti ober mesec po tem, ko se je Marko Slavič poslovil od 69 odstotkov prodajnih površin MS- centra in so Po-murci izgubili eno žepom dostopnejših trgovin, je na Plešah 1 na zadnji julijski petek odprl vrata novega M-centra ptujski Mercator SVS. Množični obisk novega hipermarketa na otvoritveni dan in v tednu po njem kaže, da je predsednik uprave Mercatorja SVS Stanislav Brodnjak obljube, dane na tiskovni konferenci v začetku julija, izpolnil. Pomurci smo dobili novo trgovino, ki je konkurenčna s cenami, bogata s ponudbo, prijazna kupcem in prilagojena vsem zahtevanim standardom, tudi delovnemu času, ki se prevesi ob sobotah v pozno popoldne ter ob nedeljah zadovolji vse tiste, ki so med tednom pozabili opraviti nakupe. Hipermarket v Murski Soboti je trenutno največji v sestavi družbe Mercator SVS in tretji po velikosti v koncernu Mercator. 41 zaposlenih ponuja na 3100 kvadratnih metrih bruto prodajnih površin 13.000 različnih vo. Police so seveda napolnjene tudi z izdelki, ki nosijo lastno Mercatorjevo blagovno znamko in ki imajo trajno nizko ceno. Poleg tega praznuje Mercator letos 50. obletnico, to pa za nekatere izdelke pomeni tudi 50-od-stotno znižanje. Mercatorje z velikim priho- nagovoru predsednika up«’ Poslovnega sistema Merca« Zorana Jankoviča ter čestita predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Jožka Cukaj predsednik uprave Stanis av dnjak v imenu Mercatorju izročil Splošni bolnišnici ska Sobota dobrodelni pW ir Micini milijon tolnrjeV. Trak ob otvoritvi M-centra je prerezala poslovodkinja Cvetka Ropoša ob pomoči člana uprav SVS Sama Gorjupa in predsednika uprave koncerna Mercator Zorana Jankoviča. živilskih in neživilskih izdelkov. V hipermarketu M-centra sta tudi klasična mesnica in lastna pekarna, poudarek dajejo dobri založenosti s sadjem in zelenja- ima trgovino že v Lendavski ulici, še enkrat upravičil sloves dobrega soseda. Še preden so prerezali trak, kije pomenil uradno otvoritev M-centra in takoj po vekjepre®«;^ nekološko-porodneg Eva Koltaj Kocan■ N FUJS FOTO: GEZA Odličja za kmetijsko mehanizacijo Letos dva šampiona Številčnost in raznovrstnost kmetijske mehanizacije na sejmu I oselina strokovna komisija, ki ji je predsedoval dr. Tone Ploj z mariborske kmetijske fakultete, je v okviru letošnjih prireditev _____I ob mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu končala tudi z ocenjevanjem kmetijske mehanizacije. Prav številčnost in raznovrstnost le-te daje radgonski sejemski prireditvi poseben pečat, z letošnjo razstavo, strojev pa bo Eden od šampionskih naslovov je pripadel samohodnemu stroju za pobiranje solate. S. * # V« Pomurski tisk Vrtiljak na startu I pniški odbor stečajnega dolžnika Pomurski tisk je na svoji prvi julijski seji ugotovil, da stečajni postopek poteka po načrtu. _____I Pregledali so terjatve upnikov in dokumentacijo o poslovanju stečajnega dolžnika, stečajni upravitelj je sklenil najemno pogodbo za prostore in opremo, v pripravi pa je že tudi ocena premoženja. »Končana bo v prvi polovici septembra, o prodaji premoženja pa bo upniški odbor odločal na oktobrski seji. Ker pa je bil velik del opreme kupljen po sistemu lizing, bo s predprodajo potrebno ugotoviti dejansko lastništvo za te stroje,« je najavil stečajni upravitelj Milan Koren. Živahen vrtiljak se bo torej zavrtel okrog tiskarskega stroja ter opreme za vezavo knjig, na njem pa se bodo vrteli dunajski Briiderchen, domači lizingodajalec Feniks ter za stečajnega dolžnika Milan Koren. Drugi »ringišpil« pa se bo zavrtel okoli enainšestdesetih vloženih tožb za izpodbijanje pravnih dejanj, ki jih je stečajni dolžnik storil tri mesece pred začetkom stečaja. sejem evropsko zaZ® seji® bo primerljiv s tovrstni® drugod v Evropi- jsijei0 Po ugotovitvah k bili izdelki, ki so/hJod/ njevali, tehnolos. o ni, večina jih je z elektronskima P‘ n£.y’ in hidravličnimi komP^Uf stroji pa so bl 1 U videzu škem in estetskem vi . dodelani. jh strojeV’.. Od 49 priJ*letijJ,1’i jih je prijavilo 2 P j^1 „ komisija očem a ’ potfj® so prejeli odlicj > ^(0 njihovo'p°< • daljo se bo po,sl^eloS< strojev, 10 jih J® P& t in 4 bronasto so dodelili P^išamP10^! je komisija po^jti je < kovosti eksp° z)atoi® najvišjo ter. po mnenjus j^tijs^ prispeva k razv J e v d j(, hanizacije m Pteb im skem dva so letos pode N naslova. Ede®^ pršilnikov AG^ ^ V\ P° Oh Nekateri ve^0tef'^ vanju banka S zorja iz ^Lltni11' z Stečaj za podjetje Pomurski tisk je predlagala družba Feniks, ki je mai >- pOn«-dobavitelju opreme za vezavo knjig poravnala obveznost in s tem postala z Pomurskemu tisku. Slednji pa obveznosti najema ni poravnaval, pred uve jnjeP' zamuda, saldo neplačanih obveznosti pa je znašal okrog Drugi sporni kamen je tiskarski stroj, ki je bil v podjetje pripeljan po siste artnerPfl vreden več kot dva milijona mark. Že pred dvema letoma je vložil zanj tuji P paja^' W škem sodišču predlog za izvržbo, takratni direktor podjetja Slavko Osterc v|jen nasprotne tožbe z namenom, doseči poravnavo. Stroj pa naj bi bil že tudi umi, 5. avgust 1999 GOSPODARSTVO Goričko - gradbišče železnice Ljudje vse vidijo! •--- Največja slovenska gradbena podjetja gradijo novo $lezniško progo - Zaposlili so tudi nekaj domačinov iz vsake obcine - »Zasebni biznisi« domačega podjetja Banjih tednih se je Goričko na relaciji Dankovci-Mačkovci-anJevci-G. Petrovci-Šalovci in Hodoš spremenilo v veliko gra-tiju, ?ee> Gradnja nove železniške proge je življenje v teh go-^Sajan’ na 8*av°; namesto mirnega, enoličnega poletnega osredni‘ dogodek kvečjemu žetev in kakšna veselica, v nenehno nekaj dogaja od jutra do večera. Prav zares do ’ aJh stroji, delavci in tovornjaki so na gradbiščih in cestah do SQnčnega zahoda. Zanimalo nas je, kako in na I kakšen način spremljajo gradnjo 1 finske uprave na Goričkem. V I lovcih se ta čas dogaja naj-M, kajti gradbena podjetja so I Mprej lotila najtežavnejših ^jektov. nadvozov, prepustov, I Ovseni pa priprave galerije I ^®ačkovsko-stanjevskim pre- l . Aleksandra Abrahama, Občine Šalovci, je izvaja- l gradiš seznanil, da bodo pri; 1 z gradnjo trase v njihovi obči-Prihodnji mesec - potrebno bo praviti le traso, večjih objektov ?!eho. Že sedaj je iz šalovske zaposlenih okrog 12 oboa' nekaj neposredno pri Ce- Podjetju Ljubljana, nekaj ^Me zaposlenih pri posred- rjetno bo več škode, ko bodo začeli voziti material na traso proge, vendar ima šalovska občina gradbeni odbor, ki je posnel vse ceste na videokamero; vse so obvestili, da v primeru oškodovanja pripravijo skupni zapisnik, tako da jim bo izvajalec vso škodo plačal. Tako je zapisano že v pogodbi o odkupu zemljišč. Če to ne bo uresničeno, bodo ustavili gradnjo, je odločen župan. Dovoljenje za vožnjo imajo po vseh pa se dela drugače - tako je bilo pri gramoznici, kjer so z velikimi stroji mimogrede zapeljali tudi na bližnje njive. Občina Hodoš ima v bližini že kar veliko gradbišče oziroma potekajo zaenkrat le pripravljalna zemeljska dela, ki se opravljajo pretežno z velikimi stroji. Glede zaposlenih je župan Ludvik Orban povedal: »Tisto delovno silo, ki smo jo hoteli zaposliti, smo vso zaposlili, skoraj še premalo ljudi je bilo, lahko bi zaposlili še več. Takšne delavce, ki jih lahko uporabijo, ki so fizično sposobni, so zaposlili. Trenutno ima osem delavcev sklenjeno delovno razmerje. Slovenske železnice pa naj bi organizirale usposabljanje delavcev za potrebe železnice, ko bo proga zgrajena. Zaenkrat je to gradbišče za diti tudi primerna stanovanja. Za to pa potrebujejo primerne investitorje, kajti občina sama nima dovolj denarja za gradnjo, lahko le ponudi primemo lokacijo, zemljišče. Za gradnjo restavracije je že zanimanje. Cestno podjetje Ljubljana s podizvajalci opravlja dela ha območju Občine Puconci. Ludvik Novak ve, da zaenkrat gradijo le novo progo, in to do Puconec -do stare trase. Skozi kraj Puconce bodo začeli z deli šele takrat, ko Populariziranje tromeje bodo začeli obnavljati staro železniško progo. Seveda pa se bo tudi to moralo zgoditi v prihodnjih mesecih, saj morata biti istočasno končani tako novogradnja kot rekonstrukcija. Ta čas se v občini Puconci bojijo, da zahtevana obvoznica (MO M. Sobota jo zahteva) ne bi uničila njihovega kraja Markišavci; tudi glede obvoznice in rekonstrukcije bi se morali dogovarjati vsi naenkrat, saj če bi Pucončarji vedeli za zahteve Sobočanov, verjetno ne bi soglašali in ne bi dovoli gradnje Občina Kuzma je za svoj projekt prejela 25 tisoč evrov in jih uporabila za ureditev poti železniške proge. V prvi fazi bodo v kraju Puconci urejali le komunalno infrastrukturo, spomladi pa bodo začeli z rušenjem stare proge in gradnjo ceste (ker so pripravili »čud- K1 ‘^Posoja« delavce; ta čas I , na odseku Dankovci-Mač- I Od tam vozijo po dogovo- I 'županom zem^0 v njihovo 1 ^eno gramoznico (na l prav tako pa imajo do- I za črpanje manjših ko-jj0 kranroza. Za odvečno zem- 1 t^010® deponijo oziroma l ga je potrebno urediti v »snovne šole. Ne namera-a se lotiti takih navažanj in ^or v Stanjevcih. Tudi j S' ^dani lahko na-če jo potrebujejo za hiše - seveda se lo^°0^as'ti najprej na občini. m°rajo dobiti zastonj. Sme^0 zaračunati pre-'i^r' Zem^e- ®majo ne^aime’ hot'ySkih »Posledic«, ki bi jih 'Mi ino “rediti. Zaenkrat ^m^^nje železniške proge Preblemov; moti jih kitnjJ^Maki z nezmanjšano ^^2 drvij0 skozi naselja. Ve- dela za mejno železniško postajo. ' v Projekti, ki so bili konec lanskega leta izbrani na razpisu Sklada za male projekte za spodbujanje čezmejenega sodelovanja, se končujejo. V Vestniku smo predstavili večino od 16 izbranih projektov. Prav vsi programi morajo biti namreč javno predstavljeni, izdati morajo tudi pisno gradivo in pripraviti poročilo o uresničevanju. Lahko rečemo, da so že vidni konkretni učinki. Med občinami, ki so se najbolje pripravile na razpis, je vsekakor kuzemska. Turistična pot Tromejnik je prav gotovo popestritev turistične ponudbe, obogatiti jo morajo le še z gostinsko ponudbo in ponudbo spominkov. našlo- | Trdkove pa le 2700 ali 1800 rm nasiM- . 1_alt«. tw ali se VO- Odgovorni za projekt z n; vom Turistična pot v obmejnem delu občine Kuzma je Milan Ma-tiš, za njegovo uresničitev pa so prejeli 25 tisoč evrov. Namen projekta je ureditev in označitev turistične poti v obmejnem delu občine. Pot poteka delno tudi po ozemlju sosednjih držav Avstrije in Madžarske in si je pred desetimi leti ne bi mogli zamisliti niti v padke pa tudi lesene brunarice, sanjah, saj je bila ta meja zelo " '-------teea projekta strogo nadzorovana, po obmejnih poteh pa so lahko hodili le vojaki JLA. Pot je speljana krožno, dostop do tromeje pa je mogoč iz treh smeri. Cilj projekta je, približati obiskovalcem izjemno krajinsko pestrost in ohranjenost naravne krajine. Dostop do tromeje Po poti lahko hodite peš ali se vozite s kolesom, saj je pot asfaltirana ali zelo dobro utrjena. Snovalci poti vam priporočajo, da s sabo vzamete tudi daljnogled in fotoaparat, kajti ob poti boste videli marsikatere naravne ali kulturne lepote in znamenitosti. Ob poti so klopi, koši za od- p a iv ----- Dolgoročni učinek tega projekta je spodbujanje razvoja turizma in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, razvoja obrti in podjetništva, samozaposlovanja in končno skupen nastop treh obmejnih občin na področju turizma. BBP1 - j. " -7 7^" 1W***^- V bližini kraja Hodoš potekajo tačas javnih poteh, za vse poti, ki jih bodo naredili zaradi nedostopnosti na novo, pa se bodo morali izvajalci prej dogovoriti z lastnikom zemljišča. Vedo, da je potrebno paziti na izvajalce, kajti na papirjih je zapisano eno, v resnici Kuzma ^^■irniii m ^nik da, proračun še ne |J nav°SeJa svetnikov občine Kuzme se je, kot je pač v le^l *’ samo devetim točkam dnevnega reda zav-vr^vaij3 Pozn° v noč. Pa ne gre za to, da bi svetniki hote । so se ustavljali le pri posameznih predposta- ^fjev. ^8a občinskega proračuna, ki znaša 133 milijonov prP,,) s° na ' b°ste: mnogo. Pa ni tako. Svetniki in seveda J6 Ze na prv' P°8,ed ugotovili, da proračun škri- k*in Pr' ^sficijab. Kako torej razdeliti denar, da bo He 0 dejav^ ^at' več za eestn0 infrastrukturo? Več za statusaVn°S^ za razna društva? Za izboljšanje social-s° bib ^^'^sGa? Več za raziskavo izvira pitne vode? S° se sv terne'jna vprašanja, ki so res vredna premisleka, vS50 Pravilno odločili, da prestavijo to perečo S^jebi]83 reda na Pr'h°dnj° sejo, na kateri ga bodo, 0 Pa enogi ° Videt'’ sprejeli z manjšimi popravki. pr aSn° sPreJel> odlok o občinskih cestah ter sklep o Sile TegaaZn^u- Svetniki so potrdili 2. julij za svoj občinski Se ^v2e|e s( ne Pred osmimi leti so namreč slovenske vojaške v Kuzmi. Padec stražnice je bil, kot d^^^A Sto’1^3'0, tud' krvav: v bojih je bil namreč zadet ka-bod? Svetnj Janovid' Padec stražnice ima tudi simbolično vre-f s0S° mnenja, da so se končno umaknile sile, va|j k°. >ZldariJe« v Slove-N®n- Je 1$62. leta Eleka N N-N61 ie v Avstrijo, J<’»let.Odl9S9. N99gensko pokojni- eta (ko Je dopolnil LJ Arijsko penzijo. I Verjetno je edini, ki je zadovoljen z vsoto, pa ne toliko zaradi višine prejemkov, bolj zato, ker je skromen Goričanec, oziroma zato, so postale ruševine. - Foto: Š. S. ker sta z ženo Gizelo (poročila sta se 1956. leta) kar precej prigospodarila: kupila sta nekaj zemlje, zgradila stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, nakupila kmetijsko mehanizacijo in tako naprej. Ponosna pa sta tudi na svoji hčeri: Slavico, ki sije ustvarila družino na domačem gruntu, in Olgo, ki živi s svojo družino le - Delo zidarja je najbrž nevarno, saj si skoraj vedno na nekih odrih, mar ne? »Res je. Vedno moraš biti previden in povsem zbran. Torej nič alkohola. Pa tudi takrat se lahko zgodi nesreča. Jaz sem imel pravzaprav srečo: četudi sem padel z odra dvakrat, se nisem poškodoval tako hudo, da letnici Karla Franka iz Puconec •sem zadovoljen s politiko delavcev in kmetov ustanoviteljev Slovenske kmečke zveze in poslanec N ^iti k ° J6' 1919- leta kot prvorojenenc v kmečki ,)d° tr°je °tr°k- V najinem pogovoru je obujal s so a j l)OVojne obvezne oddaje, ki pa jih ni obsodil, ampak * a'C' pač Potrebovali hrano. V ložen 2adrug-izvor i°ZM je pri' asov „C°Pske °111 Za predsed-NNN Uge’Iztistib Ja tudi Karde-0 P^obrazbi tak’ Venite??!boril Pa se NN^lje daksenatrak' Nit^NihN kmetje NN'te Ctlh lahko ArS(10bjeki, d gradnjo go-NNSi hi hudo Pa mu L. njlh trgovine ŠL^el daSkupnosti in JslNnel S° Zgrad'li NNa zame' s SN Murou eksa SP1°-NN1” ča^aSobota-XSe&'bbil ude' bora Slo-ln Poslanec nekdanjega zbora občin skupščine R Slovenije. Kot najstarejši poslanec je vodil prvo zasedanje. Kot najstarejši bi moral voditi v času Demosove vlade prvo sejo vseh zborov parlamenta, a jo je le odprl, nakar ga je na lastno (Frankovo) željo zamenjal dr. Ludvik Toplak. »Zdaj, po toliko letih .demokracije’, sem razočaran skoraj nad vsem. Nikakor se ne morem sprijazniti, da se ljudem z fiižjim standardom, kamor žal spadajo tudi kmetje, ne posveča več pozornosti. Ta čas ne vidim v parla- mentu stranke, ki bi dosledno za-govarjala interese obubožanih kmetov in brezposelnih delavcev. Je kdo kdaj javno predstavil, ko-•liko kmetijstvo prispeva in koliko država vrača? Iz proračuna se vzdržujejo razni zavodi, 800 gozdarskih delavcev, 300 pospeševalcev ... in vse to obravnavajo kot denar, namenjen kmetom. Ne odobravhm, da dajejo velika nepovratna sredstva (denar) le ne- nekaj deset metrov vstran od rojstne domačije. Tanackovi obdelujejo 5,7 hektarja lastnih in dobre tri hektarje najetih površin. V hlevu imajo 12 glav goveje živine, in to je kar veliko, kajti vse več je »kmetij«, kjer nimajo več krav in bikov. bi - Bog ne daj! - postal invalid. Sem si pa zlomil roko.« Tanackovi se lepo razumejo. Pohvalil je tudi zeta Franca in svoja domača vnuka: Simona, ki se gre izobraževat za elektrikarja, in Dejana, ki je končal triletno šolo, jeseni pa bo nadaljeval izobraževanje za tehnika. Lepo je, ko je človek zadovoljen s svojimi takimi in dru 69-letni Elek Tanacek iz Vadarec na Goričkem je bil kar 40 let zidar. Ponosen je, da je gradil znane objekte v Sloveniji in tujini; hudo pa mu je, ker so bile mnoge »njegove« stavbe v Bosni »granatirane« in gačnimi dosežki in ob določenem času »izpreže«, kot pravimo po domače. Elek Tanacek je to delno storil, čeprav brez dela tudi zdaj ne more. Včasih se pridruži drugim upokojencem in se zapelje na izlet. Nekoč pa je bil krvodajalec, odbornik v krajevni skupnosti in še marsikaj. Š. SOBOČAN ■ katerim kmetom, na obrobju pa ostajajo mnoge kmetije z mladimi kmeti, ki ne vedo, ne kod ne kam. Ko pa bi jim država pomagala z milijonom ali dvema, bi se že postavili na lastne in trdne noge,« je menil Karel Franko. ’ »Prizadenejo pa me tudi nenehne afere v parlamentu, ki jih omogočajo .luknje in razpoke’ v naši zakonodaji. Zaradi tega, ker eni bogatijo na račun armade okradenih in brezposelnih, se čutim prizadetega in žal .mi je, da , . u v ? Č— Karel Franko: Nisem zadovoljen s politiko do revnih delavcev in kmetov. - Foto: B. H. sem se ukvarjal s politiko,« je bil kritičen sogovornik. B. HEGEDUŠI Po zdravje na morje M urskosoboška območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje je namenila za letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok v Baški 16,9 milijona tolarjev. Slanost morja in dneve brezskrbnih počitnic bo tako spet užilo okoli osemsto štirideset otrok. Zdravstvena zavarovalnica bi s svojim prispevkom v celoti poravnala stroške bivanja za 795 otrok. Vendar z željo, da se letovanje omogoči čim večjemu številu otrok, se je murskosoboški Center za socialno delo, ki upravlja otroški dom v Baški, dogovoril za delitev stroškov, tako da prispeva enaindvajset tisoč zdravstvena zavarovalnica in osemnajst tisoč starši. Otroci iz socialno ogroženih družin pa so tudi to leto letovali zastonj, s tem da je bil prispevek zanje tokrat zbran v slovenski akciji Zveze prijateljev mladine Pomežik soncu, prejšnja leta pa so službe za socialno delo denar zanje novačile pri županih občin. Iz pomurske regije je bilo na zdraviliško zdravljenje napotenih še triindevetdeset otrok, in sicer štiriintrideset v zdravilišče Debeli rtič in deve-tinpetdeset v Rakitno. ■ Rogašovski župan med profesionalci »Mlad, izobražen in se rad pozdravi« V erjetno se o nobenem prekmurskem županu v zadnjem času toliko ne govori in dviguje toliko prahu, kot se prav o rogašovskem - Janku Halbu. Ta se je potem, ko je zapustil nekaj direktorskih stolčkov, odločil, da postane profesio nalni župan, čeprav je leta zatrjeval, da je občina najbolj racionalna in takega župana ne potrebuje. V določenem trenutku pa ga je začela potrebovati. In da ne bi vedno poslušali samo svetnikov, smo se odpravili na teren, med ljudi in občane, ter jih vprašali, kaj oni menijo o svojem županu. Bili pa smo presenečeni, saj smo le s težavo našli sogovornike, o svojem županu mnogi niso želeli govoriti, namignili so, da sicer vedo, kako je s tem, ampak je bolje, da zaradi božjega miru raje molčijo. Z mnogimi smo se pogovarjali, čeprav moramo povedati nekako takole, na Pertoči in Fikšincih so bili zgovorni, v Rogašovcih so udarili kakšno po njem, v Sotini in Serdici pa so se samo skrivnostno nasmihali, rekli pa niso nobene. Anton Čontala, Pertoča. »Če je bila potreba po profesionalnem županu, potem bi moral on to spoznati in se za to odločiti že prej, ne pa sedaj, ko je, kot smo slišali, izgubil službo, in se zaradi tega odločil, da bo profesionalni župan. Mnenja pa sem, daje potreba, da vsak župan profesionalno opravlja svoje delo, kajti na tak način je vsaj dosegljiv svojim obča- nom. Kaže, da prej ni bil ravno dosegljiv, saj ni imel niti javnega telefona, izgovarjal se je, da so bile grožnje, ampak s tem bi se moral že prej sprijazniti. Sicer pa to, kar se dela v občini, ni odvisno samo od župana, ampak tudi od občinskih svetnikov. Mislim pa, da se v določenih krajevnih skupnostih in v določenih naseljih dela več kot v drugih.« Alojz Šadl, Pertoča: »Moram povedati, da sem z našim županom zadovoljen. Dober je, mlad je in rad se pozdravi, jaz nimam kaj slabega povedati o njem. Pomembno je tudi to, daje precej izobražen, za to je študiral, in kolikor vidim, kaj je naredil, je sposoben za to, kar dela. Ne vem sicer, kako je posloval na svojem prejšnjem delovnem mestu, ampak jaz sem tu z njim zadovoljen. Mislim pa, kolikor ga jaz poznam, daje prijazen do ljudi in se z njim da pogovoriti. Nekateri ga kritizirajo, drugi ga hvalijo, ljudje smo različni...« Cvetka Rogač, Rogašovci: »Stran, katera z njim drži, je zadovoljna, druga ni. Čas bo pokazal, ali je prav, da sedaj svojo funkcijo opravlja profesionalno. Jaz osebno nimam stikov z njim, ne slabih ne dobrih. Upanje pa imam, da se z njim da delati in daje dosegljiv za ljudi. Imamo gostilno in lahko povem, da je župan velikokrat tema pogovora naših gostov. O njem imajo različna, mnenja, pravijo, daje dobro, daje naredil šolo, spet drugi, da bi to bilo lahko že prej, eni pravijo, daje dovolj denarja, drugi, da denarja ni. Na našem terenu'mi-slim, daje več ljudi, ki niso navdušeni nad njim. Prepričana sem, da imajo župani nasploh preveč pravic.« Tonček Marič, Rogašovci: »Mislim, d.a profesionalizacija ni ravno najboljša. Če je bil že tam v podjetju bolj neuspešen, zakaj bi ga imeli profesionalnega. Če ni uspel kot direktor, ne vem, kako bi lahko potem uspel in se dokazal tu. Kolikor jaz vem, je določenim ljudem bolj na voljo, drugi pa bolj težko pridejo do njega. Tam, kjer je dobil volilne gla sove, je dostopnejši in s tistimi je bolj prijazen, drugi pa težje pridejo do njega. Jaz mu želim v njegovem življenju vse najboljše, ampak nihče na svetu ne dobiva plače vnaprej, kot si jo je izplačal on. Z njegovim delom smo povprečno zadovoljni, vse gre prepočasi, šola na primer, vrtec še počasneje, tudi ceste niso ravno najboljše. Tam, kjer je doma, tam je dal vse bolj urediti, tu pa smo kasneje dobili ceste.« Andreja Mencingar, Fikšinci: »Po moje bo bolje, da bo sedaj tu in da ne bo imel tako visoke plače, edino, če ne bo tu »vlekel« še več denarja. Je pa tako, da danes vsak gleda zase. Jaz mislim, da se ga da dobiti in je ljudem na voljo. Ljudje v Fikšincih so z njim zadovoljni, saj je naredil vse, kar je obljubil. Sedaj gre v občini vsak tolar za šolo. Kakšna je njegova plača, ne vem, zato ne morem presojati. Je pa tako, da bi vsak rad iztržil, kolikor še le da. A. NANA RITUPER RODEŽ FOTO: JOŽE GABOR ■ AKTUALNO 5. avgust 1999, jjjjj Moravskotopliški svetniki »ponoreli« od vode Vir življenja -toda za koliko denarja? Analize kažejo na slabo kakovost oda je v nekaterih občinah še vedno pereč problem, v nekaterih pa še bo. O tem so se na zadnji seji prepričali tudi svetniki občine Moravske Toplice, ko so sprejemali odlok o oskrbi s pitno vodo. Občinski svet Tišina (Ne)produktivnost srditih razprav Zadružni dom Gradišče si bodo delili - Izbrali so občinski grb in zastavo - Imenovanje direktorja stanovanjskega sklada tokrat umaknili - Nepravilnosti v občinski upravi V bistvu gre samo za člene, ki so določeni z Zakonom o lokalni samoupravi in prek katerih občina skrbi za varstvo vodnih virov ter ureja in vzdržuje vodovodne objekte. Toda ta enostavna razlaga ni zadovoljila svetnikov, ki so se spustili v burno razpravo. Za-, čel je Franc Kučan, kije spomnil na to, kako so nekoč sami v Teša-novcih kopali jarke in gradili vodovod, ki so ga kasneje dali v upravljanje Komunalnemu podjetju, le-to pa jim sedaj »mastno zaračunava«. Kako se bo obračunavala voda, ki jo spije živina? Tudi drugi svetniki so se kar vrstili s pripombami. V Filovcih že imajo upravljalca vodovodnega omrežja, s katerim so zelo zadovoljni. Zakaj bi ga sedaj zamenjali? Zakaj bi lastniki vodnjakov v Andrejcih pristali na ta odlok, če imajo sami svojo vodo? Toda ali je ta ekološko neoporečna? Tibor Voroš je bil prepričan, da je voda na njihovem »zgornjem koncu« zdrava. Njegovega mnenja niso spremenili niti podatki Zavoda za zdravstveno varstvo, ki jih je navedla tajnica občine Nada Lutarič (v vaseh, ki niso omenjene, analize vode niso bile opravljene): Moravske Toplice - bakteriološko sta bila analizirana 2 vzorca, oba sta bila neprimerna; kemična analiza: 1,' v redu Andrejci - bakteriološko: 2, oba v redu; kemično: 1, v redu Filovci - bakteriološko: 9, 1 neprimeren; kemično: 6, 2 neprimerna Fokovci - bakteriološko: 3, 1 neprimeren; kemično: 1, v redu Ivanci - bakteriološko: 2, 1 nej primeren; kemično: 3, vsi v redu Ivanovci - bakteriološko: 4, vsi neprimerni; kemično: 3, vsi v redu r . r Krapje: brizgalna iz 1898. leta ♦ * —— GD Spodnje Krapje je praznovalo 60 let delovanja društva in 107-letnico gasilskih aktivnosti v vasi. Sam praznik je potekal po utečenem programu s prihodom praporov sosednjih in drugih PGD Občine Ljutomer, navzoče je pozdravil župan Jože Špindler; domačini pa so se predstavili s prikazom domačih kulinaričnih posebnosti. Največ pozornosti je bilo namenjene otvoritvi razstave Začetki gasilstva na Murskem polju, ki je seveda v gasilskem domu v Spodnjem Krapju. Med eksponati zasluži največje spoštovanje brizgalna iz 1898. leta; lepo in pregledno pa sta predstavljena slikovni in pisni material, ki pričata o bogati preteklosti gasilstva iz okolice Ljutomera. Največ zaslug za ureditev muzeja ima Denis Raj, ki je uredil zbirko za javnost. Obiskovalcem so na voljo tudi pregledna zloženka in drugi viri informacij o gasilstvu skozi čas. - S. Pavličič Kančevci - bakteriološko: 3, 1 neprimeren; kemično: 1, v redu Martjanci - bakteriološko: 4, 2 neprimerna; kemično: 6, vsi neprimerni Mlajtinci - bakteriološko: 3, 1 neprimeren; kemično: 2, 1 neprimeren Motvarjevci - bakteriološko: 2, oba v redu; kemično: 1, v redu Noršinci - bakteriološko: 4, vse v redu; kemično: 4, 1 neprimeren Prosenjakovci - bakteriološko: 8, 4 neprimerni; kemično: 3, vsi v redu Selo - bakteriološko: 6, vsi neprimerni; kemično: 3, vsi v redu Suhi Vrh - bakteriološko: 3, 2 neprimerna; kemično: 1, v redu Tešanovci - bakteriološko: 5, 2 neprimerna; kemično: 9, 1 neprimeren Vučja Gomila - bakteriološko: 4, 3 neprimerni; kemično: 2, 1 neprimeren. Kljub temu je Tibor Vbrbš še naprej trdil, da se ti podatki lahko priredijo, če »kdo tako želi«, Franc Kučan pa je opozoril, da se ti podatki stalno spreminjajo po kakšnih nevihtah ali velikih padavinah, zato je odvisno, kdaj se jih vzame. No, kakorkoli že, dejstvo je eno: Komunala bo zahtevala števec za tiste, ki imajo živino, in to, kar le-ta spije, se mora plačati. Vsak si pa lahko sam izračuna, ali se mu bo ta števec splačal ali ne. Ker je bil odlok o oskrbi s pitno vodo šele v prvi obravnavi, so svetniki sklenili, da se vse pripombe zapišejo in da se v zakonskih določilih preveri, kakšna odstopanja so mogoča, tako prečiščeno besedilo odloka pa bo dobilo svoj epilog na drugi obravnavi. TOMO KOLEŠ ■ eveta seja, ki je bila minuli petek, je bila še posebej zanimiva za vaščane Gradišča. Tokrat so namreč dokončno odločili o usodi —J zadružnega doma. Predstavniki vaškega odbora so svetnikom predstavili svoje stališče, kjer so poudarili, koliko so vaščani pravzaprav že vložili v ta dom, in da se mu nikakor ne bodo odpovedali. Po daljši razpravi je župan naštel tri predloge, med katerimi so se svetniki odločali (1. zadružni dom je v celoti občinska last, 2. v celoti je lastnik Gasilsko društvo Gradišče, 3. gasilsko društvo je lastnik prostorov, ki jih uporablja). Še prej pa je opozoril, da se zdaj dogovarjajo le o sodelovanju, ne pa o lastništvu, kajti občina se za zadružni dom ne poteguje, ker je ta že občinski. Še pred glasovanjem se je oglasil svetnik Hašaj, kije pozval župana, da vendarle skupaj pregledajo tudi zakonske postavke, npr. zakon o gasilstvu, ki bi zadevo postavil v jasne okvirje. Hašaj je sicer navedel tudi člen, ki pri sporni zadevi govori v prid gasilskemu društvu, vendar je nekatere svetnike z županom na čelu zanimalo le glasovanje. Besedičenje takšnega in drugačnega kova je kljub temu trajalo, še nekaj časa, dokler ga zaradi ogrožanja dobrih odnosov med svetniki župan ni prekinil. Povzel pa je še vprašanje, ki si ga je zastavil že svetnik Omar, nam- Odločni »ne« beltinskih svetnikov Stop za bratonske kadavre! Veterinarskemu zavodu očitajo nespoštovanje sklepov občinskega sveta - Največji kamen spotike je preselitev upravne zgradbe - Novi podžupan je Janko Bezjak “.... o, o čemer se je že (pre)dolgo le šušljalo, na- —I redilo pa premalo konkretnega, je dobilo svoj končni epilog z zavrnitvijo predloga odloka o ureditvenem načrtu za zbiralnico živalskih odpadkov v Krajevni skupnosti Bratonci. Beltinski občinski svetniki so namreč na torkovi večerni seji v drugi obrav- reč, kje so predstavniki gasilskega društva. Sporna zadeva je svetnike privedla do 'najrazličnejših dokazovanj, obrekovanj in na trenutke že kar grobega prekinjanja v odvzemanju besede, kar pa je doseglo vrhunec z “dialogom” med Hašajem in Omarjem. Epilog: Lastništvo Zadružnega doma Gradišče bo razdeljeno med občino in Gasilskim društvom Gradišče, ki je tako zdaj lastnik garaže, sejne sobe in dvorane (predlog svetnika Omarja). Hašaj je svetnike že prej seznanil s posledicami, ki bodo sledile takšnemu sklepu, in sicer bodo vaščani Gradišča peljali zadevo tako daleč, da bodo ustanovili svojo krajevno skupnost, kajti tako bodo imeli tudi pravico do lastninjenja zadružnega doma. Kljub sklepu občin- navi končno vendarle izrekli odločni »ne« za ta dokument, s katerim naj bi stroka, vsaj tako menijo, odpravila žgoče ekološke probleme. Pri tem so se beltinski svetniki opirali na to, da niso bili izpolnjeni vsi pogoji, ki so jih sprejeli že 2. februarja letos, ponovili pa še na junijskem zasedanju. To je v prvi vrsti gradnja skega sveta lahko torej pričakujemo še marsikateri zaplet, s katerim pa bodo najverjetneje dokaj preizkušali potrpljenje svetnikov in župana. Vaščanom ga menda ne primanjkuje. Na razpis za občinski grb in zastavo so prejeli enajst predlogov, od tega so bili štirje deležni denarne nagrade (za prvo mesto 30.000,00 SIT, za drugo 20.000,00 SIT, dve tretji mesti pa sta vsaka prejeli po 10.000,00 SIT). Občinski grb bo tako krasilo vodovje in zlato polje, v zgornjem levem kotu je sonce z dvanajstimi žarki (število vasi, ki spadajo pod občino Tišina), v spodnjem delu pa se bohoti še rženi klas. Zastava se bo ponašala z nežno modro in zeleno barvo, ki sta osnovni barvi tudi na ozadju grba. Pri imenovanju direktorja stanovanjskega sklada se je spet zalomilo. Hašaj je bil prepričan, da je potreben javni razpis, vendar je večina svetnikov menila drugače. Nakazal je še na druge nejasnosti, kar pa očitno ni bilo pogodu županu, ki je svetnika opozoril, da naj ne išče povsod nepravilnosti. kandidatko za kcijo in po vztrajanj # svetnikov so vendarle pogoje za °Pra^aX^ katerim pakandid zala (ima namreč nih izkušenj, zahtev*^ in tako so imenovanJ P na naslednjo sejo, predstavil nove pre Z zadnjo ski svetniki zapravil r možnost za miren Županje namreč po občinsW cijo o prekršku de $ oSeln uprave, in sicer naj poneverila 970.000^^ nju Hašajagre za kaz in v takem primerni^ neizogiben. janje priznala, Jeb no proti suspenzu, ^0»' da zaenkrat še ni n® te podlage. N. prijave je celotno z $ la uprava za notranje pa je vse v rokahtoZ so bila tudi upravne nadzornemusvetu’ opazil, in Hašaj za daje to edini pn zato predlagal, d dišče opravi reV1Z0 se večina ni strinja |0 vis° bi bili s tem P°vfa ejpte^ stroški) in zato bo P vse knjige nadzor svetnikov je bilo nadr° je to prevelik zalogaj odbor, kajti_P°d°^ sti so največkra vllj^ pa jih lahko le str lia0jeO^ go in srdito razP^joflO^ svetnike m PnV ,^0^ pametnega sklep. ko samo sprašuj ihIjF Hašajevi dvom' 0 občine utemeljen'- j daR*^' 4 čistilne naprave pri omenjenem objektu in selitev izpostave uprave Veterinarskega zavoda iz Murske Sobote v Bratonce. Prav slednje je sodu izbilo dno, saj so svetniki zelo kritično ocenili kratko pojasnilo direktorja Veterinarskega zavoda Slovenije mag. Cvetka Bunca. Ta meni, daje »lokacija v Murski Soboti primernejša za sedež enote in laboratorija. Poleg tega bi bila nova gradnja enkrat dražja kot bo stroškov z nakupom stavbe in adaptacijo. Tudi način povezovanja odobritve gradnje zbiralnice in objekta za obdukcijo z gradnjo poslovne stavbe in laboratorija je neobičajen in nerazumljiv. V pripravah na gradnjo zbiralnice kadavrov in objekta za obdukcijo o tej zahtevi sploh ni bilo govora in je bila postavljena šele kasneje.« Spomnimo, da so beltinski svetniki zahtevali tudi čimprejšnji dogovor o ekološki renti in odškodnini zaradi razvrednotenja sosednjih parcel. V zvezi s tem je ZEU, Družba za načrtovanje in inženiring, iz Murske Sobote projektiral zbiralnico ka-» davrov na skupni površini 8.400 kvadratnih metrov, od tega bi bilo 3.4000 kvadratnih metrov zavarovanih z ograjo. Sicer pa so o tej »smrdeči« naložbi predhodno razpravljali v pristojfiem telesu občinskega sveta. Že takrat so p° skrajšanem po^, sprejeli odlok o ustan^ tkalne turistične orga^ Njen širši nacion^1 Pomen je predstavil di^ Ptujskega podjetja poter Vesenjak. Za no^s Podžupana je bil imsn^ Janko Bezjak (SDS) •svetovalec za kmetijski Je postal Jože Bojn^c (SKD), vztrajali, da iz ureditvenega^' ta Projektant izloči vse * Sežiganju, zakopavanje ih Srajevanju živalskih trupe ■ tako so terjali uskladitev P Po v o dejanski porabi^ ' s° različne navedbe vnašae J° glede potrebne veliki1 n'ce za tedensko porab0^^ Da ne govorimo posedi zorilih na vplive v vozu odplak in fizične^ vanju zbirališča kadavr°y‘ Ker se je proti gradnjt p niče kadavrov izreklave^ bivalcev Bratoncev. K °pri-ločitev beltinskih svetn'h sts>1 čakovana. Od Id pr^ glasovanja vzdržala k stalih 11 pa je zavrni'0 pyeP no gradnjo naložbe na območju. S tem so k°n ^ti-bobu bob, s čimer so ^e- tor ju jasno vedeti, da jemajo njegove kat^eti k0 pripravljenosti na k . , dogovor. KULTURA JANEZ BALAŽIČ ■ ^tetski Naše Prekmurje Matije Slaviča Pozdrav prekmurskim Slovencem* D va Muropoljca, in sicer Franc Kovačič in Matija Slavič, rojena v isti, prelepi in bogati križevski župniji, ki je dala tudi Jakoba Missio, prvega kardinala slovenskega rodu, in Matijo Preloga, w^alhfnKhSem seveda raz~ ‘ bl'° zdai ob tem, ^Sek80' °b,etniC0 ga, ce/o h ■ aj b°^ zavezujoče-ln'biserni- v Sijati '^jeizr ha b'bdo m°rda ko-10 medijsko nišo »osti, ki čez neum-^li-nas1 g°k. dan doZajai° ^čin ‘ erje teb slednjih ^ko k/eskodazaradi njih k°sleherniiUSOdnejŠa’ saj lah' s'stenčn0 0 Pr'zadene tudi ek-^t^Se'n se odločil, da se lak'’ za katero se n^ha.KPOro^ z čistega in aJd kak° pa naJ ra' 'lrt>2inergS' raz'aSam to, da se ^etn nr ° kakovostnem ur- „°ru Pleskajo proče-%če.aVb brez sleherne, ^ohi^>ri!J'e'n^‘ve mere do-^rek nas kar tako ^nič tn„ ° seveda ne bi če bi denimo ^t>rirne''ano retrogardno, v PoPartistično malini yrpa močno, močno niPrepoznati kf0l>olnoonmer toreikaze Sre So,nost izvirnosti, strah ^e^stno ago-^da e druSačnim, no-^daje^^m-Sme-d ^ati n ° rebn° agresivno J J drugače: če 1 ^ai j‘d konkurenčni, ^Jv,dijo! n^e meščanom l^ustr P oh nam Prek-1>J z ^Prostorov in ^Qdr^ r^t '5 . dnje tudi zaslu- rpaj misllm’ pa % da h-1 Slabše op-lat kd° na tak kri- Xiti>vs^ar°kasa.Če ^^Pete^ 011 to ne moti Pa tak Urbanistične žab ° mediokritet-\^eaPgZadevanjein si/i 2 ,io Pn. e (ture zasno-b'e mdi podpi- si Do ^alno.nPr‘'mkom- S ^iliJii V‘COjihse- d0. p takeo,. 111 n' sram, % Jkpatak Sploh uPajo! "^'^dev^ Pačenja sme-\f^dij0/hln zlasti v ^“^r >^V°’kakovo-S>orie°bota končno ^aCij0’ ki bo oki^-lse k r,a'ne moči dobro P ‘n daje ^\o°t(,ki Prekmur- X? Pa samo na prvega urednika Slovenskega gospodarja, sta slovenještajerske in prekmurske meje v Parizu utemeljevala z znanjem in ljubeznijo, z naporom in požrtvovanjem, z iznajdljivostjo in ponosom, da sta bila v tako odločilnem trenutku za Slovence postavljena v tako pomembno središče dogodkov neposredno po prvi svetovni vojni,« je zapisal prof. Viktor Vrbnjak v spremni besedi k pravkar izšli knjigi dr. Matije Slaviča Naše Prekmurje (Pomurska založba, 1999), v kateri so zbrane razprave in članki »izvedenca za Prekmurje pri mirovni konferenci v Parizu«. Dr. Matija Slavič (tretji z leve v prvi vrsti) - jugoslovanski zastopnik pri mirovnih pogajanjih v Parizu (izve- denec za Prekmurje) Izid te knjige - prva izdaja Prekmurja Matije Slaviča je izšla že leta 1921 - spada pravzaprav v sklop prireditev praznovanja osemdesetletnice združitve Prekmurja z matico Slovensko, prinaša pa, poleg že omenjenega Prekmurja, tudi razprave in članke ter natančno kronologijo takrat zelo burnih priključitvenih stremljenj. Knjiga je sestavljena iz treh velikih razdelkov: Prekmurje se predstavi, ki je v bistvu ponatis njegovega Prekmurja iz leta 1921, Publicističnega in diplomatskega boja za Prekmurje, v katerem prebiramo Slavičeve članke iz takratnega tiska (Slovenec, Straža, Mladi Prekmurec, Mladika...) z naslovom naše Prekmurje in pripadnost k slovenstvu, v katerem so ponatisnjene njegove polemike ter izčr-pita kronologija takratnih dogodkov. Kot zanimivost naj povem, da je prav Slavičeva razprava v francoščini La question du Prekmurje, de la Styrie et de la Carinthie (Pariš, 1919), kije priobčena tudi v slovenščini, v bistvu premaknila jeziček na tehtnici takratnih zmagovalcev in pogajalcev na pariški konferenci. Slavič namreč postreže tudi s statistiko. Tako zapiše, da je 1890. leta živelo na ozemlju med Muro in Rabo 105.343 prebivalcev, od tega 67.952 Slovencev in 789 Hrvatov (skupaj torej 68.741 Jugoslovanov) ter 24.529 Madžarov. Čez dvajset let, torej 1910., pa je bilo takole: 115.916 prebivalcev, od tega 72.287 Jugoslovanov in 33.263 Madžarov. Zraven seveda priloži natančen zemljevid, ki je v pomoč tudi takratni začasni slovenski vladi v Ljubljani, ki se ji ni niti sanjalo, kje je Prekmurje. Vsak, ki bo knjigo vzel v roke, bo lahko zelo natančno rekonstruiral Usti čas: Slavič namreč postreže z anekdotami, pričevanji in časopisnimi polemikami: tako se je namreč »sprl« s hrvaškimi publicisti, ki so hoteli pristaviti svoj lonček in priključiti našo okroglino k Medmurju, pogodu pa mu ni bila tudi takrat cincava ljubljanska politika, ki je, če smem reči, nekako zavirala Maistrove težnje, da bi zasedel Prekmurje. Kakorkoli, dr. Slavič, rojen 1877 v prleških Bučečovcih, duhovnik in tudi rektor ljubljanske univerze, pisec znamenite spomenice, s katero je na pariški mirovni konferenci na osnovi »obstoječega jezikovnega stanja« zahteval priključitev Prekmurja s porabskimi Slovenci k matici slovenski, partizanskih osvoboditeljev ni čakal doma. 5. maja 1945 seje podal v izgnanstvo in se čez nekaj časa znašel na znamenitem vetrinjskem polju, kjer seje po naključju rešil smrti. Medtem ko ga je doma Sodišče devanje za priključitev Prekmurja, zato njegova knjiga Naše Prekmurje ni le dokument tistega časa ali »darilo« k letošnjemu praznovanju, temveč predvsem dolg temu zaslužnemu borcu najsevernejših slovenskih meja. Ali kot je zapisal v uvodni besedi dr. Andrej Hozjan: »Zdi se mi, da bo tako prekmurski kot zunaj Prekmurja živeči bralec te knjige zadovoljno pomislil: Sedaj pa vem, kako je stvar potekala, kako smo pravzaprav Slovenci dobili Prekmurje, ne da bi za to padlo večje število človeških življenj. A enkraten splet okoliščin na pogajanjih za slabih 1000 m2 slovenske zemlje in poznejši razvoj ovijata to pokrajino v nov, dodaten pajčolan skrivnosti, nedoumljivega, drugačnega. Na svojevrsten način dopolnjujeta sliko njene tolikokrat izpričane drugačnosti v slovenskem prostoru in času.« Torej knjiga, ki poleg Koko-Ijeve in Brumnove najbolje razkriva medvojni čas na naših tleh, ki so, hvalabogu, tudi po njihovi zaslugi izgubila vzdevek »slovenska Sibirija«. Kdor bo namreč prebral Slavičeve razprave in članke, se bo zlahka strinjal z mano, da so nam ga krivično nadeli. MILAN VINCETIČ« * M. Slavič, Slovenec 47, 1919 narodne časti - kot še dvanajst članov ljubljanske konzulte - obsodilo, je živel skromno ne neki župniji v Italiji. Po vrnitvi leta 1948 je še en semester predaval staro zavezo na teološki fakulteti, po letu 1952, ko so to fakulteto izključili iz univerze, pa se je upokojil in 1958. leta umrl. Seveda so to le drobci iz njegovega bogatega življenja, ki ga je zaznamovalo predvsem priza- Kulturnica Pomembna pesniška noviteta C ankarjeva založba je izdala Antologijo nemške poezije 20. stoletja, v kateri je predstavljenih sedemintrideset pesnikov iztekajočega se stoletja, ki so ustvarjali v nemškem jeziku. V njej naletimo tako na splošno znane pesnike, kot so Rilke, Traki ali Brecht, kot tudi na avtorje, sicer bolj znane kot prozaiste, na primer na Hesseja, Artmanna, Ba-chmannovo. Ta zgoščeni pregled novejše nemške poezije sta pripravila pesnika Kajetan Kovič in Niko Grafenauer, prvi pa je prispeval tudi uvodno študijo. Izbor, ki sega od nemške moderne do postmodernizma, odseva silnice v razvoju evropske poezije in obenem nemške kulturno-zgodovinske posebnosti. Pesmi so prevajali različni slovenski prevajalci in nekatere med njimi so tokrat prevedene prvič. D. ŠTEFANEC ■ Rainer Maria Rilke ljubezenska Kako držim naj dušo, da se ne dotakne tvoje?In kako čez tebe povzdignem naj med druge jo stvari? Ah, spravil bi jo rad nekje v temi, pri nečem izgubljenem zunaj sebe, na kraju, ki se ne zamaje, če globina tvoja kdaj zavalovi. In vendar vse, kar se dotakne rok, naju tesno poveže kakor lok, ki iz dveh strun prikliče en odmev. Napeta na godalo sva oba. Kateri daljni godec nanj igra? O sladki spev. Prevedel Kajetan Kovič (obe iz Slovenije) in Siegiinde Reichhart iz Avstrije ter Nemka Dietling Rott predstavljajo »s scenografijo, ki želi pripovedovati brez meja«. V bistvu gre za danes moderno »premagovanje in obvladovanje prostora« in poselitev le-tega z atributi videoarta ali s predmeti iz vsakdana. Tako skuša delovati miza s črepinjami in barvami kot nekakšna paleta sveta, medtem ko je prostor subtilno zasenčen z navideznimi prosojnimi pregradami, ki najbrž predstavljajo wittgesteino-vske meje sveta. Avtorice, predvsem Irena Grošlej, se znova lotevajo starih tem: odgovoriti na hamletovsko- becketovska vprašanja o smislu bivanja, ki se avtoricam odslikava kot zaporedje hipnih, tudi filmsko tekočih (absurdnih) dogodkov. Seveda je postavitev scenografije v Starem špitalu prišla do izraza na otvoritvenem performansu, na katerem so odigrali tudi prizor iz Ionescovih Stolov. Tudi ta razstava, ki deluje zaprto, mestoma tudi že videno, je nabita s podobno sporočilnostjo ter idejo. ...in ljubiteljev - V ljutomerski galeriji Ante Trstenjak so te dni zaprli razstavo likovnin članov likovne sekcije Silva Preloga.Gre za predstavitev desetih likovnikov (Dejan prša, Marjan Vaupotič, Tone Cimerman, Anica Rakuša, Milan Hramus, Boris Ludvik, Geza Horvat, Alojz Makoter, Silvija Ovčar Kert in Drago Ficko), katerih osnovni motiv so pejsaži, tihožitja ali interieri kmečkih hiš, ki dišijo po nostagičnem (Silvija Ovčar Kert). Že na daleč se opazi, da gre za ljubitelje, saj se avtorji večinoma zadovoljujejo s “preslikavo resničnosti”, ki pa ji še dodajo všečni (tudi kičasti) odtenek. Le Dejan Prša se približuje abstraktnemu, vendar je tudi pri njem opaziti preveliko mero ekspresivnosti in hotenja po živem koloritu. Kakorkoli: razstava, ki ponuja kolikor tolikor všečne izdelke, torej slike, ki naj bi bolj krasile kot pripovedovale. Več se namreč od ljubiteljev tudi ne sme pričakovati, pa vendar bi bil prav ta presežek še kako potreben. BESEDILO IN POSNETEK: MV AKCIJE 5, avgust 1999, jjjjji 3 E Naj,» kmetija m sedanjosti otografija Bukovniškega jezera iz leta 1962 priča o priljubljenosti tega kraja, ki je zaradi svojega prijetnega okolja vedno pritegoval ljudi od blizu in daleč. Človek pomisli ob prvem pogledu na nekoliko neostro fotografijo na slabem časopisnem odtisu izpred skorajda štirih desetletij in množico mladih ljudi na obali, da gre za prizor s kake prenatrpane morske obale. Se še spomnite, kje ste se kopali v 60. letih? Uporabnost lokalnega izročila v oblikovanju blagovnih znamk primerjavi s strogo opredeljenimi geografskimi, dialektološkimi in narodopisnimi delitvami meje v ljudskem izročilu nikakor niso tako strogo zamejene. Zato lahko iz prizadevanj redkih raziskovalcev in lastnih zapiskov časovno popu- stljivih in prostorsko neopredeljivih kolektivnih predstav tvegamo ambicioznejšo tipološko ureditev skupinskih razmejitev po geografsko, jezikovno, kulturno, socialno ali kako drugače zaokroženih enotah, ki bo zahtevala natančnejše opredelitve in zahtevnejši tipološki pristop. Etnologi smo verjeli, da so vsa ta medsebojna poimenovanja zgolj zbadljivke, ki jih je ohranjala ljudska zavest kot folklorno zanimivost. Ohranjanje in transfer teh oznak iz ruralnega v mestno okolje prinašajo danes potrebo po tovrstnem razlikovanju, ki se je v preteklosti ohranjalo zgolj v zavesti kmetov, v zavest delavcev in izobražencev. V času, ko je bilo morje za večino naših ljudi še zelo daleč in so se lahko ljudje v vročih poletnih dneh hladili predvsem v potokih, jezerih in reki Muri, gotovo tudi' taki množični prizori ob vodah niso bili nič presenetljivega. Takrat je bilo še večje sožitje ljudi z neokrnjeno naravo in je bila narava ljudem bolj prijatelj in ne obenem tudi grožnja za njihovo zdravje. Takrat je bilo prav gotovo manj nevarnosti, da ob kopanju ugledaš kako crknjeno ribo, ki se je zastru- njem najde miren prostorček za šotor ali si privošči sprehod po okoliških gozdovih. V okolici Bukovniškega jezera nekateri vidijo prihodnost v nekoliko ali veliko množičnejšem turizmu, čeprav.bi se izgubilo nekaj pokrajinske idile. V prihodnje bo ta prostor potrebno izkoristiti za to, da bi pritegnili več izletnikov, česar se zavedajo in si tega želijo tudi v dobrovniški občini, kjer v turistični dejavnosti vidijo precej neizkoriščenih možnosti. Najbrž Danes je Bukovniško jezero prostor za mirne in prijetne trenutke. pila od industrijskih in kmetijskih odplak, ki ti za vedno vzame voljo, da bi še kdaj stopil v potok ali jezero. Danes se večja množica ljudi' zbere ob Bukovniškem jezeru le ob kakih slovesnostih, kot je denimo proščenje. Ti pa seveda niso v kopalkah in ne poležavajo ob obali. Sicer pa je prostor ob jezeru v teh poletnih mesecih prijetno zbirališče ljudi, ki si želijo predvsem miru in sprostitve. Jezero je dovolj veliko, da si vsak obiskovalec ob pa bi bilo škoda, če bi poskušali iz njega narediti kak novi Balaton ali Blejsko jezero, kar so v preteklosti nekateri že načrtovali. Kakšna obsežnejša naložba bi najbrž pomenila precejšnje tveganje in bi lahko bila brez sposobnosti, pritegniti goste, in zanimivejše ponudbe deležna usode kakega hotela Elizabeta. To velja vsaj za bližnjo prihodnost, dokler turistična promocija v Sloveniji ne bo profesio-nalnejša in učinkovitejša. JOŽE GABOR! O NAS NAS Poimenovanje znotraj slovenske etnije je prišlo za-Prleke, za ljudi in od ljudi in šele kasneje za ozemlje, na katerem prebivajo, ker so poimenovanje izvršili sosedje, ne etnologi, torej na prvi pogled nima nič skupnega z znanstveno kategorizacijo slovenske ljudske kulture in tudi z do sedaj uveljavljeno etnološko regionalizacijo. Poimenovanje prebivalstva desnega brega izhaja iz narečne posebnosti, ki za prislov prej uporablja narečno besedo pr-le. Poimenovanje, ki je sprva veljalo za zbadljivko, je v času svojega nastanka izražalo kulturno individualnost skupine, danes pa simbolizira socialno distanco, ki se vzpostavi vsakokrat, ko je beseda izrečena. Strokovna slovenska javnost je prebivalce na levem bregu Mure zaradi odsotnosti tesnejših stikov v preteklosti poimenovala za Prekmurce, čeprav bi se morali vprašati, kdo je komu za Muro. Kajti v vaseh ob Muri so prekmurski otroci zmerjali štajerske z Zamorci, ker so z njihove osebne perspektive Štajerci prebivali na oni strani, za Muro, ko so se obmetavali s kamenjem čez reko. ' Najvztrajnejši prepoznavni razlikovalni element je narečni govor, ki nedvoumno zadovoljuje potrebo po razlikovanju med drugačnimi in oblikovanju kolektivnih lokalnih identitet prebivalcev prekmurskih vasi. Čeprav izbrane jezikovne posebnosti tako močno diferencirajo prebivalce spodnjega Prekmurja od preostalih, se v ljudskem spominu ali v zapisih ni ohranilo posebno poimenovanje, ki bi na zbadljiv način opominjalo na jezikovno individualnost, kot jo poznamo pri Prlekih. Prebivalce dolnjih vasi družijo skorajda tisočletna admini-strativnoupravna pripadnost Žalski županiji, cerkvena jurisdikcija črne-ško-turniške pražupnije do 1759 in do današnjih dni v govoru ohranjeni. prvotni j. Prav ta jezikovna posebnost jih tako močno diferencira od prebivalcev Ravenskega in Goričkega, da jih danes oboji prepoznavajo za Marke. Zato je kolektivno potrebo po razlikovanju med nami in drugačnimi prevzel vzdevek, ki naj bi bojda izhajal iz neke druge skupinske karakteristike med prebivalci dolnjih vasi, iz pogostosti imena Marko med prebivalci dolnjih vasi. Poimenovanje Marko in Markasto pa ni geografsko niti zgodovinsko natančneje opredeljeno. Pač, meja, če zopet izhajam iz ljudskega izročila in številnih indivi- dualnih medlokalnih populacijskih premikov, med Markastim in preostalim prekmurskim svetom teče nekako v mejah nekdanje turniške pražupnije oziroma po slovarju bel- združenje navijačev NK Potrošnik Beltinci Žuti Marki, Marko banda}, s čimer izražajo potrebno samozavest ter ljudsko domiselnost in sposobnost dinamičnega odzivanja na izbrano ljudsko izročilo. Stopnjevanje odziva opazimo v zahtevah po teritorialnih pokrajinskih ali občinskih enotah, ker izhajajo iz institu-cionalizacije drugačnosti in porajajočega nasprotja med nami in drugimi, ki omogočajo tisto prvo občutje pripadnosti na primarni-vaški oziroma lokalni ravni, zato v ta namen dokazujejo etnografske, zgodovinske in jezikovne posebnosti svojega mikrokozmosa. Pomanjkljivo opravljena etnološka tipika omogoča posameznikom v lokalnih množičnih medijih, da pripisujejo v Vsak dan ob 1900: GNES - informativna oddaja vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo... Pokličite nas vsak dan razen nedelje od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 00, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid oz. NAS OBIŠČITE NA STALNEM RAZSTAVNEM PROSTORU NA KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI. tinskega prekmurskega govora, Markasto zaobjema prostor med dolnjo Ledavo in Muro, skratka vasi dolnjega Prekmurja, nekako v osi Dokležovje-lvanci, čeprav se je v zadnjem obdobju poimenovanje omejilo na prebivalce beltinske župnije. Kljub zafrkljivemu, zbadljivemu ali celo žaljivemu namenu živih ljudskih označb je v današnjem času najpogostejši odziv nanje, da prebivalci, katerim je namenjen, zbadljivko dobronamerno prevzemajo in se z njo ponašajo navzven v poimenovanjih, denimo, blagovnih znamk za vino, zaseko ali sir, lokalnih združenj in skupin [Aeroklub Prlek, «alede izbranim elementom, P3 ^ stopnjo nosti, ki jo dajejo dolo gu, celo moč obliko^J identitete. Zaradi takšni nih prizadevanj nastajajo o ekskluzivnem vplivu s hiše ali gibanice, kije® murska, drugič zope " ^piasi prav se njen nadev in s razlikujejo, prej od go^ recepta kot pa zaradi me Še več, v poplavi cene (ek-ne ponudbe nedefinimn la čutimo, da bodo izl^ lokalnih kulinarik iz9u 1 poznavnost, če ne bo institucionalne zašči e-teh ekonomsko in socia vih časih zagotovili sta dka, iščemo našo čiti receptov lokalneg ^i’ standardiziranih načini P predelave specialite ■ stno prepoznavnostjo birčnega kupca. priložnost iščemo v p . f dobitvah ljudske iznaj J1 izhajala iz pomanjkanj / in socialno dephviles j NATAŠA r . ) pomurska banl& bramac Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske ban* zavarovalnica trig^ i, IZŽREBANCI AKCIJE GLEJTE Z VESTNIKOVIMI OČALI: eMjN ' Janez ZIŠKO. Šalovci 164,9204 Šalovci. Nataša FLISAR. Zorana Velnarja 16. 9000 M. Sobota. Štefan 1ItP 45 a. 9221 Martjanci. Alojz LINHARD. Dolič 64 c, 9263 Kuzma. Sidonija REHAR, Dolga ul. 107.9226 a Zlatko ULEN. Vaneča 64. 9201 Puconci. Dezider KOLTAJ, Berkovci 1.9207 Prosenjakovci, Kaja GRFB. 92’^ 9204 Šalovci. Marko MAKOVEC. Panonska 50,9231 Beltinci. Nevenka MUC, Vadarci 7,9265 Bo(Wc"i'-Lešane 25,9253 Apače. Anton PUHAN. Čikečka vas 7, 9207 Prosenjakovci, Majda DOMANJKO. ^Lggjina Radenci. Marijana LIPIČ, Lukavci 34 a. 9242 Križevci pri Ljutomeru, Ivanka VOGRIN, Bogojina 96 ujatij® BEK. Videm 6.9244 Sv. Jurij ob Ščavnici. Robert ZRINSKI, Lucova 46. 9203 Petrovci. Antonija KUr1^’ M- • 9000 M. Sobota. Matej ŽLEBIČ. Budinci 42. 9204 Šalovci. Štefan RANTAŠA. Bakovci. Partizanska >* Teodor HORVAT. Rožna 8.9224 Turnišče Dašo SRŠEN. Stročja vas 8.9240 Ljutomer, Janj Tišina. Metka BENCE. Čepinci 8.9203 Petrovci. Ivan PIRLING. Slovenska ul. 46.9000 M domovi, blok 1.1111 Ljubljana ■ Vič, Zlatica BAGARf. Vidonci 118,9264 Grad, Elizabeta OS0 va. Olga ABRAHAM. Hodoš 31. 9205 Hodoš. Kristjan AVGUŠTIN. Noriški Vrti 25,9250 G. R-. 441. 9220 Lendava. Anton RANTAŠA. Bunčani 12.9241 Veržej. Petra HARI. Ropoša 70,9262 g 2 Lendavska 45.9000 M. Sobota. Marjeta FUJS, Pečarovci 112.9202 Mačkovci, Ciril VRABEt-J Sandra SMEJ. Kobilje 92.9227 Kobilje. Kristina FLISAR. Hrastje Mota 64.9252 Radenci. Marjeta SU'^-Kuzma Marjana HORVAT. Dolnja Bistrica 70.9232 Črenšovci, Robert VARGA, Markovci 81 \ 4 Matije Gubca 1,9000 M. Sobota. Cvetka MELIN, Ormoška 11,9240 Ljutomer. Matej BRUS. Savska ŽOKŠ. Kovačevci 24.9264 Grad, Irena SUPI. Vrtna ul. 6.9000 M. Sobota. Anita ZAKOČ, SWv€- % BERDEN, Dobrovnik 1,9223 Dobrovnik. Jožef BOROVIČ, Mlinska 8.9233 Odranci, Alojz KOSI R°^; Pravilni odgovori so bili pod št. 1, 3, 4 in 5. Očala bomo poslali po P°s ir NOVO - RAZSTAVNO'1 RAL-GB PARKETIVSEHVRST LAKI ZA PARKET. 9 °° Delovni čas: pon. d° Pc sobota od 8.00 do 12_£_, mtPKOMJJ.MALOlHOMJA IN POSREDNIŠTVO D.0.0. Lekova 22-24,Černclavci (novo naselje) Tel: (069) 38 132 5. avgust 1999 KMETIJSKA Koruzna plesen {Sclerophthora macrospora} Ji nasib koruznih poljih se je pojavila iznakaženost koruze, ki ? nas ni običajna in je v glavnem ne poznamo. Problema-1*1(6 zeT3^ ker kuruza ne naredi storžev - ni pridelka. Izgube so ^■Gled ra2l'bne’od Posameznih rastlin pa do celotnega pose-k V'^eZ rast,'ne (slika V menim, da gre za glivično koruze, ki se ji pravi po slovensko KORUZNA PLESEN. sokoT?^ 90stiteljske rastline Wrep!vrJeniCa,Oves)’tra' zen rajo ■V 9 avnem ie ta bole- "aKavkLu dJJI’.Zairu’v Evropi pa ^daseLh^0^7 V Evropi pa ka' Naih 9apasu- menja k™ °a'tna b°lezenska zna-iniznak°Uzne plesn' so pritlikavost alikloto6ROSt.rastlin ter bledica ne,ne astlir|eostanejosteril-^ici in i storzev. Na listni Dene p ls n' Ploskvi so bledoru-^Pavijo p,al' pr°ae- Ko odmrejo, |ežn|Se|''/a Povzročiteljica bo-^^micpi- ° razviia sistemično ali lokain0 (|Preprede vso rastlino) Bola 6 na posameznih pe-DrPHZSn Se š'r’ na zdrave ra-rietopg ^H1 z okuženih, iz leta P°dnebnp6 V razmerab zmernega ali nJa Psu labk° širi s seme-Vzaroti' koruznih rastlin. semenaje glivni mi-r°tičnih Z rastlino vred. Naklo- vode pri temperaturi, nižji od 24 stopinj Celzija. (Maček, 1983.) Gliva Sclerophthora macrospora okužuje mlade rastline skozi korenine, ko so te visoke 10-15 cm. Prenaša se v glavnem prek tal, predvsem tam, kjer je poplavno ^vesasji 19 Pegab se oblikujejo ^oiih ^onosci s trosovniki Židani \ Povzr°oaio drugotne JastejoSk e okužbe. Trosonosci S^inepaskoz'ena' 7,kinM a rastejo v notranjost ^alizr^6'0 s kal‘tvijo sporan-SP°r' Borzen se lahko SjiJ^ k kalijo le v kapljicah Koruzna plesen (Sclerophthora macrospora) območje, kjer je bila stoječa voda, tam, kjer vodno-zračni režim ni urejen tako, kot bi moral biti. Značilno za to glivo je tudi, da ostane v tleh več let in okuži rastline, ko postanejo pogoji za njen razvoj ugodni. Prija ji vlažno vreme. Spore glive postanejo aktivne ob dotiku z vodo in se prek korenin mlade rastline prenesejo v rastlino ter jo okužijo. Spoznamo jo po tem, da namesto i® pomemben vir humusa, predvsem tam, Kjer je luščeno gnojenje s hlevskim gnojem. ^oravanje slame in Klanca humusa ^6?’ ^no,^191116 09 nj'Vi ie neu‘ Spreiemljivo in celo uničimo kori’ toA skorji:: vNeh, rastlinskih. \ ^trer^ 'n plevelov na ta tK Je potrebna za izbo|išanie A.^tal ezima in bioloških Siii'i obde|ujemo <>j tojeX stra- %s S|ovJJ Projekta- s°- Ob'na Madža- bbSo Dr ■ S° 0 Gornji orgJektasov mi’ ^‘C^OstD012*™1’ več Omskim17167,16 in us-ad°r doma- če obrti, na katerem je sodelovalo 26 otrok in pet žensk z obeh strani meje. Na taboru so se otroci učili izdelovati rože iz krep papirja, ob tem pa so slišali veliko zanimivih in poučnih anekdot. Organizirali so okroglo mizo na temo Naravna dediščina - pomen in varovanje, na temo Naravna dediščina Goričkega pa je bilo organizirano predavanje. Organizirali so tudi srečanje zgodovinarjev Goričkega na temo Kulturna dediščina Slovencev na obeh straneh meje, v katero je bil vklju- Krajevna skupnost Kuzma je uspela s projektom Ohranjanje kulturne in naravne dediščine Slovencev ob tromeji prav zares povezati starejše in mlajše ljudi z obeh strani meje. čen tudi ogled vseh znamenitosti na obeh straneh meje in izdan zbornik, ki je namenjen vsem, ki želijo po tej poti spoznavati kulturno dediščino Slovencev na obeh straneh meje. to je bil torej projekt, ki je v resnici združil ženske in otroke iz Kuzme in Gornjega Senika. V slabem letu so se spoznali in postali prijatelji, tako da so organizatorji na njihovo željo po uradnem koncu pripravili še eno srečanje’, na katerem so si vsi skupaj ogledali videoposnetke in fotografije. BBP« Nova avtobusna postajališča so v mnogočem spremenila podobo kraja, prav zdaj pa so uredili še pločnike. Vrednost naložbe je 8,9 milijona tolarjev, denar pa so zagotovili iz proračuna Mestne občine Murska Sobota in KS Černelavci. Dela so izvajali delavci Cestnega podjetja Murska Sobota. Ti skupaj s SGP Pomgrad obnavljajo tudi lokalni cesti Krog-Črnske meje in Črnske meje-Satahovci. M. JERŠE« Nov pločnik v Veščici dovnjaku, se odpravili na izlet k tromejniku in ogled gradu pri Gradu, ob koncu pa so izdelali mini brošuro o spoznanjih na delavnici. TK« 50-letnico zakona sta praznovala Aranka in Ludvik Bohar iz Stanjevec. Aranka, ki je imela pred poroko priimek Prelec, se je rodila v Šalovcih. Dobrih dvajset let je bila zaposlena kot prodajalka v trgovina trgovskega podjetja in kmetijske zadruge. Mož Ludvik pa je delal predvsem na domači kmetiji. V zakonu so se jima rodili trije otroci, žal pa sta dva umrla. Eden, ko je bil star komaj štiri mesece, drug (27-letni) pa se je smrtno ponesrečil. Z zlatoporočencema zdaj živi sin Ludvik s svojo družino. Boharjeva sta zaznamovala svojo obletnico s slovesnostjo na občini Šžlovci, kjer jima je čestital župan Aleksander Abraham, in z obredom v evangeličanski cerkvi v Gornjih Petrovcih, ki ga je vodila duhovnica Jana Kerčmar. Potem pa je bila skorajda prava gostija v Domu na Goričkem s kar 70 povabljenci. - Foto: E. Škerlak Veržej čenči OŠ Veržej so v minulem šolskem letu raziskali razvoj drobnega gospodarstva v veržejski občini in ugotovili, da uspešno deluje 60 obrtnikov, prevladujejo pa ključa-, vničarji in gostinci. Učenci so tudi v svoji raziskovalni nalogi vsestransko obdelali mlinarstvo, zlasti Babičev mlin na Muri. Krožek zgodovine vodi profesorica Olga Poljanec in učenci so prejeli za svoje razsikovalno delo zlato priznanje. (J. F.) V križišču cest v Ivanovcih sta se pojavila (drug nad drugim) dva kažipota, ki kažeta proti vinogradniškemu centru. Ljudje se sprašujejo, zakaj dva kažipota? Mar so imeli postavljalci en kažipot preveč ali pa zanj niso imeli nosilnih drogov, da bi ga postavili kje drugje? Bolj pozorni potniki oziroma gledalci posnetka pa boste morda ugotovili, da tabli vendarle nista povsem enaki. Sporočite nam, v čem se razlikujeta? - Foto: G. M. REPORTAŽA 5. avgust 1999, Wjjj Sonaravna gradnja je prihodnost Prekmurja Žanjci in krovci za slamnate strehe in razvoj Goričkega Samo z organiziranim pridelovanje rži in usposabljanjem krovcev bodo lahko ustregli vse večjemu povpraševanju po slamnatih strehah ajprej so bili le poskusi: na primer slamnata streha nad tablo z dobrodošlico pred vasjo. Nato so prišla na vrsto prva manjša naročila - slamnata streha nad vodnjakom, čebelnjakom ali manjšo vinsko kletjo. Naslednja faza je naročilo za prekrivanje strehe - dotrajano kritino so odstranili in se odločili za streho iz slame. Naslednja, lahko rečemo končna faza je prekrivanje streh s slamo pri novogradnjah, ko že arhitekti v načrtih določijo, da mora biti strešna kritina slamnata. In na to končno fazo se pripravljajo v občinah Šalovci in Cankova, kajti zavedajo se, da se razmišljanje in prepričale ljudi le počasi spreminja, toda ko bo s slamo krita hiša končno postala »imidž« sodobnih Prekmurcev, hočejo imeti zadostno količino materiala. S skupnimi močmi bodo dosegli želeni cilj, če ne letos, pa prav gotovo v prihodnjih letih, le dovolj vztrajni morajo biti. An- Šest delavcev, ki so zaposleni prek programa javnih del v Občini Šalovcih, mora na 20 parcelah požeti 10 ha rži. CINAH! VOZIL PO IZREDNO ' NOVO! NOVO! ZA PRIDOBITEV KREDITA POTREBUJETE LE OSEBNO ®---- IZKAZNICO! Ob Dravi 3/a, Ptuj, tel. 062 783-828 FAAPi AllW Arhitektura Kmetje bodo prejeli 30 tolarjev za kilogram (za slamo in Salovcih pa bodo poskušali »stržiti« tudi zrnje in moko. je prihodnost Goričkega v turistični ponudbi počitnikovanja v zdravem okolju, v tipičnih vaških naseljih in hišah, kritih s slamo? ton Kous, lastnik turistične kmetije Ferencovi iz Krašč, je že doslej dokazal, da zna biti vztrajen in včasih tudi trmast; tudi razvojni center Sinergija iz Moravskih Toplic in odgovorna vodja projekta OžMjanje starih obrti v Prekmurju Tatjana Marič je prepričana o uspehu; prav tako pa želita pomagati svojim občinam, da bi občani našli svojo pot in možnost razvoja, župana cankovski Viktor Voršič in šalovski Aleksander Abraham. Slama Osnovni material za prikrivanje strehe je slama. Toda ne katerakoli slama. To mora biti slama rži, pa še to posebne stare sorte. Požeta mora biti ročno, da ostanejo stebla lepo ravna. Krovci, ki so se že lani usposabljali na turistični kmetiji Ferenco-vi, so naleteli na.ta osnovni problem zelo zgodaj: kje in kako dobiti slamo. Da bi jo uvažali, bi bilo skoraj sramotno, ko pa je na Goričkem toliko strmih pobočij, kjer žetev s kom-banjem ni mogoča in ljudje lahko žanjejo le s koso ali kosilnicami. Samo do Matjaševec, Trdkove, Mar-, kovec in Dolenec je treba stopiti, pa bodo videli, koliko »križev in bab«' je postavljenih na njivah. Seveda pa tega ročnega dela danes nihče več ne bo opravljal zastonj. Zato je šalo-vski župan, ki je hkrati tudi odgovorni v Kmetijski zadrugi G. Petrovci, sprejel pobudo, da bodo jeseni organizirali setev rži. Sklenili so pogodbe s kmeti za setev 10 hektarjev na 20 različnih parcelah. Prav te dni poteka žetev, kmetje pa bodo dobili za kilogram 30 tolarjev. Da ne bo pomote: za kilogram slame z zrnjem! Kdor bo malce preračunal, bo videl, da bodo ti kmetje za žetev prejeli več kot tisti, ki oddajajo prvovrstno pšenico. Najprej bo kmetom plačala zadruga, nato pa bo zadrugi denar nakaz Center za oživljanje domače obrti. To jesen želijo skleniti pogodbe za setev 25 hektarjev njiv za potrebe krovcev. Krovci Anton Kous si že štiri leta prizadeva, da bi se njegove ideje uresničile: krovstvo mora biti povezano s pridelovanjem primernega žita, to pa je lahko rešitev za številne kmete in brezposelne. »Danes so na njivi žanjci, kmalu bodo na delu tudi mlatci, gepli in mlatilnice, torej se naše ideje uresničujejo,« je bil vidno vesel g. Kous. S sodelovanjem Zavoda za zaposlovanje v M. Soboti so že lani usposobili ekipo krovcev. Krmilnice, gugalnice, pozdravne table - vse to so že njihovi izdelki, ki bi jih morali imeti skoraj na vsakem prekmurskem dvorišču, predvsem pa na kmetijah, ki bodo vključene v krajinski park treh dežel in s tem v Sonaravna gradnja: ko se hiša, tako kot človek, po končanem »življenju« P°' turistično ponudbo te pokrajine. Do sedaj ni bilo krovcev, še manj primernega materiala, zato ni čudno, da se je tudi največje prekmursko zdravilišče odločilo, da bodo hišice v Prekmurski vasi in objekt na igrišču za golf prekrili s' trstiko, uvoženo iz Madžarske. V Prekmurju pa niso tuji le materiali na strehah, takšni, ki v tem okolju niso doma, ki so uvoženi celo iz Amerike in prilagojeni tamkajšnjim podnebnim razmeram. Tuji so tudi .materiali, iz katerih je hiša zgrajena: celo stene so iz betona, vse redkeje se uporablja opeka; sedaj se vgrajujejo celo plastična in kovinska okna. Arhitekture so izumetničene, pozabili so na lege, lokacije hiš, na upoštevanje strani neba in na potovanje sonca. Zanimivo je razmišljanje dipl, inž kmetijstva Dejana Ren-gea (zaposlen KZ Panonka): »...ljudje, ki živijo ali delajo v takih zgradbah, se ponavadi zlijejo z že-lezobetonsko plastično dušo takih zgradb. Postanejo nečimrni, togi in neinovativni. Mešanice hlapov umetnih mas, lepil in oblog . jim dajejo obilo možnosti za glavobole, slabo počutje, bolezenske in duševne težave. Zdrav kmečki človek, vajen .cimprane' ali opečne hiše lahko hitro občuti, da so te nove zgradbe bolne ... Človek bi moral na tej zemlji živeti tako, da za časa svojega bivanja ne bi okrnil matere narave. Torej bi moral graditi tako, da bi se po opustitvi življenja v svoji zgradbi le-ta z njim sesula v prah in zemljo. Praktično bi se morala popolnoma razgraditi. Izkoriščati mora vse, kar mu je na razpolago. Sonce, vodo, zrak, svobodo, ogenj in zemljo.« Osnovni naravni gradbeni materiali so glina, ilovica, zemlja (opeka), apnenec (apno in cement), tem pa sledijo organski materiali: slama, les, konoplja, trstika. Torej je v naši pokrajini še veliko prostora za inovativne gradbenike in pridelovalce. Trženje Trženje vsega tega je osnova, da bo projekt sploh preživel. Le če bodo uspeli s tem prvirriprojektom-Pridelovanje slame za potrebe krovcev - jim bodo sledili tudi drugi- h to je dolgoročno lahko rešitev za goričkega kmeta, ki se ne more kosati niti z ravninskim kmetovalcem kaj šele s kmetovalcem iz Evrope- Sinergija bo kmalu razpisala delovno mesto ekonomista, kajtizave-dajo se, da je trženje še kako pomembno. Tega pa ne obvladajo Prav niti kmetovalci niti projektanti ah župani. Recimo * Možnosti je veliko- J rizmu: postaviti vec un fiatov, morebiti iz Hovce ^stcža mo ter jih prodaja 'k. spa# »ozdravljenje mesnihljuakizf v naravnem objektu-pan je mnenja, da enostavneje ponuditi ^ že zgrajene POČitni^ voru z lastniki prekrit's nuditi gostom v najem-- b a pan pa se bolj nagi opušč^ v njegovi občim je domačij, potrebn J s|a|^/df ce »popraviti«, P0kri e para nuditi v najem kot» P ne, zdrave« objekt počitnic v naiboii>^ vnem okolju«E* morala občina (a imeti dovolj dena ’ odkupila od lastni Zrnje Tako kot slanl°’^ tržiti tudi zmje ozi M J« Ponujali jo bodo prede|a v celoti pridela[etoZ^^ stari način- Mn°La pa uPa) membno. bodo s Prirrie.rtnOm, jari-doma tkanim pla‘n°^ li to kot primerna la«- moral0 tS' V začetku P odporn ^i kakšne »me0®0 ko moralno ko Šalovci in setrudUj drugaG-Pett® jsetra^ strani, na d- , peja11 jan Habjanič * ntraN0M ' jji D5 slav Novak iz Ce Rengeoin^ iz leta v leto ve®- BUB,5. avgust 1999 prekmurski Noč ima svojo moč Kradejo kot srake bočiti mu je morala prstane, pa ji je iztrgal___________ Tl eznanec, ki je vlomil v slačilnico NK Ižakovci, je od- | H nesel 15 steklenic piva in 20 stekleničk riva cole. -. Iz kioska Lukas na avtobusni postaji v Murski Soboti ^''lomilec odnesel večjo količino cigaret. Veliko večja pa je škoda v trgovini Diskont, prav tako v Murski | 0 °tL saj je izginila kaseta, v kateri je bilo 300.000 tolarjev do- izkupička. - V Vrtni ulici v Murski Soboti so se nez- j X izživljali nad tremi avti, saj so razbili vetrobranska stekla. - | . Znanec je vlomil v okrepčevalnico in blagajno na poletnem kopa-CUvRadencih. Odnesel je dva zvočnika, nekaj denarja, živil in fe, zato je škode za 140.000 tolarjev. - Nočni tič je z ročajem | 're razbil steklo na vratih Miki bara v Ižakovcih, nato je iz predala klet u^radel nekaj denarja in cigaret. »Pohgd« je nadaljeval v ' kjer si je nabral nekaj steklenic žganih pijač. Skupne škode je ^ 000 tolarjev. - Iz ograjenega prostora Železnine v Ljutome-Nekd 'Z^n''a kosilnica in prekopalnik, vredna 460.000 tolarjev. -। d°ie odtrgal obešanko na kovinskih vratih pod prodajnim pul-50 na soboški tržnici in ukradel 15 hlač iz džinsa, vrednih 0 'olarjev. - Nekdo (imena in kraja nam niso sporočili) je raz-vratih znanke tako dolgo, da ga je »morala« spustiti v stano-štirj16' *° |e prisilil’ da ie snela s prsta prstan 'z bele9a zlata In jesSre^me prstane, za nameček pa ji je iztrgal še uhan. Policija ga pr'javila. saj je početje »okarakterizirano« kot rop. - Iz Hika kinološkega društva Gornja Radgona, ki je postavljen v ie Uraden agregat za pridobivanje elektrike, vreden naj0? tolarjev. - Moška jopa, ki je izginila izyuga, parkiranega soOL°r®du v Ivanovcih, je bila vredna 20.000 tolarjev. - Policisti vi n ravr|avali vlom v okrepčevalnico na avtobusni postaji v Lenda-skun6rnepridiPrav ukradel cigarete, žgane pijače in kavo, vse ^MJv vrednosti 124.000 tolarjev. - V Renkovcih pa je nezna-gospo č- za kruh in vodo, pri tem pa tudi izrabil 'n kradel denarnico s 3.000 šilingi in 6.000 tolarji. -^iok' ^Pelskem Vrhu pa je neznanec porezal in ukradel | J oličino makovih glavic. Sumijo, da je bil »mamilaš«. Š. S. ■ O Gospodična in gospodič V Agenciji za plačilni promet v Ljutomeru so odkrili ponarejen (verjetno fotokopiran) bankovec za 10.000 tolarjev. Policisti iščejo vnovčitelja, še bolj pa - ponarejevalca. Iz Operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Murska Sobota pa posebej opozarjajo na'moškega in žensko, ki sta v Rakičanu in Murski Soboti vnovčila več ponarejenih čekov Pomurske banke. Kar nekaj sta jih spravila v promet v Potrošnikovi trgovini. Vsi čeki imajo odtisnjeno številko računa 1039164 in številko banke 91710342. Pa še opis para: ženska je. stara od 30 do 35 let, zelo urejena in govori »lendavsko« narečje; moški je enake starosti, visoke postave, črnih kodra-sfih las, urejen, govori pa v »soboškem« narečju. Naokrog pa se vozita z BMW-jem in yugom. Zdaj veste, kakšna sta in kakšne čeke vnovčujeta. Gostilničarji, trgovci, bančniki, poštarji in drugi, ki sprejemate čeke, ne dajte se naplahtati zelo urejeni gospodični ali gospe in - gospodiču! ŠS ■ Tni 188, letos pa že 194 žrtev v Pomurju ^že 15 žrtev tedna (med 30. in 1. avgustom) I zgodilo v Sloveniji prometnih nesreč, l s'edice so pet mr- l Hm $ ^do Poškodovanih. I Srt0'0'1'0’ letošnjega leta I slovenskih cestah I enakem obdob- l Valeta pa 188, po S?^oče sklepati, da I Uničujejo upanja, da I ^s^a^itvi zakona o I ‘^M^tnega prometa, ki I 'ani maja, pr°' I \ X?.SkQra' P° starem: I Sin ?na hitrost, nepravilna I vožnje, nepravilno I XX'6' neup°števanje pravil I ^Pravilnosti pešcev in l ^^^ostna razdalja. Pri l ^^toih nesreč, ki so se Xli j ncu tedna, so policisti i hil povzročitelj pod I Prlekije in Prek- l XKn|Zar'sali nov, petnajsti I cesti I. reda med I 5sXZase'kom Jula Marof l Xw°kro9 5. ure zjutraj XX?rQmeto'a nesreča, ki l i*XatZ • Le-ta se je, I y ^ej, peljal s kolesom 1 °z" pravilno po de- Ak^pšča v smeri Jula ' Za n'lm Popeljal z ve- K^i^^^vto.kiaa ie • državljan Saša V V Jakovcu, ki je trčil Kolesarja An-Pokrov motorja in \XlvX^0 avta, potem je O9rai° m0" 0310 pa se pre‘ v^sol kakih 20 ' Kolesarja je vrglo v K^IZ Ekološki forum Državljanska pobuda fWl druzmunT. Vmetfjstva Ml Stanka Klajnščaka v ■hH Murščaku letos nimajo sreče: med neurjem 14. julija je toča, ki je klestila v Kupetin-cih, Murskem Vrhu in Murščaku, 80-odstotno uničila njihov vinograd; včeraj (4. avgusta) ob 2. uri ponoči pa je med neurjem udarila strela v njihovo gospodarsko poslopje v velikosti 18 krat 8 metrov, ki je, kljub posredovanju gasilcev s Hrašenskega Vrha, Radenec -Boračeve, Kapele in Hrastja -Mote ter seveda sosedov in drugih, povsem zgorelo, tako ' da so ostale le zidane stene. Zgoreli so tudi: svinja, nekaj kokoši, 150 bal slame, vrtna kosilnica in drugo. Reševalcem je uspelo rešiti le avto in dva psa. Zaradi velike vročine, ki je nastala ob požaru, so se raztopile aluminijaste žice vaškega električnega omrežja in padle na tla. Elektrikarji so jih pozneje brž »zakrpali«. Povsem uničena pa je tudi demit fasada na Klanjščakovi stanovanjski hiši, ki je le nekaj metrov od gospodarskega poslopja, saj se je stiropor povsem »stopil«. Zanimiveje, daje ogenj pri Klanj-ščakovih, katerih domačija je na hribu, prvi opazil Jože Rantaša iz bližnjih Kupetinec in ustrezno ukrepal. Klanjščakovi so sicer slišali, da je treščilo, vendar niso takoj zaznali, daje zagorelo ravno pri njih. Gasilci in drugi so pogasili, kar se je dalo; pred ognjem pa so tudi zavarovali sosedovo in Klanščakovo stanovanjsko hišo. Po nestrokovni oceni je škode za okrog šest milijonov tolarjev. - Foto: Š. Sobočan Nevarnost preži - Denar, ki je bil predviden za traktorsko in kolesarsko stezo ob glavni cesti 1. reda na odseku Črenšovci-Jula Marof, so Črenšovčani menda rajši porabili za gradnjo pločnikov v vasi. Tako se zdaj drenjajo na cesti podivjani vozniki avtov in motorjev, traktorji, kolesarji pa tudi pešci se najdejo, zlasti ob nedeljah, ko gredo ljudje k maši ali domov. Zdaj napako popravljajo: na levo obcestno stran (gledano iz črenšovske smeri) že nekaj časa navažajo odpadni gradbeni material in tako utrjujejo močvirnat in gozdni svet. Pravzaprav je del »traktorske steze« že prevozen. Ko bi bila steza urejena v celoti, se zagotovo ne bi zgodila nesreča, v kateri je ugasnilo življenje samskega Andreja. Tako imajo lahko slabo vest tisti, ki so »prekanalizirali« denar v pločnike. Andrej je omahnil v smrt na mestu, kjer pelje avto na posnetku. - Foto: Š. S. obcestni jarek, kjer je umrl. Srečo pa so imeli voznik avta in sopotnika, saj je le eden huje poškodovan, eden lažje, eden pa sploh ni bil poškodovan. Zaradi nesreče je bila cesta zaprta do devete ure. Na mestu nesreče so posredovali tudi bencin in olje. Še dobro, dani za- gorelo. V nedeljo, 1. avgusta, ob 12.35 se je zgodila huda prometna nesreča v Lendavi, kajti šestletna deklica je nenadoma stekla s pločnika na vozišče pred osebni avto Jozse-fa K. Voznik je hitro reagiral, toda ----------------------------nro_ prečiti in je deklico zadel s prednjim delom avta. Prepeljali so jo v soboško bolnišnico. Gorazd P. se je v ponedeljek, 2. avgusta, peljal z avtom in v Loga-rovcih zapeljal na desno bankino ter trčil v betonski prepust. Voznik seje poškodoval lažje, sopotnica 27. julija ob 23.15 je zagorela starega --------- Gregorčičevi ulici. Delno sta zgorela ostrešje in oprema. Požar so pogasili soboški gasilci. Ampak v poznih nočnih urah so morali gasilci spet posredovati, kajti gorel je tram. 30. julija ob 1.45 je izbruhnil požar v pekarni Bolero v Lendavski ulici. Zgoreli so objekt in oprema, zato je nastala velika škoda. Vzrok požara še ugotavljajo. Janja K. pa hudo. Istega dne se je zgodila nesreča v Moravskih Toplicah, kjer naj bi Brigita T. izsilila prednost pred voznikom osebnega avta Tomažem L. V trčenju se je Brigita hudo poškodovala, njeni sopotnici Anica B. in _ Polona T. pa lažje. Take (lažje) poškodbe pa je dobil tudi nič krivTo- I maž L. Nobenega dvoma ni, da država Slovenija ni servis državljanov, ki ga državljani davkoplačevalci vzdržujemo s svojim denarjem. Državni uradniki si predstavljajo, da smo državljani dolžni mirno prenašati vsakovrstne, za del državljanov, ki je oddaljen od Ljubljane, še tako ponižujoče uredbe, ki so napisane, kot da ne bi imeli ene za vso državo veljavne ustave, ki nas vse, ne glede na oddaljenost od prestolnega mesta, vsaj pred zakonom izenačuje. Ministra Šuklje in Bergauer sta z uredbo, s katero dovoljujeta promet od Radgone do meje v Dolgi vasi sicer legalizirala do 1.6. 1999 nelegalno početje policije s tem, ko sta z uredbo legalizirala promet težkih tovornjakov takrat, ko je ta prepovedan po vsej državi, s tem pa ponižala državljane že tako odrinjenega dela države v drugoraz- ’ redno provinco. Ker oficielna politika s poslanci na čelu ne zagotavlja reševanje tega ponižujočega statusa državljanov ob Muri, smo se organizirali v Ekološki forum, ki bo z vsemi oblikami državljanske nepokorščine dosegel, da bo država njihov servis, ne pa da bodo držav-. Ijani njeni ponižni hlapci. Ker oficielna politika ne zagotavlja izvajanje naših interesov, bomo s svojimi predlogi in zahtevami skušali doseči ureditev nemogočih razmer na pomurskih cestah. Za Ekološki forum Pomurja S. ŠVENDAI ZflDRfiV€C EXPORT - IMPORT Rakičan d.0.0. SLO-9000 Murska Sobota RAKIČAN, Štefana Kovača 12, teUfax: (386) 069/23-078 Smo podjetje z večletno tradicijo in obenem generalni uvoznik ribiške opreme za Slovenijo svetovno znanih izdelovalcev: SH.STAR JJENZI& aseai . ; mosellsIfV [ — NAŠE IZDELKE DOBITE V VSEH BOLJE ZALOŽENIH TRGOVINAH Z RIBIŠKO OPREMO PO SLOVENIJI, KJER^AM BODO OB NAKUPU TUDI SVETOVALI. DOBER PRIJEM! EUltOSUR Ribiči, koliko tehta po vaše tale krap? Š.S.i I 18 ŠPORT 5. avgust 1999, Razmišljanje Nogometaši Hapoela v Moravskih Toplicah Prva državna nogometna liga T ežave že na startu Začelo se je deveto državno prvoligaško nogometno prvenstvo. Čeprav v prvem krogu ni bilo posebnih presenečenj, vseeno najbolj bodeta v oči dosežena rezultata v Beltincih in Ajdovščini, kjer sta igrala prekmurska prvoligaša. Na dlani je, da so se Goričani nadejali, da bodo v Beltincih zmagali, in da so Sobočani računali, da se iz Ajdovščine ne bodo vrnili poraženi. Nogometaši Potrošnika iz Belti-nec, ki so nastopili s precej spremenjenim in pomlajenim moštvom, so se uspešno zoperstavili tehnično boljšim državnim podprvakom z zelo požrtvovalno in disciplinirano igro. Taka igra jim je prinesla točko, kar je lep uspeh. Čeprav so imeli Goričani nekoliko več od igre, so si Beltinčani ustvarili nekaj lepih priložnosti za zadetek, ki pa so žal ostale neizkoriščene. Za osvojeno točko so prav gotovo zaslužni vsi igralci, vseeno pa so bili najbolj opazni vratar Kuzma, ki je branil zelo zanesljivo, obrambna igralca Erniša in Ulen, ki nista dovoljevala, da bi se Ipavec, Vulič in drugi razigrali, v napadu pa seje najbolj trudil Bedo, ki pa je bil preveč osamljen. Kljub uspehu Beltinčanov so ljubitelji nogometa pričakovali, da bosta na igrišče pritekla nova igralca Vukašin Ristič, ki se je v prejšnjem dresu Korotana uveljavil tudi kot strelec, in Predarg Stojiljkovič, ki naj bi zaigral v konici napada. Vendar se to ni zgodilo, bojda zaradi tega, ker sta premalo pripravljena. Resje, da so Beltinčani oba tujca angažirali že v času priprav, za kar je nekaj objektivnih vzrokov. Svoje je vsekakor prispevala negotovost najboljšega strelca moštva ganskega nogometaša Mora, ki se je preizkušal pri različnih klubih doma in v tujini, nazadnje pa pristal po nekoliko čudežnem naključju v Ljubljani pri Olimpiji. Ljubljančani so namreč čakali, da seje iztekla njegova pogodba pri Potrošniku in ga registrirali brez vsakršnega dogovora s Potrošnikom. Pri tem ni pomagalo, da je Potrošnik ganskega nogometaša suspendiral zaradi nediscipline niti da je klub dal »veto« na njegov odhod v katerega od slovenskih klubov. Dogovor Združenja prvoligašev je namreč, da ima vsak klub pravico »veta« na enega igralca, ki pa se ga Olimpija ni držala. Tako so se Beltinčani znašli v negotovem položaju in šele intervencija Združenja prvolk gaševpki je zagrozilo z bojkotom prvega kroga, je pripomogla k temu, da sta se kluba dogovorila o odškodnini za Mora, ki pa gotovo ni takšna, kot bi si želeli Beltinčani. Ti so naposled ostali še brez dveh kakovostnih igralcev Simona Baranje in Dejana Keča-na, ki se nista redno vključila v priprave in odšla na preizkušnjo v tujino. Kljub vsemu pa se zdi, da bi lahko Ristič in Stojilkovič, ki sta gotovo boljša igralca od nekaterih drugih, v moštvu zaigrala vsaj en polčas. Priložnost za igranje je sicer dobil Ristič v drugem polčasu, vendar se na mestu levega bočnega igralca ni najbolje znašel. Nogometaši Mure, ki so od vseh gotovo najbolj pomladili moštvo, so se iz Ajdovščine vrnili razočarani, predvsem zaradi prestrogo dosojene enajstmetrovke in slabega sojenja sodnika Šarta. Po dobri igri in zmagi v pokalni tekmi z velenjskim Rudarjem tega niso pričakovali. Toda moštvo je tokrat nastopilo brez kapetana Cifra, ki je dobil hčerko, nastopil tudi ni strelec zmagovitega zadetka na zadnji tekmi prejšnjega prvenstva v Ajdovščini Škaper, ki po mnenju strokovnega vodstva ni dovolj pripravljen za igro ali pa tudi poškodovan, manjkal pa je tudi poškodovani Dvoršak. Odsotnost Cifra in Ška-perja je bila v igri Sobočanov vsekakor prepoznavna in morda tudi odločilna za poraz. pppi MAiircr Vse je bilo super - še pridemo v Prekmurje V soboto so v Moravskih Toplicah končali desetdnevne priprave nogometaši Hapoela, člana novoustanovljene prve izraelske nogometne lige, ki šteje deset moštev. Z izraelskim prvoligašem so bili na pripravah v Moravskih Toplicah tudi trije slovenski nogometaši: Primož Gliha, ki je pred leti igral za soboško Muro, Usnik in Kitič. To je bilo prvič, da so kakšni športniki iz Izraela prišli na priprave v pokrajino ob Muri. Zanimalo nas je, s kakšnimi občutku odhajajo iz Moravskih Toplic. Povedali so: Abrham Marchinsky - glavni trener: »Skupaj z Gliho, ki je že prej igral pri nas, smo prišli v Slovenijo pogledat nekatere nogometaše, ki bi jih radi pritegnili v naš klub. Prespali so v hotelu Ajda v Moravskih Toplicah. Ko smo si ogledali hotel in igrišča ter ugotovili, da je vse na visokem nivoju, smo ocenili, da sov Prekmurju dobre možnosti za trening, zato smo se odločili za priprave v Moravskih Toplicah in ni nam bilo žal. Domov se vračamo z najlepšimi vtisi, saj so bile razmere idealne, bivanje, hrana ih ljudje, s katerimi smo delali in se srečevali, pa super. V primeru naše uspešne sezone se bomo prihodnje leto zopet vrnili. Prepričan pa sem, da se bodo za priprave v Prekmurju odločila tudi druga nogometna moštva iz Izraela, ko jim bomo povedali o naših vtisih.« Jožo Radoševičnogometaš iz Siska: »Moram povedati, da sem prvič tukaj v Prekmurju in da sem prijetno presenečen. Bivanje v Zdravilišču Moravske Toplice je bilo na tekmovanju dosegli dobro uvrstitev. Skratka, v Moravskih Toplicah je bilo vse super.« Primož Gliha - nogometaš iz Potrošnik: Gorica 0 : 0 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 1.500. Sodnik: Novarlič (Maribor). Potrošnik: Kuzma, Ulen, Cener (Horvat), Tratnjek, Erniša, Bukovec, Novak, Kendič, Antolin (Ristič), Utroša, Bedo (Škafar). Primorje : Mura 1 : 0 Ajdovščina - Igrišče Primorja, gledalcev 1400. Sodnik: Šart (Prevalje). Strelec : 1 : 0 Pate (81 -11 m). Mura: Nemec, Baranja, Gabor, Pima (Bagola), Lukič, Ošlaj (Prei- ninger), Vogrinčič, Petrovič (Fajdiga), Mesarič, Cipot, Ristič. Nogomet Maribor 110 0 Olimpija 110 0 Rudar 1 1 0 0 Primorje 1 1 0 0 ' Korotan 10 1 0 ' Publikum 10 1 0 . Potrošnik 10 1 0 , Gorica 1 0 T 0 Mura 10 0 1 ■ Dravograd 10 0 1 , Domžale 10 0 1 ■ Pohorje 10 0 1 ' Apače Prenovljen športno-rekreacijski fantastično, hrana odlična, razmere za trening zelo dobre. Tako smo lahko z letošnjimi pripravami za novo tekmovalno sezono, ki bo zelo zahtevna, zelo zadovoljni. Mislim, da so enakega mnenja tudi vsi drugi igralci in vodstvo kluba. Tudi ljudje, s katerimi smo se srečevali, so zelo prijetni in vljudni. Po tem lahko sklepam, da bo moštvo Hapoela še prišlo na priprave v Moravske Toplice, zlasti še, če bomo Ljubljane: »Ko smo prišli na tekmo v Beltince pogledat, kako igrajo Usenik in še nekateri drugi nogometaši, sem vodstvu Hapoela svetoval, da prespimo v hotelu Ajda v Moravskih Toplicah. Predlagal sem tudi, da bi priprave lahko imeli v Moravskih Toplicah, saj sem razmere dobro spoznal, ko sem še igral za Muro. Moj predlog so sprejeli, in čeprav so že imeli vse rezervirano za priprave v Nemčiji, so se odločili za Moravske Toplice. Danes jim ni žal in mislim, da njihovo zadovoljstvo tudi veliko pomeni za promocijo ne samo Moravskih Toplic, temveč celotne Slovenije. Upam, da nam bodo priprave tukaj pomagale k dobrim rezultatom, kar bo gotovo prispevalo k temu, da izraelski nogometaši še pridejo v vašo pokrajno.« FERI MAUČEC Avtomobilizem Tretje srečanje veteranov v Moravskih Toplicah Sekcija ljubiteljev starih motornih vozil pri Športni zvezi občine Moravske Toplice organizira v soboto, 14. avgusta 1999, ob 10.15 pred okrepčevalnico Agromarket Cipot v Tešanovcih 3 tradicionalno mednarodno srečanje ljubiteljev starih motorjev - Moravske Toplice ’99. Kot nam je povedal Edi Berden, legenda cestnohitrostnih dirk v nekdanji Jugoslaviji, danes pa vske Toplice, se tudi letos niso izneverili tradiciji, tokrat pa so se prvič odločili za mednarodno udeležbo. Svoje sodelovanje so že potrdili predstavniki sosednjih držav. Pričakujejo, da se bo srečanja udeležilo okrog sto motoristov in avtomobilistov. Seveda pa morajo biti vsa'vozila veteranov v brezhibnem tehničnem stanju in registrirana. Ker bo srečanje potekalo v javnem pro- leženci vozijo na lastno odgovornost. Srečanje bo potekalo na 44. km dolgi progi, ki bo vodila po krajih občine Moravske Toplice, večji del po Goričkem. Poleg priznanj bodo udeležencem podelili tudi spominke in na koncu pripravili kultumo-zabav-ni program. Simbolična štartnina je 1.000 SIT ne glede na kategorijo. Podrobnejše informacije dobijo interesenti pri Ediju Berdenu, An- eden ključnih mož sekcije ljubiteljev starih motorjev v občini Mora- metu, bo potrebno upoštevati cestnoprometne predpise, saj ude- drejci 44 (tel.: 069 48 905). GEZA GRABAR Taborniki iz ljutomerskega rodu Veseli Prleki so taborili v Bodislavcih pri Mali Nedelji. Tokrat so se prvič vključili v to aktivnost mladih Ministrstvo za šolstvo in šport, Fundacija za financiranje športnih organizacij in Zveza za šport, ki so prispevali nekaj finančnih sredstev, pokrovitelji pa so bila nekatera ljutomerska podjetja. Pod vodstvom starešinke Jane Ljubeč in vodje tabora Simone Topolinjak ter vodij posameznih programov je bilo na desetdnevnem taborjenju 51 otrok. Le-ti so spoznavali okolje, naravo, rastlinstvo in živalstvo. Odkrivali so tudi skrivnosti daljne Kitajske in uredili vrt miru, starejši pa so preizkušali svojo spretnost v orientaciji. Zadnji večer bivanja so preživeli skupaj s starši ob tabornem _ M Č 4^^- n T Nogometaši Hapoela iz Izraela, ki so bili na pripravah v Moravskih Toplicah, so odigrali prijateljsko tekmo v Črenšovcih z domačim drugo ligašem ter zmagali s 3 : 1 (2 : 1). Edini zadetek za Črenšovce je dosegel Kustec. V Izraelskem moštvu igrajo trije slovenski nogometaši: Gliha, Usnik in Kitič. Zadnjo prijateljsko tekmo pred odhodom iz M. Toplic so imeli nogometaši Hapoela iz Izraela v Bako-vcih. Gostitelji so tokrat presenetili z dobro igro in igrali neodločeno 1:1 (1:0). Zadetek za Bakovce je dal Fras. Odigranih je bilo več prijateljskih tekem. Izidi: Bakovci:Sloboda 0:4, Csesztreg :Kobilje 1:3, Monošter: Nafta 4:0, Bistrica:Odranci 3:5, Dobrovnik:Kobilje 2:3, Nede-lica:Turnišče 1:4, Mura (mladin-ci):Tromejnik 3:1, Odranci:Nafta 1:0, Lipa :Turnišče 3:1, Serdica: Polana 2:4, Dobrovnik: Renkovci 2:4, Lakoš:Pacsa 5:0. (FB) V pripravah za novo tekmovalno sezono je bilo odigranih več prijateljskih tekem. Doseženi so bili naslednji rezultati: Črenšovci: Hotiza 5 : 3, Podravac (Virje): Nafta 4 : 4, Nafta (mladina): Fužinar 2 : 4. (FH) Ob praznovanju 40-letnice NK Tišina je bil nogometni turnir. Med štirimi moštvi je zmagala Paloma, ki je v finalu premagala Tišino s 5 : 1, za tretje mesto pa je Cankova premagala Tromejnik z 2 : 0. center Pred dnevi so v prenovljen športno-rel ter. Razširili so nogomet1101 in uredili drenažo, ograjo igrišča in zaščitno mrežo za 9° ma. Preuredili so tudi igrišče^ nogomet. V načrtu pa imajo še ditev otroškega igrišča, Pri urei* športnorekreacijskega centras opravili veliko prostovoljnega * ter zagotovili potreben mate^. ta način so prihranili denar skupnosti in občini. S tem so rili dobre možnosti za ŠPO^° reacijo krajanov in tudi za te vanje. Za vse to pa ima zaslug neutrudni predsednik N metnega kluba Apače ZlaV0 lanc. Ob otvoritvi športnorekre skega centra so pripravili j rja v malem in velikem I velikem nogometu je zmagaj jeligaš Paloma s Sladkega^ malem nogometu pa so bili ši igralci Bulsa iz Apač. * Ob tej priložnosti so nog j : šem tudi izročili nove drese g Ikami, ki jih bodo nosili na h Prve medobčinske nogome Murska Sobota. Želijo si, sedli prvo mesto in se uvrstl^ ; jo državno nogometno Hg° B j (O. B.) J Razpored tekem 3. SNL vzhod 9999/2® 1. krog - 15. 8. '99 - 17.30 Goričanka: Kerna Turnišče: Odranci Lesoplast: Hotiza Kobilje: Veržej Polana: Bratonci Bakovci: Renkovci Čarda: Tromejnik 2. krog - 22. 8. '99 - 17.30 ' Kerna: Tromejnik Renkovci: Čarda Bratonci: Bakovci Veržej: Polana Hotiza: Kobilje Odranci: Lesoplast Goričanka: Turnišče 3. krog - 29. 8. ’99 - 17.00 Turnišče: Kerna Lesoplast: Goričanka Kobilje: Odranci Polana: Hotiza Bakovci: Veržej Čarda: Bratonci Tromejnik: Renkovci 4. krog - 5. 9. ’99 - 17.00 Kerna: Renkovci Bratonci: Tromejnik Veržej: Čarda Hotiza: Bakovci Odranci: Polana Goričanka: Kobilje Turnišče: Lesoplast 5. krog - 12. 9. '99 - 16.30 Lesoplast: Kerna Kobilje: Turnišče Polana: Goričanka Bakovci: Odranci Čarda: Hotiza Tromejnik: Veržej Renkovci: Bratonci 6.'krog - 19. 9. ’99 - 16.30 Kerna: Bratonci . Veržej: Renkovci Hotiza: Tromejnik Odranci: Čarda Goričanka: Bakovci Turnišče: Polana Lesoplast: Kobilje 7. krog - 26. 9. '99 - f6.00 Kobilje: Kerna Polana: Lesoplast Garda: Goričanka Tromejnik: Odranci ■Renkovci: Hotiza Bratonci: Veržej 8. krog - 3. 10. '99-Kema: Veržej Hotiza: Bratonci Odranci: Renkovci Goričanka: Tromejnik Turnišče: Čarda Lesoplast: Bakovci Kobilje: Polana 9. krog -10.10- '99 -16-O° Polana: Kerna Bakovci: Kobilje Garda; Lesoplast Tromejnik: Turnišče Renkovci: Goričanka Bratonci: Odranci Veržej: Hotiza „ ,$.30 10. krog - 17. l0-'"~ Kerna: Hotiza Odranci: Veržej Goričanka: Bratonci Turnišče: Renkovci ■'■^rinik Lesoplast: Tronic,,... kobilje: Čarda Polana: Bakovci . 11. krog - 24. 10. Bakovci: Kerna Garda: Polana Tromejnik: Kobilje Penkova: Lesoplast Bratonci: Turnišče Veržej: Goričanka Hotoza: Odranci 12. krog - 31. 10, Kerna: Odranci Goričanka: Hotiza Turnišče: Veržej Lesoplast: Bratonci Kobilje: Renkovci Polana; Tromejnik Bakovci: Čarda 13. krog -7. 11 ■ Čarda: Kerna Tromejnik: Bakovci Renkovci: Polana Bratonci: Kobilje Veržej: Lesoplast Hotiza: Turnišče ; Goričanka -g9 " '99 ' '99' ®B,5 ■ avgust 1999 ŠPORT 19 Ječanje jadralnih in motornih padalcev --—————i inZ°iadralnih Padalcev Štrk iz Murske Sobote je pripravilo na letališču v Rakičanu srečanje jadralnih »Steh°rnih padalcev. Sodelovalo je 31 tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske, Italije in Slovenije. Lep »edkiS°LdOsegli domači tekmovalci. Med motornimi jadralci je zmagal Vojko Prah (MS) z 2000 točkami kolegom Ištvanom Feherjem, 2000, Roman Zelenko pa je bil četrti s 1200 tockami. Med ^pet-rn'Padalci je Robert Kološa (MS) zasedel drugo mesto s 3 cm, Roman Zelenko pa je bil s Reditev je lepo uspela. (FM, fotografija: AA) ^“nitenis Mabše Akrobatsko letenje Na AKRO ’99 v Rakičanu letalci iz štirih držav ?evr°Psko l eku na beškem je adetsko in mladin-L%skirc,V narniznem tenisu. ie socfe’ Mnem »C3n Jure Koščak, ki reprp / Slcer Pa se slo- ž6ni9ah-malimara-k ."“"“'n 8 rerni vzponi Vsi udeleženci z vplačano štartnino 2.000 SIT bodo dobili spominsko medaljo, praktično darilo, brezplačne napitke Radenske pri okrepčevalnicah, topli obrok na cilju ter prost vstop v odprte bazene term Banovci. Kolesarski maraton Tri srca '99 - štart in cilj bo pred lovskim domom Jež LD Radenci - bo potekal na dveh progah: veliki maraton na 80 km in mali maraton na 30 km. Vsi udeleženci, ki bodo vplačali 2.000 SIT štartnine, bodo imeli vse Rokoborba Pričakovani rezultati naših fon ^630898 Na svetovnem kadetskem prvenstvu v rokoborbi v grško-rim-skem slogu, ki je bilo v Nykobyngu na Danskem, so v slovenski reprezentanci, ki jo je vodil tajnik soboških rokoborcev Franc Kroj, trener pa je bil Rade. Bačič, sodelovali 17-letni Jure Florjančič iz RK Razvanje ter 15-letna Jure Kuhar in Aleš Kroj iz RK Murska Sobota. nastopila letala domačega aerokluba in slovenske vojske ter padalci. Najbolje uvrščeni tekmovalci dobijo nagrade (nagradni fond znaša 100.000 SIT). Na tekmovanju bo predvidoma sodelovalo okrog 14 pilotov iz Avstrije, Češke, Nemčije in Slovenije. Med slovenskimi tekmovalci, ki prihajajo iz aeroklubov Ptuj, Slovenj Gradec, Alpskega letalskega centra in Obalnega letalskega centra, bodo sodelovali tudi štirje domači ugodnosti kot udeleženci kolesarskega maratona Terme Banovci ’99, le da bodo imeli namesto v kopališče prost vstop na kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. (FM) Vaške igre ŠD Dolič ŠD Dolič je pripravilo tradicionalne vaške igre. Med štirimi ekipami je zmagala ekipa iz Gornjih Slaveč. Pripravili so tudi mednarodni turnir v malem nogometu. Med 3 ekipami so zmagali Gornji Slaveči pred Schonber-gom (Avstrija) in Doličem. Srečanje med politiki in ŠD Dolina pa so dobili politiki z 10 : 2. Po pričakovanju je bil najuspešnejši najizkušenejši Jure Florjančič (76 kg), ki je bil v prvem krogu prost, v drugem je izgubil z 1 : 3 i Nemcem Florijanom Schalberjem, v tretjem krogu pa premagal Orna Parkasza iz Indije s 3 : 1 po podaljšku ter zasedel 15. mesto. Jure Kuhar (54 kg) je v prvem krogu kljub vodstvu z 2 : 0 izgubil z 0 : 4 z Michaelom Nagovidinom iz Motorni zmaji Janko Slavič - predsednik KK Ljutomer Kasaški derbi -osrednja prireditev ob 125-letnici Jože in Tomaž Gajser četrta V madžarskem Matkopusztiju je bilo svetovno prvenstvo v letenju z ultralahkimi plovili. Med 30 ekipami je sodelovala tudi ekipa Slovenije, ki sta jo zastopala oče in sin Jože in Tomaž Gajser (AK Prlek Ljutomer in AK Mavrica Lendava). Dosegla sta lep uspeh, saj sta med dvosedežni motornimi zmaji zasedla četrto mesto in le za dve točki zgrešila bronasto medaljo. Zmagala je Velika Britanija s 4071 točkami pred Madžarsko, 4025, in Slovenijo, 3996 točk. (NŠ) Atletika V Avstrijskem Thorlu je bil mednarodni cestni 16-kilometrski tek, ki je štel za pokal avstrijske Štajerske. Med 200 tekači sta sodelovala tudi Geza Grabar (TS Radenska) in Miran Toth iz Očeslavec. Grabar je v svoji starostni skupini zasedel drugo, v absolutni pa tretje mesto, Toth pa je bil v svoji skupini četrti, v absolutni pa dvajseti. (G. G.) tekmovalci: Peter Podlunšek, Igor Zrinski, Emil Šeruga in Marjan Gujt. Šeruga in Gujt bosta tekmovala v sportsmanu, Podlunšek in Zrinski pavadvancedu. Tekmovali bodo v treh disciplinah: sportrsmanu, intermediatu in advancedu. Zlasti je pričakovati, da se bosta visoko uvrstila Podlunšek in Zrinski. Tekmovanje je hkrati dobra priprava za državno prvenstvo v akrobatskem letenju, ki bo konec avgusta v Slovenj Gradcu. (FM) Speedway V Gyuli na Madžarskem je bila peta dirka v speedwayju za srednjeevropski pokal. Za Slovenijo sta nastopila Lendavčana Jožef Koren in Karoly Lechky in z 20 točkami zasedla tretje mesto (Lechky 12, Koren 8) za ekipama Madžarske in Češke. Po petih dirkah je Slovenija na drugem mestu s 109 točkami. Vodi Češka s 117 točkami. Litve, v drugem krogu je bil prost, v tretjem pa je zmagal s 4 : 0, saj je domačin Mark Kristensen zaradi poškodbe predal borbo. Med 31 tekmovalci se je uvrstil okrog 18. mesta. Aleš Krojs (50 kg) je bil v prvem krogu prost, v drugem je izgubil z 0 : 4 z Ukrajincem, v tretjem pa z 0 : 4 z Armencem ter zasedel 28. mesto. (FM) Kasaški klub Ljutomer, ki letos praznuje 125-letnico prvih kasaških dirk (11. septembra 1974 na progi Križevci - Ljutomer), bo ta častitljivi jubilej proslavil v nedeljo, 8. avgusta 1999, ob 14. uri na hipodromu v Ljutomeru z osrednjo prireditvijo 9. slovenskim kasaškim derbijem. Derbi je namreč najpomembnejše tekmovanje v kasaškem športu. Več o kasaškem derbiju in bogati letošnji kasaški sezoni smo se pogovarjali s predsednikom kluba Jankom Slavičem. - Letos imate v programu 10 dirkalnih dni od 22 v Sloveniji. Doslej ste že izvedli 6 dirkalnih dni. Kako jih ocenjujete? »Kasaški klub Ljutomer, ki je vodilni v Sloveniji, ima letos v programu, tako kot lani, 10 dirkalnih dni od 22, ki jih bomo imeli v Sloveniji, kar je skoraj polovica. Drugi klubi niso pripravljeni organizirati več dirkalnih dni, tako da število pada. Pred tremi leti smo imeli namreč v Sloveniji 30, sedaj pa imamo le 22 dirkalnih dni. Z organizacijo letošnjih 6 dirkalnih dni smo zadovoljni'tako organizatorji, tekmovalci kot gledalci. Ob koncu lanskega leta smo dokončno uredili tekmovalno stezo, ki sedaj omogoča kakovostnejše dirke. To se vidi tudi na doseženih rezultatih.«. - Letošnji jubilej - 125-letnico boste proslavili z 9. slovenskim kasaškim derbijem. To je že peti derbi v samostojni Sloveniji, ki je v vaši organizaciji. Kako ste se na ta dogodek pripravili in kaj od njega pričakujete? »Z letošnjim kasaškim derbijem živimo že od začetka leta, nanj pa se vneto pripravljajo tudi naši člani. Steza je zelo dobro pripravljena za tekmovanje, tako da lahko pričakujemo tudi dobre rezultate. Na derbiju bo sodelovalo 12 štiriletnih kasačev, od tega 5 Ljutomerčanov: Dali (Jožko Sagaj, Ljutomer), Mi-ster Lobell (Janko Sagaj, Ljutomer), Rion (Franc Puhar, Ljutomer), Apri-cot (Mirko Šonaja, Ljutomer), Alis (Marko Slavič, Ljutomer). Drugi udeleženci derbija pašo naslednji: Suriya (Stane Krainer, Šentjernej), Frick (Marinček, Komenda), Leif B (Grojanc, Brdo), Dirkaš (Gorazd Lesjak, Maribor), Jo-Jo B (Vito Habjan, Brdo), Avio AG (Arnol, Brdo) in Patrezze Lobell (Ivan Kosec, Komenda). Lepe možnosti za zmago imajo tudi domači tekmovalci..Zanimivo je, da iz hleva'Jožeta Sagaja iz Ključarovec prihajata dva kasača: Dali z Jožkom Sagajem in Meri Lobell z Jankom Sagajem. Jugoslovanski kasaški derbiji (1923-1990) V nekdanji državi Jugoslaviji je bilo organiziranih 64 kasaških derbijev, od tega jih je bilo 10 v Ljutomeru (7 v Ljutomeru, 3 na Cvenu). Ljutomerčani so zmagali 21 -krat. Na jugoslovanskem kasaškem derbiju je prvič zma-gala-leta 1925 Nadina z Jankom Slavičem iz Ključarovec s časom 1:42,6. Najuspešnejši je bil Marko Slavič starejši iz Ključarovec, ki je zmagal 5-krat: 1967 - Distinta 1:31,8; 1973 - Dingo 1:24,9; 1974 - Dinson 1:26,1; 1981 - Dimitrija 1:28,8 in 1985 - Dorica 1:24,1. Na drugem mestu je Ludvik Slavič iz Grab, ki je zmagal 3-krat: 1935 - Peter Pilot 1:37,5 (prvi kasaški derbi na Cvenu); 1935 - Pika 1:31,1; 1953 - Finejša 1:33,1. Preostali Ljutomerčani pa so zmagali na jugoslovanskih kasaških derbijih po enkrat. Sicer pa so ljutomerski kasači nekajkrat zmagali tudi z novimi lastniki in vozniki. Slovenski kasaški derbiji (1991-1998) V samostojni Slovenije je bilo doslej organiziranih 8 kasaških derbijev, od tega so bili 4 v organizaciji Kasaškega kluba Ljutomer. Ljutomerčani so dobili 5 derbijev. Najuspešnejši tekmovalec doslej je bil Marko Slavič mlajši iz Ključarovec, ki je zmagal dvakrat (Albatros, Demos), zmagal pa je tudi na jugoslovanskem kasaškem derbiju leta 1987 v Subotici z Dueno MS s časom 1:21,8. Dosedanji slovenski kasaški derbiji: 1991 - Gornja Radgona: Letja (Milan Kokolj, Krapje) 1:23,8; 1992 - Ljubljana: Duras(Jože Sagaj, Ključarovci) 1:23,3; 1993 - Ljubljana: Lassa Red (Zvonko Osterc, Križevci) 1:22,5; 1994 - Ljutomer: Jasa (Lojze Gorjanc, Brdo) 1:23,0; 1995 - Šentjernej: Albatros (Marko Slavič mlajši, Ključarovci) 1:23,0; 1996 - Ljutomer: Lenta (Franc Lovrenčič, Maribor) 1:20,6; 1997 - Ljubljana: Enigma (Borut Cerar, Ljubljana) 1:21,4 in 1998 - Ljutomer: Demos MS (Marko Slavič mlajši, Ključarovci) 1:20.2. (FM) r Eden od najresnejših favoritov je vsekakor Dali, lanskoletni državni prvak triletnikov in letošnji zmagovalec kvalifikacij v Ljutomeru. Možnosti za visoko uvrstitev imajo tudi Aprikot z Mirkom Šonajo, ki je letos štirikrat zmagal in je v dobri formi, Rion z Francem Puharjem, ki je prav tako z dobro formi, in Alis z izkušenim vozačem Markom Slavičem iz Ključarovec. V dobri formi pa so tudi nekateri kasači, ki prihajajo iz drugih krajev. Sicer pa so na zahtevni 2.800 m dolgi progi mogoča tudi presenečenja. Poleg derbija pa bodo zanimive in kakovostne tudi druge dirke.« - Lefos vas čakajo še trije dirkalni dnevi. Kaj pričakujete od njih? »Tudi preostali trije dirkalni dne- vi teodo za ljubitelje kasaškega športa zelo zanimivi. V nedeljo, 29. avgusta, bo v Ljutomeru mednarodna dirka v okviru programa Fahre, na kateri bodo sodelovali poleg slovenskih tudi kasači iz Zaiske županije na Madžarskem ter Gradca in VVildona iz avstrijske Štajerske. Dirka sodi v okvir prireditev kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. V nedeljo, 12. septembra, bo v Ljutomeru prvenstvo 3-letnikov, v nedeljo, 17. oktobra, za konec sezone pa še rejska dirka 2-letnikov.« - Kasaški klub Ljutomer vlaga v zadnjih letih v objekte precej sredstev. Po zgraditvi tribun ste uredili še tekmovalni stezo. Kaj načrtujete v prihodnje? »Načrtujemo razširitev konjskih hlevov. Sedaj ima namreč klub hleve za 1,6 kasačev, kar je za naše potrebe očitno premalo, zato smo se odločili, da zgradimo nove hleve za 30 kasačev. Upam, da nam bo to uspelo do začetka prihodnjega leta. S tem bi izboljšali možnosti za treniranje. Doslej se tega projekta nismo mogli lotiti zaradi odplačevanja posojil za gradnjo tribun.« FERI MAUČEC 'n tam i 6 ^arz 8 ^Salg Cenru organizator nogometnega turnirja. Med Aj. ° ^a tretie 1 a' k' ,e v ^OJU za P™0 mest0 premagala 7^8 '-^a ev je Graničar premagal Dolino s 4 : 1. prvenstvu do 23 let v Goteborgu dip ! $°nia Rnme2entanc' nastopila tudi članica AK Pomu-Na kvaiifik VtekU na 800 m je S ČaS°m 2:04,06 člank' ^enski r/9 Sodel°vanje na evropskem mladinskem ICa Ježice .^^olanci zelo uspešno igrala tudi So- Odbojka na mivki , Horvat - Tot podprvaka V Portorožu je bilo državno kadetsko prvenstvo v odbojki na mivki. Med 28 ekipami sta sodelovali tudi ekipi iz Beltinec: Grega Horvat - Andrej Tot in Marko Virag - Borut Balažič. Zlasti sta se lepo odrezala Horvat - Tot, saj sta zasedla drugo mesto in postala državna podprvaka. Virag - Balažič pa sta zasedla 13. do 16. mesto. Horvat-Tot sta sodelovala tudi na državnem mladinskem prvenstvu in zasedla 5. do 8. mesto. Grega Horvat in Andrej Tot se bosta 9. avgusta udeležila evropskega kadetskega prven-ch/a ki ho v Šnaniii. (FM) 20 MULARIJA 5. avgust 1999 Varna povezava IE5 ri mesece po izidu spletnega brskalnika Microsoft Internet Explorer 5 je izšla tudi . njegova poslovenjena različica. Med novimi značilnostmi IE5 je Windows Radio Toolbar - orodna vrstica, ki uporabnikom ponuja dostop do internetskih radijskih postaj. Microsoft je predstavil več kot 300 radijskih postaj, ki so na voljo uporabnikom nove različice Explorerja. IE5, ki je v povprečju za 25 odstotkov hitrejši od IE4, podpira najnovejše standarde, med njimi HTML 4.00, CSS, Document Object Model, ECMA ... Čarovnik za iskanje uporablja različne iskalnike in s tem omogoča hitro, samodejno iskanje spletnih mest. Z novim orodjem AutoSearch se lahko uporabniki povežejo s spletnimi mesti, tako da v naslovno vrstico vtipkajo smiselne fraze name- sto naslovov URL. Internet Explorer 5 se prilagaja uporabniku, na voljo je tudi kot brskalniška različica, ki zasede le 6,5 MB prostora z možnostjo dodajanja uporabniških funkcij. Razvijalcem so na voljo dodatne spletne komponente, s katerimi lahko brskalnik prilagodijo uporabnikom. http://www.microsoft.com/slovenija r-jSi ~JEii Bogastvo Billa Gatesa na račun IE5 ne bo zelo zraslo. Brskalnik je na voljo brezplačno, slovensko različico si lahko prenesete na računalnik s spletnega mesta ali pa s CD-roma. Slovenski Windowsi ’98 bodo posodobljeni brskalnik vsebovali od septembra. http:// www.fiji-online.com Avgust je mesec dopustov. Nekateri se v tem času odpravijo na morje ali v gore, drugi pa raje dopust preživljajo za računalnikom. Poskusite tudi vi, poleg otoške glasbe in deklet boste videli še plažo. http://www.eclipse99.nasa.gov »a« ± 'ri floto«« Do sončnega mrka nas loči slab teden. Za vse, ki 11. avgusta ne boste na Goričkem, na Madžarskem ali v Avstriji, je rešitev stran vesoljske organizacije NASA. Sončni mrk bodo prenašali neposredno po internetu. http://www.5finger.com/DirtNap/Netscape/ idnex.htm Po mnenju nekaterih naj bi s sončnim mrkom prišel tudi konec sveta. Svoje poslednje bivališče izberite s pomočjo svetovnega spleta. Pokopališča obstajajo zaradi spominov in ljubezni. Vprašanje je, kdo se bo po koncu sveta še spominjal koga. VESTNIK NA INTERNETU: Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Moj dedek Moj dedek je ribič, saj ribe lovi. Ko sonce posije, se veselo smeji. Ko se tema prikaže, domov odhiti, palice pospravi, ker ga spanec lovi. MANUELA HOŠPEL OŠ BELTINCI ■ Računalnik Doma imam računalnik. Ima tipkovnico in monitor ter miško. Tipkovnico uporabljam za tipkanje. Na monitorju vidim sliko. Z miško usmerjam kazalnik. Na računalniku najraje igram igrice. ŽIGA KOCUVAN OŠ SV. JURIJ OB ŠČAVNICI ■ Uresničila se Nekega dne mi je mama rekla, da se bomo peljali z vlakom k teti Suzani. Bil sem zelo vesel. Končno je napočil dan, ko smo se odpravili v Ljubljano. Najprej smo odšli na železniško postajo. Tam smo kupili vozovnice, nato smo v čakalnici počakali na vlak. Ko je pripeljal, smo najprej stopili na peron, nato pa vstopili. Poiskali smo si proste sedeže. Kmalu je k nam prišel sprevodnik. Mama mu je dala vozovnice, da jih je preluknjal. Potem je mi je želja odšel. Med vožnjo do Ljubljane smo se ustavili na več postajah, kjer smo morali čakati. Prišla je tudi »stevardesa« in nam ponudila razne napitke. Kmalu smo prišli v Ljubljano. Vožnja je bila zelo prijetna. Jaz bi se najraje peljal še naprej, toda moral sem izstopiti. Potem pa sem težko čakal tisti dan, ko smo se vračali z vlakom domov. Z vlakom se zelo rad vozim. MARKO ŠELA, OŠ BAKOVCI ■ Ljubezen na prvi pogled Bilo je zelo zelo vroče poletje. Osamljena sem hodila po parku in premišljevala. Strmela sem v tla in naenkrat »Bumm!« sem se zaletela vate. Bilo mi je zelo nerodno. Ko sem te pogledala v obraz, sem se takoj zaljubila vate - v tvoje lepe, sinjemodre oči in prijazen nasmeh. Tudi ti si se zaljubil vame. Se še spomniš tistih prekrasnih noči, ki sva jih preživela skupaj? Vseh tistih poljubov, dotikov in lepih besed? A Dedek in babica Moj dedek in babica živita v Očeslavcih. Babici je ime Marija, dedku pa Jakob. Imam ju zelo rad. Doma imata dve kravi in enega pujska. Žalosten sem, ker ju ne vidim pogosto. Ko se peljem k njima, se ustavimo v trgovini in jima kupim kakšno majhno darilo. Ko ju obiščem, ju zelo razveselim. Dedek pozna veliko vrst gob. Večkrat si jih zato tudi pripravita za kosilo. Najrajši pa jesta koruzne žgance. Ko imata koline, nas zmeraj povabita. Najbolj sem vesel, ko dobijo mladega telička. MITJA PELCL OŠ KAPELA ■ Na počitnicah v Baški vse to je minilo. Ni več lepih besed, dotikov in poljubov. Ni več tistih lepih, prekrasnih noči. Odšel si... Za vedno si odšel in mi zlomil srce ... Le zakaj? Tako te pogrešam. Prosim, vrni se! MIHAELA KALAMAR OŠ ŠALOVCI ■ Prvega julija smo se odpravili proti Baški. Pot je bila dolga, naporna in hkrati zabavna. Fantje iz skupine Tjulnji so nas veselo obmetavali z bomboni, me, Mačke, pa smo jim vračale z ljubeznivimi pogledi. Tako so preskočile tudi prve iskre ljubezni. Ko smo po devetih urah končno prispeli do težko pričakovanega cilja, smo bili navdušeni, saj smo vedeli, da nas čaka dvanajst dni zabave na kvadrat. Svojo prtljago smo zmetali v omare in že so nas videli čofotati po morju. V domu in na plaži se je vedno dogajalo kaj zanimivega, zlasti ob večerih na ploščadi pred domom.. Imeli smo predstavitveni večer, disko z »odštekanimi« pokrivali in frizurami, šaljive igre ... Tovariš Le kaj si je mislil labod? Nekega lepega sončnega dne smo se z družino odpravili na izlet k reki Muri. Že na poti sem opazoval hovih vejah. Ko smo prispeli do mrtvega rokava reke Mure, sem presenečen zagledal velikega, lepega velika drevesa, ki so se bahala s svojim zelenim bogastvom, in poslušal ptičke, ki so žvrgoleli na nji- laboda, ki je počasi plaval in si s kljunom umival svojo belo pernato obleko. Kmalu se je k vodi pripeljal - o Slavicah Dušan in tovarišica o1 skrbela za našo smo imeli mnogo spre kolico in orientacijski P^ Baški. Medtem smo s« poznali in postali nerr j( prijatelji. r kdajpakdaj smo se hitro P d i|8: Teh dvanajst o tro minilo. f ■C« mogoči- Eden^^ našehim^^ »Vrnili se bomo, ko min Naša Baška, to smo 1 te obljube ne bomo Prel° |AJ MAJALI OŠ gornja rad '5^ i tudi sosedov Miha-poklical k sebi, a tega belega leP°t^ Mihapa9m k kor občudovanjem kan pograbil velik ka ^je । proti labodu! Ub 9 g)iil . krila in komaj ko senigle jjt porednežu.Zal^ njim in premis je । mislil labod?« MATEVŽ FRAS-0 Ljubezen je'skra’ 'iubezenleSst, je upame'z čina. veselje m bo^ j0, Upati moraš le ^$^ Brez ljubezninl ^ Enkrat je laPa’ začasna-kčlo^lee Zakaj vsak snično kratza10 c Enkrat . Naenkrat Pa p kizelOb Dobi' bil P^^ ran, 5. avgust 1999 NA SCENI ljubezen na tisoč kilometrov Ko je tvoja ljuba ali ljubi daleč stran Boletje je čas ljubezni, ampak zna biti tudi čas, ko moramo s svojim ali svojo ljubo narazen za kratek čas ali kar za vedno. Za ločitev je več vzrokov, lahko da gresta vsak po svoje na počitnice in se ne vidita več tednov ali celo kakšen mesec. Še huje pa je, če se v nekoga zaljubi-m°na počitnicah in vemo, da se morda nikoli več ne bomo videli. Da je naša sreča in naša roman-Cabajala le nekaj dni. Groza, ampak to se ne dogaja tako redko. Čeprav smo si tam obljubili, da Sevsai čez leto dni na istem mestu spet srečamo, na koncu redko uresničimo svojo obljubo. Ja, t(jorie 'n počitnice so prava past za take ljubezni in poletne romance. Ponujamo vam nekaj nasve-^ako preživeti teh nekaj težkih mesecev in prve dni, ko moramo narazen. odideta narazen, Uumenjajta. kamenjajta kaj, kar bosta lahko nosil(a) s sabo. Lahko je to manjša stvar, ki jo nosiš v ^.kakšen kamenček, svinčnik, “ esekza ključe na primer. Ali pa ^takega, kot so majice, kape, *e’ k' jih lahko vedno oblečemo dilemo k sebi. Lahko so oseb-6 ^i, na katerih še dolgo vohali ali njen parfum. V vsa-mtenutku, ko jo (ga) boš.najbolj lahko vzameš v roko 3.^(1 je dal(a) pred slovesom. ’iahudo, se lahko hitro za-65v“njen ali njegov objem«. k. reminjala in kakšna sta. Fotografije lahko daš na najbolj skrivna mesta ali pa si jih prilepiš kje v bližini, da ga ali jo boš lahko, kar se da pogosto videl(a). Zamenjajta kaseti! Ponavadi se spoznata kje v disku ali na kakšnem plesu ali koncertu, zato se dogovorita, da si bosta posnela kaseti, na katerih bo vajina najljubša glasba. Morda tista, ki so jo igrali, ko sta se prvič videla ali prvič zaplesala ali prvič poljubila. Naj vaju glasba spominja na najlepše trenutke vajinega druženja. Še bolj zanimivo pa bo, če na kaseti posnameta še svoje glasove. In nič ne bo lepšega, če si bosta lahko oba pred spanjem zavrtela samo vajino glasbo in si zaželela lahko noč. Pazita se ljubosumnosti! Spoznala sta se nekje na počitnicah in po nekaj dnevih se vrneta vsak v svoj kraj, to pomeni, da se vrneta tudi v svojo družbo. Ne mo- "pozabita naslovov! ll?anet)i morebiti v navalu pa-6'nihte, ko morata narazen, ,a izmenjati svojih naslovov ^Ma, telefonskih številk in ^ar vam danes omogoča in cenejše komuni-nas'ova elektronske po-je res veliko možnosti, lahko dokaj poceni pogo-®Res da se ne moreta sre-l^Pak Pisma so lahko ve-Intimnejša in neposrednej-M°vori na štiri oči. d P1" W ° nap'aeč veliko več, ve-'n doživeto, kot bi Kk ae h'se vsak ban L* ZaPa'ahko traja dalj časa. ■ ^1141! da 9a ne c'°'9° skuPaj fotografirajta. *° njeg°w ali njeno sliko s sab° in ga (jo) pogledi ti je težko pri srcu. ne srečuieta, si vsake nove fotogra^ie ’ '''dela, kako se bosta sp- Telefon: Višina, teža: Ostalo: Ime in priimek: _ Rojstni podatki: Stalno bivališče: Razočarani naredil, da me je zapustila. Renata tadovoljen(a), da si sam(a)- 'mel' olJ sebi' h'1' za''ub''emoraii imet’ fanta 1 se nam zdi, da bi zdi a. X, vJ ^er ga ali je ni, postanemo nesa napac- 1 da nam neka> manikain n,sm0 pop .• v tern da nima- I se moramo zavedati in uzivatr tem, ■ in da bomo ob pravem trenutku nekoga 'UiiM^ajsi, nihčenita^ .;„ip kakšen mo- I Poprečnih in splošnih norm, ki bi v , ^ga poseben I 3in S5 56 moraš človek je glede tega P 1 nekai Posebnega, zato je ne gre izsiljevati m prisili . I k° jo najmanj pričakujemo. d ge pri- I 5 oči, da se ne izmuzne. Pogosto ni vec O I Mm ^olj ^keli, da nimamo nikogar, si ^^pgbeden si I 1 J ^eta in nobenemu ne pripadam m noo lastiti. . ..arezains ^ur sl9a na iem svetu se mora najti nekdo, ki mu I 'akko lepo. Za vsakega, samo naj g (. tutjj I nji P& S tem • kar imaš in kar Si, in takega te bodo | lat6'l'm okolica. -__________________________— >hi^0 Ali« spreminja samo ali pa ti ga ^L^iln ^enisf i, '>vano wtopi v tvoje življenje in ti prinese ^slu Iv!ienje o . 0 zgodilo. Prišla si ti. Ime ti je Maša. Tisi * % ne vem ve^° tepše, saj si za to kriva ti. Vse to h i^ai„'ye rajšt ^0 bi mi bilo brez tebe, saj te nikoli se mi je uresničila. To kn,Sa Nikoli , <>Jem Življenju. Ta dan bo vedno v mojem ^Sfen ^°m ‘nar^m^0^ ne ^Om Poza^k m°ja ve^a ' ciu vse, čisto vse. Vedi, da te ljubim iz vse-a ti povem še enkrat: Maša, ljubim te! Mario reta se sedaj omejevati in si prepričevati, da se ne bi več družila s prijatelji, ki sta jih imela prej. Tudi bolje je, da si o tem prek telefona ne postavljata vprašanj, s kom sta bila in kako dolgo, ali trosita ljubosumne misli. To lahko kmalu razmaje vajino zvezo. Ne pozabita, da so bili vajini skupni trenutki nekaj posebnega in tega ne uničite. Maša! Brez tebe bi bil kot ptič brez gnezda, izgubljen, utrujen, lačen. Lačen tvoje ljubezni, ki je brezmejna in v katero verjamem. LJUBIM TE!! Mario Igor! Zakaj mi ne vračaš ljubezni? Zakaj mi ne pokažeš, kako me ljubiš, ko pa vem, da me imaš rad? Branka Daniela! Kako nedolžni so bili najini pogledi in kako nepričakovani najini dotiki, dokler me nisi povabil na ples. Pepi Denis! Nič ne more uničiti tistega, kar sva imela in kar sva živela. Andreja Marjeta! ■ Bila je napaka! Uroš! Izogibajta se družbe, kjer je veliko parov Verjamem, da vama bo sedaj obema težje biti v družbi, kjer so pari, ki se držijo za roke in se poljubljajo. Otožna bosta postala in si zaželela, da bi tudi vaju kdo držal za roko in stisnil k sebi. Razumljivo je, da v taki družbi še bolj pogrešaš nekoga, ki ga imaš rad in ki je daleč od tebe. Bolj se lahko zabavaš v družbi, kjer je več samskih, in lahko bolj sproščeno prebiješ dneve brez nje ali njega. Ne utapljaj žalosti! Prideš domov in tudi on ali ona je nekje na drugem koncu sveta. Potem ko sta skupaj preživela nekaj čudovitih dni, se sedaj počutiš kot sam(a) na svetu. Poleg tega pa te nihče ne razume, kako trpiš. Zavedaj se, da boš morala živeti, kot si prej, s tem da imaš prednost, da imaš tam nekje zelo dobrega prijatelja, ki misli nate in ki te razume. Pojdi v družbo in se obnašaj, kot si se prej, ni časa za otožnost in jok. Konec koncev imaš doma njegovo (njeno) majico, poslušaš vajino glasbo in kadarkoli ga lahko pokličeš. I Spet smo prišli do velikega trenutka, ko bomo razglasili našo naslednjo nagrajenko. Spet je punca, ko pa so fantje tako sramežljivi. Srečali se bomo z Ladislava Varga, Kidričeva 14a, Lendava. Kmalu se vidimo. Prijavnice s fotografijo in pismom pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaau, Vestnik, Ulica JZ STUDIO ZA NEGO TELESA FRIZERSKI STUDIO Kajuhova 17, M. Sobota telefon: 21 667 Butique Lendavska 15, M. Sobota Tel.: 31 255 arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če vam kdo reče: »Vaaau!« 1 .Pošiljajte nam nenavadna pisma s kreativno vsebino. Pripišite kaj več o sebi, kaj imate radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete in še in še ... Vse informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji. 2 .Fotografije iz bližnje preteklosti so obvezne. • 3 .Še naprej nam pišite vsi tisti, ki nam še niste. 4 .V bobnu se vrtijo vsa doslej prispela pisma, ki so popolno opremljena: pismo, fotografija in kupon. 5 . Pisma, kjer ni fotografije ali ničesar ne zvemo o vas, so v košu, zato pišite še enkrat. Vaše zanimive fotografije želimo tudi objaviti. Če tega ne želite in ste pripravljeni sodelovati samo v akciji Vaaau!, nam to sporočite. Škoda bi bilo, da bi vaše zanimive fotografije ostale v predalu našega uredništva! Zapustila me je! Star sem 17 let in vam pišem, ker me je zapustila punca. Skupaj sva bila pet mesecev in mislim, da sva se kar dobro razumela. Vse je bilo v redu, potem pa me je poklicala in mi rekla, da se mora z mano pogovoriti. Povedala mi je, da me nima več rada in da je bolje, da greva narazen. Tudi ni omenila, kakšnega osebnega vzroka, čeprav sem jo spraševal. Potem sem jo še večkrat videl v družbi s svojimi prijateljicami in drugimi fanti, mene pa sploh ni želela opaziti in se mi pozdraviti. Takrat, ko so me videli, so se samo še bolj začeli smejati in si nekaj šepetati. Hudo mi je, ker sploh ne vem, kaj se je zgodilo, kaj je narobe z mano in kaj sem ji Ljubosumna je name Zelo mi je všeč vaša rubrika in zato sem se odločila, da vam pišem, da mi pomagate rešiti mojo težavo. Dva meseca hodim z bratom moje najboljše prijateljice. Moj problem pa je v tem, da mi to moja najboljša prijateljica zelo zameri. Vem, da se je ona z bratom zelo dobro razumela, sedaj pa je ljubosumna nanj in tudi name. Pogosto se zelo grdo obnaša, in če ga pokličem po telefonu, ga sploh noče poklicati in pove, da ga ni doma. Tudi sicer se je spremenila in skoraj nimava več stikov. Kajti če se srečava, me samo grdo gleda. Hudo mi je, da sem jo na ta način izgubila, ampak tudi njenega brata imam zelo rada in ne vem, zakaj jo to tako moti. Dragi Razočarani! Verjamem ti, da dneve in noči premišljuješ, kaj se je zgodilo in kaj si storil narobe. Prav verjetno je, da prav nič. Ampak tvoja punca se je kratko malo naveličala imeti fanta in ji trenutno bolj ustreza biti v družbi ter se šaliti s svojimi prijateljicami in prijatelji. Ona še ni pripravljena za resno zvezo, zato si tega nikakor ne smeš gnati k srcu. Še posebno zato, ker te je tako enostavno zapustila in ni omenila nobenega vzroka. Verjetno te nikoli ni in te ne bi imela zelo rada. Verjamem pa, C da ti je v prvem trenutku težko in občutiš izgubo kot razočaranje) ( ampak tudi ta bolečina bo prenehala. Gotovo boš kmalu našel kakšno novo dekle, ki bo resnejše in ki ji boš lahko bolj zaupal. Draga Renata! Moraš razumeti, da se tvoja prijateljica zelo boji, da bi izgubila svojega zaupnika jn prijatelja. Nekoliko je res ljubosumna, saj si jo prehitela in njen brat, kar je normalno, posveča več pozornosti tebi. Moraš jo razumeti, da ji ni vseeno. Najpomembnejšo vlogo pa mora sedaj odigrati brat, ki naj ji razloži in jo spomni, da je ona še vedno njegova sestra in da se med njima ni nič spremenilo. \ Tudi to ji povej, da bodo vajine " skrivnosti vedno ostale le I \ vajine in da zanje brat ne bo ' nikoli izvedel. Upam, da se bo sčasoma vajin odnos otoplil in da bo kmalu vse po starem. IZ NAŠIH KRAJEV 5. avgust 1999, HSH Preteklost mojega kraja Peter Sraj zbira podatke o Beltincih I animanje za Beltince in njihovo zgodovino se je pri Petru Šraju I začelo že pred desetletji. Najprej je izrezoval časopisne članke o I dogajanju v kraju. To je bil nekakšen hobi, potreba po zbiranju informacij o dogajanju v domačem kraju, po' besedilih in fotografijah, da bi bili skrbno urejeni vedno pri roki. Potem pa ga je začela vse bolj zanimati tudi preteklost kraja. Nastajalo je bogato gradivo, ki priča o mirnih in nemirnih obdobjih v razvoju tega območja od prvih pisnih dokumentov pa vse do današnjega časa. Doslej je izdal že dve knjigi o Beltincih z naslovoma Beltinci z okolico in Beltinci 1322-1933. dobil od grofa Avgusta Szeczen-yja, arhiva v Budimpešti, Pokrajinskega arhiva v Mariboru, pa tudi na Reki na Hrvaškem. Težava z zbiranjem gradiva je, da ga je veliko v tujini, kamor je bilo odpeljano ob zamenjavah oblasti ali selitvah. Pri zbiranju gradiva sem opa- Prva knjiga, ki so mu jo izdali leta 1977, ni bila zgodovinska. Kot učitelj telovadbe je napisal športni priročnik za učitelje z naslovom Rokomet v osnovnih šolah. V tem obdobju se je pri delu z mladimi nekoliko bolj posvetil rokometu, ki je bil takrat v kraju in okolici precej priljubljen. Pravi, da se je za to odločil, ko je opazoval športnike, in ugotovil, da pri igri pogosto manjka koncept, kako priti do želenega uspeha, torej kako doseči gol z organizirano igro, s taktiko, z naučenimi potezami. Knjigo so takrat veliko uporabljan po šolah in drugi ljubitelji športa, med drugim tudi študentje. V zadnjem obdobju je bolj znan po svojih raziskovanjih preteklosti Beltincev. Bogato gradivo, ki gaje zbral, je strnil v dveh knjigah. O tem pravi: »Že ko sem bil pedagoški delavec, so me zelo zanimali zgodovinski dogodki v kraju. Že takrat sem zbiral gradivo in prišel do marsikaterega za- Izzivzamanjšinsko pravo Zbornik o položaju Romov a koncu seminarja so predstavili zbornik Poti za izboljšanje položaja Romov v srednji in vzhodni Evropi, izziv za manjšinsko ______pravo, uredila pa sta ga mag. Vera Klopčič in dr. Miroslav Poi-zer. V njem so zbrani prispevki o položaju Romov v Sloveniji in Avstriji, njihova organiziranost in status, o izobraževanju, kulturi, pravnem položaju ter naporih za izboljšanje njihovega položaja. Zbornik je povzetek referatov znanstvenega srečanja, ki je pred dvema letoma potekalo v Murski Soboti, članki pa so v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. Predstavitve so se udeležili tudi Ivan Bizjak, varuh človekovih pravic, predstavniki z Inštituta za narodnostna vprašanja in drugi. Ivan Bizjak je pozdravil pomen zbornika in znanstvenega srečanja, na katerem je ta zbornik nastal. Dodal pa je tudi, da ni preprostih rešitev pri reševanju romske problematike in ni ene same možnosti, ki bi lahko izboljšala razmere. Obstaja namreč cela paleta problemov, ki pa jih je razporedil v tri kategorije - eno je so- Na taborih ?p i?vp ver n Romih Peter Šraj je zbral veliko gradiva o preteklosti svojega kraja. nimivega podatka. Najbolj fascinantni dogodek za Beltince se mi zdi tisti iz leta 1919, ob priključitvi Prekmurja k Sloveniji, ko seje v Beltincih zbralo več kot 20.000 ljudi in dejansko je to največje število ljudi, ki se je v Prekmurju kdaj zbralo na nekem zborovanju in pomeni množično podporo priključitvi. Največ podatkov sem cialni problem, kjer je omenil reševanje bivalne problematike, konfliktne situacije med Romi in Neromi ter neposredno nestrpnost, do katere prihaja od časa do časa, pri čemer je velikega pomena hitra in pravilna reakcija, k izboljšanju stanja pa lahko veliko pripomoreta tudi lokalna samouprava in država. zil, da so ljudje na začetku zelo nezaupljivi, ko pa jim že imaš kaj pokazati, torej ko pokažeš, da se s tem aktivno ukvarjaš in da si že veliko zbral, pa te gledajo čisto drugače in so bolj pripravljeni sodelovati.« Veliko je črpal tudi iz del drugih avtorjev in zgodovinarjev, s pomočjo katerih se je usmerjal Prof. Mladen Tancer seje osredotočil na vzgojo in izobraževanje romskih otrok. Dodal je, da je opazen velik napredek ter da je bil prav v Prekmurju položen temelj tega napredka, ki naj bi se razširil tudi v druge predele, kjer živijo Romi. Velik uspeh pa je tudi, da so med Romi prvi izobraženci z višjo in visoko šolo, ki lahko bistveno prispevajo k razvoju njihove skupnosti. Geza Bačič, Urad za nardono-sti, pa je poudaril, daje mednarodni romski tabor velikega pomena, saj na tak način tudi širša javnost izve veliko več o Romih. »Razveseljivo je tudi, da so Romi v zadnjem času veliko naredili sami zase ter da so se začeli sami organizirati, zato imamo danes v Sloveniji že deset romskih društev in Zvezo Romov Slovenije. Omenil pa je tudi, da si država prizadeva postopoma izboljševati razmere Romov, in vse kaže, da se bo prav kmalu posvetila več pozornosti reševanju prostorske in bivanjske problematike, ki sodi med najbolj zahtevna in nerešena vprašanja. Glede na to, daje še vedno največ težav pri legalizaciji nekaterih romskih naselij, je vlada naložila Ministrstvu za okolje in prostor, da se zagotovi proračunska postavka za urejanje teh težav. Vse kaže, da se bo to začelo kaj kmalu uresničevati. Dragoljub Ackovič, generalni sekretar Svetovne romske organizacije, pa je dejal, da je po štirih letih znova na taboru v Murski Soboti in z veseljem ugotavlja, da je narejen soliden napredek pri reševanju romske problematike in upa, da bo čez leta ta tabor prera- pri svojem raziskovanju. Veliko podatkov in fotografij je dobil od grofa Szeczenija, s katerim se je seznanil tako, da mu je poslal pismo, v katerem mu je predstavil svoje delo in ga zaprosil za sodelovanje. Grof je predlog z veseljem sprejel in od takrat dobro sodelujeta. Peter je bil rojen v Mariboru in je bil z dekretom kot pedagoški delavec poslan v Prekmurje. • Pravi, da je, ko je to slišal, na zemljevidu najprej pogledal, kje je ta kraj. Ob prihodu se je seveda težko prilagodil novemu okolju, ljudje niso bili navajeni tujcev ... Vendar pa seje v teh letih zelo navezal na Beltince. »Tudi, ko spoznavaš zgodovino kraja, ga bolj ceniš in ti več pomeni,« pravi. O svojem brskanju po preteklosti pravi: »Tudi fotografije, kijih najdem, me motivirajo, da iščem naprej. Sorodniki, ki še živijo, pogosto vedo zelo veliko povedati o umrlih in vsebini fotografij. Vendar pa me bolj zanimajo dejstva in ne toliko življenje ljudi v posameznih obdobjih. Središče dogajanja v preteklosti so bili grad, cerkev in pozneje šola. Beltinci so se v preteklosti vedno kosali z Mursko Soboto, a jih je Murska Sobota v razvoju zelo prehitela po odločitvi o gradnji nekaterih pomembnejših objektov. Zbiralo se je več gospodarskega kapitala in tako tudi več naložb in gradenj.« Vsa ta leta se je iz leta v leto nabiralo več zanimivih dopisov, zapisnikov s sestankov, podatkov o rodovinah in graščakih, delavskem bataljonu v gradu, iskanju koloradskih hroščev... In Peter Šraj pravi, da sb vedno najde kaj novega, zanimivega. JOŽE GABOR ■ Lene in njegovih 86 pleterk ? "A .. .. ....j_____.. . . P. ... ... ... A T <1 o-. Gotovo bi težko našli človeka, ki bi s tako zagnanostjo plete jz koše, košare in drugo, kot to počne 70-letni Lovrenc Kram Lastomerec. Lene, tako ga ogovarjajo domačini, je upokojen. po osnovnem poklicu pa mlinar. Kolo na njegovem mlinuna 0 ci se še vrti. Zimski čas pa si krajša s pletenjem košar. »O e ga vrtnarji in drugi, zato tu in tam kak izdelek tudi proda. košare dajejo predvsem darila. Letos jih je izdelal veliko za no obrtno zbornico Gornja Radgona, ki je praznovala 20-le V spomin na 86 košar, po domače pleterk, je nastal ta-le P - Foto: L. Kr. Vidi, da se na tem prostoru dogaja marsikaj v zvezi z emancipacijo Romov in da bo lahko položaj Romov kmalu enak položaju drugih manjšin. A. NANA RITUPER RODEŽ ■ Koga moti tabla v Murskih Črncih? kratkim » dobrot"J Mursk1!'^ ki jo Je . domačin ’ Kosednar. Nanjo < taviH menje- ' stala nedo na le potem J do n na 6. avgust 1997, ko seje °bro srce naše drage žene, mame in babice Hvala Marije Banji iz Veščice ^ern’ k' Postojite ob njenem zadnjem domu in se je Ornnite z lepo mislijo, cvetjem in svečkami. Njeni najdražji Beli cvetovi na gomili, drobne lučke tam gore. A pod to gomilo ljubi sin in bral predragi že sedem let mirno spi. Srce ljubeče več ne bije, v grobu vene ti mladosti cvet, rože in sveče prerani ti grob krasijo, solze nam grenke po licu polzijo. Čas vrti se neprestano, seka rane in zdravi, nam pa to nekdanjo rano več nikdar ne ozdravi. V SPOMIN , Branku Berkeju 'Juliiaje • zVaneče Z h Prer °Sedem 'et žalosti od takrat, ko nas je mnogo n°’ečino ®n° Opustil ljubi sin in dragi brat. »J?11 se zahvaljujemo vsem, ki postojite o %ul Prožite cvetko ali prižgete svečko. JOt-L oče, mama, in brat z družino Ne mine ura, dan, ne noč, da z nami ne bi bil navzoč. V SPOMIN 10. avgusta bodo minila štiri leta, odkar nas je zapustil dragi Igor Porš iz Vučje Gomile 21 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter se ga spomnite z lepo mislijo. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica Marija Lopert iz Martjanec 60 Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nam izrekli sožalje. Žalujoči vsi njeni Vse odhaja kakor hitra reka, le spomini spremljajo človeka. N SPOMIN 3. avgusta je minilo leto dni od takrat, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Štefan Domjan iz Šalamenec 17 Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate in prihajate k njegovemu zadnjemu domu. Vsi njegovi In dan za dnem praznina je vsa večja, in dan za dnem srce boli, boli... Ne solza, žalost in ne boleč spomin, ne vroča želja ne vrne tebe iz teme globin. V SPOMIN Boleč je spomin na 26. julij 1998, ko je ugasnila luč življenja naši ljubljeni mami in stari mami Etelki Čarni iz Suhega Vrha Čutimo te in pri tebi smo, čeprav v plamenih svečk. Toliko lepega je odšlo s teboj, a z nami je le bolečina, ki nas spremlja dan za dnem. Hvala vsem, ki se vam korak ustavi ob njenem grobu ali se je spomnite s cvetjem in svečko. Z bolečino v srcu se te spominjamo vsi, ki smo te imeli radi Zaspala draga mama si, zaprla trudne si oči, bolečine si prestala in zdaj boš mirno spala. ZAHVALA Po hudi in dolgi bolezni nas je na svoj rojstni dan v 65. letu starosti zapustila draga žena, mama, stara mama in sestra Marija Horvat roj. Prosenjak iz Nemčavec 2c Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče, nam pa izrekli besede sožalja. Posebej hvala družini Bajalo za vso pomoč med njeno boleznijo in zdravstvenemu osebju bolniškega oddelka v Domu starejših v Rakičanu. Hvala g. duhovniku Novaku, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njeni najdražji Večerni zvonovi zvonijo, ti miren počitek želijo. Srce tvoje zdaj mirno spi, nas pa zelo boli. ZAHVALA Tiho je v 92. letu zaspala draga mama, babica in prababica Frančiška Mihalič od Grada 64 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za darovane vence, sveče, svete maše in dobrodelne namene. . Lepa hvala vsem trem gospodom župnikom, Kuharju, Kovaču, Gumilarju, pevcem za odpete žalostinke, gospe Marič za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu ter pogrebništvu Banfi. Posebna zahvala pa velja dr. Čurčiču za zadnjo skrb in nego. - Vsem še enkrat-iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 6. avgust, ko mineva leto dni, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Anton Ropoša iz Doliča 142 Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in dobrot, ki so nam jih dale tvoje pridne roke in plemenito srce. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Ko usoda sina, brata, vnuka, nečaka nam je vzela, naše upe črna zemlja je pokrila, takrat zavedali se nismo, kako globoke rane v srcih je pustila, šele sedaj, ko, Boštjan, že leto dni te ni in ni nazaj. V SPOMIN Boštjanu Gjereku iz Kobilja 30. julija je minilo leto dni od takrat, ko si brez stiska roke očetu, sestri, ljubljeni Lidiji in vsem najdražjim odšel kot vsak dan, a žal tokrat se vrnil nisi, ker usoda na cesti pretrgala je tvoj in naš sen. Velika in nenadomestljiva praznina se je naselila v naših srcih in vse besede tolažbe ne morejo nadomestiti tega, kar si lahko dal le ti. Iskrena hvala vsem, ki se ustavljate na kraju tragičnega dogodka in ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče ter se v mislih srečujete z njim. Z bolečino v srcu se te spominjamo vsi, ki smo te imeli radi Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, želimo danes tebi vsi. ZAHVALA V 96. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama in prababica Verona Gerič iz Male Polane 45 Iskreno se zahvaljujemo botrini Jaklin, vsem sorodnikom, sosedom, znancem in drugim, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in denarne prispevke za cerkev ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala velja g. župniku in dekanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči vsi njeni 30 OGLASI 5. avgust 1999, NE ZAMUDITE 5*8* ■ 9.8.99 BOMBEK S. p., Suhi vrh 20, tel.: 069 48 874 UREJANJE VRTOV gsm: 041 797 596 za novo veselje in življenje v vrtu, za kompetentno svetovanje, opravljanje vseh del na vrtu, polaganje umetnega in naravnega kamna Mohor, d. o. I Ljuba Šercerja 17, Radenci. Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tel.: 65 830 KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 otroški natikači natikači za odrasle modni natikači (tišji) topi že za bluzice (kratki rokav) otroški tridelni komplet UGODNO • POLETNE CENE • SUPER UGODNO 490,00 sit 590,00 sit 1990,00 sit 999,00 sit 490,00 sit 1.990,00 sit ženski kostimi že za 5.990,00 sit nogavice: otroške in za odrasle 190,00 plenice PAMPERS 1.990,00 sit UGODNO • ŠE UGODNEJE • NAJCENEJE ŽALUZIJE 2.800,00 sit / m2 LAMELNE ZAVESE 2.800,00 SIT / m2 ROLETE 3.500,00 Okrepčevalnica VINO'TOČ SEVER Moravske Toplice Tel.: 22 812, 48 850 NOVO: NEDELJSKA KOSILA odprto: ^CVETLIČARNA ^.^11,-18. /7 V. sob.A-13. nedzIO..!! I VENCI. POBOČNI ŠOPKI,VSE i VRSTE ARANŽMAJEV. RAZNE HKOmCIJE...____________ tdinian Andreja s p. Lendavska 33 9000 M. Sobota Tel.:069/348-670 Reklame za rumene l strani lahko naročite po tel. 041 86771^ VEDEŽEVANJE GOSPA TONČKA SPET MED PON. - PET. OD 10. DO 23. D TEL.: 090 42 89, min.: TURISTIČNA KMETIJA Dolga ulica 216,9226 Moravske Tel.(069) 3« 320 Odprto: petek, sob TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Vefnarja 13, 9000 M. Sobota. leL 36 580 IZDELAVA PLASTIČNE EMBU^1 j JANEZ ŠAFARIČ, s P I Žitna Iti, 9231 B*i , ' ItlMs: 10691 421 235, gs« NI ’ Vrečke n zamrzoralnike, smeti, lniH^ J okenske mreže prali kornirjjgL— TISKARSTVO TatiBri TMUk Kanu l j.. 9000 Morski Sikata. Ciataa 21. tek 0S9 22 363 Ponudba velja: od 5.8. do vključno 9.8.1999 s parki / 4 \ o Murska Sobot3 Koroška 58, 9000 M. Soboti tel.:(O69)21 630 Ugodna prodaja: - traktorjev Zetor - traktorskih prikolic - obračalnih plugov Eberti1 - novo vozilo LADA 10-ka. j Oglasite se v A SERVISNI SPAR V MURSKI SOBOTI, Nemčavci ID SPAR SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana, Šmartinska 152G ULAGA BREZPLAČEN KRTRLOG LRHKO NAROČITE PO POŠTI HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & taks: (0691 48 426. GSM: 041 772 426. 041 733 948 lendavsko 19. MURSKA SOBOTA Tel.: (069) 32 - 973 MAXI PONUDBA MINI CENE, IVI CENTER PLESE 1, MURSKA SOBOTA J Dy(an "Ljudje ne počnejo tega, v kar verjamejo. Počnejo le, kar jim je najbolj prikladno, potem pa to obžalujejo." BISTRO »dl sefi bor< i - velika izbira raznih jedi - vsak dan pice - sprejemamo zaokrožene družbe - nedeljska kosila in malice Tel.: (069) 48 754 Okrepčevalnica DOM Sebeborci 45, 9221 Martjanci, (069) 48 823 malice, kosila, bograč, vampi skupine do 80 ljudi Odprto vsak dan od 6.00 do 24.00 Vedno radi prisluhnemo ljudem, ki rečejo bobu bob. ' J www.ntroen.si Najbolj prodajan model ^XSARA KLIMA ŽE ZA x 99.999 sit ZE ZA Junijska zaloga že izpareV SAXO / Citroen Slovenija d.o.o., Ulica 15. maja 18, 6000 K^ g*. 5- avgust 1999 NAPOVEDNIK 31 kulturni koledar °P®n Air koncert v Petek, 6., in v soboto, 7. avgusta, bo na dvorišču soboškega gradu Open Air koncert krščanskih glasbenih skupin v počastitev 80. obletnice prik-tetve Prekmurja k matici slovenski. Nastopilo bo glasbenih skupin iz Nemčije, Nizozemske, Hr-vsške in Slovenije; koncert organizira Evangeličan-7cerkvena občina M. Sobota v sodelovanju z dru-Wikrščanskimi verskimi skupnostmi. Otvoritev razstave soboto, 7. avgusta, ob 9.45 bo v ljutomerski Dariji Anteja Trstenjaka otvoritev razstave arhivskih "okumentov Ljutomer 1249-1999. Razstave Lendava Pogled sta razstavi slik udeležencev 5. mednaro-neSa mladinskega likovnega simpozija ter raz-vezenin ... pod naslovom Ljudsko izročilo. ®ej- Galerija v Lendavi sta odprta ob ponedeljkih do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. JLObneds|iah pa od 10. do 14. ure. m°Ravske toplice t razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogleda-likovnih del Av9u®La Velnerja. \ob?'nski zgradbi razstavlja svoja slikarska dela L^OMER Prostorih Mestne hiše si lahko ogledate mu-k. 0 zejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. -V Galeriji Anteja Trstenjaka bo do 12. septembra na ogled razstava arhivskih dokumentov Ljutomer 1249-1999. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled razstava ob 125-letnici Kasaškega kluba Ljutomer. MURSKA SOBOTA - V Galeriji Murska Sobota do 10. avgusta ne bo razstav, od 10. do 24. avgusta pa bodo na ogled dela iz stalne zbirke Galerije M. Sobota. - V soboškem gradu si lahko ogledate tudi Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. - V galeriji Zavarovalnice Triglav v M. Soboti so na ogled slike Gorana Horvata. - V Caffe Artu si lahko ogledate slikarsko razstavo fotografij na temo Splošne deklaracije človekovih pravic. - V kavarni Jelša si lahko od ponedeljka dalje ogledate razstavo fotografij fotokino kluba Drava iz Džurdževca na Hrvaškem. zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota P*OSTA delovna mesta s pogoji za zasedbo SZ'? poklica določen, čas 6 « KURNIK MIRAN S. ^Cl^0' PLESKARSTVO, q šasiapo C Senski ■ Samsko stanovanje; ^ITFjK' ■ 9ovorno; do ALOJZ S. P. DNEVNI TURNIŠČE V06or^^AR; določen čas ®)lN?7r;9c?:CUKJOŽEF-ORO-drobnih KO- A C*U7G, KRIŽEVCI PRI UU- Kino Park Murska Sobota V četrtek ob 20. ter v petek, soboto in nedeljo ob 19. in 21. uri bo na sporedu ameriška znanstvenofantastična komedija Moj najljubši Marsovec. Kino Gornja Radgona V petek ob 21., v soboto ob 20.30 ter v nedeljo ob 18.30 in 20.30 si lahko ogledate francosko akcijsko dramo Taxi. Kino Ljutomer V avgustu ne bo filmskih predstav! PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje'Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ • Murska Sobota 5 2 2 9 ^'Sitšeni0^06" čas 6 mes': 1 S>S 10-08.99; KUR-^SLIKARSTVO -RaDOSLAVCI 30A, ^feEHANIK ^■'^Mp^VMEDNAROD-ned°ločen *e: C p. ,i 9ovorno; vozniški CSLufe 28.08.99; RENT 69a, KRIŽEVCI PRI L 2' ^Har ; nedoločen '6 do ofej; vozniški izpit 6°8-99; RIBIČ D. O. Borza znanja je informacijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali in morebitno plačilo za izmenjavo znanja je povsem prepuščeno vam samim. In katera znanja se trenutno ponujajo in iščejo: • Gospa potrebuje inštrukcije za statistiko za fakultete. • Iščejo se praktična znanja s področje računovodstva. • Ponujajo se informacije o lončarstvu. Informacije: BORZA ZNANJA M. Sobota, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, spletna stran: http:// www.borzaznanja.mss.edus.si ali ljudska.univerza.m-sobota@siol.net. de,nic va’ lnJne opre' '«4g \ ^Pih ; 'd. banke, Kit s^Lipin S°bota, i< volitvah spe1 Ni pa nam J ali ji je * ** • 18 ,. ki 0Je Pivo'naZisWŽUPoa'1 mvnoizka^1’^^ ' P «ie moral Ist^' k! ga je , lh|iene s,ko len*5’ VABIMO VAS V PRIJETNO OKOLJE KOPALIŠČA AJDA V ZDRAVILIŠČU MORAVSKE - CELODNEVNA VSTOP^ Kopanje, senčnik, ležalnik - POPOLDANSKA (od 16.C Kopanje, senčnik, ležalnik CA 1.700,00 SIT 20.00) 1.000,00 SIT Za vse, ki pričakujejo nekaj več kot samo kopanje - novost v kopališču AJDA - program ALL INCLUSIVE- otrOke n9 kopanje v kopališču Ajda - aerobika v vodi - šaljiva tekmovanja za^ celega jugive: in ob njej - kosilo na hotelski terasi po izbiri - neomejena pijača P a aIl inc glT terasi in v kopališču v Lipa baru, sladice, sladoledi. Cena prog' 3_500> Celodnevna vstopnica: odrasli 4.900,00 SIT, otro (069) 12 17 60. Bogat izbor jedil na terasi od 11.00 do 16.00 Popoldanska vstopnica 2.500,00 SIT Sladice, sladoledi, pijača