LETO XI.
ZVEZEK 21
Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do žveličaneke narodne omike.	A. M. Slomšek.
		m
		m
m	v	m
NflS DOM
m
m
m
m
m
m
m
C?—
GLASILO
SLOVENSKE MLADINE.
MARIBOR, 1911-
CIRILOVA TISKARNA.
6-0

Vsebina 24. zvezka:
Stran
Pouk.
Čistost..............................   369
Abstinenca..............................370
Zabava:
Nadangel Gabriel.......................371
V sveti noči. Dragotin..................374
K novemu letu...........................375
Razgled po svetu.	375
Orli:
Ptuj....................................375
Za mladeniče nekaj o plesu..............376
Dekliški vrtec:
Dobra gospodinja........................376
Spoštuj starost.........................377
Sramežljivost...........................377
Društveni glasnik:
Sv. Magdalena v Mariboru . .	... . 378
Sv. Tomaž pri Ormožu....................378
Sv. Jakob v Sl. gor.....................378
Sv. Lovrenc na Drav. pol................379
Prihova.................................379
Dramlje.................................379
Sv. Rupert v Sl. gor....................379
Središče................................379
Lljutomer...............................380
Marenberg...............................380
Griže pri Celju.........................380
Zreče...................................381
Prihova.................................381
Galicija................................382
Govorniške vaje:
Novoletni govor za Dekliško zvezo . . 382
Drobtinice :
Slovarček najnavadnejših tujk ....	383
Slovstvo:
Magd. Pleiweissowe Slovenska kuharica . 384
Dekletom! Znana vrla prijateljica Pepca Senica v Šmarju pri Sevnici je izdala knjižico »Slov. dekle«. Priporočamo vsem članicam D. Zvez, da si to lepo knjigo takoj naroče pri pisateljici. 1 komad stane 40 v, po pošti 50 v. Ob 'enem še priporočamo, da si dekleta naroče več dekliških znakov, ki jih ima v zalogi S. K. S. Z. v Mariboru, komad stane 1 K.
Listnica uredništva.
A. E. Spis smo izročili »Sl. G.,« »N. D.« ne more prinašati spisov v narečju. — J. Š. Vi želite, naj Vam povemo napake v Vaši pesmi. Torej poslušajte: Mera v pesmi nima nikakšne doslednosti in se pesem ziblje sem in tje, kakor voz sena na slabi cesti, ki se nagne sedaj na to, sedaj na ono stran. Vzamimo prvo kitico, v kateri se prva vrsta rima s tretjo, druga s četrto. V prvi vrsti imate to-le mero:
Blizu hrvaške tam meje
v vsem 8 slovk, v tretji vrsti pa:
kjer veter na rahlo ti veje
torej ravno nasprotno mero in povrh je tudi 9 slovkjfmesto 8. Druga vrstica : lepa župnija leži
ma 7 slovk, četrta pa:
ter solnce se lepo smeji.
^'   s—✓ v—'  s—'  
osem slovk in čisto drugo mero. Misli so deloma po sili zverižnjene, da najdete primerno rimo, deloma so pa besede za ušesa pritegnjene, da dobite potrebno vrstico. — Isto moramo povedati dragemu prijatelju, ki je poslal »Pozdrav Našemu Domu.« Tudi tu se mera in število slovk meša kakor žito v rešetu in nekatere vrstice so čisto suha proza. — Tudi pisateljici pesmice »O prisijaj« se tokrat mera ni posrečila, ampak misel je dobra in naravoma razvita, zato bomo skušali zvinjene ude zravnati.
Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K, na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva
15. decembra 1911.
Slovenci! Naročite si „Naš Doi
II
Pouk.
Čistost.
Slovenski narod se bo ohranil in bo napredoval le tedaj, ako bo ostalo ljudstvo verno, sc bo z vsemi silami oklepalo svoje zemlje in vzgajalo mlar dino k Čistosti. To so tisti trije viri, iz katerih poteka moc našega naroda, ki ne smejo usahniti, ako nam je kaj na našem obstanku. Izpodkoplji vero in izginila bo ljubezen do Čistosti ter vstrajno, pravo domoljubje — ugasni v ljudskih srcih spoštovanje do materinega jezika, pa si obenem podrl njihovo versko prepričanje in zmisel za Cisto življenje — pokvari mladino in jo izpridi, pa si uniCil tudi vero in vnemo za. lastni dom in narod! Tako tesno so to tri Čednosti medsebojno zvezane, da Če umrje ena, pogineta tudi ostali dve, če gojiš eno, cveteta tudi njeni družici.
Na tem mestu hočemo govoriti o tretji kreposti, o čistosti.
Žalibog opažamo, da postaja ta •čednost vedno bolj redka. Tudi mnogi naši ljudje ne dajo dosti zar-njo. Tudi veliko hinavščine se v tem oziru opaža. Nekateri radi govorijo o čistosti, grmijo zoper razuzdance, opravljajo ■svojega bližnjika, niso pa sami veliko boljši. Nekaterim so veselice, celo resni tečaji in podobno le prilika, da pridejo z osebami drugega spola skupaj in gojijo na ta način več ali manj skrivna znanstva. Ce se ta lahkomiš-Ijenost, počutnost in pohlepnost še bolj razširi in poglobi, ne moremo od svojo mladine nič posebnega pričakovati, naj so stari Še tako delali in se trudili za blagor ljudstva! Zato malo premislimo, kaj pomeni čistost in koliko škode povzroča narodu izprijena mladina.
Oglejmo si n. pr. nedolžno dekle, kakor jih jo hvala Bogu še dosti v na-ži deželi.
Nedolžno dekle je ubogljivo, v veselje starišem in pridno. Najbolj jo veseli delo. Ona se ne briga za čenče, ki jih druga dekleta premlevajo, ne vtika svojega nosu v bližnjega zasebne zadeve, ne rojijo ji po glavi sami lantje, krvi ji ne razburjajo nizke misli, zato pa se tem bolj peča z domačim delom, skrbi za gospodinjstvo in bere, kadar ima čas, kakšno koristno knjigo. Najlepša lastnost nedolžnega dekleta pa je njen ponos in njena sramežljivost. Njen ponos je pravi. Ponosna je namreč na svojo deviško čast. Razuzdanci se ji gnjusijo, kvantačev ne posluša, marveč jih napodi, grde besede v svoji bližini sploh ne trpi. Kdor se ji bliža, mora biti spodoben in premisliti, kaj govori in dela, priliznjeni govorici ne verjame, ž njo moraš govoriti jasno, možato in ne dvoumno. Oli, da bi Štel slovenski narod veliko takih ponosnih, deviških deklet! To niso nikake mevže, hinavke ali boječe deklice, ki niso za nobeno rabo — ne! Deviško dekle, kakor jih je naša zemlja že veliko rodila, je moško, kakor fant pogumno, pridno kakor čebela, spretno in umno, prava kraljica na domu, odločno. Rdečih lic je, zdrava kot riba, bistrih oči, krepkih rok. Da je verna, se samoobsebi razume, pa vse v pravem Času:	moli v
pravem času in dela v pravem Času, ne „prenaša pošt“, ne obira ljudi, ne obsoja vsakogar, sama pa je res nedotakljiva, Tudi osorna, trda, kratkih' besedi je včasi, a v prsih bije zlato srce.
Kaj pa tisto dekle, ki je svoje de-vištvo že izgubila ali jo vsaj že nečisto misli in želje trnjejo in se jo več ali manj seznanila •; lan i?
Kdo bi je ne poznal, saj jih je ocl dne do dne več! Do kmečkega delani-
370
ma posebnega veselja, s stariši se vedno prepira, ni ji za nobeno resno stvar. Vsake težave se nstra&i. Rada b brala le romane, pisala zaljubljena pisma, se s fanti srečavala, v gostilni med malopridnimi dedci sedela in se vsako nedeljo vrtela. Srce jo vedno boli, po glavi ji blodijo same marnje in traparije, slabo špi, nobena jed ji ne tekne, zdaj ima to, zdaj ono bolečino, rada zapravlja in se vsak mesec drugače oblači. Vsak smrkavec ali pijanec ali izprijenec ji lahko reče, kar hoče, z vsakim se meni in spusti v pogovore, polne umazanih šal in namigavanj. Nobeden je ne spoštuje. Dekle postane čedalje bolj leno, prepirljivo, nezadovoljno, mehkobno, veliko fantazira, prava nesreča, sama sebi je na poti. Deviško dekle je steber domu, razuzdanka ni za nič.
Kar velja za dekleta, pa velja ravno tako za fante. Kako nesrečen je mladenič, ki ga razjedajo grde misli. Skrivni grehi in neskončna poltena strast! Nič se ne zna premagovati,pri vsaki priliki izblekne kako surovo, zui spodobno druščino ni, ampak se potika le po gostilniških kotih, resne reči ga ne mičejo, hitro omaga. Nečistnik je vsak neznačajen. On se vdaja vsaki sapi, potegneš ga, kamor hočeš, da le ni nič napornega, kar zahteva truda. On se najprej potujči. Nečistnik je večinoma vsak. lažnik, potuhnjen in ne da nič na svojo čast. Kakor list je, ki ga vrtinec senaertja podi. Nečistniku je vstrajnost neznana, težko delo mu mrzi, starišev nima rad, nikjer ni stalen, vleče ga vedno nekam, potem ie zapravljiv, hitro vzkipi, a tudi takoj odneha. Samo hipna slast greha ga mika, zato ni dovzeten za noben ideal. Gorje slovenskemu narodu, če bi število takih mladeničev še kaj narastlo, zgodilo bi se mu kakor truplu, v katerem se razmnože kužne bakterijo, ki ga končno ugonobijo!
Fantje! Dekleta! Kar vas je še i-dealnih in poštenih, vem, da temu le pritrjujete; Naš narod ne rabi v svojem trdem boju kričačev, ne rabi vih-ravcev, ki danes prisegajo marodu večno zvestobo, jutri ga pa izdajo, ne ra-
bi lahkomiselnežev, ki svoje moči že zgodaj v razuzdanem življenju potratijo, ne rabi mehkužnežev, ki le svoji nasladi živijo — ne!. Naš narod hoče krepkih mož in žena, devic in poštenih mater, čistih mladeničev in svoji družini zvestih očetov, hoče deklet zdravih, deklet močnih, pridnih in neutrudnih, jasne pameti, ponosnih na svojo čast, neomadeževanih na glasu in dejansko, hoče fantov vedrih misli, brez grdobije v srcu, skalnatoznačajnih! be ti bodo rešili slovensko stvar in jo dovedli do zmage!
In zato ob koncu leta kličemo vsem našim fantovskim in dekliškim organizacijam: Pazite na čisto življenje svojih članov, navdušujte jih za to krepost, ki je korenina naše moči, ne postavljajte nravne vzgoje na zadnje mesto, ampak na prvo! V tem znamenju, s tem klicem, začnimo delo v prihodnjem letu!
Abstinenca.
Zadnjič sem vam, dragi mladeniči in mladenke, povedni nekaj besed o alkoholu, o abstinenci.
Upam, da veste vsi, kako zelo škoduje nezmerno vživanje alkohola posamezniku, s tem pa seveda celemu našemu narodu. Vsi pa veste gotova tudi, da ima vino, pivo in zlasti žga^-nje, do nekaterih ljudi kaj močno privlačno silo; zato je pa treba odločnega boja proti nezmernosti v pijači, odločnega boja proti raznim pivskim raz-vadam. Ko bi pil vsakdo zmerno, lo kako kupico semtertja, koliko hudega bi izginilo iz sveta!
In glejte, to doseči je ravno namen vsega treznostnega (abstinenčnega) gibanja. Tu mi oporeče kdo: „Ze prav, že prav, toda kaj je treba takih, ki ne pijejo prav nič, tudi kapljice vina ne?“ Nato mu odgovorim jaz to-le; „Glej, če bi bili tisti, ki bi hoteli nastopati proti pijančevanju, sami zmerni pivci, pa hi potem hoteli izpreobrniti kakega pijanca, kaj bi jim rekel ta? „Glej jih' no, kakšni so! Sami ga poskušajo prav radi, meni ga pa. no privoščijo kupice! “
371
Na ta naSin se ne da doseči ničesar.
Neobhodno potrebno je torej, da se odpove nekaj bolj ali manj požrtvovalnih ljudi vživanju alkohola popolnoma, in tako pokažejo drugim, da se da tudi brez vsake opojne pijače živeti, da se da tako celo še veliko lep&e izhajati. Pokazati morajo, da popolna vzdržnost ni prav nič težkega. In povem vam, ako bi vzdržal vsak izmed vas vsaj en mesec brez opojne pijače za poskušnjo, bi jih ostalo potem mnogo izmed njih tudi nadalje prav radi popolni abstinentje.
A ne ustrašite se! Abstinentje niso ljudje, ki bi zahtevali od vsakega toliko, saj to ni njihov namen, da bi postali vsi ljudje abstinenti, ali pa da bi se posekali vsi vinogradi, kakor pravijo nekateri, da ne vedo o abstinenci pravzaprav ničesar, pa vendar tako radi govorijo ob vsaki priliki kaj slabega o abstinentih.
Prvo, kar bi abstinentje radi dosegli, je to, da bi spoznal vsak, bodisi kmet ali gospod, kaj je v resnici alkohol. Razven tega bi dosegli seveda radi tudi, da bi bilo precej organiziranih popolnih abstinentov, ker je potrebna združitev povsod. In glejte, tudi če hočete z vzgledom koristiti temu prekoristnemu gibanju, ni treba, da bi postali popolni abstinentje, ampak priglasite se lahko k drugi stopinji družbo treznosti. Njene pogoje bi izpolnjeval pač lahko vsak: pijan ne smeš biti nikdar, žganja tudi ne smeš piti nič, vino in pivo pa smeš piti šest dni v tednu zmerno, en dan, ki si ga izbereš sam, pa nič (n. pr. petek). Povem naj še to, da je ta treznostna družba obenem cerkvena bratovščina, torej do-
bijo njeni udje tudi odpustke, Ce odob-rujejo in podpirajo Sveti Oče to gibanje; pač ne bo mislil nihče, da je to kaj nepotrebnega, ali pa celo napačnega, Priporočal bi vam, prav posebno pa še vsakemu izobraževalnemu društvu, da si naročite glasilo slovenskih abstinentov, „Zlato Dobo“, ki izhaja že par let sem. V njej boste našli odgovor na marsikaj, kar se vam zdi morebiti zdaj še Čudno pri abstinenci.
Sveta dolžnost vsakega Slovenca iji vsake Slovenke, ki jim je na srcu lastni in narodov blagor, je, da se seznani pred vsem tudi s tem prevažnim vprašanjem. Potem bodo vedeli, kako imajo soditi abstinente; in Če pride tar ko daleč, so dosegli abstinentje že veliko. Potem ne bo več nikogar, zlasti ne med izobraženimi, ki bi gledal kar od daleč na to gibanje, brez vsakega zanimanja, k večjemu, da bi imel za to le zaničljiv nasmeh, kakor se to ža-libog zdaj še vedno zgodi mnogokrat. Tako posmehovanje je nekaj prav lahkega, vendar mislim, da bi bilo ta o-pravek najboljše prepustiti pomilovanja vrednim nevednežem in hudobnežem.
Toda, bodi dovolj za enkrat, gotovo je marsikomu že davno preveč,Vedno se namreč sliši: „Ti preklicani abstinentje so tako sitne muhe, da zdaj že ne slišiš ničesar drugega, ko pridige o Škodljivosti alkohola in potrebi abstinence! Tega vsega je pa že tudi preveč!“ Toda počasi, prijatelj! Še vedno je dela ogromno, predno se bo osvobodil mili naš narod okovov tega močnega in krutega sovražnika. Pomagaj torej vsak po svoji moči, da zasije čim prej zlata doba čez našo deželo, potem pa ne bo več potreba ne abstinentskih pridig, ne „sitnosti11.
Zabava.
Nadangel Gabriel.
Legenda.
Bila sta nekdaj dva zakonska zelo bogata, ki pa nista imela otrok. In prosila sta Boga, tla bi jima dal otroka.
Enkrat se je sanjalo obema nakrat, da dobita sina, toda, ko' bo dosegel starost 20 let, ga bodo obesili. Bilo jima je v sanjah naročeno, naj mu dasta. ime Jožef. '
Cez nekaj časa se jima je v resnici rodil že davno pričakovani sin„
372
Ko je odrastel, dala sta ga v šolo in bil je zelo pobožen. Zelo se je žalostil radi tega, ker je videl svoja roditelja zmiraj otožna. Enkrat se je odločil, da boče poizvedeti za vzrok te otožnosti, ker mu namreč vest ni očitala, da bi jima bil prizadel kaj .hudega. Ce mu ne odgovorita, pa pojde rajši po sveto. Roditelja sta bila odslej še bolj žiu lostna, tako, da sta se večkrat razjo-i. In, vendar vzroka te žalosti mu le . isti hotela povedati. Sin se torej ni dal na noben način odvrniti od nameravanega potovanja in se je napravljal na pot. Roditelja sta ga z jokom pustila od sebe na pot, dala mu obilno denarja, ker sta bila bogata, in Še več drugih potrebnih reči,
Jožek se je torej odpravil na tuje, da si pridobi izkušenj. Ko je tako šel in dospel v neko mesto, pa je kakor bi iz tal vzrastel, stopi predenj neki mlad človek in ga jel klicati:	„Jožek! Jo-
žek !" On pa je le hotel iti dalje, toda tujec je klical za njim: „Jožek, počakaj ! “ Jožek naposled obstane in počaka mladeniča. Ko pa se mu ta približa, mu reče:	„Oprosti, jaz sem se
zmotil; mislil sem, da je to moj prijatelj Jožef, ki se je nekje tu v mestu izgubil. Toda to nič ne de; ker sem pogodil tvoje ime, torej pojdiva skupaj ! “
Dan se je že polagoma nagibal proti večeru, kar poreče tujec Jožefu: „Ali veš kaj, denarja imava dovolj, pojdiva torej prenočevat v najsijajnejšo gostilno v mestu, saj imava s Čim plačati. Jožef privoli tudi v to. Krenila sta. torej v najsijajnejšo gostilno in si najela dve sobi za prenočišče. Po večerji sta se prijatelja ločila drug od drugega, vsak je šel spat v svojo sobo. Jožef v svoji sobi ni mogel dolgo zaspati; premišljeval je o marsičem, tudi o tem Čudnem prijatelju, češ, če ga le ne misli spraviti v nesrečo. U-legnilo je biti že okoli polnoči, ko jo prišel ta trkat na duri. Jožef se mu takoj oglasi,, ker še ni spal. On stopi k njemu, in mu reče: „Veš kaj, ta gostilničar je jako bogat Človek, okradiva ga, to-le vrečo napolniva z zlatom in srebrnimi rečmi. Saj tega ne bo zve-
del nihče in lahko bova živela kot velika gospoda v mestu. Jožef se je prestrašil te nakane ter jo prosil tovariša., naj bi tega ne storil, Češ, da bi utegnila iz tega nastati nesreča. Vendar se ta ni dal odvrnili od svojega sklepa, „Ako ti toga nočeš storiti, pojdem pa jaz.“ Po teh besedah je zapustil Jožefa, Komaj je ta odšel, skočil je Jožek skozi okno ter se spustil v beg. Vsled strahu je pozabil v sobi klobuk in ma.vho. Ni pa še bil daleč iz mesta, kar ga začne tovariš klicati, nesoč za njim mavho in klobuk, na lirbtu pa vrečo z ukradenimi rečmi. „Ali vidiš, l;edak“, pravi, „kaj se nama je zgodilo?“ Ko je Jožek' videl vso to, je o<! strahu omedlel in padel na tla. Cez nekaj časa, ko se je zopet zavedel, našel se je, kje? V ječi obenem s tovarišem. In jel je hudo oštevati tovariša zaradi tega, da je to storil. „Sedaj nama bo slaba predla", jo dejal, toda tovariš ga jo zagotavljal, da se ne zgodi ničesar. Ni dolgo trajalo, kar prideta gostilničar in njegova žena v ječo in jameta prositi mlada človeka, naj bi jima odpustila, da sta ju dala zapreti, Češ, njima ne manjka ničesar, da se jima je le sanjalo, da sta ju okradla. In povabita ju nazaj v gostilno ter ju dobro pogostita. Drugi dan proti večeru dospela zopet v drugo mesto, kjer si zopet poiščeta najsijajnejšo gostilno za prenočišče.
Gostilničar je imel dvoje jako zalih otrok, ki sta, se le Jožefu dobrikala in mu poljubovala roko. On jima je obljuboval, da jima prinese vsakovrstnih igrač, ko se vrne. Tovariša otroka nista hotela niti pogledati.
Po večerji se poslovita mlada človeka drug od drugega, vsak je šel v svojo sobo spat. Jožek zopet ni mogel spati, kajti premišljeval je o tovarišu, kakšen Človek je to. Brezdvomno jo, da ga hoče spraviti na napačno pot. Odločil so je, da se ga hoče otresti na vsak način. Ko je tako premišljeval, stoji naenkrat tovariš pred njim in mu reče:	„Dobro, da še ne spiš. Vidiš,
Jožek, ta gostilničarjeva otroka mi nikakor nista po godu, ker sta se zvečer le tebi dobrikala, poljubovala ti
roke, mene pa nista hotela niti pogledati. Mene to tako jezi, da ju 'še to noč s tem-le nožem zakoljem." Jožek je rotil in prosil prijatelja, naj tega ne stori, češ, da bi ju utegnilo stati življenja. Vendar ta ni odgovoril ničesar, marveč je odšel, češ, da hoče to izvršiti. Med tem je .ložef zopet skočil skozi okno in od samega strahu pozabil na vse, kar je imel v gostilni.
Komaj pride Jožek, iz mesta, že je klical tovariš za njim: „Jožek, čakaj! ter nesel za njim pozabljene reči in o-krvavljen nož. Ko je ugledal Jožek o-ni strašni nož in ko mu je začel praviti prijatčlj o moritvi gostilničarjevih otrok, je Jožef omedlel in padel na tla. In ko se je zavedel, je bil v ječi. Ni vedel, kako je prišel tja, kako okreval. Jožek je jel hudo oštevati tovariša radi njegovega dejanja, češ, sedaj gotovo ne uideta smrti. Tovariš je zatrjeval, da se jima ne zgodi ničesar. V resnici, zarana je dospel v ječo krčmar in prosil mlada Človeka, naj mu odpustita njegovo prenagljenost, ker jima je povzročil to neprijetnost, zakaj njemu se je le sanjalo, da sta otroka umorjena, ki pa oba živita in sta vesela, naj ju le prideta gledat. In ko sta šla, sta otroka z veseljem priska-kala Jožefu nasproti, hvaleč ga za< igrače, katere jima je obljubil. Jožef je stal kakor omamljen, ne verujoč svojim lastnim očem, zakaj on jo dobro vedel, da je bil otrokoma obljubil igrače, toda doslej jima Še ni dal ničesar, a ta ga vendar hvalita za nje. Mračilo se je že, ko sta so približala drugemu mestu. Tovariš reče potoma Jožeku: „Nocoj pa pojdiva prenočit k slikarju, mojemu znancu, ki biva v mestu, jaz te predstavim kot svojega brata, slovečega slikarja." Jožek se začne izgovarjati, češ, kako bi mogel biti on slikar, ko pa Še nikdar ni imel slikarskega čopiča v rokah. Toda tovariš ga jo spodbudni, češ, da mu hoče on pomagati. Ko sta dospela na slikarjev dom, so ondi že svetili in tovariš je potrkal na duri. Slikar pride ter vpraša, kdo tako pozno ponoči prihaja k njemu? Tovariš mu odvrne, da naj le spusti k sebi starega prijatelja.
Nato slikar oba prijazno sprejme ter jima da večerjo. Ko tovariš predstavi Jožeka kot svojega brata slikarja, se tega slikar zelo razveseli, zakaj kralj onega mesta je dal razglasiti povsod po krajini, da tisti, ki naslika najlepšo sliko, dobi'za to kraljevo nagrado.
Na noč dobita samo eno sobico z eno samo posteljo za oba. Jožek je bil utrujen od potovanja, torej se je takoj vlegel in zaspal. Tovariš pa je bedel. Ko se Jožek prebudi, vidi, da tovariš ne spi, marveč, da sveti in dela nekaj pri mizi. Dela se, kakor 'da bi spal, in ga opazuje dalje. Ko je Gabriel z delom pri mizi gotov, ga pokrije z zavojem, se vleže k Jožefu in zaspi. Ko Jožef zapazi, da ta že spi, potihoma vstane, prižge luč in~gre k mizi, odgrne zavoj na mizi in kaj vidi: Prezalo sliko device Marije, Slika pa je imela to lastnost, da oni, ki jo je videl, se je zgrudil takoj na kolena in začel moliti. Jožek dolgo kleči pri mizi, dviga roke in moli. Drugi dan zarana pride slikar k svojima gostoma, lioteč začeti delati ono sliko za kralja, toda tovariš se oglasi:	„Ni ti je
več treba delati, moj brat ima sliko že gotovo." Slikar gre ves radoveden gledat sliko in precej, ko jo zagleda, se zgrudi na kolena, se razjoče in začne moliti. Pa prideta tudi žena in slikarjeva liči, da si ogledata sliko, a vsi pokleknejo in začno moliti. Slikar ves prevzet zakliče: „Še nihče na svetu ni naslikal doslej takšne slike, kakršna je ta, zato nam gotovo da 'kralj nagrado.
Po teh besedah se napoti slikar s sliko h kralju. Kralj skliče skupaj vso kraljevo rodbino, da si ogleda sliko.
I n vsi se zgrudijo na kolena s kraljem' vred ter začno moliti. In slikarje sprejel bogato nagrado ter bil razglašen za največjega slikarja vse 'krajine, kralj ga da sijajno odpeljati domov. Med tem, ko se je mudil slikar pri kralju, sta se bila prijatelja dogovorila, da ne vzameta 'ničesar od tega, kar da kralj slikarju za sliko, in tovariš reče Jožeku: „Za nagrado prosi slikarja, da ti da svojo hčerko za ženo", zakaj bila je zelo lepa, toda tri
•dni po svoji poroki ne smeš ž njo doma prenočevati." Slikar in njegova hči sta v to radostno privolila, in Jožek je nataknil dragocen prstan svoji zaročenki na prst.
Kmalu nato je bila sijajna poroka s slikarjevo hčerko. Takoj prvi dan po poroki reče Jožek, da prve tri dni ne bo doma prenočeval, ker ima Še opraviti neki nujni opravek. 'Mladi nevesti to sicer ni bilo po volji, toda kaj je hotela, ker si je bil že prej izgovoril to. Prijatelja sta torej na noč odšla skupaj daleč v gorovje na neki osamljen hrib, na katerem je stala kapelica. Tu je tovariš molil v kapelici na glas, Jožek pa za njim. Ko se je čas nagibal proti jutru, se napotita domov, ne da bi bila utrujena ali pa zaspana,
Drugi dan proti večeru se istotako odpravita na pot. Toda Jožekova žena je bila že vznemirjena radi tega, kam on zahaja. Oče jo Še pomiri. Tretji dan zvečer pa ga vendar že ni hotela pustiti več od sebe, on ji zatrjuje, da je to že zadnja noč, in njega kliče dolžnost, katero mora izvršiti. Ker ga pa le ni hotela, pustiti, uide ji posilo-ma. Hčerka pa stopi k očetu in se mu pritoži čez moža ter mh reče, daije namenjena iti za njim, Češ, da mora vendar poizvedeti, kam on zahaja. Oče jo jo odvračal od njene nakane, ker pa se le ni dala odvrniti od svojega sklepa, gre ž njo, ker je ni hotel pustiti same ponoči. Šla sta skupaj, oče in hči, od daleč za obema prijateljema tja do one kapelice, kjer sta ta dva znova molila, kakor poprejšnji dve noči.
„Nu, vidiš!" reče oče hčerki* „Ali ti mar nisem prav povedal? Kako bi ona mogla hoditi po slabih potih?" In skrila sta se za drevo, ne daleč strani od kapelice ter tiho čakala dalje.
Ko jo tovariš opravil molitev, prime Jožeka za roko, ga pelje k nekemu drevesu, ga priveže z zlato verižico za vrat ob 'drevo ter mu zapne roki na-vskriž, Jožek je ostal povsem brez zavesti. Cez trenotek se zave ter reče prijatelju, Čemu ga Še dalje ni pustil ondi, ker mu je bilo vendar tako dob-
ro!,. . In sedaj jame praviti prijatelj Jožeku:
Tvoja roditelja sta se bila pregrešila zoper Boga, ker dalj časa nista imela otrok in ti bi imel priti na vislice v svojem 20. letu. Potoma bi se ti bil pridružil hudoben človek, ki bi to zapeljal v greh. Tvojim starišem je bila v sanjali razodeta tvoja usoda, zato sta bila zmiraj otožna. Ker pa sta neprenehoma molila za te in si ti o-stal pošten ter se ustavljal skušnjavam življenja, je Bog uslišal prošnjo tvojih roditeljev; namesto onega hudobnega tovariša sem bil poslan jaz i{ tebi jaz angel Gabrijel. Nato je angel izginil. Jožek se je oziral okrog, toda prijatelja ni videl več nikjer. Namesto njega pa je našel za kapelico svojo ženo in njenega očeta-slikarja. Radostni so , se vračali vsi trije domov, zahvaljujoči Boga za vse. Cez malo časa je razdal slikar vse svoje premoženje revežem in Šli so vsi skupaj k Jožefovim starišem. Koliko je še le-tu bilo veselje, ko so zagledali sta-riši vnovič svojega sina živega, zdravega in srečnega. Pa so tudi živeli skupaj v ljubezni in slogi Še mnogo in mnogo let.
V sveti noči.
Nocoj je sveta, tiha noč!
Povsod mir sveti danes vlada ; zvone zvonovi v tiho noč, njih glas je kakor lepa nada.
»Rodil se, Kristus je Gospod, da reši ljudstvo vseh bridkosti, da reši ves človeški rod in večne nam poda radosti!
Rodil si Kristus se Gospod!
Cuj prošnje te goreče moje, odreši revni, red rod, odvzemi težke Ti m i boje!
Slovenski reši rod, Gospod!
Ki tujec ga zatreti hoče.
Tvoj je, in hoče biti rod, usliši prošnje moje vroče . . .
Nocoj je sveta, tiha noč!
Povsod mir sveti danes vlada ; zvonč zvonovi v tiho noč, njih glas je kakor mila nada . . .
Dragotin.
K novemu letu.
Slovo je leto staro vzelo, in novo danes se rodi; kaj vse nam bo bodoče štelo, radosti, sreče al’ skrbi ?
Bo srečna li na polju žetev, bo obrodilo drevje sad ? Spolnila kmetu želja vroča, spolnilo nam se tisoč nad ?
Želim, da sveti domovini prisijal bi najlepši dan, da združeni bi vsi sinovi .in bratu brat bi bil Slovan !
Da srca vseh prešine ena,
Želj najkrasneja kar jih je, za rod, da čemo žrtvovati imetje svoje in srce!
Želim, da želje vse goreče, izpolni sveto vam neb6; odvzame boli in nesreče, naj v sreči vam žari oko . . .
Naj novo leto, leto sreče postane za naš mili rod; to prošnje moje so goreče, izpolni večni jih Gospod!
Dragotin.
Razgled
Yreliko pozornost je vzbudil doma in zunaj odstop Konrada H e t z e n-d orla, načelnika generalnega Štaba, to je tistega zbora, ki ima v rokali najvišje vojaške zadeve. Odstopiti jo moral, ker se ne vnema za zvezo z Italijo, ki komaj Čaka, da vdari po nas. — Še-le sedaj je prišlo javno na dan, da je letošnje poletje pretila velika vojska med Anglijo in Nemčijo, Td bi bila lahko potegnila v svoj vrtinec celo Evropo. — Na Hrvaškem se bije hud volilni boj. Volitve bodo 15,, 10. in 18. decembra. Vlada strahovito pritiska na volilce. Zapira brez vsakega vzroka njej neljube kandidate in volilce, prepoveduje volilne shode, razširja, laži in preti s kaznimi. Poklicala je na pomoč vojaštvo celo iz Gradca, da bode lažje „delala" volitve. U-bogo ljudstvo pa bo moralo to seveda plačati. —- V Gradcu se vršijo pogajanja zaradi delovanja deželnega zbora. Res je želeti, da bi deželni zbor deloval, a dvomimo, da bi srečala nemške zagrizenoe pamet in bi opustili nezaslišane krivice in hujskanje proti Sio-vencem. — V Tripolitaniji so baje do-
po svetu.
segli zadnji čas Lahi nekaj uspehov, čemur se ni Čuditi, ker Turki ne morejo tako daleč spraviti in oskrbeti redne vojske. Lahi so s svojimi ladi-jami hoteli vdreti skozi Dardanele, to je morsko ožino pred Carigradom, da bi Turke zastrašili in prisilili k miru. Toda druge države so se temu uprle. Italijanski kralj je pregledoval zadnje dni trdnjave ob avstrijski meji, znamenje, da Lahi nekaj , kuhajo proti nam. — Rusija in Anglija si hočeta razdeliti Perzijo, kjer vladajo grozne homatije. — Avstrija je dobila dva nova, kardinala, dunajskega nadškofa dr. Fr, Nagla, ki je bil prej škof v Trstu, in dr. Bauerja, nadškofa v Olomucu na Moravskem. — V državnem zboru je poslanec dr. Verstovšek razkrinkal krivične razmere pri spodnještajerskih sodiščih. Tudi pri okrajnih glavarstvih in drugih uradih je pri nas gnoja dovolj. Mnoga glavarstva v Čisto slovenskih okrajih imajo enega edinega uradnika, ki' je za silo zmožen slovenščine, n. pr. pri , mariborskem okr. glavarstvu.
Orli.
Ptuj. V starodavnem mestu Ptuju so se v starih Časih šopirili mogočni Rimljani; pozneje je njihova slava izginila, iz površja zemlje, potem so se naselili drugi narodi. No, v sedanji dobi pa hočejo gospodariti mestu Ptu-
ju in okolici nasprotniki slovenskega jezika. Tako se tlači in preganja slovenski narod dan za dnevom, V Ptuju se imamo boriti celo zoper Štiri sovražnike. Prvič zoper silno nemškutar-stvo, drugič proti brezverstvu in lute-
ranstvu, tretjifi zoper slabo Časopisje in CetrtiC zoper grdi in smrdljivi Šnops. Za mladino je najhujSe, ker se mlado srce rado oklene slabe strani. Zategadelj so rodoljubi ustanovili za fante telovadni odsek Orel na angelsko nedeljo dne 8. septembra. Ravno v skupni združitvi Orla se fantje vadijo živeti v katoliškem duhu in delovati sebi v korist ter narodu v ponos. Fantje Orli telovadijo vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu. Ker smo brez telovadnega orodja in brez prostorov, se je začelo zbirati za potrebščine Orla. In res so vrli rodoljubi že darovali okoli 170 kron. Vsem darovalcem Bog tisočero povrni! Ponižno prosimo tudi še za nadaljno naklonjenost in podporo, ker vojska in silni boj nam pretita od štirih strani. Ptujski Orel želi in tudi mora dobiti trdna tla in jekleno gnezdo. Srčna hvala za vse dosedanje dobrote. Na zdarl. — Brat „ViŠavski."
Za mladeniče nekaj o plesu. V
neki Številki „Našega Doma“ sem bral v dekliškem vrtcu o plesu in muziki. To mi je jako ugajalo, ker jako črtim ples. Nisem plesal in tudi ne bom. Kaj ima človek od tega, če pleše? Pogostoma to, da zboli, in jih je šlo s plesom že veliko pod grudo. Kaj ne, dragi mladenič, kako te vleče v razne hiše in gostilne, ako je tam ples! Kako težko pričakuješ nedelje, praznika, žegnanja, zimskega večera, ako veš, da bo zopet ples!
Zakaj pa je ples tako mikaven,, tako omamljiv ? Temu je kriv spolni nagon. Pri plesu so mladeniči in dekleta, pije se, gode in poje, z rokami okoli teles se mladenič in dekle na razne-načine vrtita okrog, sučeta in skačeta, kakor’ da bi znorela. Ce človek le malo premisli in če ima sploh kaj pameti, mora uvideti, kaka budalost je ples. Kolikokrat so spravljali fantje mene, naj grem plesat, pa sem jim rekel: Nisem plesal, jm tudi ne bom, mi je preneumno; pa so začeli:	Ne veš, kako
je prijetno plesati s.........! — Pre-
ljubi mladeniči, lepo vas prosim, odvrnite se od te poti iri trdno sklenite,, ne več plesati. Dragi mladenič! Ce boš rad plesal in rad zahajal v take gostilne, kjer je muzika in se pleše, boš daleč zabredel. Pa te bodo zbadali, češ, nauči se plesati, če ne boš znal plesati, pa nobena ne bo marala za te. No, taka deklina, ki sodi človeka po plesu, ni nič prida, ni treba, da. bi se zmenil za njeno naklonjenoslt. Dragi mladenič, ki si v Marijini družbi, ali pri Orlih, glej, da se 'noš varoval plesa, kar ti jo le mogoče. In še te moram opomniti, dragi mladenič, a-ko boš rad hodil v cerkev in se ravnal po božjih zapovedih, bodeš videl, kako-dobro boš izhajal. Ne poslušaj zapeljivcev, ki ti na ušesa klepetajo, izogibaj se jih in ne daj se jim v kremplje, Če hočeš, da boš enkrat srečen. Za krepkega fanta je telovadba, ne pa bedasti j)les.	S. M.
Dekliški vrtec.
Dobra gospodinja. Nadaljujem danes s svojimi recepti za pecivo: Ledeni zapognjenci: Odtehtaj 7 dkg sladkorja, drgni ga z vaniljo in limonado-vimi lupinami, potem ga jako dobro v možnarju razdrobi; ta zdrobljen sladkor dobro zmešaj s trdim snegom iz treh jajčnih beljakov. To smeš nadevati v debelosti nožnega hrbta na z voskom namazan pleli ter speci bledo-rumeno in potrosi z zdrobljenimi mandeljni; potem razreži na krpe v-'veli-kosti 5 kv. cm, porini za trenotek na-
zaj v peč in pripogni krpe še tople,, kakor druge pripognjence. — Oblanice ali Spirale: Precedi dobro 10 dkg fine-moke, ravno toliko sladkorja, nekaj limonovih' lupin in cimeta, potom pride-,ni štiri beljake in eno celo jajce; vse to je mešati tako dolgo, da postane testo lejio gladko; nadevaj potem prav tenko iu enakomerno na z voskom namazan pleh, pa speci bledorumeno; razreži to pečeno testo na trake v ši-rokosti 8 cm, ovij jih Še tople okoli kuhalnice v podobi oblanic ali Spiral,.
položi jih v rešeto in ž njimi na toplo peč, da se utrde. — Družinski krofi. S trdim snegom treh jajčnih beljakov zmešaj 20 ctkg sladkorja, nekaj razdrobljenega citronata, limoninih lupinic in vanilje, dodeni k zadnjemu 7 dkg fine moke; če je vse zadostno zmotano, nadevaj na pol prsta debelo na z maslom namazan pleli ter speci temno-žolto; še gorko razreži na krpe v velikosti 6 kv. cm. — Prihodnjič nadar ljuje	stara kuharica.
Spoštuj starost. Drage mi mladenke! Zglasila sem se danes prvokrat v „Našem Domu", če mi bode dovolil g. urednik mali prostor. Namen imam, o-pisati, kakšno naj bo naše vedenje nasproti starim ljudem. Žalostno je, da nekatere mladenke kar nič ne spoštujejo starih ljudi, ne da niti prijaznega odgovora, Če jo kdo kaj vpraša ali nar govori. Nekoč sem šla k službi božji. Pred menoj sta šli dve mladenki, pa ker sta šli počasi, sem ju kmalu dohitela, jih pozdravila, pa šla naprej svojo pot. Kmalu ju doide neka starica in .ima reče: „No, ve dekleta, jaz mislim, da bo treba hitreje stopiti, da no bodemo zamudile pridige. Oni pa, namesto da bi lepo odgovorili, se zadereta nad njo: „No, Če se pa Vam tako mudi, pa le letite naprej, saj slobodno letite. Vi naju ne bodete učili hoditi." — Ali je pri takih' mladenkah olika? Po mojem mnenju ne. Naše vedenje nasproti starim ljudem naj bo vedno prijazno, Podimo postrežljive nasproti njim. Ni lepo, če v cerkvi mlado dekle sedi v klopi, zraven uje pa stoji stara ženica, tresoča se starosti in slabosti, jo celo prosi, naj jo pusti v klop, ona se pa ne zmeni za njene prošnje. Kaj ne, kako je to neolikano? Nasprotno pa, kako se pozna olika, če mladenka sama ponudi starici sedež, ona pa kot čvrsta in zdrava rajši kleči. Drage mi sestrice, če se bomo navadile prijaznega in uljudnega vedenja nasproti starim ljudem, in jim z ljubeznijo ter spoštovanjem odgovarjale, če treba, jim tudi postregle hitro in neprisiljeno, bo tudi Bog imel večje dopadenje nad nami, pa tudi vsi pametni ljudje.. Torej spoštujmo stare ljudi. Misliti mo-
ramo, da so že mnogo pretrpeli in da jim gotovo ni bila z rožicami postlana njihova pot do starosti, v trudu in potu svojega obraza so osiveli, zato zaslužijo malo spoštovanja od nas mladih, neizkušenih mladenk, Ce se bodemo vedno spoštljivo vedle, se ne bodo slišale več pritožbe od starih ženic ali mož o neuljudnosti mladine. 'Marsikatera bode poklicana v zakonski stan, in kot gospodinja, ki je spoštovala v dekliških letih stare ljudi, ne bo zaničevala starega očeta in matere, kihmb-ta izgovorjen kot, nasprotno jih bo ljubila in spoštovala ter jih tu in tam vprašala za svet kot izkušene starce. Nad tako hišo, kjer vlada medsebojna ljubezen, bedi Bog in siplje svoj sveti blagoslov na njo. Mnogokrat se zgodi, da pride mlada gospodinja k hiši, a je potem v isti hiši večen prepir. Od kod to izvira? Mnogokrat od ne-potrpežljivosti mlade gospodinje in ker zaničuje starega očeta in mater ter sta ji trn v peti. To kmalu čutita oče in mati ter se žalostita nad svojo usodo in ni čuda, da tudi onadva nista nič kaj zadovoljna s svojo sinaho. In ta^ ko se začne kmalu prepir med njimi, ki ga pa ni lahko zadušiti. Tako se godi, kamor pride neolikana in neu-ijudna gospodinja, in pri taki hiši ni tudi božjega blagoslova. Mladina se je začela dandanes vsestransko organizirati, zato pa zatrimo me mladenke vsako nečednost, torej tudi neuljud-nost, in mesto nje si zasadimo v srce rožico uljudnosti, in ta cvetka naj diči vsako slovensko dekle. Srčne pozdrave pošilja vsem sestricam širom slovenske domovine in božjega blagoslova želi vsem rajhenburška mladenka	Tončka B.
Sramežljivost. Skoraj bo dve leti, kar imamo v „Našem Domu" dekliški vrtec, a nisem še našla v njem ničesar o lepi cvetki sramežljivosti. Večkrat opazujem med mladenkami napačno sramežljivost, a prave primanjkuje. Sramujejo se, iti na shod in tam povedati nekaj besed, „ker se bodo smejali", ni jih' pa sram, iti na ples ali pa po gostilnah popivati; sramujejo se, pogovarjati so s starimi ljudmi.
ne sramujejo se pa Icvantati in preklinjati. Sramujejo se, stopiti v Marijino družbo in nositi Marijino svetinjo, sramujejo se, večkrat sprejemati svete zakramente, ne sramujejo se pa nepoštene tovarišije in nedovoljenih ponočnih sestankov., Draga bralka „Našega Doma"! Ne misli, da sodim tebe tako, a če prideš med delavce ali prideš večkrat na pot, si se sama prepričala, da je res tako. Koliko zla bi lahko zabranila dekleta. Ce te poznajo kot pošteno dekle, si ne bodo upali vpričo tebe umazano govoriti, in če začnejo, je včasi dovolj oster pogled, da obmolknejo. Nesramežljivost se kaže tudi pri smehu; če pove kdo kako
\
Društveni
Sv. Magdalena v Mariboru. Zadnji sestanek tukajšnje »Dekliške zveze« dne 26. nov. je bil že kaj živahen ! Prišlo je do 50 deklet. Tajnica zveze Marica Schrott je v lepem govoru navduševala sotovarišice, naj čuvajo posebno tri svetinje: sv. vero, dekliško čast in materni jez k. Lepo je tudi deklamirala kratko pesmico. Nato je govorila mladenka iz Pobrežja, M. Toličič. Priporočala je zvestobo v izpolnjevanju svojih dolžnosti deklic »Dekliške zveze«. G. duhovni vodja je dekleta navduševal za mili materni jezik: Slovensko dekle naj se nikdar ne sramuje maternega jezika, naj pridno bere dobre slovenske knjige, naj se tudi v dejanju vsikdar pokaže kot Slovenko. Ob sklepu je tudi predsednica Uršula Braunecker izpre-govorila nekaj lepih, navduševalnih besed. — Prihodnji sestanek »Dekliške zveze« bode na Štefanovo popoldne po litanijah. Dekleta, pridite takrat še v obilnejšem številu!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Dragi »Naš Dom«! Danes ti imam nekaj veselega poročati. Tukajšnja mladeniška zveza si je ustanovila podružnico društva abstinentov. Govoril je g. Cajnko, ki je že dalj časa sam abstinent. Pristopilo je več mladeničev kot popolnih abstinentov, še več pa takih, ki se zdržijo samo žganih pijač in drugih le do zmernosti. Zčleti bi bilo, da nas tudi druge mladeniške zveze posnemajo.
Ptuj. Kakor je bilo že namignjeho, se vrši občili zbor »Dekliške zveze« skupno z občnim zborom Krčevinskega bralnega društva neovrgljivo, v nedeljo 24. dec. po večernicah v prostorih kmetske posojilnice v minoritskem samostanu. Na dnevnem redu so običajne točke to je : razna poročila, volitve, nasveti i. t. d. — Naj zanimivejše pa bo predavanje znamenitega izbornega govornika iz Maribora. Nadejamo se polnoštevilne udeležbe.
Odbor.
umazano besedo, pa nastane med dekleti tak smeh, kot bi „orehe razsipal". Vedite pa, da se naj poštena devica le redkokdaj nasmeji, a takrat bolj prisrčno. Drage deklice! Bodimo torej sramežljive v govorjenju, obnašanju in smehu, Če pa pridemo v slabo družbo, tedaj širokoustneža, pa naj bo dekle ali fant, modro zavrnite1; če ne gre, pa molčite, saj kdor molči, devetim odgovarja, le jeziti se ne smete, ker to jim je v veselje. Ce p;i moramo kljub temu kako piklo požreti, to nič no de, saj lio minulo tudi njih veselje, ker na slabi družbi pa rada glava boli.
Mladenka od Pesnice.
glasnik.
Sv. Jakob v Sl. gor. Ko prebiram priljubljen časnik »Naš Dom«, posebno pa dekliški vrtec, mi kipi srce samega veselja, da so prišla tudi dekleta do take izobrazbe, da morejo toliko koristnih reči pisati v časnike ter dajati drugim toliko lepih naukov o vsakovrstnih rečeh.
Tudi jaz ne morem več mirovati, ker želim, da bi se tudi pri nas dekleta zbrala v tako imenovano dekliško zvezo, katera je nad vse koristna za slovenska dekleta.
Spozna se lahko iz drugih krajev, kolike vrednosti je dekliška zveza; kako izobražena so dekleta, da se toliko zanimajo za dopise v dekliški vrtec, pri nas pa vedno vse spi.
Tukaj nimamo nobenih posebnih društev ne za mladenke in tudi ne za mladeniče, zatorej pa se množijo žalostni slučaji mladinske razposajenosti.
Jaz že vedno mislim in tudi sanjam mnogokrat o dekliški zvezi ali pri nas je to kaj zelo težavnega, ker je mladina preveč zamišljena v same n potrebne in posvetne reči.
Pri nas bi moral človek napeti vse moči ter porabiti mnogo časa, katerega pa nam tako zelo primanjkuje, ako bi hoteli z veliko težavo pričeti kaj takega.
Draga dekleta, v svojem prvem dopisu vas prosim in želim, da bi bilo v novem letu mnogo novih naročnikov in naročnic za »Naš Dom« kakor tudi za druge dobre liste, prijateljice moje, katere imate kake bratce, ki zahajajo na slaba pota, odvračajte jih kolikor se da, ter jim priporočajte dobro berilo.
Vsaka krščanska hiša pa naj skrbi, da ne bo v njej bival kak slab časnik, ki je grozen strup za nepokvarjeno mladino.
Če me boste ubogale, draga dekleta, želim napeti vse svoje moči v prihodnjem letu, in hočem, da bomo ustanovile marsikatero do-
■bro in podučno igro, kakor tudi dekliško zvezo, ki je za naš kraj prepotrebna.
Iz dna srca vas pozdravlja vsa dekleta posebno pa dopisovalke kmetska deklica Micika ■od Sv. Jakoba v Sl. gor.
Sv. Lovrenc na Dr p. Naš prvi poučni shod Dekliške zveze je bil dne 26. novembra po večernicah v Čitalnici. Udeležile so se shoda skoraj vse članice in še dosti drugih deklet in žen, nekatere celo iz Črne gore. Najprej je Trezika Kranjc deklamirala pozdrav, Genovefa Trtinek iz Črne gore je govorila, kako se je treba varovati hudobnih jezikov in obrekovanja, ki je pri ženskem spolu sploh navada. Lenika Jurič nam je prav lepo govorila o peterih sovražnikih naše dekliške sreče: 1. sovražnik je ženska lahkomiselnost, 2. prevzetna obleka, 3. sovražnik je slaba družba, 4. sovražnik je ples, 5. sovražmk so nevarne slabe službe. Varujmo se torej, da ne pridemo kateremu v oblast. G. kaplan so nam navdušeno govorili in dokazali, kako se lahko med seboj poučujemo in kako moramo čitati strokovne reči, zlasti gospodarske. Obljubili so nam tudi, če bo mogoče, bomo prihodnje leto imele gospodinjski tečaj tukaj pri nas, česar se zelo veselimo. Pevke so nam zapele tri narodne pesmice. Hvala vsem posebno pa č. g. kaplanu, ki se toliko trudijo za nas. Me pa dekleta z združenimi močmi naprej.
Prihova. Častiti gosp. urednik, privoščite tudi nam majhen kotiček v Vašem cenjenem listu. Me smo sicer nekoliko zadremale pa čisto zaspale še nismo. A zdaj nas je zima prebudila in začele smo se prav pridno gibati. Ustanovile smo si pevski zbor in »Abstinenco«. Za voditeljice pevskega zbora smo izbrale sledeče: Julo Esik, znano cerkveno pevko, Ano Bukovnik, Rozo Pučnik in Marjeto Mlakar. Navedene se prav dobro zavedajo svojih dolžnosti. Če pride človek k sv. maši, kadar se poje, jih mora poslušati ali pa pomagati peti. Za odsek Abstinence so nam pa postavili na čelo Amalijo Pučnik, kajti ona je vse svoje življenje živela kot abstinentka. Bili sve nei'oč skupaj in se razgovarjali. Pravila mi je, da vse svoje življenje ni spila za tri četrt litra opojne pijače, pa ima precejšnjo vrsto let za seboj. Zatorej jo hočemo posnemati. Nas je še sicer malo število, a z malega raste veliko, pravi pregovor. Napadajo nas od vseh stranij, od slabih, pa tudi žalibog od dobrih, ker se jim še niso odprle oči, kaj pomeni in kakšen namen ima abstinenca. Vsem tistim priporočam zlata vredno knjižico »Sveta Vojska«. Tukaj se razvidi, kolik > škoduje in koliko koristi alkohol. Koliko nesreč, koliko umorov, hudobij, koliko greha povzroči ta ničvredni alkohol! Me pa, predrage hočemo zadostiti za nečast, ki jo povzroča alkohol. Bodimo prave pa tudi vzgledne »absti-nentke«.
Dramlje. V nedeljo dne 5. novembra se je nam drameljskim dekletom izpolnila najiskrenejša želja. Ustanovile smo si Dekliško zvezo s pomočjo č. g. prof. dr. Hohnjeca, ki so po drugem opravilu stotinam poslušalcev v župnišču pokladali na srce mnogo ganljivih in spodbudnih naukov. Naj bi bilo srce deklet
goreče za vero, in krščansko slovensko narodnost. Po govoru dr. Hohnjeca so č. g. župnik predlagali odbor Dekliške zveze, v katero je stopilo že prvi dan 109 deklet, Predsednica je Frančiška Leber, namestnica Micika Brglez, tajnica Micika Andrluh, blagajničarka Ivanka Vrbič. Frančiška Leber je govorila o časnikih in shodih, ki so nas k zvezi spodbujali. Zahvalila se je č. g. prof. dr. Hohnjecu, ki so se potrudili k nam, in č. g. župniku, ki so imeli naj-večjo skrb, da se je nam ta želja izpolnila. Micika Brglez je izročila vsa dekleta Mariji, da pod njenim varstvom ostanemo stanovitne in navdušene, da bomo dolžnosti krščanskih deklet zvesto izpolnjevale. Lizika Leber nas je navduševala, naj se ne bojimo sovražnikov, liberalcev in drugih nasprotnikov. Z Marijino pomočjo bomo premagale one, ki zaničujejo našo vero in našo milo slovensko domovino. Alojzija Andrluh je deklamovala »Pozdrav dekliške zveze«. Sedaj, draga dekleta, se bomo lahko izobraževale, zato vas vabim, pristopite k nam, ne poslušajte onih, ki vas vabijo v krčme na ples in druga slaba društva. V dekliški zvezi bomo imele dovolj razvedrila. Delovati hočemo pod zastavo naše nebeške kraljice. Bog daj obilo blagoslova !
Sv, Rupert v Slov. gor. Menda je to drugi dopis, odkar izhaja »Naš Dom« v novi obliki. Pač žalostno za našo mladino. In če se malo ozrem po drugih župnijah, vidim, kako se povsod ustanavljajo mladeniške in dekliške zveze ter razni odseki. Tudi pri nas bi se dalo marsikaj doseči. Tako smo tudi pri nas imeli neki odsek, odkraja je še šlo, in če sedaj katerega nagovoriš, odgovori, da ne more, če ga vprašaš zakaj ne, odgovori, kaj bodo pa ljudje rekli. Kaj pa bodo ljudje rekli, če ti pridejo kake druge nepoštenosti na dan, tega pa nihče ne vpraša.
Grajski.
Središče. Dolgo zaželjeni dan se je vendar približal. Težko smo ga pričakovale, a zdaj je že za nami, in marsikatera si želi, da bi še ne minil. Bili so res krasni ti trije dnev', ko je namreč naša dekl. Mar. družba obhajala desetletnico svojega obstanka. Tridnevnico, 6., 7. in 8. dec. je vodil č. g. o. Benedikt, kapucin iz Lipnice. Pridige slavnega govornika nam ostanejo vedno v spominu!
Po sklepni pridigi na praznik čistega spočetja Marijinega, je imela družba zborovanje. Udeležilo se je veliko število deklet tudi iz drugih krajev. Nekatere so bile vse tri dni pri nas. Shod je otvoril č. g. kaplan Marko Krajnc, naš duhovni voditelj. Slavnosten gov jr je imel č. g. F’r. Štuhec, kaplan pri Sv. Miklavžu. Naš shod je počastil tudi naš rojak, profesor in zlatomašmk č. g. Mat. Šinko, kateremu se tudi prav lepo zahvalimo za lepe besede. Potem so nastojrile razne govornice domače in od Sv. Bolfenka in Sv. Petra pri Mariboru. Prav lepo še je predstavljala »Samostanska lilija« (Silv. Sardenko). K sklepu je spregovoril č g. voditelj nekoliko besed, in shod se je zaključil z Marijino pesmijo.
Deset let! Majhno je sicer to število, toda za društveno življenje je veliko. V tem času smo prestale veliko težav, ovir in zaničevanja. Toda otrok Marijin vse premaga. Tako hočemo še nadalje korakati neustrašeno naprej po svojem potu, do cilja — naše nebeške matere Marije. Tebe, Marija, pa prosimo, podaj nam v pomoč svojo roko.
V življenu in smrti Tvoj otrok naj bom,
Da najdem odprti Prelepi tvoj dom.
Ljutomer. Veselje mi polni srce, ko berem v »Našem Domu«, kako mladenke napredujejo vse po širni Sloveniji ter se družijo v svojih dekliških zvezah, da tako na potu izobrazbe skupno napredujejo. Tudi me ljutomerske mladenke smo si v tem letu ustanovile dekliško zvezo, h kateri je pristopilo precejšnje število mladenk. Od začetka smo imele redno mesečno zborovanje, ali zdaj pa je vse naenkrat potihnilo. Minilo je že tri mesece, odkar nismo imele več nobenega sestanka. Sedaj vas vprašam, predrage mladenke : Kje je vzrok, da naša mlada dekliška zveza omahuje? Ali bomo tudi me v tem zimskem času vse pospale ? Skoraj malo sramotno je za nas mladenke, da tako slabo napredujemo. Zdramimo se vendar! Prišel je zimski čas — dolgi čas. Kaj pa bomo vendar počele v tem času, če ne bomo imele več sestankov, bomo res vse zaspale. Delujmo od zdaj naprej skupno in složno med seboj. Bodimo si prijazne in edine. Da, zares sloge in prijaznosti manjka pri naši zvezi. Vse za eno, ena za vse. Bog ne gleda na telesno lepoto in bogastvo, ampak na lepoto duše. Pred Bogom smo vsi enaki, bogati in revni. Le tisto dekle kaj velja, ki lilija ji cvete sred srca. Zato, mladenke, naj vlada med nami sloga in edinost, ker le po tem potu bomo napredovale v korist nam in mili slovenski domovini. Prosimo pa zdaj naš odbor, da nam priredi od zdaj naprej redne mesečne sestanke, katerih se rade udeležujemo. Namenile smo si tudi ustanoviti pevski odsek. Lepo bi bilo če bi si včasi zapele kako milo domovinsko pesmico. Sedaj pa je vse tako nekako mrtvo in tiho. Vprašam vas: Kdaj bo ustanovljen pevski odsek? Le pogum velja, le začnimo, nič se ni treba bati. Začetek je težek, pa bo že nekako šlo. Sedanji čas je resni čas tudi za žensko mladino. Zato še vam enkrat kličem: Zdramimo se in bodimo si složne in edine, da bomo tudi me napredovale kakor naše sosednje sestrice. Na svidenje tedaj kmalu zopet v društveni sobi. Vsem mladenKam iskreni pozdrav.
Na delo tedaj, mladenke predrage, Podajmo si roke in skupno delujmo Da zveza se naša bo zopet razcvela In mnogo sadu da bode imela.
Mladenka.
Marenberg. Kratko poročilo o delovanju naše dekl. zveze, ki je imela četrti poučni shod dne 20. avgusta. Unuk Terezija deklamuje »Domovini«, Arih Marija govori, kako moramo spletati Mariji venec, Liza Rižnik deklamuje
»Naš vzor«, Kolar Cecilija poroča o gospodinjskem tečaju v Teharjih, Virtič Justina deklamuje »Krščanski devici Marijine družbe«, Kolar Terezija govori o snagi. Peti poučni shod dne 10. septembra: Justina Virtič govori o medsebojni ljubezni, Koležnik Terezija deklamuje »Mi mladi — vstajamo«, Unuk Terezija govori o Marijini svetinjici, Kolar Cecilija o čitanju,, kako in kaj moramo čitati. Sesti poučni shod 5. novembra z igro: 1. Pozdrav, 2. Govor dr. Verstovška, ki je omenjal med drugim pohvalno delovanje marenberških fantov in deklet. 3. predstava »Z viharja v zavetje«. 4. Deklamacija »Vesela pevka«, deklamuje Dorica Duhovnik, Kolar Cecilija govori o alkoholu in hišni gospodinji, 5. Igra »Dve klepetulji«, 6. Ana-Ajholcer, deklamuje »Jaz pa nekaj vem«. Nazadnje petje. Udeležba je bila precej povoljna in ljudje so se poslovili z željo, da bi jih še večkrat povabile na takšno veselico. — Tukaj izrekamo zahvalo g. soprogi nadučitelja Mrena na Muti, ki nam je pomagala oskrbeti potrebno-obleko za igro.
Griže pri Celju. Minolo je že leto dni, odkar se je pri nas ustanovila Dekliška zveza. Mladenke se skrbno zbiramo in kolikor mogoče redno pohajamo sestanke. Ustanovni shod dekliške zveze je bil 9. okt. 1910, o katerem je »Naš Dom« že poročal v 21. štev. lanskega leta. Prvi sestanek je bil 23. oktobra 1910 Nežika Lešer je govorila o zatiranju slabega branja, ki je najhujši sovražnik mladine, Jullka Kačnik je deklamirala »Slovenka sem«. Micika Divjak je izrazila željo in hrepenenje po višji stopinji popolnosti. Drugi sestanek je bil 6. novembra: Micika Gozdnikar je vzpodbujala mladenke k stanovitnosti v dekliški zvezi. Pepich Gozdnikar je deklamirala »Naš Dom«, Ana Hriberšek je-vzpodbujala mladenke k branju katoliških časnikov in knjig, Micika Tominšek pa je deklamirala »Dekliška budnica«. Tretji sest. 20. nov.: Tončka Krašovec govori o trojni nalogi slovenskih deklet; 1. pokorščina do starišev, 2. delavnost mladenke, 3 izbiranje stanu Agica Oblak deklamira »Nedolžnost«, Frančka Tra-unšek vzpodbuja mladenkevs svojim govorom k stanovitnosti in srčnosti. Četrti sest: 4. dec.: Malčika Divjak govori o proeramu, ki naj si ga postavijo slovenske krščanske mladenke,, namreč pošteno življenje, Angela Poteko deklamira »Obmejna budnica«, č. g. kapi. Jožef Ozimič so nas podučevali o avstr, ustavi, o uradnih osebah, poslancih itd. Peti sest. 18. dec.: Č g. kapi. Jožef Ozimič, so nam razložili življenje Device Orleanske, Jožefa Ulaga je deklamirala »Vesela pevka«, Julika Korent je vzpodbujala mladenke k marljivosti in stanovitnosti. Šesti sest. I.jan. 1911. Preds. J. Korent pozdravlja mladenke in jim častita k novemu letu, Micika Dolinar vzpodbuja mladenke k petju in gledališkim predstavam, Marija Planinšek deklamira »Dekliška budnica«, Francka Potočnik deklamira »Zvezde«, Ana Hriberšek je govorila o potrebnih naukih za slovenske mladenke, Julika Kačnik je deklamirala »Novoletno voščilo«. Sedmi sestanek 15. jan. Pepca Šalej nas je navduševala k stanovitnosti v zvezi. Osmi sest. 29. jan.: Marija Kramar opominja
mladenke, kako naj čuvajo svojo dekliško čast, Jožefa Goršek deklamira »Ob vrnitvi«, Nežika Lešer spodbuja mladenke k marljivosti in previdnosti sedaj in v bodočnosti. Deveti sestanek 26. feb.: Terezija Zupan deklamira »Oj čuvaj cvet mladostnih let«. Barbika Mastnak opominja mladenke k združitvi vseh dobro mislečih mladenk. Deseti sest. 26. marca.: G. kaplan Jožef •Ozimič so nam razkazovali in razlagali podobe križevega pota. Enajsti sest. 7. maja: Angela Poteko deklamira »Kmetska koča«. G. kaplan so nam pojasnili volitvene zadeve. Dvanajsti sestanek 4. junija : Micika Gozdnikar je govorila, kako naj očistimo našo domovino, Barbara Veber je deklamirala »Slovenkam«, Julika Koreni je govorila o naraščaju dekliške zveze. Trinajsti sest. 6. avg.: Najprej je pozdravila predsednica vse navzoče in je oddala besedo preds. S. okr. Z. S. D. Mariji Drev iz Petrovč, katera nam je v dolgem govoru z jedrnatimi besedami razložila: 1. dolžnosti članice D. Z., 2. kako moramo pridobivati nove članice, ker mnogo je še takih, ki so sicer dobre pa še tavajo po temi, in jih pridobiti, da se pripravijo za bodoče življenje, in kako moramo skrbeti za naraščaj; 3. da si prizadevamo za versko narodno življenje. Potem deklamira Agica Oblak krasno pesem »Nedolžnost«, Tončka Krašovec je govorila o poštenem dekliškem življenju slovenskih mladenk. Slednjič so nas še g. duh. vod. vspodbujali k vstrajnosti in neomahljivosti. Nato je predsednica zaključila sestanek in se v imenu članic iskreno zahvalila govornikom in govornicam, posebno preds. S. okr. Z. S. D. in jo prosila še večkrat nas obiskati, in nam še večkrat povedati kaj zanimivega. Štirinajsti sestanek 3. sept.: Julika Korent vzpodbuja mladenke k pogumu in k veselju do rodne grude. Julika Pečnik deklamira »Slovenska zemlja«, Petnajsti sest. 4. nov.: Julika Korent govori o dolžnosti krščanskih mladenk. Šestnajsti sest. 25. nov.: Jožefa Goršek deklamira »Kmetski hiši«, Malčika Divjak navaja mladenke k čistemu in_ nedolžnemu življenju. To je moje poročilo. Želim samo, da bi zanimanje za Dekliško zvezo še bolj rastlo, da bi vsa pridna, poštena dekleta bila zbrana v okrilju D. zv. in da bi se dobrohoteči zlati nauki tudi vedno v življenju vdejstvovali V to naj pomaga Bog in mati Marija!
Zreče. Dragi mi »Naš Dom«! Ker si že večkrat poročal o delovaju naših deklet, sprejmi tudi od nas mladeničev kratko poročilo; kajti tudi mi smo se začeli gibati! Na prvem poučnem shodu 29. oktOb. so se nam natančneje razložila pravila mladeniške zveze. Dne 3. dec. pa nas je tovariš Hribernik Fortunat opozarjal, naj ne kažemo svoje narodnosti samo z besedami v veseli družbi pri polnih kupicah, ampak v resnici, z dejanjem. Hren Rudolf nas je vzpodbujal, naj se tudi mi vzdramimo, kakor drugod ter branimo svoje verske in narodne svetinje in delujemo za blagor mile naše slov. domovine. Več mladeničev si je naročilo tudi mladeniške znake, katerih znamenja so nam razložili g. kaplan, naj bomo globokoverni, na-rodnozavedni slovenski mladeniči, ki hočejo ostati zvesti sinovi kat. Cerkve, ljubiti svojo
domovino in se potegovati za pravice slovenskega naroda. Zdaj pa le, dragi tovariši, s strahom proč in navdušeno naprej po začrtani poti! Pridružite se nam vsi, kateri še niste v naši zvezi in ki ste vneti za dobro stvar ter na veselo svidenje na prihodnjem shodu.
Mladenič.
Prihova. Veselo lahko pokažemo na uspehe naše obojne Mar. družbe, ki smo jih dosegli v teku treh let njenega obstanka. Ša-dovi družabnic in družabnikov Marijinih sve-dočijo, da je naša organizacija koristno drevo. Spomnimo se na živahno agitacijo ob času volitev v deželni in državni zbor! Naši mladeniči in mladenke so hodili od hiše do hiše ter nabirali ude za Moh. družbo, za naše kat. liste in časnike, za Slov. Stražo itd. Udje naše organizacije skrbijo za lepoto božje hiše, se vadijo prepevati nabožne, pa tudi umetne-posvetne pesmi, nastopajo kot govorniki (govornice) in kot igralci (igralke). Evo vam pregled fantovskega delovanja!
I.	leto se je sestalo sedemkrat po 30—40 fantov na shodih. 1. sestanek 6. jan. 1909. Pomen Mar. družbe (govoril g. vod.). Volitev. 2. sestanek 2. feb.: Kje in kdaj so se naselili Slovenci? (gov. org. Klajžar). O sajenju sadnega drevja (A. Pučnik), Kje naj išče mladenič pravo srečo? (V. Kokolj), Mladeničev tovaršija (Pliberšek J.), Trojna naloga mladeničev (Goričan Fr.). 3. sestanek 19. marca: Delo Mar. udov (g. vod.), Doba slov. samostojnosti (Klajžar J.), Vrednost gnoja (Pliberšek J. in Flis J.), O trtni uši (V. Jug), O rigolanju (Goričan Fr.) 4. sestanek v aprilu: Sv. Ciril in Metod (Klajžar), De-želnozb. volitve in njih pomen (g. vod.), Ravnaj lepo z živino (Flis A.), »Mili kraj« (Flis Karol dekl.). Petje:	»Bodi češčena«. 5. sestanek
20. maja: Sv. Ciril in Metod (Klajžar J.l, O peronospori (g. vod.). 6. sestanek 29. junija: Sv. Ciril in Metod (Klajžar J.), Devicav orleanska (g. vod.). 7. sestanek 8. decembra: Življenje ni praznik (deki. F’lis Alb.), O vdova tožna [Gregorčič] (deki. Flis Karol), Goveji hlev (Vivod K.), Dva prijatelja (Jug Fil.).
II.	leto se je sešlo v posoj. sobi desetkrat po 30—40 Mar. družabnikov. Družabniki so se tudi vadili nastopati kot igralci. 1. sest. 6. jan. 1910: Prva pomoč v sili (Alf Skrbinšek), Razširjajmo kat. liste! (A. Pučnik) Dober sodnik (Kolar Jan.), Mladeniča trojna domovina (Filip Jug), Vesela pesem mladeniča (Brumec). 2. sestanek 2. febr.: O draginji (Goričan Fr.), O šmarnici (V. Jug), Napoleon in Slovenci (Klajžar J.).	3. sestanek 18. marca: Pesnik A. Me-
dved (g. vod.), Kako si nekateri služijo kruh? (Vivod), Kako je Notranjec Nemcu roke ponu-. jal (Flis K.). 4. sestanek 4. aprila: Korist knjižnice (g. vod.), »Začarano pismo« (Igra). 5. sestanek 5. maja: O dežju, nevihti in streli (J. Klajžar), Foči j in razkol (Vivod), Štajercijan-stvo in alkohol (g. vod. po »Sl. G.«), »Veš, o Marija« (Pesem). 6. sestanek 29. junija : Iz zgodovine konj. dekanije (Klajžar J.), Kako je nastala cerkev sv. Roka (Vivod). 7. sest. avgusta : »Bled in okolica« (g. vod. po Kimovcu), O Turkih na Štajerskem (Klajžar J.), O katakom-
bah (Bečan Fr.)- 8. sestanek 25. sept. : Papež Pij X. (Klajžar J.), Cenimo dobro berilo, varujmo se slabega (A. Pučnik), Naša farna cerkev (g. vod. po dr. Stegenšeku). 9. sestanek 20. oktobra: O kmečkih uporih (Klajžar J.), Kmečki Zvezi (Petje), Napake v družbi (vod. po Kalanu). 10. sestanek 8. decembra: Bodimo zvesti Bogu in ljudem kakor Tirolec Majer (Plečko), Moč alkohola (Brglez Jan.), Družabnik v tujini (g. vod. po Kalanu , Igra se še: »Boljša je kratka sprava, ko dolga pravda«.
III.	leto se nas je desetkrat zbralo po 30 do 40 mladeničev. V ospredje stopa skrb za naraščaj, misel za treznost in deloma za potrebni društveni dom (vs-aj iz lesa, podoben dr. Vošnjakovi kolarnici). 1. sestanek 5. jan. 1911 : Novoletno voščilo (g. vod.), Volitev predstoj-ništva, Bodimo zvesti Marij, otroci (Klajžar J.) Ljubimo mater Slovenijo (Pirš), Ponovi se igra: Boljša je kratka sprava... 2. sest. 2. febr.: O Keif. posojilnicah (Flis J.), Bodimo pošteni (Pli-beišek), O alkoholu (Flis Fr. iz Sp. Grušovja), O lepem vedenju doma in v družbi (Klajžar J.) 3. sestanek 25. marca: Razlaga ang. češčenja (g. vod.), O živinoreji (Klajžar J.), Marijini družbi (dekl. Flis A.), O sadjcreji (Sevšek Fr.), Skrbi za sv. čistost (g. vod. po Jegliču). 4. sest. 25. maja : Bodi ponosen, da si Mar. družabnik (g. vod.), Obnašanje v cerkvi (po Mladosti vod). Dobro voliti je kršč. dolžnost (Vod.), Igra »Čevljar« (I. in '/„II. dej.) 5. sest. 15. junija: Zmaga pri volitvah (Vod.), Kristusovo življenje in delovanje (Vod. po II. členu). Igra: »Čevljar« (II. dej.). 6. sest. 29. junija: Igra: »Čevljar« (III. dej.). 7. sest. 8. sept.: O živinoreji (A. Pučnik, ki se je učil v km. šoli v Sv. Juriju), Kako je hrusti Jaka učil 2 gospodiča moliti (Klajžar iz »Sl. G.«), Spoznaj in poboljšaj najprej sam sebe! Bodi trezen! (Vod.) 8. sest. 8. okt.: O lepem vedenju (Klajžar), Italjansko-turška vojska z zemljepisjem (Vod.) Pesem: Hej Slovenci. 9. sestanek 19. nov.: Poročilo o »Sl.
Straži« (Vod.), Lepo vedenje mladeniča (Klajžar), Zaupajmo trdno v Marijo (Vod.). Petje: »Skrjanček poje, žvrgoli« in »Otok bleški«. 10. sest. 8. dec.: Marija nam bodi vzor čistosti (Vod.) Igra: »Kazen ne izostane«.
Galicija. Ze dolgo se nismo nič oglasili-v »Našem Domu«. Pa ne mislite, g. urednik, da se pii nas le tedaj dela, kadar se potom časopisja razglaša v svet, ampak delo naše je-tiho in intenzivno. Dne 24. sept. t. 1. smo imeli veselico na Pernovem, kjer so prvič nastopila tudi dekleta, ki so kaj spretno speljala igro-»Pri gospodi« pod spretnim režiserjem gosp, Kranjcem. No, in od takrat pa smo pridno prebirali časopise in knjige ter imeli par sej, pri katerih smo marsikaj važnega sklenili. Izobraževalno društvo bo imelo po novem letu v vsaki vasi, ali pa po dve skupaj svoj bralni krožek, kjer se bode lažje delovalo, kakor do-slej, ko smo tako razkropljeni po fari. Na Štefanovo se bode vršil občni zbor našega Slov-kat. kmet. izobraževalnega društva po večernicah.
Upamo, da pokaže na občnem zboru naša mladina, da se res zanima za svojo izobrazbo( s tem, da se v obilnem številu udeleži in pristopi k društvu. Dosedaj še dekleta niso zaradi-raznih ovir bile članice društva, a letos jim bo dana priložnost, da lahko vsaka pristopi, kar upamo, da bodo storile v obilnem številu. Še nekaj važnejšega imam povedati in sicer: da misli prirediti gori imenovano društvo izobraževalni tečaj v Galiciji, če nam bo slavna S. K. S. Z. pomagala s tem, da nam pošlje gosp. predavatelje. Upamo, da če bode se spolnila ta želja, da se na tečaju vname res naše ljudstvo za vse dobro in se zbudijo še tisti; kateri mislijo, da izobrazba na katoliški podlagi škodi,, ampak le ona rodi srečo in zadovoljnost v kmečki hiši. K izobrazbi in k narodni zavesti vas draga mladina kliče in pozdravlja !
Evini.
Govorniške vaje.
Novoletni govor za Dekliško zvezo.
(Govorila Marica Kolar v društvu »Kres«.)
Predragi! Leto 1911 se bliža h koncu in kmalu se bodemo pozdravljali v letu 1912, ko si bodemo želeli drug drugemu prav srečno in milosti polno novo leto. Zatore) bo jako koristno, ako pomislimo, koliko dobrot in milosti smo prejeii v preteklem letu od ljubega Boga. Kot dobri kristjani se moramo vsak dan zahvaljevati djubemu Bogu za prejete dobrote. In če smo to storili med letom, bode tembolj zadnji dan leta zahvala prihajala iz srca. To nam bode najboljša priprava za prihodnje leto, najboljši pripomoček za prihodnje življenje. Imamo pa tudi dovolj vzrokov hvaležni biti ljubemu Bogu. Če pomislimo, koliko nesreč se je zgodilo v zadnjem času okoli nas, tukaj potres, tamkaj vstaja in vojska, drugod kolera in druge nesreče. Nas je Gospod pred vsem tem obva-
roval. Bodimo mu zato hvaležni in držimo se zvesto njegovih zapovedi, drugače nam preti nevarnost, da pošlje tudi nam šibo, kakor jo-pošilja drugam, kjer se ljudje ne zmenijo za njegove postave. Ne smemo pa pozabiti hvaležni biti, tudi našemu slavnemu društvu. V njem smo uživali celo leto mnogo veselih ur. Mislim pa, da najložje pokažemo svojo hvaležnost s tem, prvič, da v novem letu vsi radi-zopet semkaj zahajamo, drugič, da plačujemo redno vsi udnino, ne da bi nas morali opominjati k temu, tretjič, da vse tiste člane, ki se protivijo prihodnje leto semkaj zahajati, s prijaznimi besedami zopet pridobimo. Nikakor namreč ne smemo pripustiti, da bi naše krščansko društvo nazadovalo in razpadlo kakor druga društva. Pred vsem pa se danes spodobi, da izrazimo zahvalo dosed. preds. naše »Zveze«. Zahvalo smo ji dolžne za trud in požrtvovalnost, ki jo je imela z nami. Akoravno smo večkrat
zaslužile, da bi nas strogo posvarila, ji vendar ljubezen do nas članic tega ni dopustila; rajši je z nami potrpela. Zato ji kličem danes v zahvalo : Bog Ti plačaj sto in stotisočkrat! V prihodnjem letu pa moramo posebno paziti na to, da se v naše društvo ne priklati nepoklicani nerodnež, ki se imenuje prepir. Če se že hočemo kregati, je bolj pametno, da to storimo zunaj društva. Mislim, da se že dovolj dobro vse poznamo, zato naj sije v novem letu mir in edinost med nami. Pred vsem se moramo ozirati na nove članice, ki na novo pridejo v naše društvo, če bi te opazile neprijaznost in prepir med nami, bi se čisto gotovo branile še kedaj več k nam priti. Da bomo pa res vzgle-dne članice v novem letu, je potreba prav močnih zdravil, predvsem prave ponižnosti in medsebojne ljubezni. Ponižnost se ne kaže morebiti samo po zunanje v priprosti obleki, ampak mora biti zasajena globoko v srcu in se mora ob enem izražavati v ljubezni do bližnjega. Ako torej opazimo pri kateri, da je razburjena in da je v tej razburljivosti kaj nepremišljenega govorila, potolažimo jo in pomirimo njeno razburkano srce in pozabimo raz-žaljivo besedo. V novem letu se naj nihče več ne spominja neprijetnih dogodkov preteklega leta, kajti ni dobro nikoli, da pozabljena slaba stvar zopet oživi. Visoko v zraku nad našim krščanskim društvom naj plapola zastava z napisom »mir in edinost«. Toda duh je voljan, meso je pa slabo. Kje naj dobivamo moč, da bomo stanovitne v svojih sklepih? Ker vem, da ste vsi pravi krščanski Slovenci, zato upam,
da smem svoje mnenje tudi izraziti in še pri-djati posebno željo, kateri se ne bodete protivili. Kako vzgledno in krasno bi bilo od nas članic, ko bi vsaj enkrat na mesec skupno pristopile k angeljski mizi, če je pa skupno nemogoče pa posamezno, in če bi tudi tega katera ne mogla storiti ali bi se ji morda prete-žavno zdelo enkrat na mesec opraviti sv. spoved in pristopiti k sv. obhajilu, pa naj vsaj moli eno Zdravo Marijo v ta namen, da bi se naše krščansko društvo lepo razvijalo. Sv. obhajilo darujmo božjemu Srcu z namenom, da bi stale članice našega društva na močni skali, ker pluskajo od vseh strani močni valovi, ki hočejo porušiti naše nade in upanje v boljšo bodočnost. Prepričana sem, da ste vse članice res vzgledna slovenska dekleta, zato se nadejam, da se bodete tudi odzvale mojemu klicu. Le pomislimo, ko nam bodo opešale moči, ko bodo dovršeni dnevi našega življenja, takrat bodemo mirno čakale in z nasmehom pozdravile zadnji dan našega življenja, zadnje »staro leto«, ki nas popelje v večno novo leto, v društvo izvoljenih bratov in sester, kjer ne bo več bridkosti in trpljenja, ako smo bila pridna krščanska dekleta. Tolažila nas bode misel, da smo se goreče in stanovitno trudile za vero, dom in narod. Vsem skupaj zakličem: Bog vas živil Sklenem z besedami pesnikovimi:
»Kdor ima srce, zna za dom solze, za slovensko domovino raj ; za njo rad živi. za njo hrepeni, njo, le njo bo ljubil vekomaj!«
Drobtinice.
Slovarček najnavadnejših tujk.
Ček — od angleške besede check — nakaznica. Čeke imenujemo poštne položnice, s katerimi po pošti pošiljamo denar, ne da bi bilo treba plačati poštnino, kakor pri navadnih nakaznicah.
Dama— francoska bes. pomeni plemenito gospo; dame imenujemo sploh gosposke ženske, bodisi omožene ali neomožene.
Debata — debatirati:	od francoske
besede dčbat (izg. deba) — prepir, pričkanje, razprava. Ako se v kakem zborovanju sproži kakšno vprašanje in se začne pretresovati, zagovarjati in pobijati, se imenuje to debata.
Deklamacija dandanes zelo navadna beseda, ko se vsepovsod po društvih »deklamira« ali »deklamuje.« Beseda je latinska: de-clainatio (izg. deklamacio) in pomeni besedovanje, govorniško vajo, predavanje in tudi predmet predavanja. Dandanes imenujemo deklamacijo vzneseno, govorniško predavanje pesmi.
dedikacija, latinska beseda — posvetitev, poklonitev, n. pr. nekdo izda knjigo, pa jo posveti svojemu prijatelju.
Demo n—d e m o n i č n o od grške besede daimon — v paganskem zmislu božanstvo,
volja in moč božja, od človeka višje bitje dobro ali zlo, dandanes pomeni demon =■ zli duh, hudič; demonično —- kar prihaja od hudega duha, n. pr, o pregrešni navadi pravimo, da ima demonično moč.
Draperija —od francoske besede dra-perie (izg. drapri) — izdelovanje suknenega blaga, pomeni tudi razpbešanje suknenih in tkaninskih pregrinjal. N. pr. če umrje kaka visoka oseba, se vsa cerkev prevleče s črnimi pregrinjali. V južnih krajih, zlasti na Itaijan-skem je navada, da se ob velikih praznikih cerkvene stene in stebri prevlečejo z draperijo t. j. z rdečimi ali pisanimi preprogami.
Drakonsko — drakonično. Večkrat beremo, da kaka vlada rabi drakonična sredstva, n. p. ravnokar hrvaška vlada z drako-ničnimi naredbami »dela« volitve. (Beseda je grškega izgovora' V starih grških Atenah je okoli 1. 621. pred Kristusom zbral in izdal atenski poglavar Drakon postave, ki so določale za razne prestopke strašno hude kazni. Nastal je jiregovor, da so Drakonove postaVe pisane s krvjo. Drakonsko ali drakonično torej pomeni naredbo ali postavo, ki za vsako malenkost določa brezobzirne, nasilne, zelo hude kazni
Drama — grška beseda, pomeni dejanje, igrokaz, v katerem se pred našimi očmi pred-
stavlja neko dejanje. Dramatika je vrsta pesništva, ki sestavlja igrokaze za predstave.
Drenaža — od francoske besede drai-nage (izg. drenaž) — podzemeljsko odvajanje
vode. Če je n. pr. travnik preveč mokroten, se napravijo pod zemljo cevi, po katerih odteka voda; na površju izkopani jarki bi namreč vzeli preveč zemljišča.
Slovstvo.
Magdalene P le i w eiss o ve :	»Slo
venska kuhari a«. Šesti natis. Izpopolnila in priredila S. M Felicita Kalinšek, šolska sestra in učiteljica na »Gospodinjski šoli« v Ljubljani.
Kuhanje je umetnost, katere se je treba naučiti. Med posli domočega gospodinjstva je kuhanje gotovo eden najbolj važnih in najpotrebnejših za vsakdanje življenje. Kuhanju se morajo tedaj privaditi ne le kuharice, ki si s tem služijo svoj kruh, marveč tudi gospodinje. Vsaka nevesta naj si med drugimi potrebščinami omisli tudi »Kuharico«, kajti na podlagi navodil v »Kuharici« bo znala vsako stvar dobro porabiti. Stroškov bo imela manj, jedi bodo okusnejše, ako se bo kaj temeljitega naučila glede kuhe.
Skrbni stariši pošiljajo svoje hčere na razne kraje, da se nauče kuhanja; vendar pa ni vsako dekle tako srečno, da bi imelo petične stariše, radi česar si more na kak drug način pridobiti tozadevno izobrazbo. Temu namenu bo kar najbolje ustrezala naša »Slov. kuharica«, ki je že od davnega časa vdomačena ri naših kuharicah kot zanesljiva vodnica v uhinjskih poslih. Peta izdaja te knjige se je že pred leti popolnoma razprodala in oskrbeli smo zato novo izdajo, ki pa ni skoraj prejšnji več podobna, ker je vsa prenovljena, izboljšana in izpopolnjena.
V tej knjigi smo se ozirali na začetnice, ki se bodo na podlagi pojasnil in kuhinjskih
receptov lahko kmalu izučile v dobre kuharice, pa tudi vajene bodo dosegle s to knjigo vrhunec kuhinjske izobrazbe. Opozorili bi zlasti naše ukaželjne kuharice na nov način vkuha-vanja raznih jedi, sočivja, mesa itd. Večkrat je n. pr. kuharica v zadregi za prikuhe, katerih ne more dobiti na trgu, če se pa nauči pravilnega vkuhavanja, ima vedno prikuhe na izbiro. Čimbolj spretna je pa kuharica pri svojem poslu, tem večjo plačo lahko zahteva.
S strokovno kuharsko izobrazbo si tedaj vsaka lahko izboljša svoje dohodke.
Opozarjamo tudi na razne slike, ki se nahajajo v »Slovenski kuharici«, kajti na podlagi istih bo, kuharica znala pravilno pogrniti mizo, vedela bo, kako mora posodo razvrstiti na mizo, kako garnirati jedila itd. Najboljši dokaz, da je nova »Slovenska kuharica« res popolnoma zanesljiva vodnica v kuhanju, je pa, da so se vse navedene jedi praktično kuhale in je v navodilu ravno pojasnjeno, kako je treba kuhati, da se delo dobro obnese in posreči.
»Slovenska kuharica« je izšla v dveh izdajah.
Velika izdaja, ki ima 17 krasnih večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, stane 5 K 20 v, vezana 6 K, po pošti 30 v več.
Okrajšana izdaja in brez slik in prikrojena le za vsakdanje potrebe, stane 3 K, vezana 3 K 60 v, po pošti 30 v več. Dobi in naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Tk4 iLizrne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: K Iona*


mm
m
m
listonouljena 1. 1335.


&
0
0
««■
*
Telefon 113.
Trgovina
C
m

id&\
tiskarne sv. Cirila
Maribor, Koroška cesta 5
je otvorila na novo prodajo papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin ter priporoča:
( ________________________________
linncelijslii, honcepni, p pismeni, doliiiinentni, ministrslii, ouitni in :: iioruoni papir. :: Trpouslie knjige v useli velikostih črtane z eno ali dvema kolonama v papir, platno, gradi aii pol ušli nje vezane. H
Štambilje pečatnike vpete, (Siegclmar-hen) za urade in privatne zvršuje se v najkrajšem času. Trpovci n preprodajalci imajo en gros-cene. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.
Pred durmi je zopet novo leto in treba bo zopet obnoviti naročnino na »Naš Dom« za leto 1912. Že danes smo priložili vsem naročnikom položnice, da ž njimi plačajo naročnino.
Ob novem letu imamo v tiskarni neizmerno veliko dela, zato prosimo cenjene naročnike, da bi nam poslali naročnino za leto 1912 že pred novim letom, kolikor jim je to mogoče. Po praznikih namreč in po novem letu se nam delo v upravništvu grozno kupiči, da ga mnogokrat pri najboljši volji ni mogoče sproti opravljati. Le pomislite, če nam 5000 naročnikov pošlje denar v par dneh, koliko vpisovanja! To da dela za več tednov, in pri tem se kaj lahko zgodi, da kak novi naro-žnik dalje časa ne dobi lista. Ako pa se začne naročnina pošiljati če v decembru, se vpisovanje poslanega denarja lepše razdeli in bolj mirno izvrši, kakor če pride po 300 naročnikov naenkrat. Zatorej prosimo še enkrat, da se začne pošiljati naročnina prej ko mogoče.
Denar se naj pošlje po položnici. Položnica se naj natančno izpolni. Ime in stan morata biti razločno pisana, ravno tako tudi pošta.
Stari naročniki naj zapišejo na položnico nad besedo »Položnica« besede: Star naročnik; novi naročniki pa naj na istem mestu zapišejo besede: Nov naročnik. Ravno tako se naj zapiše na nakaznico: Nov, ali: Star, ako kdo pošlje denar po nakaznici. Zakaj pa to? bode marsikateri vprašal. Zato, da novi naročniki list pravočasno dobijo. Ako stoji na položnici beseda: Star, se položnica lepo odloži in se naročnina vpiše šele pozneje, ko je manje dela. Ako pa najdemo na vrhu položnice besedo: Nov, vzamemo položnico takoj v roke in novega naročnika napišemo na naslovno polo, da. list takoj dobi. Ako pri novem naročniku manjka beseda: Nov. potem se išče njegovo ime med starimi naročniki, in še-le takrat, ko ga med starimi naročniki ni najti, se spozna, da je nov, in se mu začne pošiljali list večkrat mogoče še-le čez 14 dni. In koliko nepotrebnega dela nam to napravi, če moramo večkrat po četrt ure iskati kako ime med starimi naročniki, kjer ga ni, predno spoznamo, da imamo opraviti z novim naročnikom! Torej cenjeni naročniki, ne pozabite na besedi: Nov, ali star! S tem nam prihranite veliko, veliko dela.
»Naš Dom« bo stal, kakor do zdaj, 2 kroni na leto.
Uredništvo si bo prizadevalo list v novem letu še spopolniti po vsebini, da bo res zanimiv in poučen. V katerikoli hiši so mladi ljudje, naj bi našel prostor tudi »Naš Dom«. Slovenska mladina, okleni se svojega glasila — »Našega Doma«.
Uredništvo in upravništvo.