CELJE. 22. FEBRUARJA 1968 — LETO XXII — ST. 7 — CENA 60 PAR (SD) r,LASILO SOriALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJl DSTVA Dvorezen meč Prejšnji teden je skupščina komunalne skupnosti so- cialnega zavarovanja delavcev Celje predpisala izredni prispevek, ki ga bomo plačevali vsi zavarovanci celj- skega območja. Za ta nepopularen ukrep so se morali odločitj zato, ker je sklad za zdravstveno zavarovanje delavcev končal minulo poslovno leto s 645 milijoni starih dinarjev primanjkljaja. S sredstvi rezervnega sklada bo možno ta primanjkljaj sicer nekoliko zmanj- šati^ toda še vedno ga bo ostalo za 458 milijonov starih, dinarjev. Tako je torej Izredni prispevek edina realna možnost za izravnavo izdatkov z dohodki, člani skup- ščine so nekoliko sicer razpravljali o možnosti, da bi primanjkljaj prenesli v letošnje leto, toda to bi po- menilo še nadaljnje poslabšanje položaja zdravstvenih zavodov, od katerih so mnogi že lani z omejenimi sred- stvi komaj že životarili. Med razpravo o oblikah uvedbe samoprispevka se je jasno pokazalo v kako neprijetnem in težkem polo- žajr so člani skupščine Kot gospodarji družbenih sred- stev so se znašli v velikem primanjkljaju, kot člani delovnih, organizacij pa pred odločitvijo, da hudo obre- menjenim osebnim dohodkom zaposlenih prilepijo še eno dajatev. Čeprav so člani skupščine suvereni v svo- jih odločitvah, pa so vendarle predstavniki množice zavarovancev, ki t sklad za zdravstveno zavarovanje prispevajo nemajhna sredstva. Lani se je v njem zbra- lo sedem milijard 261 milijonov starih dinarjev, kar pa je kljub visoki številki še vedno za tri in pol od- stotke manj kot t letu 1966. No, nekaj skupin teh zavarovancev je svojim predstavnikom v skupščini na- ročilo naj nikakor ne glasujejo za uvedbo izrednega prispevka. Posebej odločni so bili v tej zahtevi prebi- valci breiiške občine, kjer za zdravstveno zavarovanje edini niso potrošili več denarja, kot so ga v te namene zbrali. Po dolgi in morda celo nekoliko neprimerno usmerjeni razpravi — sai so zelo malo govorili o vzro- kih primanjkljaja — se je skupščina odločila, da iz- redni prispevek kljub vsemu predpiše in sicer na takle način, polovico primanjkljaja bomo zavarovanci komu- nalne skupnosti — razen brežiških občanov — porav- nali po enotni stopnji O 58, drugo polovico pa v od- stoiku, ki bo višji v tistih delovnih organizacijah, kjer so v minulem letu zabeležili i^išji bolniški stalež. V tem delu izrednega prispevka pa bodo solidarno sode- lovali tudi zavarovanci iz Brežic Diferencirana stopnja je po načelu — če več porabiš, tudi več prispevaj — sicer na mestu. Toda prav tako je res, da bo taka odločitev spet najbolj občutno prizadela tiste delovne organizacije oziroma proizvajalce, ki jim v zadnjem času trda prede Slab ekonomski položaj in visoke boleznine sta sc rmmreč integrirala kar \v mnogih pri- merih. Izredni prispevek je v tem primeru torej hudo dvorezen meč. I. B. Kaj pričakujemo] j Misli ob predvidenem razvoju gospodarstva \ v kakšnih okvirih in kakš- no stopnjo rasti bo doseglo gospodarstvo celjske občine letos, je vprašanje, ki ni ak- tualno samo glede na skorajš- nji sprejem programa razvo- ja in proračuna občine, mar- več tudi sicer zaradi izvaja- nja gospodarske in družbene reforme. Naj ne bo odveč, ee na za- četku opozcTimo na prvo in osnovno skrb, to je na pre- udarno gospodarjenje, na skrbno in pravočasno reagi- ranje na tržne razmere. To niso novosti, temveč samo na- daljevanje začetega dela, na- daljevanje tistega, na kar so zlasti opozorila reformna pri- zadevanja. Glede na to, da so bile za- loge gotovih izdelkov ob kon- cu lani za 3U odst. večje kot ob koncu 1966. leta, bo pri- lagoditev proizvodnje potre- bam trga vsekakor pomem- ben činitelj povečane rasti proizvodnje. Tudi dejstvo, da je bil lanski fizični obseg in- dustrijske proizvodnje niž.ji od obsega 1966. leta za 0.2 od- stotka govori, da bo industri- ja morala doseči boljše rezul- tate, sicer bomo slej ko prej govorili o stagnaciji gospodar- skega razvoja. Pri ocenjevanju splošnih pogorr;ev, ki vplivajo na raz- voj gospodarstva v celjski občini je zlasti opozoriti na dve nalogi, na pospešitev re- konstrukcije in modernizacije ter na nadaljnje razvijanje kooperacije in integracije. In še nekaj — razvojni progra- mi podjetij postajajo neizc<" giben imperativ. Kolektivi jih bodo morali sprejeti, pri tem pa upoštevati vse oblike med- sebojnega sodelovanja. Kar tiče integracije so bili v zadnjem obdobju doseženi nekateri lepi uspehi. Značil- na je ugotovitev, da se je ne- katerim panogam industrije pridružila tudi trgovina, saj so samo močna trgovska pod- jetja s teritorialno razvito mrežo poslovalnic sposobna držati večjo zalcženost, razen tega pa je samo takšna trgo- vina lahko tudi nosilec inten- zivnega in hitrejšega povezo- vanja interesov industrije za večji plasman blaga. Predvidevamo, da bo druž- beni proizvod v celjski obči- ni letos večji od lanskega za 4 do 5 odst., da se bo indu- strijska proizvodnja povečala do 2 odst., izvoz od 2 do 3 odst., zaposlenost pa največ za 1 odst. Po teh predvide- vanjih se bo promet v trgo- vini povečal za 6 do 8 odst., osebni dohodki na zaposlene- E;a od 4 do 5 odst., investi- cije v osnovna sredstva pa za 2 do 4 odst. Do večjih spre- memb lahko pride le na pod- ročju investicij, kajti v tem porastu niso računane more- bitne nove naložbe Cinkarne. 22. februarja je minilo 24 let, kar je pri Belih vodah nad Šoštanjem padel partizanski pesnik Karel Destovnik-Kajuh, vodja kulturne skupine XIV. divizije in glasnik naše ljudske revolucije, čigar pesniške stvaritve ostajajo ne samo zaradi motivov in časa, v katerem so nastale, ampak predvsem po svoji izpovedni veličini, med najžlaht- nejšimi plodovi umetniške besede. Čeprav je svoje življenje zaključil komaj z dvaindvajsetimi leti, je v njih združil vso zgodovinsko epoho slovenskega naroda v njegovem najtežjem boju za obstoj in svobodo. Zato bo ostal vselej na najvidnejših stra- neh njegove zgodovine. (Foto: L. SRŠE) ZMAGALO CELJE Celjska ekipa, ki je nasto- pila v zadnji TV quiz odda- ji (Ne)znana Talija nas ni ra- zočarala, kot je morda kdO pričakoval, ampak narobe, razveselila, saj je prepričlji- vo premagala svoje nasprot- nike iz Novega mesta, če- prav je bilo v oddaji vsesko- zi čutiti časovno stisko (za- radi olimpijskega prenosa)'^ Celjani niso bili niti za tre* nutek zmedeni in so svojirfi celjskim zastopnikom prepu- stili eno samo vprašanje'. Zmaga s sedmimi točkami prednosti v poznavanju Can- karja dramatika gotovo nI kar tako. Zahvala tovariša Tita REVIRSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV JE PRE- JELA TE DNI PISMO PREDSEDNIKA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE, TOVARIŠA JOSIPA BROZA TITA V KATEREM SE NAJLEPŠE ZAHVAUUJE ZA ČESTITKE OB SO-LETNICI PRIHODA NA CELO KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE. REVIRSKA KONFERENCA ZKS JE POSIJVLA ČESTITKE PREDSEDNIKU ZKJ, JOSIPU BROZU TITU, Z RAZŠIRJENE SLAVNOSTNE SEJE. KI JE BILA V TRBOVUAH 20. DECEM- BRA LANI. — nk - Pozornost komunalnemu urejanju Odborniki so se dejansko najdlje ponaudili ob vpraša- nju, katerim komunalnim ob- jektom in napravam dati prednost in kaj odložiti za prihodnja leta. Mimogrede so ugotovili, da bi za zado- stitev vseh potreb na tem področju potrebovali več sto milijonov SD, medtem ko je dejansko na voljo samo ne- kaj pičlih deset milijonov SD. Tehtno in odgovorno so od- borniki ugotavljali tudi dose- danjo cestno povezanost re- virjev. Ne da bi kakor koli zmanjševali pomen perspek- tivne dograditve zasavske ce- ste, so vendarle sodili, da bi prenehanje obnovitvenih del na trasi Trojane-Trbovlje- Hrastnik-Smarjeta bistveno ogrozilo gospodarski razvoj revirjev. Zato so ponovno ugotovili, da so prizadevanja za dokonč- no urejanje te cestne p>oveza- ve docela umestna in bi jdh kazalo še bolj podpirati. Ni pričakovati, da bi v sedanjih zapletenih gospodarskih pro- blemih, utegnile delovne or- ganizacije kakor koli bistve- no prispevati k nadaljni pre- ureditvi cest, ker enostavno za to nimajo nobenega razpo- ložljivega denarja. Sicer pa morajo nekatera hrastniška podjetja poravnati še obvez- nosti iz tega naslova za mi- nulo leto. Sergej Kraigher pogosto med volivci Zanimiva ra/prava na zboru volivcev terena Gaberje-Hudinja Letos začetek gradnje doma upokojencev v Celju Zbora volivcev, ki je bil mi- •^uli petek zvečer za območ- le Gaberje—Hudinja, se je i^cleležil tudi predsednik skupščine SRS tov. Sergej Kraigher, poslanec tega ob- močja. Razen njega se je zbo- udeležila tudi predsedni- ca občinske skupščine Celje Olga Vrabič. Prvi del zbora je bil po- srečen odgovorom na zastav- ljena vprašanja, ki so večidel nadevala lokalno komunalno Problematiko, kot je razsvet- ljava in ureditev pločnikov ^ delu Mariborske cesle, Prehitro vožnjo težkih vozil, ^Jabo vzdrževano makadam- ^l^e ceste, razen tega pa je "^o v zvezi s to bočko govo- tudi o uroditvi otroškega ^*mva ia o gradnji doma upokojencev v Celju. Na šte- vilna vprašanja so odgovarja- li trije odborniki, v razpra- vo pa je posegla tudi pred- sednica Vrabičeva. Zlasti je menila, da suhoparen odgo- vor občinskih služb, češ, da razsvetljava In ureditev ploč- nikov letos ni predvidena, ker ni denarja, ljudi ne more za- dovoljiti, še posebej ne, ker za letos sredstva še niso raz- porejena in tudi še ni bilo javne razprave o tem. Kaj bo imelo prednost, se bo poka- zalo šele potem. V zvezi z vprašanjem v domu ipoko- jencev je povedala, da se bo začel graditi v Celju že letos. Načrte izdelujejo, zagotovlje- no pa je txidi financlrainje. Zelo živahna je bila na zbo- ru tudi razprava o spremem- bah v obdavčitvah občanov. Nekateri so menili, da obči- na še ni znala poiskati vseh virov. Predsednica OS Olga Vrabič je v zvezi s spremem- bami davčne pvolitike dejala, da si bo občina vnaprej pri- zadevala obrt pospeševati, vendar je pri tem potrebno z obdavčitvijo bremena pravič- neje razdeliti. Doslej je bilo preveč pavšalistov, pomanj- kljivo pa je bilo tudi obdav- čevanje dohodka v proizvod- ni obrtni dejavnosti. Kar za- deva prispevke občanov, Je tudi tu nujno bremena prav porazdeliti. Lani so na primor v celjski občimi opravili to- liko nadur, kolikor bi jih skupno ustvarilo 700 zaposle- nih v rednem delovnem fiesu. če bi bite dajatve pravične. ne bi v podjetjih iskali toli- ko te možnosti. Podobno ve- lja za dopolnilno delovno raz- merje. Spričo tega, da so bila v razpravi na zboru v Gaberju zastavljena tudi vprašanja ne- koliko širšega pomena, je, kljub pozni uri, ob koncu zbo- ra v razpravo posegel tudi tov. Kraigher. Med drugim je poudaril, da kaže ob javni razpravi o letošnjem občin- skem proračimu spregovoriti tudi o trošenju sredstev v zve- zi in republiki, saj bi tako precej širši krog ljudi vedel, kako se tam sredstva trosijo. Zvezni proračun bo letos ne- koliko večji zaradi potreb JLA in večjih izdatkov za in- validnine. Glede razvoja v Slo- veniji Je letos predvidena hi- trejša rast proizvodnje in pro- daje. To povečanje bi naj šlo v glavnem na račim veC- jega plasmaja blaga v izvoz. V zvezi s cilji za uresniče- nje take politike, bodo tudi potrebni bolj selektivni ukre- pi bank. Predvsem pa velja opozoriti na dejstvo, da le- tos gospodarstva ne smejo obremenjevati nobene dodat- ne dajatve, saj bi to naša pod- jetja še bolj spravljalo v ne- enak položaj nasproti partner- jem na svetovnih tržiščih. Doma naj bi banke s krediti proizvodnim organizacijam omogočile večji plasma pred- metov trajnejše rabe. Ker je bilo na zboru volivcev pre- cej razprave o obrti in obdav- čitvah, je tov. Kraigher me- nil, da je razširitev obrti po- trebno še naprej podpirati in omogočati, toda bremena je treba bolj enakomerno poraz- deliti. Cene nekaterih uslug so previsoke enostavno za- to, ker je teh uslug premalo. Torej je nujno, da se šte- vilo obrtnikov zviša in da bo večja ponudba vplivala na spremembo cen. Menil je tu- di, da kaže jKJlitiko prispev- kov za mestna zemljišča bolj zdiferencirati. Pri pobiranju davkov in prispevkov je tre- ba biti do.sleden in stvari tu- di sankcionirati. Ljudje na primer ne prijavljajo dohod- kov, ker ni pravih sankcij. Davčne službe v občinah bo nujno bolj stimulirati za nji- hovo delo. Tovariš Kraigher je med drugim govoril še o delitvi dohodka od bencina, o grad- nji hitre ceste skozi Sloveni- jo, za katero so projekti v izdelavi. Posebej je v razpra- vi odgovarjal na vprašanje o zaposlitvi in šolanju mladine. Zahteve mladih v tem so po- vsem na mestu, vsekakor pa bo potrebna v prihodnje več- ja vsklajenost med potreba- mi in zmogljivostmi. Za uve- ljavitev sposobnih kadrov sc še marsikje prepreke in prav te je treba odstranjemtl. PREJŠNJI TEDEN JE SLAVIL SVOJ DEVET- NA ISTI »ROJSTNI DAN« DOLENJSKI LIST. Z ŽELJO DA BI UCAKAL VISOKO STAROST. MU K JUBILEJU ISKRENO CE- STITAMO IN MU HKRATI ŽELIMO, DA BI TUDI V BODOČE RAZVESELJEVAL SVOJE BRALCE DA BI BIL BRALCEM V ZADO- VOLJSTVO, UREDNIŠTVU PA V PONOS! UREDNIŠTVO CELJSKEGA TEDNIKA tedenski mozaik Američani trdijo, da je vsaj nekaj orožja, ki so ga borci FNO uporabljali v Saigonu med nedavno ofenzivo, prišlo po morju iz Hongkonga in Macao v zabojih, na katerih, je pisalo »pasje bombice«. Vietnomct za svoje novo le- to »tet« radi zažigajo rake- te in petarde. Toda takšnega ognjemeta, kakršen je bil le- tos, še ni bilo... Devet dni 80 stavkali newyorški sme- tarji in po vsem velemestu je smrdelo. Ljudje so se bali, da se bodo pojavile še pod- gane. Bila je nevarnost, da izbruhne kaka epidemija. Po- pustila so oblastva in poviša- la plačo smetarjem. Zanimi- vo, kako življenje venomer opozarja na pomen poklicev, ki so neugledni, pozabljeni in včasih celo — zaničevani... Po nekaterih ocenah so izdat- ki za zimske olimpijske igre v Grenoblu znašali celih 600 milijard starih dinarjev. Sli- šati je pritožbe, da bi bilo bolje, ko bi del tega denar- ja porabili za poživitev špor- ta in telesne kulture sploh po vsej Franciji. Toda ugled države zahteva svoje... Ma- dridski študentje so med de- monstracijami zalučali tudi veliko razpelo v policijo. To je vzbudilo določeno ogorče- nje v nekaterih verskih kro- gih. Toda že stari Rebalais je ugotovil, da se da s križem prav krepko mahniti po na- sprotnikih. In navsezadnje, mar ni bil zmeraj križ tam, kjer je bilo treba blagoslav- lajti orožje bodisi proti kri- vovercem ali proti nacional- nemu sovražniku?. Pariški »Monde« je takole modemi- tiral staro francosko basen: Neki kapitan je odšel na morje, ne da bi se menil za svarila pred viharjem. Veno- mer je ponavljal: Saj ne bo nič hudega. Njegova papiga se je naučila ponavljati za njim te besede. Vihar je pri- Sel. Nikjer zemlje, nikjer kruha. Prišel je na vrsto tu- di ptič, da bi ga deli v po- nev. Ko so ji zavijali vrat, je papiga vpila: Nič hudega. »Kdo bo torej imel zadnjo besedo v vietnamski vojni,« se sprašuje časnik, »kapitan ali papiga?« Zelje proti varnosti... Ob izidu priročnika, kala bi šla naprej. Iz vseh sovražnikovih pre- mikov in koncentracij pa se je razvil le napad na hrva- ške partizane na Kalniku. štirinajsto je to zelo dolgo, predolgo zadrževalo (od 21. januarja 1944, ko je prišla v podnožje Kalnika, pa do 28. januarja 1944, ko je zve- čer šla čez cesto Varaždin— Zagreb južno od Varaždina). V razmeroma toplem vreme- nu je le manevrirala na Kalniku skladno z novicama o sovražnikovih zbiranjih, na^ merah in akcijah. 21. januarja 1944 zvečer je bila štirinajsta še v vaseh Ivanec, Marinovec in Don j a ter Gornja Glogovnica pod Kalnikom. 22. januarja zju- traj se je šercerjeva brigada premaknila v Glogovnico, Tomšičeva s štabom divizije pa v Osijek Vijakovački. — šercerjeva je 24. januarja od- šla v Kamešnico, Bračičeva pa v Apatovac. štirinajsta je nato 25. janviarja v celoti za- sedla nove položaje: šercer- •cva v Gornji Rijeki, Tom- šičeva v Kamenici, Bračičeva in štab divizije pa v Kal- niku. Naslednjega dne je šercerjeva brigada zamenja- la Bračičevo na položajih v Kalniku, Bračičeva pa je za- sedla Osijek Vijakovački. Tako je štirinajsta obvlado- vala položaje na Kalniku. 7 Mimo Varaždina v Zagorje štirinajsta se je za pohod v Hrvaško Zagorje odločila po kaj nenavadni poti. Na- mesto da bi šla po KaLniku kar proti zahodu, je napra- vila veUk ovinek, ki jo je stal en dan marša več, proti severu in se nato blizu Va- raždina usmerila v Zagorje. Pohod je potekal popolnoma nemoteno. 27. januarja po- poldne je odšla divizija skozi gozdove Kabiiškega gorja in se ustavila na njegovem se- vernem vznožju. Tomšičeva tn Bračičeva brigada sta bili v vasi Svibovec, Šercerjeva v Donji Poljani, štab divizije pa v Jalševcu. Naslednji dan, 28. jan. zivečer, so odšli sko- zi vas Kelemen pa čez cesto Varaždinske Toplice—Varaž- din pri vasi Seketin, čez progo Zagreb—Varaždin pa pri va- si Sv. Ulja. Vsd prehodi so le kakih osem kilometrov oddaljeni od Varaždina. Ma- never Je bil uspešen in 29. januarja Je divizija v lepem vremenu dosegla Hrvaško Zagorje ter se ob sedmih zjutraj razmestila: Bračičeva brigada in štab divizije v vasi Završje, Tomšičeva v Pecah, šercerjeva pa v Margečanu. Viktor AvbelJ-Rudi Je o nadaljevanju pohoda obvestil glavni štab Slovenije. Le še dan pohoda do Haloz štirinajsta je bila sedaj oddaljena od Haloz le še en dnevni pohod. Udariti Je bilo treba kar proti severoza- hodu, raztrgati žično oviro nekje pri Višnjici, napasti nemške postojanke v okoUci Pttija in začeti mobilizirati. Toda vdor v Haloze ne bi bil od tu nič kaj ugoden. Predvsem štirinačista ni imela podatkov o političnih in vo- jaških razmerah v Halozah niti kakega stika s ter^sko politično organizacijo. Halo- ze pa so bile kot ozek pas med reko Dravo in nemško mejo zelo nevarno področje, kjer je bil maneverskl pro- stor za Štirinajsto premaj- hen. Položaji okoli vasi Mar- gečan tn Pece so bili nepri- merni za izhodišče preboja v Haloze. Nekoliko boljši, toda iz ©nakUi razlogov ne- zadovoljivi so bili položaji na Ivanščici. Divizijo so 29. januarja 1944 zbrali opolnoči v vasi Bela in odkorakali namesto proti severozahonu proti ju- gozahonu čez Ivanščioo ter se po utrudljivem maršu raz- mestih na njenem juž- nem pobočju: Tomšičeva v vasi Marttnščica, šercerjeva in štab divizije v Belcu, Bra- čičeva pa v vasi Revno. Tu- kaj so se povezali z zagor- skim partizanskim odredom, ki je izkoristil priložnost, da je z divizijo potoval v Za- gorje. Odred se Je nastanil v Selnici. Ustaši so ga napadli s severne strani, iz Ivanca prek Ivanščice. Drugi bata- ljon šercerjeve brigade Je odredu odhitel na pomoč. Skupno sta pregnala ustaše v Zlatar. Zagorel so se nato umaknili k Sercerjevi brigadi. Tomšičeva in Bračičeva naklestita ustaše Naslednji dan je kakih 500 ustašev iz Zlatarja napadlo Tomšičevo In Bračičevo bri- gado, vendar so slabo nale- teli: partizani so jih po krat- kem boju z jurišem pognali v beg in jih goniU prav do doma. Pet ustašev je bilo ubitih, nekaj pa ranjenih. Tudi dve civibii osebi sta bi- U ranjeni. Zaplenili so nekaj svetilne mimicije in nekaj raketnih pištol. Napadi par- tizanov so bili na nož In raz- položenje Je bilo borbeno, čeprav so bili zelo utrujeni. Štab Štirinajste in glavni štab Slovenije sta se med boji pogovorila o smeri na- daljnjega gibanja. Viktor Av- belj-Rudi je predvsem spra- ševal, če mora na vsak način v Haloze, ker predhodne de- peše glavnega štaba ni dobro razimiel. Glavni štab pa je takole odgovoril, »če razmere omogočajo, krenite v Halo- ze. Odločajte sami (podčrtal avtor). Kasneje imejte za glavno operacijsko področje Grobelno—Rogatec. Bazo si skušajte ustvariti na terenu južno in severno od te pro- ge. Poročajte več o terenu, kjer se nahajate ...« Ta depeša je bila zelo po- membna ta nadaljnje odločit- ve štirinajste. Glavni štab se še vedno oprijemlje prvotne zamisli o vdoru v Haloze, vendar pri tem ne vztraja. Odločitev prepušča štabu XIV, divizije oziroma Viktorju Av- blju-Rudiju. S tem postaja odločanje štirinajste svobod- nejše. Realna sltuaeija. posta- ja postaja pomemben dejav- nik za usmerjanje gibanja tn akcij. To pa je bilo pomemb- no zlasti zato, ker radijska zveza med štirinaj'Sto In glav- nim štabom Slovenije ni prav dobro delovala. BUa Je neza^ nesljiva. Spričo nenehnih po- hodov v medsebojnem radij- skem pogovoru ni bilo mo- či izmenjati vseh podatkov, mi- sli tn sklepov. Zanimivo je, da glavni štab daje diviziji tudi topografsko-taktično osd- šče za prihodnje akcije. To naj bi bila proga Grobelno- Rogatec, ki poteka v smeri zahod-vzhod. Na zemljišču juž- no In severno od nje naj bi bile baze. S tem je bila dolo- čena nekaka osrednja os vzhodne štajerske, okoU ka- tere naj bi se sukala Šti- rinajsta. Nedaleč od te osi so bile tudi Haloze in odtod bi vsekakor bilo laže vpadati vanje. Opazili bomo, da je ide- ja v osrednji osi gibanja na vzhodnem Štajerskem dolgo vpUvala na pohod divizije. Vendar s tem še ni bila opuščena zamisel o tesni po- vezavi med hrvaškimi parti- zani in štirinajsto. Se zme- raj so mislili, da sta Ivan- ščica in Kahiičko gorje, M idealno ležita sredi med re- kama Savo in Dravo, kjer so enote X. hrvaškega korpiisa in kjer Je ugoden in politič- no odlično obdelan teren z osvobodilnemu gibanju privr- ženim prebivalstvom, primer- na baza za gibanje štirinaj- ste. Novi spopadi z ustaši Brigade so se 31. januarja zvečer premaknile proti zaho- du, šercerjeva je odšla v vas Petrova gora, Tomšičeva v Golubovec, Bračičeva bri- gada tn štab divizije pa sta se ustavila v Vetemlčki gori. Na^ slednji dan 1. februarja se je en bataljon Bračičeve briga- de spopadel z iistaši pri Rado- boju tn Jih pognal proti Kra- ptnd. Nenehni spopadi z ustaši so zelo zavirali napredovanje. Dne 2. februarja je Bračiče- va odšla v Radoboj, kjer se Je spet udarila z ustaši, ki so panično zbežali, štab divizije je odšel v G. Jesenje, kjer se mu je zvečer pridružila Bra- čičeva brigada, šercerjeva je zasedla Djurmanec, Tomšiče- va pa D. Jesenje. Naslednje- ga dne so enote ostale na svo- jcih mestih. V Jesenju so pri- redili lep miting, na kate- rem so ljudje ploskali zlasti pevcem. V DJimnancih pa je šercerjeva imela svoj miting. Navdušenju ni bilo ne konca ne kraja, zakaj tudi v Hrva- škem Zagorju so prebivalci zelo skrbeli za partizane. Le malokdo je tedaj Jedel iz ko- tla. Hrvaški domovi so se kar kosali med seboj, kdo bo go- stom bolje postregel. Večkrat so se na dvoriščih pekli na ražnju pujski, gospodinje pa so lovile gosi in purane. Na mizah ni manjkalo zagorske- ga vina. V štab divizije pride Alojz Pacek-Platin s Koz]anslohod8 čez Sotlo bo pripeljala Štiri- najsto na Kozjansko. Tu W torej prvi stik s štajerskim ljudstvom. Ali bo KozjanslcO moglo sprejeti slovensko di- vizijo za daljšo dobo in aH so politične tn vojaške razm^ re bile ugodne za parti2jan** akcije na Kozjanskem? Najprej moramo ugotoviti- da so Nemci Kozjansko obmejno pokrajino tako pri' pravili, da bi bila že saiU' sposobna vzdržati prve nap*' de partizanov. Politično org8' nizacijo so zelo zdesetka^' Partizanske enote, bodisi slo venske ali hrvaške, ki so p^' hajale Iz Zagorja, so srdi*^ napadali in niso dovolili, d* bl se utrdile na Pohorju- Politični komisar glavnega štaba NOV in PO Slovenije Boris Kraigher-Janez (na levi) s poUtičinim komisar- jem XIV. divizije Stanetom Dobovičnikom-Krtom v Ve- likih Laščah po imičenju domobranske postojanke (Iz arhiva Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani) Enote štirinajste divizije pri Sv. Jani 10. januarja 1944 (Iz arhiva Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani) Z leve: Jože Klanjšek-Vasja, Viktor Avbelj-Rudi, Ivica Gretič (sekretar varaždinskega komiteja KFJ) in Stane Dobovičnik-Krt, slikani v Hrvatskem Zagoirju. (Iz arhi- va Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani) f DOLEimKriisr* TEom* mjMKr vsak četrtek mooommf Ceste, vodovod in še kaj... Kakšen bo program letošnjih komunalnih del v Celju Četudi program razvoja celjske občine in pro- račun za letos še nista sprejeta, je oddelek za gradbene in komunalne zadeve že pripravil pred- log delovnega načrta za nekatera nujna komunalna dela. In prav o tem je stekel tudi razgovor z na- čelnikom oddelka za gradbene in komunalne za- deve pri skupščini občine Celje, Marjanom Ašičem: — Naš oddelekk, kot stro- kovni organ skupščine za za- deve komunale, urbanizma in gradbeništva, je že pripravil program komunalnih del za letos in ga predložil v obrav- navo svetu za urbanizem. Ta načrt je sestavljen v okviru realnih možnosti in temelji na zbranih sredstvih prispevka za uporabo mestnega zemlji- šča, zatem občinskega cestne- ga sklada in proračimskih sredstvih. Najbolj zanesljiv je program, ki bazira na sred- stvih prispevka za uporabo mestnih zemljišč. Tu smo programirali predvsem mo- dernizacijo cestnega križišča pred pošto, ki naj bi^^bilo le- tos rekonstruirano v celoti. Zgrajen bo nov podhod pod železnico na Teharski cesti, popravljena pa naj bi bila tu- di cesta do mostu v Ulici XIV. divizije. Diruga večja investicija je nadaljevanje gradnje celjske- ga kanalskega omrežja. Zlasti bi se naj dokončal kanal v strugi SuSnioe. Dela so v teku. Poleg tega pa bi popravili in modemiziraJi še nekaj ulic in cest. Ta program zajema tudi Dobrno In Store. — Kaikio pa je z vodovo- dom? — Vodovod je trenutno na- ša najbolj kritična točka v celjski komunali. Stanje je iz- redno slabo glede vodnih vi- rov. Zlasti je zatajil vir v Vitanju, ki ni dal tiste količi- ne, ki so jo predvidevali. Re- šitev tega programa je v gradnji novega vodovoda iz Savinjske doline, z virom nad Nazarjem. Ta investicija bi znašala okoli tri milijarde sta- rih dinarjev. To je seveda ve- liko, zato tudi realizacija naj- brž ne bo takojšna. Delajo pa se že vsi načrti. Delna sa- nacija je tudi v tem, da bi bolj intenzivno delali na za- jetju vodnih virov za potrebe mdustrije. Tu mislim na aku- mulacijski bazen v Ločah. Po dosedanjih podatkih pora- bi industrija, obrt in gostin- stvo nekaj nad 50 odstotkov vse celjske vode. Pri tem pa je treba povedati, da ne gre vsa voda v proizvodne na- mene, marveč, da se je veliko potroši tudi za sanitarne in higienske namene. Po vsem tem je očitno, da je okoli 70 odstotkov vode namenjene za tako imenovano široko po- trošnjo, 30 odstotkov pa za čiste proizvodne namene. Ko- lektiv podjetja Plinama-vodo- vod intenzivno dela na tem, da bi problem čimprej rešil, sicer pa bomo nu,ino morali misliti na dodatna finančna sredstva za gradnjo novega /odovoda iz Savinjske doline. Problem preskrbe z vodo drugače v mestu ne bo rešen. — Pred kratkim ste dali v javno razpravo načrt o ure- ditvi petih novih parkirnih prostorov v mestu. Kako je zdaj s to zadevo? — Javna razprava o uredit- vi petih parkirnih prostorov v mestu še ni končana. Na- vzlic temu pa vemo za neka- tere pripombe posameznikov in organizacij, ki kritizirajo predvsem ureditev parkirne- ga prostora pred Narodnim domom in pred muzejem re- volucije, češ da je škoda ze- lenic. Nekateri tudi pravijo, da ni prav, če bo odstranje- na zelenica na Tomšičevem trgu. Vendar strokovnjiaki pravijo drugače, zlasti pa utemeljujejo svoje predloge s tem, da tudi sirednjeveškl trgi niso imeli zelenic. Sicer pa hkrati z rešitvijo tega pro- blema pričakujemo še studi- jo o ureditvi prometa v Ce- lju. Talkrat bo razprava o parkirnih prostorih bolj teht- na in utemeljena. — Kako pa je z gradnjo motela ob Ljubljanski cesti in trgovske hiše ob Gubčevi ulici? — Glede gradnje motela je postopek okodi izdaje lokacij- skega dovoljenja v glavnem končan. Kolikior vem, je za to gradnjo en sam intere- sent in to avto moto društvo šlander. Kolikor je ssnanio bo tudi Tehnomercator že letos začel z gradnjo trgovske hiše ob Gubčevi ulici. -— Ali bo letos na voljo do- volj sredstev za vzdrževanje zelenih površin in za čišče- nje ulic? — V kolikor bo komtuialnl proračun v višini 296 milijo- nov sitarih dinarjev odobren (od tega je 100 milijonov predvidenih za regulacije), bo možno uresničiti želje Celja- nov, da bi bilo mesto lepše, kar pomeni, da bi ulice red- no čistili in da bi bilo ved vzdrževanih zelenic ter da bi popravili tudi nekatere ceste, ulice in pločnike. Kot rečeno pa je ta potreba odvisna od višine sredstev za komunalne namene. M. BO2I0 Olimpijska norma Urbančičeve Atletsko društvo Kladivar je sprejelo iz Avstralije vest, da je članica Nataša Urban- čičeva dosegla v metu kopja nov državni rekord z rezul- tatom 54.39 metra. S tem jo izboljšala svoj dosedanji re- kord za 33 cm. Glede na ta rezultat je Ur- bančičeva dosegla olimpijsko normo in se tako uvrstila med kandidate za olimpijske igre v Mehiki. V Trnovi j ah: „Krog s kredo'* Tudi m letošnji medobčin- ski dramski reviji, ki bo v Vojniku, bo nastopila igral- ska skupina prosvetnega dru- štva Zarja iz Tmovelj pri Ce- lju. Za letošnji nastop so si izbrali znano delo dramatika Klabunda »Krog s kredo«, ki je bilo pred leti na svetov- nih odrih zelo igrano delo. Igra, katero rezira Štefan žvižej, bo zaradi svojih spe- cifičnosti, kot so prijetna zgodba, vzhodnjaški običaji in zanimive osebe, vsekakor všeč ljubiteljem gledališke umetnosti. tv OBRAZI ANTON STEKLENICA Njegov obraz je med vsemi obrazi najbolj rdeč. Je kakor kako razpoznav- no znamenje, ki ima na sredi rahlo vijoličasto iz- rastlino. Seveda so rdeči tudi drugi obrazi, vendar je sveža in zdrava rdečica čisto nekaj drugega kakor — alkoholna. Anton Steklenica je bil rojen namreč v gostilni, za šankom in to v tistem trenutku, ko so ljudje spoznali opojno moč ma- liganov, blaženo omotico, ki jih je ponesla v nov svet, po nevidni poti, tja, kamor je vselej vodila in vodi, je hodila in hodi e- dinole majava noga. Nje- gova botra je bila točaj- ka, ki mu ni odrekla dob- rotljivosti niti tedaj, ka- dar je videla, da izgublja zavest ali se ga loteva spanec. Ce je vsakdo sam svoje sreče kovač, pa ni vsak sam svojega alkohola plačnik. Tudi Anton Stek- lenica ne. Ne spominja se dneva, ko v gostilni ne bi naletel na kakšnega dob- rega prijatelja ali znanca, ki mu potem, ko je ostal brez prebite pare v žepu, ne bi z velikanskim vese Ijem in zadovoljstvom dal za kakšno indu.strijsko ali domačo slivovko, dva de- ci naravnega ali nenarav- nega vina ali kak drug destilat, ki diši po alko- holu. »Treba ga je uničevati,« pravi Steklenica, »uniču- ješ pa ga lahko samo ta- ko, da ga zlivaš tule no- ter.« »Dej mi še dva deči!« reče in si z zdelano roko obriše z ustnic vlago prejšnjih dveh in več deci. Potem gleda srepo ok- rog sebe, tu in tam kaj zagodmja, kaj takega, če- sar kdor je trezen ne ra- zume, vzklikne ali se po- skusi v narodni glasbi, za- kotne pa se spet vrne k dvema deci ali šilcu. Tovariš Anton Stekleni- ca, kako to, da pijete že navsezgodaj, menda že pred zajtrkom? bi ga vprašal antialkoholično, ampak to vendar nikomur nič mar. Ko ga je podob- no vprašala žena, namreč zakaj pije in zapravi ves denar, jo je udaril in p pretepel, ker je bil, kot je rekel, »ravno v takem stanju«. Otroci, Se majhni in nemočni, večkrat lačni kakor siti, so jo skušali braniti, pa jih je prav tako. Njegovo stanje je še najbolj zadovoljivo v tOr čilnici; kakor hitro se znajde zunaj nje, se po- čuti ogroženega^ se mu zazdi, da je ves svet zo- per njega, zato mora brž zopet v varno zavetje bo ga Bakhusa. Tu postane močen. »Kaj ga boš s.. .1 Dej no mir! Pejd no .. .1« re- če pogumno komurkoli, ki je slučajno v tistem trenutku v bližini. »Prka- duš! Kaj? E, dej ga no s ...! Drek, de boš vedel!« se usaja, če kdo kaj reče, ali če molči. Kadar se zvečer vrača domov, se zdi opazoval- cem, da je malce nase- kan, ker hodi nekam po- strani in nezanesljivo, ker godrnja in sakramentira. Do doma ima skoraj pet- krat tako daleč kakor ob redkih dnevih, kadar ima noge v popolni oblasti. Skoraj vsakokrat se mu zgodi, da mu božja nepre- vidnost nastavi na pot kakšno skrivno oviro, ob katero se spotakne in pa- de. Tedaj zabemti in se skuša dvigniti, a ga nekaj neznansko vleče k tlom. Njegov obraz je plav, oči, nekoliko izbuljene, pa so podobne dvema velikima kapljama mešanice cvička in rebule. Človek bi rekel: »Na zdravje, Anton Stekleni- ca!« Dihur Najdaljša seja v Celju pred 43. leti 17. februarja 1935. leta je celjska »NOVA DOBA« priobčila pris,pevek Proračun mesta Celja za leto 1925, v katerem med drugim pravi: »Vsled poznega konsti- tuiranja občinskega odbora, se je mogla vršiti prora- čunska seja mestne občine celjske za leto 1925 šele v četrtek, dne 12. t. m Trajala je od pol 19. do 2. ure ponoči ter je dosegla gotovo rekord med dosedanjimi celjskimi občinskimi sejami.« Neverjetna sorodnost! Ampak v novejšem času smo ta rekord večkrat potolkli, razlika je morda samo v tem, da so takrat razpravljali ponoči, zdaj pa med službenim časom! dhr SNEG ŠE NI POVSEM SKOPNEL, KO SE JE V UMAZANO STRUGO SUŠNICE POGLOBIL BA- GER IN ZAČEL KOPATI. ZAČELA SO SE DELA ZA UREDITEV SPODNJEGA DELA KOLEKTORJA ŠTEVILKA 5, TO JE KA- NALA V STRUGI SUŠNI- CE. DELA SO V POLNEM TEKU IN TUDI CEVI KOMAJ ČAKAJO, DA DO- BIJO NOV PROSTOR. Z UREDITVIJO TEGA KANALA BO TUDI PRE- DEL OB SPODNJEM TO- KU SUŠNICE DOBIL PO- VSEM DRUGAČNO, NA VSAK NAČIN PA BOLJ UREJENO SLIKO. (Foto: M. BOŽIČ) TEDNIK. 22. FEBRUARJA 1968 D TEMA ZA RAZMIŠLJANJE Brez posvetovalnice Pet^.agoški protrem s težkimi posledicami JOŽICA AHTIK Pred leti je imelo Celje kot tretje slovensko sre- dišče svojo vzgojno posvetovalnico, ki pa so jo zara- di pomanjkanja denarja enostavno odpravili. Posve- tovalnica je torej šla po zlu, ostale pa so vsaj po- sledice, recimo pedagoškega značaja. Lani se je zopet porodila pobuda, da bi vzgojno posvetovalnico po- novno ustanovili, hkrati pa se je porajal dvom, da najbrž ne bo mogoče, ker ni denarja. Denar je po- temtakem bistveni razlog, da ne moremo imeti ne- česa, kar bi nam nedvomno močno koristilo. Denar je torej vladar, ki pa ne more potemtakem vladati tam, kjer ga ni, zato onemogoča »sovladavino« tudi ljudem. Prevladuje sicer mnenje, da je celjska občina ekonomsko dovolj močna, da bi mogla najti približno 4 milijone sta- rih dinarjev, kolikor bi blilo potrebno za takšno ustano- vo. Prevladuje pa tudi mne- nje, da je celjska občina po številu otrok, potrebnih vzgojne pomoči, dovolj pro- V sedevidesetem letu staro- sti se je posloinla od nas vzorm slovenska učiteljica in javna delavka Jožica Ahti- kova. Izšla je iz klene sloven- ske kmečke družine iz Ta- bora v Savinjski dolini. Že zgodaj se je v želji, da bi po- stala učiteljica, poslovila oa doma in se preživljala pretež- no z lastnim delom, dokler ni dosegla poklica, ki ga je vse življenje opravljala z naj- večjo ljubeznijo do naših ot- rok in slovenskega naroda. Po maturi 1919 je Jožica Ahtik službovala v različnih krajih, nato pa se je za stal- no naselila v Rogaški Slatini, kjer je kot učiteljica osnov- ne šole vzgojila mnogo gene- racij, kot javna delavka, pri- ljubljena govornica, recitator- ka v času med obema vojna- ma pa budila nacionalno za- vest med delavci in kmeti. Nacistični okupator jo je od tod pregnal in preselila se je na Dolenjsko, kjer je pouče- vala v osnovni šoli in delala kot aktivistka za osvoboditev svoje domovine. Po osvobo- ditvi se je zopet vrnila v Ro- gaško Slatino, kjer se je kot prizadevna pedagoška delav- ka vključila v novo življenje in mu posvetila najboljše moči. Jožica Ahtik je bila vsesko- zi poštena in zvesta svojim idealom. Kot učiteljico so jo spoštovali tako učenci kakor starši, kot prizadevna in po- žrtvovalna delavka pa je bi- la zgled tudi svojim šolskim tovarišem. Do zadnjih dni, dokler je težka bolezen ni priklenila na posteljo, je še z zanirnanjem spremljala družbeno dogajanje in se je cesto aktivno tudi sama udej- stvovala. Ganljiva je bila nje- na skrb za nečaka in nečaki- nji, ki jim je z ljubeznijo na- domeščala mater. Podobno kakor za ožje svojce je skr- bela za socialno ogrožene ot- roke in mladino ter si priza- devala, da bi jim pomagala k boljšemu življenju in lepši bodočnosti. Ob njeni smrti, ki nas je vse prijatelje in znance hudo prizadela, se mnogi z žalost- jo v srcih spominjajo svoje učiteljice in dobrotnice. Naj ji bo lahka domača savinjska zemlja, pod katero je želela počivati! ALBIN PODJAVORŠEK blematična, da bi posvetoval- nico morala imeti. Po stati- stičnih podatkih je bilo lani 440 primerov moralno in vzgojno ogroženih otrok in 260 primerov vzgojno že tb.- nemarjenih. To je seveda lah- ko veliko ali malo, odvisno od tega, kako se komu zdi. V prvi skupini bi lahko s pre- ventivnimi ukrepi še marsi- kaj storili, ker pa preventiv- nih ukrepov ni in jih bržko- ne tudi ne bo, bomo morda raje kasneje našli denar za urejanje posameznih prime- rov. Zanimivo je, da prihaja- jo v kazensko poboljševalni dom v Radečah najtežji deini- kventi prav z obmoSja celj- ske občine, ni pa to seveda nič čudnega, če vemo, da iz- haja kot posledica iz tega, da nimamo posvetoralnice. Mno- gi starši so iskali vzgojne na- svete recimo celo na zavodu za rehabilitacijo invalidov, čeprav je že na pogled jasno, da ta zavod s tem nima nič opraviti. Toda to potrjuje prepričanje, da starši čutijo potrebo, da bi jim v prime- rih, ko si ne znajo pomagati sarri, pomagal kdo drug. Težnjo pedagoških delavcev in dragih, ki se največ ukvar- jajo 2 vzgojo pa so v zad- njem času ugotavljali, da bi. bila v Celju vzgojna posveto- valnica več kot nujna, mora- mo razimieti kot rezultat spoznanja, da se funkcija družine kot osnovnega vzgoj- nega elementa spreminja — v škodo otrok. S tem ko so otroci spričo obojestranske zaposlenosti staršev prepušče- ni sami sebi, zunanjim vpli- vom itd., ko nimamo ureje- nega ne otroškega varstva ne dnevnega varstva v šolah, ne- hote ustvarjamo velike vzgoj- ne probleme. Pričakovali bi, da bi v takšnih okoliščinah, ko se torej starši vedno manj ukvarjajo s svojimi otroki, prevzela del njihove naloge družba. Toda ta bi morala imeti za to predvsem ustrez- ne ustanove. Kolikor bi se recimo odlo- čUi za ponovno oživitev po- svetovalnice kot ene izmed ta- kih družbenih ustanov, bi lahko delala v okviru občin- skega centra za socialno de- lo, zaposlovala pa bi seveda vse potrebne strokovnjake, ki ne bi bili v veliko pomoč samo staršem tn njihovim ot- rokom, ampak vsem, ki se ukvarjajo z vzgojo. Uspešno bi lahko posredovali v mno- gih primerih in mnoge pri- mere bi odvrnili od prestop- ništva, s tem pa seveda raz- bremenili občino dajatev, ki niti niso tako brezipomembne. dhr V CELJSKEM LIKOVNEM SALONU JE ODPRTA RAZSTAVA DEL LETOŠ- NJEGA NAGRAJENCA PREŠERNOVEGA SKLADA IN ZNANEGA SLOVEN- SKEGA LIKOVNEGA UMETNIKA JOŽETA CIUHE. NA RAZSTAVI JE 19 SLIK NA PLEKSI STEKLU IN 10 NJEGOVIH ZNAČILNIH RISB IZ ZNA- MENITEGA BIZANTINSKEGA IN CIGANSKEGA STEKLA. AVTOR JE PREJEL NAGRADO PRAV ZA TA DELA. RAZSTAVA, ZA KATERO KAŽEJO CEUANI VELIKO ZANIMANJE, SAJ SI JO JE OGLEDALO ŽE MNOGO 0BISK0VAIX:EV, BO ODPRTA DO 2. MARCA. NA SLIKI: J. CIUHA: POGREB BIZANTINSKEGA SVETNIKA. (Foto: V. Berk) Bližnji načrti komornega zbora Z občnim zborom, ki ga je pred nedavnim imel Komor- ni moški zbor, je ta ugledni vokalni ansambel stopil v zadnje leto pred svojo dvaj- setletnico. To dejstvo naka- zuje usmeritev vsega delovne- ga programa novega upravne- ga odbora v izoblikovanje zbora, čigar jubilejni nastop bo znova potrdil vsa doma- ča in tuja priznanja. Koncert 1969 bo potemtakem moral biti vokalno glasbena produk- cija zbora, hkrati pa manife- stacija ljudsko-prosvetnega, a tudi kulturno-umetni.škega po- slanstva slovenskega petja do* ma tn na tujem. Ta cilj bo slej ko prej zahteval nadalj- nje trdo in vztrajno delo ta- ko umetniškega vodstva ka- kor 30-članskega zt/ora. Le- ta je zadnji čas pomladil svo- je vrste, naraščaj pa je pri- tegnil tudi v umetniško vod- stvo, ko je konec preteklega leta profesorju Egonu Kune- ju ob strani angažiral za ko- repetitorja in pomožnega di- rigenta mladega profesorja glasbe Cirila Vertačnika. Od manifestacij ztmanjega dela našega zbora je kot pr- va še ta mesec na programu snemanje za radijsko tekmo- vanje amaterskih zborov za leto 1968, 9. marca bo zboi^' pel v bližnjih TrnovIjah za' tamkajšnjo počastitev dneva žena. že leto dni ima zbor v rokah vabilo za gostovanje na 16. pevskem festivalu Nemške pevske zveze v Stuttgartu, kjer bo pel 30. junija v druž- bi z belgijskim (Liege) in japonskim zborom iz Tokia, navrgel pa bo radijsko sne- manje slovenskih in jugoslo- vanskih pesmi v Munchnu. Do tega častnega zastopstva^ naše ožje in širše domovine' (KMZ edini jugoslovanski zbor, ki bo po gostiteljevih besedah zaokrožil zastopstvo domala vseh držav »vzhodne- ga bloka«) pa se bo zbor od- zval vabilu v Ptuj (sredi mar- ca), 22. marca bo pod okri- ljem celjske koncertne poslo- valnice nastopil v Celju sku- .paj s Slovenskih oktetom, ko- nec maja ali v začetku juni- ja pa bo kot vsakoletni gost koncertiral v Rogaški Slati- ni, vmes pa še sodeloval na 30-letnici laške Pivovarne in pel Laščanom na celovečer- nem koncertu pod pokrovi- teljstvom njihovega jubilanta. Ce jih bo povabil še kdo, sei, bodo radi odzvali, pravijo pri zboru. 1 Sporede za te nastope m zbor sestavlijal iz repertoar ja, ki obsega v tekoči sezoj ni 32 slovenskih in tujih ljudi skih ter 23 umetnih pesmi od Gallusovih časov dalje. To so torej bližnji načrti »komorašev«. Dobra volja kt zdravje, ob tem'pa zadovolji- va materialna baza so pogoji, da bodo njegovi načrti izve- deni. Bo šolstvo res rešeno? Kaže, da pomeni letošnje leto prelomnico v dose- danjem neurejenem sistemu financiranja srednj,ega strokovnega šolstva. Republiška izobraževalna skup- nost bo namreč imela letos na voljo za te namene 50 milijonov novih dinarjev. S tem, kot je slišati, bi od- padlo prosjačenje za denar po delovnih organizacijah in to je pravzaprav tudi izpolnitev prizadevanj repub- liškega izvršnega sveta. Znano je, da smo srednje stro- kovne šole dosle.) financirali iz dveh virov: iz deleža občinskih skupščin in prostovoljnih prispevkov delov- nih organizacij. Takšna rešitev je bila, že v osnovi pro- blematična, kajti to, kar je prostovoljno, ni nikoli za- nesljivo. V kakšnem položaju je bila na primer celjska temeljna izobraževalna skupnost prav zaradi tega, je znano, zato jfi toliko bolj razumljivo vprašanje, ki se poraja ob predvidenih spremembah — v čem bo sedaj ^ na boljšem? Bo šolstvo res rešeno? Tako v republiški skupščini kakor drugod je bilo . v-zadnjem času veliko razprav irr v njih izraženih ve- liko pomislekov, da bi sicer redna in zagotovljena sredstva republiške izobraževalne skupnosti za rešitev srednjega strokovnega šolstva zadoščala. Diskutanti so celo opozarjali, da vnašajo spremembe v šolstvo novo nestabilnost, saj po njihovem mnenju občine ne bodo dale toliko denarja, kolikor ga je po sedanjem pred- logu pričakovati. Zato je prav tako razumljiva vedno glasnejša zahteva, da bi morali srednje strokovno šol- stvo rešiti v republiškem merilu, s čimer bi mu zago- tovili tako stabilen materialni položaj kakor vsebinsko enotnost. Dolžnost za vzdrževanje osnovnih šol naj bi imele občine, skrb za srednje strokovno šolstvo pa naj bi torej prevzela republika, kar pomeni, da bi sredstva zanj združevali tu in jih od tod delili izobra- ževalnim skupnostim. Ob tem bi morali izhajati seveda predvsem z načelnega vprašanja, ali si lahko manj kot dvamilijonski slovenski narod privošči (podobno kot v kulturi) petinšestdeset različnih srednješolskih po- litik ali naj ima ta narod eno samo, pa zato toliko bolj smotrno, in če hočete, tudi racionalno tako politi- ko?! Logika vsekakor govori v prid drugi alternativi, saj je pravzaprav smešno, da pedagoški ^delavci in učenci, ki bi si naj na koncu pridobili vsaj približno enako izobrazbo, skoraj v dveh občinah ne delajo pod enakimi pogoji! Zato je vsekakor podpreti prizadeva- nja, ki težijo k naši nacionalni enotnosti tudi na pod- ročju srednjega šolstva. Partikularizem nikoli ni pri- nesel nič dobrega, naredil pa nam je že veliko nepo-. pravljive škode! ii h.^.,, -^^i, »u , . : D. HRIBAR ^!f>'^fAvSl5?!'^„i^,.^^'^'" DVORANAH VIDELI NOV FILM ZNANEGA JU- (H)SLOVANSKEGA REŽISERJA ZIKE MITROVIČA »rp nn^TviViV uri i>J'ERJA<< KI SO GA POSNELI NA KbsMETU IN V MSTOinj^vT DNEH [^/i^^^o^S.^^^J NASTOPA POLEG UGLEDNIH JUGOSimANSKIH IGRALC^^^ RAVNa?a'?p nmT'5I?y F KONJENIKOV. ZGODBA, KI JO F^^^^ S? ODIGRAVA V NEKEM ZAKOTNEM KRAJU LETA 1945 V SRK DISCU PA SO STRAHOTNE POVOJNE RAZMERE. PRIČAKUJEJO m BO TVni RFčTS'NJEGOVIMI REK0RD™rD0lfEJ^^^ S^M- SkSv^UfV liui^^fn^^^ ^ko 2,5 MILIJONA OBI- S^^^^^ S^^sk??^d{ LfuBA TADIC)! DOKTORJA HOMERJA« (BATA ŽIVOJIN JN 6 Tp:>NIK, 22. FEBRUARJA 1968 OB PREMIERI SOFOKI.EJEVEGA EDIPA V CELJU Fata viam invenient Režiser Dino Radojevič je 'izvedel celjsko predstavo »Kralja Edipa« iz množice iiprašanj o antičnem in so- dobnem gledališču, a je sled- njič — vsaj navidezno — od- govoril s pilatovsko potezo, da js uprizoritev te antične drame predvsem problem igravcev. Dejansko režiser ni ostal samo pri tem, kajti sicer bi to ne bil režiser, kakršen je Dino Radojevič. Mizanscen- ske rešitve, pozicije in odno- si so dosledni in dognani, če- tudi z njimi ne odgovori na lastna vprašanja, a zadovo- ljuje občutek polnosti pro- stranega prizorišča. K tak- šiiemu oblikovanju predsta- ve pripomoreta odločujoče še scenograf Miše Račič in ko- stumograf Mija Jarčeva. ■ Vendar je igravcem zares prepuščeno, da iščejo bolj ko ne sami rešitev med psiholo- škim, akcijskim, besednim in gestnim oblikovanjem vlog. V najmanj zavidljivem po- ložaju se je znašel zbor, ki ima očitno določene smeri gibanja in svoje oblikovne pozicije, a v posameznih po- zah iščejo zborovci bolj ko ne zaman ustrezne gibe, ki naj bi podčrtali govor. Pre- prosto povedano: ne vedo, kam bi z rokami. Še najbolj se je znašel vo- dja zbora Branko Grubar, ki je tudi v izreki povsem pri- meren. Zniansiran izgovor ima še Drago Kastelic, rned- tem ko je Borut Alujevič pre- šibak, Franci Gabrovšek pre- več zagnan. Andreja Nahtigala pa je pustil tokrat njegov go- vorni organ na cedilu. Tudi sicer je očitno, da je ves igravski zbor preobre- menjen, kar izkazuje neka splošna »hripavost«. To sicer samo zase ne bi bilo v tolik- šno škodo uprizoritvi, kakor je v škodo celjskega gledali- šča nasploh. Sandi Krošl, ki je zaigral Edipa z velikopotezno in bo- gato paleto gibov in premi- kov, je bil operhajen za glas, s katerim ni mogel vse- lej povedati vsega tistega, kar smo poznavavci njegoveta ta- lenta mogli samo slutiti. Mnogim prizorom pa je z oslabelim glasom pričaral vendarle svojevrsten mik. če- tudi pretresljiv v svojem sklepnem jadikovanju, je to prizor, ki je nekoliko preveč apostrofiran, še posebej za- tegadelj, ker spominja pre- močno na »naricanje«. Edipovo ženo lokasto je s plemnito vzvišenostjo odigra- la Nada Božičeva, ki je vlogi vdihnila ženskost in mate- rinstvo. Njenega brata Kre- ona je predstavil Janez Ber- mež, ki je s to vlogo nanizal nov uspeh k nekaterim odlič- nim kreacijam v poslednjem obdobju. Jezikovno ubran in s skladnimi gibi je Bermež igravec, ki se uvršča med stebre moškega zbora v SLG Celje. Marjan Dolinar je z vlogo indca Teiresia sprva sicer bolj ko ne podoben sam.emu sebi, a v drugem in sklep- nem, delu svojega nastopa predstavi lik mračnjaškega usodnika. Svojo zrelost in polno veljavo dokaže tudi Pa- vle Jeršin v vlogi duhovnika, medtem ko je med Jožetom Prislovom, ki igra sla iz Ko- rinta, in Brunom Vodopiv- cem, Laiovim. pastirjem, spet velik razloček, kajti možate- mu, četudi postarnemu Pri- slovu, stoji nasproti Vodopi- vec z mladeniškim glasom v starčevski podobi. Štefan Volf je izoblikoval v vlogi sluge pretresljivo pripoved o tragediji v dvorcu. Zgradba, rast, zaplet, vi- šek in razplet imajo vselej pravšen tempo, četudi izpa- da nekako iz celote Edipo- vo »naciranje« in topotanje zbora, kar bi naj sicer neka- ko ilustriralo petje in ples v nekdanji antični drami. Za zaključek morda še mi- sel, ki jo usodovska antična drama zbuja v današnjih gla- vah. Zares smo — kljub ne- štetim odkritjem — večidel ljudje še vedno . precej na- gnjeni v pasivno spremljanje usode. To zaznavamo celo v naši samoupravni družbi. U^oda si poišče svojo pot, mi pa jo sprejemamo in vsa na- ša iniciativa je beg pred od- ločitvami in odgovornostjo. Ob tem je morda tudi zgo- voren nauk — da o moralnih in etičnih problemih ne raz- pravljamo — kako bolj pa- metno je ravnati po trezni presoji in odločati s člove- škim razumom, kakor pa če verjamemo grožnjam neke višje sile in pahnemo sami sebe v nesrečo, ko jim želi- mo ubežati. Vsekakor je predstava nov uspeh požrtvovalnega zbora SLG Celje in ob tej prilož- nosti ne moremo mimo vlju- dnega vabila, naj bi si ogle- dal celjskega Edipa celo sam novi slovenski gledališki uso- dovec — Slane Sever. Marjan Dolinar (Teiresias), Sandi Krošl (Edip) in deček v celjskem Kralju Edipu (Foto: V. BERK) ZA DVAJSETO OBLETNICO PETA PLOŠČA Zanimivo, za dvajsetletnico dela bo izšla peta gramofon- ska plošča znanega celjske- ga narodno zabavnega ansam- bla Franca Bergerja. Dvajset let dela in igranja: koliko spominov se prepleta v tem obdobju, koliko lepih, domačih melodij ... Ce za koga, potem velja prav za kvintet Franca Ber- gerja, da je ostal zvest do- mačemu okolju. Savinjska do- fina, savinjsko dekle, flosarji in planine so dali vodji an- sambla in skladatelju vseh del, ki jih izvajajo, navdih za melodije, ki jih vedno ra- di poslušamo. V tem obdob iu dveh desetletij so obdrža- li mentaliteto naše narodne glasbe Od nje se niso odda Ijevali. pa čeprav vam zal grajo tudi druge skladbice. I^omači zemlji so ostali zve- sti; njej so se posvetili in f^jo opevajo v besedi In me- lodiji. V dvajsetletnem delu so na- stale v ansamblu mnoge spre- membe. Menjali so se ljudje, eni prihajali, drugi odhajali; ostala pa je glasba in ostal je njen vodja. Zdaj je Jožeta Koresa kot pevca zamenjaj Štefan Jug, sicer pa je an-, sanibel osvežila tudi desetlet- na Melita Avsenak iz Seno- vega. Tudi ona poje, najraj- ši sicer o- očku, rada pa je tudi v maminem naročju. Ka- ko tudi ne, saj je v njem najbolj vama. Kvitent je dobil še enega sodelavca. To je Marica Za- ložnik, uslužbenka Narodne banke v Krškem, ki je napi- sala besedila za skladbice, ki so posnete na četrti in ki bodo na skorajšnji peti plo- šči. Na poslednji bodo štiri pesmi: »Preko Bohorja, Vr- ni se očka. V maminem na- ročju m Najlepše je doma. — Letos nas čaka veliko dela in igranja, Je pripove- doval Franc Berger. Sodelo- vali bodo na turističnih pri- reditvah v Celju, pa tiidi na nekaterih plesih, razen tega jih čaka daljše in večkrat- no nastopanje v Avstriji. Tu bodo snemali za dunajsko te- levizijo pa za graški radio. Lanske koncerte pri pogrnje- nih mizah v lokalih znanih turističnih krajev bodo nada- ljevan tudi letos. Ob takih priložnostih so znali ustvari- ti prijetno domače vzdušje, saj so domači glasbi dodali še naše narodne noše in v nošah je bilo tudi strežno osebje. Ko se je enega takih koncertov v Cateških Topli- cah udeležila tudi večja sku- pina švedskih turistov, so bi- li srečni in zadovoljni vsi. Pa ne samo takrat, tudi si- cer vselej in povsod. Dvajsetletnici in peti plošči tudi naše čestitke z željo, da bi še dolgo igrali in da bi ostali tudi v naprej zvesti domači medodiji. M BOŽIO Od leve proti desni — spredaj: Šfefan Jug, Melita Avsenak, Marjan Pirnat, zadaj: Milan Djakušič, Ludvik Leskovšek, Franc Berger in Nandi Reberš£(k. Za boljše gospodarjenj'e v kmetij- stvu, za vsako vaško gospodarstvo pomeni veliko pridobitev novi ENOFAZNI MOTOR ELEKTROKOVINE tip EKSK 112 S 4 za dve konjski moči (1,5 kilovata) in s 1430 vrtljaji v minuti. Olajšajte si delo! Z enim motorjem lahko poganjate več gospodarskih strojev: mlatilnico, cirkularno žago, slamoreznico, žrmlje, brus, sadni mlin itd. ENOFAZNI MOTOR ELEKTROKOVINE je zgrajen za potrebe vaških gospo- darstev, je enostaven in prenosljiv. Priključite ga na enofazno napelje- .vo za luč. kakor druge gospodinj- ske aparate Stroški za pogon elek- tronnotorja so nizki Poraba elektri- ke se obračunava po števcu in tarifi za gospodinjstvo Zahtevajte ponudbe v najbližji trgo- vini s tehniškim blagom, pri našem predstavništvu: LJUBLJANA, Titova 28. tel. 315-824 ali v naši tovarni. ELEKTR0K0V8NA MARIBOR, Tržaška 109 telefon: 31-120 TEDNIK, 22. FEBRUARJA 1968 T Obrtni sejem - želja in potreba Pester delovni načrt Poslovnega združenja za obrt, gostinstvo in komunalo v Celju Poslovno združenje za obrt, gostinstvo in komunalo v Ce- lju je že zdavnaj opravičilo svoj cibstoj. To opravičilo je potrdilo s svojim delom, z obravnavanjem in reševa- njem problematike, ki je na tem področju terciarne de- javnosti ni malo, z iskanjem poti za večjo uveljavitev zla- sti družbenega sektorja obr- ti na domačem in tujem trgu In podobno. Tej iniciativi so sledile številne akcije, ki so dobile velik odmev tudi v javnosti. Naj omenimo samo tradicionalne modne revije, na katerih je šlo edinole za seznanjanje širšega kroga po- trošnikov in trgovinskih delav- cev z izdelki, ki jih obrt lah- ko daje na trg, zatem kolek- tivno udeležbo na velesejmih doma in v tujini, organizaci- jo potniške službe za obrtne izdelke in storitve, prvi in nadvse uspel zbor slovenskih in hrvaških obrtnikov v Do- brni, iz katerega se je rodi- lo tesnejše sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi po- slovnimi združenji za obrt itd. Izredno pomembni so tudi stiki, ki jih ima poslov- no združen,ie z občinskimi skupščinami in obravnava- nju in reševanju problemov terciarne dejavnosti tid. Kot v preteklosti, tako bo podobna aktivnost značilna tudi letos. Zavedati se je namreč treba, da bo nadalj- nji proces izvajanja gospo- darske reforme in spremi- njanje odnosov pri uvajanju osebnega dela z osebnimi proizvajalnimi zlasti letos za- htevale od gospodarskih or- ganizacij terciarnih dejavno- sti največje napore in pred- vsem prilagajanje nastalemu položaju. Zahteve tržišča po novih obrtnih izdelkih kot tudi zahteve po hitrejših in kvalitetnejših uslugah bodo morale dobiti svoje pravo mesto v poslovni politiki de-' lovnih organizacij. Več kot doslej bo moralo biti naprav- ljenega tudi za poslovno teh- nično sodelovanje in za po- slovno sodelovanje na vseh področjih. Poslovna uveljavi- tev članov rdruženja na do- mačem in tujem trgu bo osnovni smoter, ki ga bo za- sledovalo in podpiralo zdru- ženje. Zato bo poslovno združe- nje nadaljevalo z organizaci- jo oziroma kolektivnim na- stopom svojih članov na do- mačih in tujih sejmih in ve- lesejmih, predvsem še na spomladanskem velesejmu v Zagrebu ter na velesejmih v Gradcu, Celovcu in Trstu. Isto velja za sejme na gospodar- skem rastavišču v Ljubljani. Združenje bo z vso inten- zivnostjo nadaljevalo delo za izvedbo obrtnega sejma v Sloveniji s tem, da bi bUo ob zaključku sejma tudi dru- go srečanje obrtnikov. 2e v soboto, 2i. februarja bo v prostorih Narodnega doma gostinsko obrtni ples z zelo pestrim sporedom. Gre torej za družabno srečanje obrtnikov in gostincev pa tu- di za posebno obliko medse- bojne izmenjave delovnih in poslovnih izkušenj. Druga takšna prireditev bo tretja modna revija, prav ta- ko v Narodnem domu, s po- sebnim poudarkom na po- slovnost. V akciji za napredek pro- izvodnje in poslovanja bo združenje tudi v prihod- nje pripravljalo strokovne ek- skurzije, predvsem še na spe- cializirane obrtne se.jme ter take izlete povezalo z razgo- vori predstavnikov sorodnih združenj in ustanov. V delov- nem načrtu je demonstraci- ja orodij, strojev in naprav za potrebe obrti in gostin- stva kot tudi demonstracija novitet s področja reproduk- cijskega materiala. Poslovno združenje pa bo tudi v pri- hcdnje sodelovalo pri prire- janju manjših lokalnih raz- stav ter organiziralo strokov- ne seminarje in tečaje. Posebno delovno področje se odpira v prizadevanju za odpravo gospodarskih anoma- lij v obrti in gostinstvu. Tu gre zlasti za sodelovanje z občinskimi skupščinami in z opozarjanjem na nepravilno- sti, ki so več kot značilne. Zato bo združenje tudi v pri- hodnje vztrajalo na izenače- vanju določenih družbenih obveznosti med družbenim in zasebnim sektorjem. Razen tega si bodo prizadevali dose- či spremembo predpisov o združenju tako, da bi se vanj lahko vključili tudi zasebni obrtniki. Na pobudo celjskega po- slovnega združenja je prišlo tudi do formiranja koordina- cijskega odbora med sloven- skimi in hrvaškimi poslovni- mi združenji za obrt. To te- lo, ki ima sedež v Celju, bo začelo s polnim delom. V na- črtu ima nekaj koristnih akcij, kot intenzivno prouče- vanje jugoslovanskega trga za potrebe obrti pa tudi analizo poslovanja delovnih organiza- cij ter spodbujanje k večjim kooperacijskim odnosom. -ič DELO SODNIKOV ZA PREKRŠKE ŠTEVILO PREKRŠKOV NARAŠČA Sodniki v Celju ne zmorejo vsega dela Kot vsako leto, tudi lansko označujeta delo sodni- kov za prekrške v Celju preobremenjenost in pomanj- kanje kadra, saj so letos zopet ugotoviM da jim je ostalo za lansko leto 2.074 zadev. Nepravnomočno je bilo lani rešenib 4.740 zadev, kar pomeni, da je bilo samo v preteklem letu v reševanju 6.814 zadev, med njimi tudi 1.201 zadev nerešenih še iz leta 1966. Po- vprečna mesečna storilnost enega sodnika za pre- krške je bila 158 zadev in 23 pravnih pomoči. Torej, izredno visoka storilnost, kljub tej pa še vedno kc pica nerešenih zadev. Kakšni so bili prekrški? Zaradi prekrškov zoper javni red in mir je bilo land kaznovanih 483 polnoletnih oseb in 14 mladolet- nikov. Število glede na prejšnja leta ni bistveno upadlo niti porastlo Naraščanje teh prekrškov je biio zau- stavljeno že pred nekaj leti, predvsem z ostrejšim kaznovanjem, ki je bilo lani še bolj poostreno kot zadnja leta. Kraji prekrškov so velikokrat gostinski lokali in ulice, povzročajo pa jih v pretežni meri vi- njene osebe. Zaradi klateštva je bilo kaznovanih 84 oseb. Podatek o kaznovanih klatežih je realen, medtem ko o kršilcih javnega reda in miru ni saj je teh še precej med nerešenimi zadevami. Se vedno je mnogo prekrškov glede razgrajanja v zasebnih prostorih z motenjem okolice, ki prav tako sodijo v javni red In mir Mnogo večje je število kršiteljev v prometu. Lani Je bilo pravnomočno kaznovanih 2.920 polnoletnih in 302 mladoletne osebe ter 13 pravnih oseb. Ce upošte- vamo še nerešene zadeve je število prekrškov v pro- metu močno poraslo kljub poostrenim kaznovalnim ukrepom. Izrečenih je bilo tudi 28 zapornih kazni, varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja pa so sodniki izrekli v 367 primerih in to zaradi vožnje pod vplivom alkohOia 328 voznikom in 48 zaradi dru- gih prekrškov. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola Je bilo kaznovanih 525 voznikov, kar je za 193 več kot leta 1966. Močno narašča tudi število voznikov brez vozniškega dovoljenja, ki so v veliki večini mo- pedisti. Lani so obravnavali 333 prometnih nesreč — leto prej samo 200 — ki so nastale zaradi prekrškov. Tistim, ki jih številke o delu sodnikov za prekrške v Celju presenečajo, smo dolžni pojasnilo. V številkah niso zajeti samo občani celjske občine, temveč tudi iz drugih okoliških krajev, občin, mest in iz vse drža- ve ter inozemstva, če bi te številke veljale samo za Celje, bi bih Celjani izredno nedisciplinirani kljub temu da hkrati ne moremo trditi nasprotno.... Število nerešenih zadev torej narašča. Jezijo se sodniki, zaradi preobilice dela, jezijo se občani, ker bl radi zadeve čimprej e uredili. Rešitev je samo ena, in to je v tem, da občinska skupščina v Celju zaposli še enega sodnika za prekrške. Glede na sedanje stanje in stalen porast prekrškov bo to resnično potrebno. ' ms OBČNI ZBOR GASILSKEGA DRUŠTVA LJUBEČNA Povezani s krajem Gasilci iz Ljubečne so ime- li pred kratkim občni zbor svojega društva, ki je v pre- teklem letu doseglo svoj naj- večji uspeh. V tekovanju za najbolj delavno društvo, ki ga je organizirala občinska asilska zveza, so namreč med 18 društvi v skupini A do- segli prvo mesto. Njihovo delo je bilo očit- no povsod Nabavili so no- vo moderno brizgalno, skrbe- li zo za vzgojo in strokov- nost svojih članov, uspešno so se udeleževali društvenih gasilskih tekmovanj, poleg te- ga pa je to društvo edino na našem področju, ki je pod- pisalo pogodbo, s katero pre- vzema skrb za požarno var- nost v delovni organizaciji — v opekami Ljubeona-Bu- kovžlak. Letos nameravajo lasnke uspehe še utrditi. Uredili bi si radi svoj dom, kupili opre- mo za gozdno gašenje, pri- skrbeh pa bodo tudi aknsike uniforme za svoje člane. Sku- paj s krajevno skupnostjo nameravajo s prostovoljnim delom zgraditi požamo-vamo- stni vodnjak v Ljubečni. Se- veda pa bodo nadaljevali tu- di preventivno tn strokovno delo ter sodelovanje z ope- karno. Z elanom, ki ga ima- jo, bodo to gotovo tudi ures- ničili, kar je ne samo njiho- va želja, temveč tudi želja vseh prebivalcev tamkajšnje- ga območja. M. BRECL Osma seja skupščine Jutri, v petek, 23. t. m. bo osma redna seja članov obeh zborov celjske občinske skup- Sčine. V središču pozornosti bodo predlogi sveta za druž- beni plan in finance ter sve- ta za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske Eadeve. Razpravljali bodo o osnut- ku odloka o prispevkih in davkih občanov, zatem o od- loku o občinskem promet- nem davku pa tudi o spre- membah in dopolnitvah odlo- ka o komunalnih taksah In o odloku o urbanističnem pro- gramu občine Celje, zatem o spremembah odloka o kana- lizaciji ter o spremembah in dopolnitvah odloka o prispev- ku za uporabo mestnega zem- ljišča. V predlogu dnevnega reda za osmo sejo celjske občin- ske skupščine je tudi razpra- va o razvojni poti telesne kulture v celjski občini in financiranje te dejavnosti le- tos. Med drugimi zadevami bo skupščina sklepala tudi o predlogu sveta za zdravstvo glede spojitve zdravstvenih domov in obratnih ambulant v nov zdravstveni dom Celje. MLADINSKO PRESTOPNIŠTVO LANI Zaskrbljujoči podatki % 491 tatvin in 152 vlomov ^ Povzročena škoda 1,437.951 N din % Ali smo naredili vse? Kadar nam nek problem zraste preko glave, začnemo odločno kampanjo proti nje- mu. Tako je bilo nekdaj tu- di z mladinskim prestopni- štvom, ki so ga nekateri po- stavljali kot velik problem mlade generacije. Nočemo bi- ti podobni tistim, nočemo re- či, da je mladinsko prestop- ništvo nenadoma postalo problem, rečemo pa lahko, da so podatki, ki jih je zbra- la UJV Celje za področje 11 občin širše celjske regije za lansko leto, zaskrbljujoči Od 3080 odkritih dejanj v splošnem kriminalu so bili za 867 primerov osumljeni mladoletniki, oziroma otroci. Ker v splošnem kriminalu ni- so odkrili 1710 kaznivih de- janj, lahko sklepamo, da je realna številka še višja. Leta 1964 so bili mladoletniki in otroci osumljeni za 640 ka- znivih dejanj, nato pa se je število teh večalo vsako leto za 60 do 100. Delež otrok je pri teh dejanjih precejšen, prevladujejo pa kazniva de- janja mladoletnikov, to je fantov in deklet od 14. do 18. leta starosti. Lani gre v dveh primerih za najtežje dejanje — uboj, sledi 12 težkih in 28 lahkih telesnih poškodb, prizadeja- nih z nevarnim orožjem, šti- ri posilstva, 491 tatvin, 152 vlomov, pet ropov, 61 neupra- vičenih uporab tujih motor- nih vozil, 38 požarov in 74 ostalih kaznivih dejanj. Z de- janji so mladoletniki in otro- ci povzročili čiste material- ne škode v višini 1,437.951 N din. Zanimiva je izobrazba mla- doletnikov in otrok. V 35 pri- merih so bili osumljenci brez izobrazbe, z nepopolno osemletko jih je bilo 620, z dokončano 92, z nižjo stro- kovno šolo trije in dokonča- no srednjo šolo dvanajst. To- rej predvsem mladi ljudje z nepopolno osemletko. Število storilcev se razliku- je od števila kaznivih dejanj, ker je včasih posameznik za- grešil več dejanj — celo 40, včasih pa skupina mladolet- nikov eno samo dejanje. La- ni je bilo za storjena kazni- va dejanja osumljenih 763 otrok in mladoletnikov, leto preje 686, 1965. leta 670 in le- ta 1964 503. Tudi tu številke naraščajo. V večini primerov so storilci posamezniki, mno- go pa je tudi skupin po dva in tri. Zanimivi so tudi podatki o socialnem stanju družin. Osumljeni mladoletniki in otroci so v 457 primerih iz družin s slabim socialnim stanjem, 270 srednjim, v 36 primerih pa so živeli v do- bro situiranih družinah. Povratniki — mladoletniki, ki so kljub kazni, oziroma vzgojnim ukrepom zopet za- grešili protipravno dejanje, so posebno poglavje mladin- skega prestopništva. Gre za osebe, ki škodljivo vplivajo na okolico, če podvzeti ukrep ni vzgojno deloval. So orga- nizatorji in pobudniki raz- nih akcij. Od vsega števila osumljenih storilcev je po- vratnikov 6,7 odstotka. Pri tem se moramo vprašati, ko- liko in kako zaležejo razni ukrepi proti / mladoletnikom, ki jih vrsto let obravnavajo, potem pa se vračajo v ena- ko okolje, v katerem so sto- pili na pot nepoštenja in ne- pravilnega ravnanja. Tudi pobegov in potepanj je precej. Med mladoletniki in otroci so lani zabeležili 356 takšnih primerov. Gre za pobege od doma, iz vzgojnih zavodov in VPD ter poskuse pobega preko državne meje. Občutno je upadlo poskuša- nje ilegalnega prehajanja v tujino, saj je bilo leta 1964 50 primerov ter 65. leta 88. Lani je skušalo pobegniti na tuje samo 15 mladoletnikov. Iz vzgojnih zavodov in VPD je lani pobegnilo 14 otrok in 209 mladoletnikov, od tega samo iz VPD Radeče 188. Po- begi od doma so v rahlem porastu. Lani je pobegnilo 43 otrok in 74 mladoletnikov. Prav ti pobegi in potepanja pa večkrat vodijo do kazni- vih dejanj, kot tatvin in vlo- mov. Težko bi bilo razpravljati o mnogoštevilnih vzrokih za kazniva dejanja, o vzrokih, ki so mladoletnike pripeljali m krivo pot. Mogoče je bolj pomembno, če si zastavimo vprašanje ali smo naredili vse,' da bi bilo število teh de- janj čimmanjše. Kaj mlade- nič v družbi, v okolju, ki ga obdaja in v njem živi ni dobil, kaj ga je prizadelo, da je izbral napačno pot? Ali ne dajemo starejši s svojim ve- denjem, ravnanjem in govor- jenjem včasih pobudo mla- doletniku, da naredi tisto, česar sicer ne bi storil. Kaj so naredili v družinah za vzgojo svojih otrok? Razpa- dajoče, prepojene s sovra- štvom, neurejene družine ne morejo nuditi potrebne topli- ne in ljubezni otroku, ne da- jejo mu zanesljivosti za nje- gov korak v življenje. Ni vse šola, kot pravijo nekateri starši; očetje, matere, sestre in bratje so važen činitelj pri oblikovanju osebnosti odraščajočega mladega člove- ka. Zato je prav, da vsak za- se, posebno pa tisti, ki po- znajo mladi rod na krivih po- teh, premislimo ali smo res naredili vse za njih? M. SENICAB, 8 TEDNIK, 22. FEBRUARJA 1968 NEKDAJ AKTIVNI PREBOLD, DANES SPI... ,MATJAŽEVA VOJSKA' • SKI^ DOUN? ^^^^^ NEKDAJ MED NAJBOLJ AKTIVNE KRAJE V SAVINJ- • DRLŽABNO ŽIVLJENJE JE BILO RAZGIBANO DELALA PA SO Timi ViiA OB^ToSo """^'^'^ ''''''^''^^ ORGANIZ^AcVjt KI V ^E™krIJu • DANES VLADA V PREBOLDU MRTVILO, LE REDKE SO ORGANIZAriTF IM DRUŠTVA, KI ŠE DELAJO IN KATERIH AKTIVNOST JE OBČUTITI • KAJ STORITI, DA BO DELO ZAŽIVELO KOT NEKOC^ OBCLTITI Ni še dolgo tega, ko si lah- ko na vsakem koraku slišal pohvalno besedo o tem, ka- ko v Preboldu akti\Tio dela to ali ono društvo, oziroma organizacija. Kar vsa dru- štva, skoraj brez vsake izje- me so bila aktivna, imela so odlična in delavoljna vod- stva ter aktivno članstvo, ki je z navdušenjem sodelovalo pri najrazličnejših akcijah in prireditvah, ki so jih v Preboldu organizirali. No danes pa je situacija popolnoma obratna. Vsakdo, ki ga boste pobarali po tem, kaj počno društva in organi- zacije v tem lepem kraju ob Bolski, bo povedal, da je vsa nekdanja aktivnost za- mrla. Nekaj izjem vendarle le še obstoja, med te sodijo prav gotovo taborniki, ki jih vodi prizadevni delavec MAR- TIN TRPIN, pomaga pa mu njegova žena ANICA. Tabor- niki se pripravljajo na svojo sezono, ki se bo kmalu pri- čela. Tu in tam potamajo za- voljo denarja, ga nekaj izvr- tajo, potem pa nadaljujejo z uresničevanjem svojega programa. Pri prosvetnem društvu sta aktivna še god- ba in pevska skupina, med- tem ko dram.atska sekcija trenutno počiva. Nekaj male- ga aktivnosti je tudi pri te- lovadnem društvu Partizan, vendar še zdaleč ni senca ti- stemu, kar je nekoč bilo. Pa društvo »Ljudske tehnike«, kaj pa to, boste morda vpra- šali? Nič, prav nič ni z njim! Nekoč je bilo eno iz- med najaktivnejših v tem delu doline, danes pa ne počne ničesar. Društvo je imelo (oprostite, še vedno ima) lep dom, v katerem je trenutno skladišče tekstilne tovarne, ker ga društvo pač nima za kaj rabiti, saj nič ne dela. V Preboldu vedo po- vedati, da je dejavnost dru- štva prenehala praktično s tistim dnem, ko so bili uki- njeni izpiti za voznike ama- terje in so bili preneseni v Celje. Od avtomobilov je menda ostal le še džip, pa še ta je baje bolj sl-abo vo- zen. Pa smo se malo pozanima- li za delo družbeno politič- nih organizacij v trdnem prepričanju, da bo odgovor pozitiven. Mišljenja Prebold- čanov so bila dokaj enotna — vsi so namreč trdili pri- bližno enako, da tudi družbe- no politične organizacije v tem kraju več ali manj »spe spanje pravičnega«. Socialistič- na zveza je precej delala koncem lanskega leta, ko so se na terenu vršile priprave za referendum o samopri- spevku. Mladinski klub je praktično samo na papirju, saj mladinci sploh ne dela- jo. Po zatrjevanju domači- nov pa tudi z drugimi orga- nizacijami ni dosti boljše. Skratka zatišje več ali manj na celi fronti. Zakaj, kje so vzroki, kje leži krivda za tako bistveno spremembe? Nekdo je me- nil, da je osnovni razlog v tem, ker se nikomur več ne ljubi družbenopolitično dela- ti, ker večina misli samo na- se in na svoj osebni stan- dard. Preveč je avtomobilov, je pristavil drugi, saj se ljud- je takoj, ko opravijo svoje delo, razgube na vse konce in kraje. Težko je danes do- biti človeka, ki bi bil pri- pravljen žrtvovati svoj prosti čas za tovrstno aktivnost, ko pa vidi druge, kako se peha- jo za sleherni možni dinar; takšno je bilo mnenje tretjega sobesednika. Ne vem, ali pa se je v »fabriki« nekaj spreme- nilo, ne verjamem, da imajo ljudje kar naenkrat toliko več dela, saj so tudi prej' vestno opravljali svojo služ- bo, poleg tega pa aktivno de- lali na terenu ... Vsa društva in organizaci- je imajo svoja vodstva, v ka- tere je vključeno kar lepo število Preboldčanov, žal je to »Matjaževa vojska«, — pri- zadevanja nekaterih delavolj- nih posameznikov pa so očit- no premalo, da bi zadeva krenila z mrtve točke. Mor- da bi na koncu kazalo po- staviti samo še eno vpraša- nje: kje pa so člani ZK, ali ne bi bilo morda koristno, da se komvmisti resno pome- nijo o tem problemu, da tu- di sami zagrabijo za delo, če že drugače ne bo šlo. BERNI OGROŽENO DELO MLADINE Občinski komite v Žalcu se poleg mnogih drugih pro- blemov, ki jih sporno obrav- nava in uspešno rešuje, uba- da tudi s problemom, kako zagotoviti denar za nemote- no politično delo z mladino. Dotok sredstev Iz članarine je minimalen, proračun ima mnogoktere težave, drugi viri sredstev pa so relativno ome- jeni. Naj bodo žalski mla- dinci še tako skromni v de- narnih zahtevah, osnovna sredstva za smotrno organi- zirano politično delo pa bo- do le morali dobiti. Mladin- ski klub iz Žalca se je obrnil s prošnjo na ObSS, ki jo je zavrnil z utemeljitvijo, da bo dodelil določen denar komi- teju in to namensko za delo klubov na področju celotne občine. NA KRATKO PRIZADETA SLABŠE STOJEČA PODJETJA Diferencirana stopnja po kateri bodo delovne organi- zacije plačevale dopolnilni izredni prispevek, bo v žal- ski občini prizadela najbolj tiste delovne organzacije, ki že itak slabše stoje. Tam kjer poslujejo na meji ren- tabilnosti imajo tudi pravilo- ma več bolniških izostankov (eno je pač nujno tudi pove- zano z drugim) vsled česar bodo morali plačevati tudi višjo prispevno stopnjo. Že itak relativno slabo stanje, se bo v nekaterih delovnih organizacijah še poslabšala. SINDIKALNI SEMINAR Medobčinski odbor sindi- kata delavcev v kmetijstvu, ki ima svoj sedež pri občin- skem sindikalnem svetu v Žalcu, je organiziral pretekli teden zanimiv seminar zd sindikalne aktiviste. Seminar je bil v Laškem, udeležili pa so se sindikalni delavci iz podružnic s področja kmetij« stva. Program je obsegaj problematiko gospodarstvi na sploh, kmetijstva pa še posebej. Kmetijski problema- tiki so posvetili vse učne ure enega dne semimarja. Udele- ženci so poslušali še predava- nja o aktualnih problemih reforme ter nalogah sindf- kata. NEZAPOSLENOST NARAŠČA V preteklih letih so ime|| na področju občine Žal^ običajno okrog dvesto neza- poslenih delavcev. Spreme- njeni pogoji gospodarjenja so zaostrili tudi možnosti zapo- slovanja, pa se je število ne- zaposlenih delavcev močin<^ povečalo. Trenutno imajo pripravljenih pri medobčin- skem zaivodu za zaposlovanje kar 348 nezaposlenih delav- cev, kar pa 2!jnaša precejšnje povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti. O teh prob- lemih bodo v prihodnjih dneh razpravljali na občin- skem sindikalnem svetu, kjer bodo sprejeli tudi ustrezne zaključke. Trenutne možno- sti za zaposlovanje so majh- ne, ker imajo v tovarnah v tej občini že itak preveč de- lorae sile. UREJENO POKOPALIŠČE v Preboldu so pred nadav- nim lepo uredili, pokopali- šče, ki je bilo skrajno* za- nemarjeno. Za ureditev po- kopališča je prispevala kra- jema skupnost dva milijona starih dinarjev. Poleg poko- pališča so uredili tudi karto- teko grobov, saj se pred ureditvijo za nekatere gro- bove sploh ni dalo ugotoviti čigavi so. Največ zaslug za ureditev pokopališča imata Fi-anc Matko, tajnik krajev- ne skupnosti in Tomo Potoč- nik uslužbenec v tekstilni to- varni Prebold. Oba sta žrtvo- vala ogromno svojih prostih ur, da se je pokopališče ure- dilo. POSEBNA KOMISIJA Pri občinskem sindikaliiem svetu v Žalcu bodo imenovali posebno komisijo, ki bo po- magala delovnim organizaci- jam, da bodo lažje izdelale pravilnike o obveznem spre- jemanju pripadnikov v de- lovno organizacijo. Kakor je znano je ustremi zvezni za- kon že sprejet, sedaj čakajo samo še na stališča repub- liškega sekretariata za delo. Glede števila pripadnikov, ki naj bi jih sprejela neka de- lovna organizacija obstajajo dve varianti. Po prvi naj bi bilo število vseh zaposlenih kot osnovno izhodišče, po drugi varianti pa število zapo- slenih strokovnjakov. Na ob- činskem sindikalnem svetu nagibljejo k drugi varianti, ker ima določene prednosti. Dom Ljudske tehnike v Preboldu je prav gotovo med najlepšimi tovrstnimi domovi v celem nekdanjem okraju, čeprav jih je pravzaprav zelo malo. Kakšna škoda, da je v njem skladišče, ker društvo, žal prav nič ne dela. (Foto: B. S.) Kakor komu odgovarja Pretekli teden je bila seja skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja v Celju. V to skup- nost so, kakor je znano, vključeni tudi zavarovanci s področja občine Žalec, ki jih v skupščini zastopajo njihovi predstavniki. Skupščina je razpravljala in skle- pala o izredno pomembnih vprašanjih, med katerimi Je potrebno posebej omeniti vprašanja pokrivanja izgub iz lanskega leta, oziroma sprejema izrednega dopolnil- nega prispevka, V načelu v žalski občini ne nasprotujejo predpisu prispevka, ker imajo pred očmi pač dejstvo, da bo v lanskem letu nastalo izgubo nujno potrebno pokriti. Moti jih nekaj drugega. Vsi člani skupščine so dobili komaj dva dni pred sejo skupščine pismo, v katerem jih Komunalni zavod za socialno zavarovanje še pose- bej naproša, da naj se pred skupščino temeljito posve- tujejo z zavarovanci v delovnih organizacijah, da bodo lahko pred skupščino resnično govorili v imenu tistih, ki so jih izvolili. Namen v osnovi prav gotovo ni slab, slabo je samo to, da v enem dnevu ni mogoče obiskati po osem ali več podjetij, kolikor jih pokrivajo posa- mezni člani. V statutih je sicer jasno zapisano, da se člani skup- ščine o vseh pomembnih vprašanjih morajo posveto- vati z zavarovanci, vprašanje je le, če jim je to tudi omogočeno. Pa ni čudno, če se nekateri potem spra- šujejo in pravijo, kadar komu odgovarja, imamo široko javno razpravo, kadar pa ne, je pač nimamo ... -b Razgovor s Feliksom Reberskom: Delamo kolikor moremo — Na področju vaše kra- jevne skupnosti ste v lan- skem letu izvedli nekaj po- membnih akcij. Katera je bila po vašem mnenju naj- važnejša. F. REBERŠEK: Najpo- membnejša akcija, ki smo Jo izvedli v lanskem letu je prav gotovo asfaltiranje ne- katerih cest na našem po- dročju. Na zborih volivcev smo sprejeli sklep o krajev- nem samoprispevku in tako zbrali dobršen del potrebnih sredstev. Na pomoč je pri- skočila tudi tekstilna tcvar-^ •^a, pa tudi naše podjetje Obrtnik je prispevalo nekaj. I*o-memben delež je primak- •^il kombinat, pomagalo pa J6 tudi Cestno podjetje iz ^elja. Lani nam je usopelo urediti cesto v Latkovo vas, od centra do Zg. Prebolda, nadalje cesto Dolenja vas — Kapla vas do šentruperta, ostali pa so seveda,še mnogi načrti. — In kakšne so bile težave pri izvajanju vašega lansko- letnega programa? F. REBERŠEK: Posebnih težav nismo imeli. Omenil bi pa kljub temu nekaj o čemer pravzaprav ni prijetno govoriti. Javna tajna v Pre- boldu je, da so krajevni sa- moprispevek plačali vsi de- lavci, uslužbenci ter večina kmetov in samo dva obrt- nika. Mnogi izmed naj pre- možnejših kmetov, ki bi lah- ko prispevali, niso dali niti dinarja, čeprav imajo tudi oni koristi od urejenih cest. V Kapli vasi so plačevali samoprispevek vsi, razen treh največjih kmetov. Med vsemi privatnimi gostilničar- ji, ki imajo nedvomno največ koristi od urejenih cest, je samoprispevek plačala samo ena gostilna. Taltšen oinos kritizirajo in obsojajo vsi Prebolčani. Za lanske rekon- strukcije dolgujemo ravno toliko, kolikor bi skupno plačali tisti, ki so se »uprli«. — Kakšni so načrti krajev- ne skupnosti v tekočem letu? F. REBERŠEK: Načrtov ni malo. Sprejeli smo pro- gram dela, ki predvideva asfaltiranje ceste do Dole- nje vasi, nadalje ureditev ce- ste na pokopališče, obnovi- tev zadružnega doma in ure- ditev javne razsvetljave v ti- stih predelih, kjer le-ta še ni urejena. Za vsa ta dela bi potrebovali približno šest mi- lijonov starih din, ki pa jih trenutno še nimamo. Ker so nam delovne organizacije do- slej še vedno stale ob strani, upam, da nas tudi tokrat ne bodo pustile same. Ce bomo enotni v bodoče, sem prepri- čan, da bomo laihko v našem kraju še marsikaj uredili, samo če bomo nekoliko več aktivnosti vnesli tudi na ne^ katera druga področja. -s FELIKS REBERŠEK DVAKRAT OŠKODOVAN Zanimiv je epilog promet- ne nesreče, ki se je pred dnevi zgodila na Teharski ce- sti v Celju. Voznik osebne- ga avtomobila JOŽE SMER- DELJ je vozil proti Teharju z majhno hitrostjo, ko sta mu pripeljala nasproti dva voznika osebnih avtomobilov, prvi s kratkimi, drugi pa z dolgimi lučmi. Smrdelja je za- slepilo, da je z avtomobi- lom zapeljal na levo stran ceste, kjer se je vozilo prevr- nilo 6 metrov pod cesto in se dvakrat obrnilo preko stre- he ter obstalo na kolesih. Telesnih poškodb ni bilo, ma- terialno škodo na vozilu so ocenili na 1-500 ND. Voznik je šel na postajo milice prijaviti nesrečo, med- tem pa mu je neznani sto- rilec iz odprtega avtomobila ukradel siv moški plašč vre- den 200 ND. Tako je bil Smr- delj dvakrat oškodovan po neznanih brezsrčnih storilcih. NEDVOMNO NAJLEPŠA GOSTILNA V PREBOLDU. NJENA LASTNICA KARLA CMAK, KI JE EDINA PLAČALA SAMOPRISPEVEK, NAM JE NEKOLIKO NERADA POVEDALA: »VSI BI 310RALI DATI, KAJTI NOBENEGA DINARJA NAM NE SME BITI ZAL, KADAR GRE ZA UREDITEV DOMAČEGA KRAJA. TUDI ZA CESTO V MATKE SMO OBLJUBILI, DA BOMO POMAGALI.« (Foto: Strmčnik) TEDNIK, 22. FEBRUARJA 1968 9 NA KRATKO PRIREDITVE »EVROPA PLEŠE« LETOS NE BO Velike plesne prireditve pod naslovom »E^vropa pleše«, ki so jo v Velenju doslej že Štirikrat zapored organizirali na kotalkarskem stadionu le- tos ne bo, pač pa bo v na- slednjem letu. Organizatorji v Velenju so se za ta ko- rak odločili predvsem zato, ker bo letos v Ljubljani ev- ropsko prvenstvo v plesih in dve tovrstni prireditvi hkra- ti ne bi »vlekli«. Nekoliko pa je po sredi tudi stiska za denar. Za tako prireditev je potrebno imeti na kupčku vsaj 4 milijone S din. ZLATA URA ZA MISS PUSTOVANJA Na zakljiični maškaradl 27. februarja, ki bo v hote- lu »Paka«, bodo izbrali Miss piistovanja. Le-ta bo prejela za nagrado zlato zapestno uro švicarske mamke Darwil. SLABA CESTA PROTI VELENJU Odjuga in težak tovorni promet sta tudi na cesti Ar- ja vas — Velenje napravila svoje razdejanje. Na več me- stih je cesta praktično brez asfalta, pvoLna jam tn vzbo- klin. Kako nevarno je vozi- td po taki cesti, je pokazala tudi nesreča mrnuU četrtek na ostrem ovinku blizu Ve- lenja. Oba voznika — šofer tovornjaka s prikolico Milan Perk, kot tudi mOifvedi&t Ivan Vddenšek, doma iz Velenja — sta se ogibala razdrtega dela cestišča vsak na svoji strani. Zaradi tega je prišlo do usodnega trčenja. Prikoli- co je namreč zaradi zavira- nja pred razdrtinami zaneslo v levo, tako da je levo kolo prikolice zadelo v sprednje kolo mopeda in v mopedi- Bta Videnška, ki je bil zara- ^ silovitega trčenja im krar ju nesreče mrtev. Oe bi bila posamezna mesta razdejana označena z opo- Borikihni znaki, kar še zlasti velja za ovinke, najbrž ne bi bila vožnja v teh tednih tako nevarna, za koga pa ce- lo usodna. Prav za nedavno smrtno nesrečo mopedista Iva- ne. Videnšlra, je preiskovalni »cdinik Okrožnega sodišča v Celju Miloš Blagotinšek po- vedal, da je k nesreči del- no prispevalo tudd slabo sta- nj« ceste na nepreglednem ovtoku. SPREMEMBA V ZAZIDAVI NOVE SOSESKE VELENJE — SELO Svet za urbanizem in ko- munalne zadeve Je v četrtek obravnaval osnutek spremem- be zazidalnega načrta za sta- novanjslko sosesko Velenje — Selo, ki leži levo ob cesti pro- ti Slovenj Gradcu. Po no- vem načrtu so tod namesto blokov, ki jih je stari načrt predvideval pravokotno na ob- stoječo cesto predvidene vr- stne zgradbe, namesto vrst- nih 2igradb v južnem delu so- seske tn dvojčkov pa družin- ske hiše. Projektivni biro Je mimo te variante izdelal še drugo. Slednja predvideva na- mesto vrstnih zgradb B dvoj- čkov, vtem ko so ob cesti predvideni na l&ti lokaciji. Sola in vzgojno varstvena UiSita- nova sta predvideni na istl- lokacljl, vendar v nekoliko Bmanjšani obliki glede na to, da bo soseska spričo spre- menjene zazidave imela ne- koliko manjše število prebi- valcev. O spremembah v za- Bldavl soseske Velenje — Se- lo bo Se Javna razprava. 1800 jih išče dela Problematika, s katero se srečuje Zavod za zaposlo- vanje, kot regionalna inštuticija za območje občin Dra- vograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje s sedežem v Velenju, ni nič bistveno drugačna kot v drugih področjih, število nezapo- slenih se namreč tudi tu nagloma dviga, vtem ko so na drugi strani možnosti za zaposlitev teh ljudi zelo mini- malne ali celo nikakršne. Izpraznjenih oz. novih delovnih mest je zelo malo. V minulem letu je na primer zavod nudil določeno število zaposlitev v zasebnem sektorju in jo znaki določene zasičenosti tudi s šolanimi kadri nekate- rih strok. Zaposlitev na primer išče 25 ekonomskih teh- nikov in tem se bo jeseni priključilo še 48, ki končajo s pošiljanjem na delo v inozemstvo. Tu naj omenimo, da gre zlasti za individualno zaposlovanje. Takih, ki so dobili delo zunaj, a so bili prijavljeni na zavodu za zaposlova- nje, je bilo v vseh šestih občinah 520 — za 21 odstotkov manj kot v letu 1966., ko je bilo prek meje še laže za delovna mesta. Govoriti o zaposlovanju in težavah okrog tega ne gre brez podpore številk. Na območju velenjskega zavoda j,e bilo konec januarja prijavljenih 1800 ljudi, ki iščejo zapo- slitve. To ševilo je poraslo in znaša že 5,7 odstotka glede na število skupno zaposlenih v omenjenih občinah. Naj- višji je prav gotovo odstotek nezaposlenih v občini Mo- zirje, kjer znaša 10,3 odstotke. V velenjski občini j,e najteže z zaposlitvijo žensk. Od skupno 665 prijavljenih konec januarja letos je 472 žensk. Polovica je starih do 25 let, 217 je samskih, ki v večini primerov iščejo prvikrat zaposlitev. Po usposobljenosti je stanje naslednje: 538 je nekvalificiranih in polkvalificiranih, lovanja je skoraj podobna; nekvalificirani in polkvalifici- 88 je kvalificiranih in visokokvalificiranih, 16 z nižjo šolo, 19 ,jih ima srednjo 5olo, vtem ko so 4 prijavljeni z višjo ali visoko šolo. Slika za celotno območje zavodovega de- rani so daleč v večini. Na celotnem območju zavoda za zaposlovanje se kaže- šolanje letos, nadalje je brez zaposlitve 10 kmetijskih tčh- nikov, pa čeprav je celotno območj,e še kar bogato s kme- tijskimi površinami, na seznamu tistih, ki iščejo zaposlitev oa je tudi nekaj absolventov gimnazije, 34 absolventk dve- letne ali triletne administrativne šole, 46 krojačev in šivilj ter 31 trgovskih pomočnikov. Po mnenju sodelavke zavoda diplomirane ekonomistke Štefke Kordeš bo v bodoče še večji problem z nekvalifici- rano delovno silo, katere gospodarstvo vedno manj po- trebuje. Vsako leto se tem priključi nekaj sto novih, ki so končali osnovnošolsko obveznost, pa se niso mogli nikakor vključiti v poklic ali srednjo šolo. Od skupno 2398 učencev jiih je v minulem šolskem letu po izstopu iz osnovne šole ostalo doma 740. Več kot polovica oa teh nima dokončane osnovne šole. Zanimiv je tudi poda- tek, da se je za kmetovanje odločUo le 140 otrok, torej samo neznaten del. V zvezi z zaposlovanjem vedo poučeni tudi povedati, da je težko dobiti popobio sliko o brezposelnosti. Oce- njujejo, da se prijavi le dve tretjini ljudi, ki iščejo zapo- slitev prek pristojnega zavoda za zaposlovanje, drugi pa si iščejo zaposlitve direktno v delovnih organizaciji bo- ilisi na območju, kjer živijo, ali pa v drugih središčih. Sklenili so, da tokrat bo — velenjski karneval namreč. Vse priprave so v pol- nem teku in sodijo, da po obsegu ne bo nič manjši kot pred leti. Karnevalski program se bo začel na pustni torek ob 15. uri v starem Velenju, kjer je tudi zbirališče mask in karnevalskih objektov. Od tod bo karnevalska povorka kre- nila do tržnice (postanek) in potlej naprej po velenjskih ulicah do hotela »Paka«. Pričujoč posnetek je z enega uspelih pustnih karnevalov v Velenju. Ureditev Hude luknje Predsednik medobčinskega iniciativnega odbora je Hinko Dermol Turistični delavci velenj- ske in slovenjegraške občine so si že nekajkrat doslej pri- zadevali spraviti problem Hude luknje — atraktivne podzemne jame na sredi po- ti med Velenjem in Slovenj Gradcem — z mrtve točke. V tistih letih, ko cesta med obema centroma še ni bila asfaltirana, je bilo nekako še razumeti določeno nena- klonjenost za kakršna koli vlaganja za ureditev Hude luknje, ker bi bila takrat do- stopna omejenemu številu obiskovalcev. Torej, takrat so bile silnice usmerjene predvsem v cesto in tako je bilo tudi prav. Mimo Hude luknje pa da- nes drži lepa asfaltna cesta, po kateri v sezoni dobesed- no teče rečica turistov. Veči- na, velika večina se tu ne ustavi, a zakaj bi se tudi ustavljali. V jamo ni moč, ker ni urejena in oskrbčva- na. Zato je tudi ni v turistič- nih prospektih. Očitno pa dolgo ne bo več tako. V zvezi z ureditvijo Hude luknje, ki je na ozemlju slo- venjgraške občine, so se se- stali oba predsednika občin skih skupščin Slovenj Gra- dec in Velenje ter predsed nika Turističnih društvih iz obeh občin. Na slednjem se- stanku so imenovali inicia- tivni odbor petih članov. Na- slednji korak je bil nedavni sestanek iniciativnega odbora, ki so ga zaradi obsega dela in zahtevnosti posameznih delovnih področij dopolnili še s 3 člani, tako da šteje se- daj 8 članov. Za predsedni- ka odbora je bil izbran tov. HINKO DERMOL iz Velenja. Odbor za ureditev Hude luknje je tudi že sestavil de- lovni Tiačrt, ki med drugim postavlja kot prvo nalogo iz- delavo študije o ureditvi ja- me. To nalogo je prevzel Vid Gregorač, član jamarske- ga kluba iz Ljubljane. Ker pa je TD Slovenj Gradec že svoječasno naročilo izdelavo študije o Hudi luknji, naj bi se odbor oskrbel tudi s to študijo. Za začetek so se prav tako dogovorili o zne- skih za sofinanciranje neka- terih del. Obe društvi naj bi prispevali letos po pol mili- jona starih dinarjev, občini pa po 200.000 S din. Ni iz- ključeno, da ne bi v te na- mene dobili tudi turistični kredit. Z ureditvenimi deli naj bi kar se da pohiteli, ta- ko da bi bila Huda luknja vsaj delno dostopna že v tej turistični sezoni. Velenjčani so jo na primer že uvrstili v svoj najnovejši barvni pro- spekt, ki bo izšel konec mar- ca letos v nakladi 100.000 iz- vodov. Letos bodo založili tu- di prvo razglednico Hude luknje, pozneje pa pride na vrsto še samostojen barvni prospekt z vsemi opisi te edinstvene podzemne jame na štajerskem. Pobudniki aktiviranja turistično mikav- ne točke računajo pri svo- jem delu tudi na pomoč de- lovnih organizacij v obeh ob- činah, kjer so kolektivi že doslej pri podobnih akcijah pokazali vso razumevanje za sodelovanje. MLADI STEKLARJI SE OGLAŠAJO IZ JLA Uredniški odbor tovarni- škega glasila »Steklar« Ste- klarne Hrastnik prav rad in z zadovoljstvom objavlja pi- sma svojih članov, ki so na odsluženju kadrovskega roka v JLA. Ob tej prihki naj omenimo, da uredništvo čas- nika pošilja glasilo vsem ti- stim, ki zanj prosijo. Na ta način se mladi steklarji me- sec za mesec seznanjajo s problematiko podjetja in ohranjajo neposredne vezi s svojo delovno organizacijo. Zanimivo je na.posled tudi to, da Je uredniški odbor ob novem letu poslal pismene čestitke z dobrimi željami števikitm vojakom-članom kolektiva Steklarne. Sicer pa mladi Hrastničani pridno pi- šejo svojim prijateljem in znancem v podjetju, opisu- jejo svoje življenje v JLA in čakajo dneva, ko se bodo spet vključiU v delovno oko- lje podjetja. Vsi namreč upajo, da jih bodo v pod- jetju ponovno sprejeli v de- lovno razmerje. BOGATA ZALOŽENOST Trgovsko podjetje »Prvi ju- nij« Trbovlje Je te dni boga- to založEo oddelek »Manu- faktura« v blagovnici s tek- stilnim blagom. V oddelku« Pletenine« pa nudi bogato iz- biro srajc, moških in ženskih jopic ter puloverjev po ugod- nih cenah. -S- V PAKI SPET KORAK NAPREJ Pred sedmimi leti zgrajen hotel »Paka« v Velenju, ki je takrat veljal za najsodob- nejši In enega redkih novih liotelov v Sloveniji, se bo pri- hodnje dni za dwa meseca odel v zidarske odre. Tokrat gre za rekonstrukcijo celot- nega pritličja, kar bo veljalo gostinsko podjetje »Paka« vsoto 36 milijonov S din. Za slednji korak so se pri- pravljali že v minulem letu, 2iakaj obstoječa razporeditev prostorov, četudi je na zu- naj delovala »nobel«, funkcio- nalno ni več ustrezala obse- gu poslovanja in namembno- sti tega osrednjega gostinske- ga objekta v Velenju. S sled- njo adaptacijo bo hotel uspo- sobljen za večji promet, ra- zen tega pa bo sodobnejša ureditev in namembnost po- sameznih prostorov zadostila tudi kriterijem pravilnika o kategorizaciji nastanitvenih gostinskih objektov, ki je bil sprejet v preteklem letu. Po adaptaciji bo namreč hotel »Paka« iLstrezal normaitivom hotela »B« kategorije. Po rekonstrukciji prithdja DO na desni strani sodobno urejen aperitiv-bar, nova re- cepKjija, klubska soba bo osta- la na sedanjem mestu, bar- ski prostor na levi pa bo preurejen in opremljen v pravi bar in pred zaključ- kom rekonstrukcije bo ure- jena tudi restavracija. Zara- di rekonstrukcijskih del bo 2 meseca bar v Velenju za- prt, namesto tega pa bo v restavraciji, ki ima na sre- čo posebni vhod, vseeno po- skrbljeno za razvedrilo. Tu bodo namreč ob večerih na- stopili znani i>evci zabavnih metodij tn sicer Ana Stefok, Višnja Korber, Zvonko špi- lič, Ivica šerfezi In Toni Kliakovič. Vsak od naštetih pevcev bo nastopal v Vele- nju po 10 dni skupaj. Gostje se bodo torej z le- tošnjo maškarado, ki bo v »Paki« 24. 25. in 27. februar- ja, poslovili od hotela, kakr- šnega so bili vajeni doslej in Je po mnenju gostincev postal zastarel. Obetajo, da bo v preurejenem hotelu še prijetnejše. K. Del pokopališča v Šoštanju, o katerega usodi je v določenih krogih občanov ve- lenjske občine toliko govorjenja, kar je povzročilo veliko hude krvi. V ozadju termoelektrarna SoŠtanJ. (Foto: F. Krivec) 10 TEDNIK, 22. FEBRUARJA 1968 KDO IMA PRAV. ALOJZ WEISS ALI VODNA SKUPNOST? ...Kmet pravico terja ali... Kmeta Alojza VVEISSA iz Spodnjih Kraš pri Šmartnem ob Dreti poznajo vsi v daljni in bližnji okolici. Poznajo ga zaradi njegovih težav, ki jih ima z vodo, nekaj pa tu- di zaradi njegovega nerganja nad svojimi sosedi. Bodi že ta- ko ali drugače, mož s svojo družino ima z vedo resnične težave, ki mu ne povzročajo samo sivih las, temveč tudi precejšnjo škodo. Njegova kmetija, oziroma stanovanjska hiša z gospo- darskimi poslopji stoji v ne- posredni bližini Drete, ki v jesenskih in spomladanskih dneh kaj rada poplavlja. Na ledinah za njegovo domačijo se ob hitrem taljenju snega, ali pa ob hudem deževju na- bere veliko vode, ki postopo- ma pritiska mimo njegove hi- še do potoka Drete. Včasih je ta voda normalno odteka- la preko ozke vaške ceste v rečno korito. Ker je bila ce- sta pogosto poplavljena so jo vaščani ravno na tem odseku znatno povišali, kar pa ovi- ra normalen odtok vode po nagibu terena k izlivu v Dre- to. Voda vdira v vsa gospo- darska poslopja in v stano- vanjsko hišo. V spalnici ima ncv pod. ki pa je ves zveri- žen in dvignjen — škoda, ki se dela je res velika. Ko so novembra leta 1964 nasuli cesto, ki teče tik ob zi- du njegovega hleva se je go- spodar pritožil na občino. Te ren si je ogledala posebna ko- misija, v kateri je bil tudi iz- vedenec Vodne skupnosti iz Celja. Kc>misija je v svojem zapisniku ugotovila kvaren vpliv dvignjene ceste in pred- lagala, da se zgradi propust profila 60 cm. V zapisniku je posebej poudarjeno, da se ce- sta v nobenem primeru ne sme več poviševati, razen s posipanjem z drobnim pe- skom do višine 3 cm. Podano je bilo priporc>čilo, da naj se propust zgradi takoj, najkas- neje pa do februarja 1965. Za- dovoljen z rešitvijo je zapis- nik podpisal tudi gospodar VVEISS. Kmet je čakal, kdaj bodo zgradili propust, dočakal pa ni. Nasprotno, marca mese- ca so vaščani ponovno nasu- li cesto v višini dodatnega pol metra. Mož se je pritožil na krajevno skupnost, katere svet je zadevo obravnaval in sklenil, da se pri Kmetijski zadrugi naroči 40 m beton- skih cevi, da naj WEISS iz- koplje jarke na svoje stroš- ke in tako naj se zadeva ure- di v korist vaščanom in za- dovoljstvo rizadetega gospo- darja. Pa se je v zadevo vmešal tretji sosed in napravil pritož- bo. Pri WEISSU se je ogla- sil predstavnik občinske upra- ve skupaj z nekim inšpektor- jem, ki je potrdil, da bo vo- da odtekala boljše po tisti varianti, ki jo je zagovarjal kmet, kakor pa po eni, ki jo je predlagala Vodna skupnost. V drugem primeru bi bile iz- točne cevi obrnjene proti to- ku reke Drete! Priporočeno je bilo kmetu naj s kopanjem preneha, dokler ne pridejo za- deve pogledati za to kvalifi- cirani in poklicani. In so pri- šli. Nova komisija si je teren ogledala 7. septembra in vztra- jala pri odločitvi, da morajo biti cevi obrnjene proti toku. Istočasno so bili anulirani vsi sklepi sveta krajevne skupno- sti, zadeva pa je obtičala ... Ko sta prišla dva delavca, da bi delala na položitvi ce- vi po varianti komisije, kmet tega ni dovolil. Na ponovno uregenco pri občini je dobil odgovor, ki ga res ni mogel razveseliti, saj mu v zadnjem odstavku čisto brez potrebe pretijo z razlastitvijo zemlji- šča po katerem teče cesta. Mo- žakar ne nasprotuje cesti, niti njeni rekonstrukciji, le voda mu nagaja in proti njej se bori. Nobena razlastitev ni potrebna, verjetno pa je že čas, da se zadeva nekako ure- di. Ali naj se pusti kmetu, da realizira varianto v katero je že financirala krajevna skup- nost, ali pa naj se proti nje- govi volji izvede varianta, ki jo predlagajo hidrotehnični strokovnjaki. Ni naš namen, da bi se spu- ščal v to, kdo ima prav in kdo ne, želeli smo primer sa- mo registrirati, mislimo pa, da bi morda dolgoletne iz- kušnje, ki jih gospodar ima pri opazovanju gibanja vode na svojem posestvu, le kaza- lo nekoliko upoštevati. Mogo- če, na hidrotehniko se res ne spoznamo^, ima morda tudi v tem primeru izkušnja kme- ta večjo vrednost, kot pred- log strokovnjakov, še posebej, če upoštevamo primer, ki se je pripetil pred letom v Lu- čah, ko so domačini nasproto- vali postavitvi jezu na Lučni- ci, češ, da je to hudourna vo- da, ki bo ob prvem večjem vodostaju zasula strugo nad jezom (tam naj bi bilo ko- pališče), strokovnjaki pa so trdili, da je ne bo. Zgradili so sorazmerno drag jez, ki še danes spominja mimoido- če, da se je tu nekdo zmo- tU... J. LUKAC KMET ALOJZ WEISS KAŽE NA VRATIH V HLEV, DO KAM SEŽE VODA. KI SE NABIRA NA NJEGOVEM DVORIŠČU, KER NE MORE ODTEČI ZARADI PREVI- SOKO NASUTE CESTE IN ZARADI NEIZGRAJENEGA PROPUSTA, KI JE BIL OBLJUBLJEN ŽE LETA 1964. NA KRATKO USPEŠNO DELO Poravnalni svet v Rečici ob Savinji, ki je v zadnjem man- datkem obdobju deloval pod predsedstvom JOŽETA HRI- BERNIKA, je na nedavnem zboru volivcev pjoložll obra- čun svojega zelo uspešnega dela. člani sveta so obravna- vali skupno 107 spornih za- dev, od katerih Jrni jih je uspelo ugodno rešiti l^r 77. Od preostalih zadev, kjer nd bilo mogoče doseči poravna- ve, so bili le izjemni prime- ri, da 'so stranke nadaljeva- le spor pred sodiščem. Rečl- čanl, zadovoljni z delom svo- jega Izravnalnega sveta, so na zboru volilcev izvolili nov organ, v katerem pa so od šestih poprejšnjih članov za- menjali samo enega. NEZADOVOLJNI S POŠTO Na zadnjem zboru vohvcev so občani Rečice izrekli tu- di nekaj pikrih ugotovitev na račun poslovanja tamkajšnje pošte. Stvar je namreč v tem, da je PTT iz Celja zma- njšal obseg poslovanja pošte rm Rečici, predvsem vsled te- ga, ker pc»luje p>ošta s pol- nim delovnim časom v ko- maj nekaj kilometrih odda- ljenih NAZARJIH. Tako je pošta odprta po novem na REČICI samo 4 m-e. Obča- ni se pritožujejo nad nered- no dostavo pošte, mnogi pa so odpovedali dnevno časopi- sje, ker so le-tega včasih do- bivali tudi s tridnevno zamu- do. Rečičani se boje, da po- meni sedanji ukrep samo predkorak k ukhiitvi pošte v njihovem kraju. Ravnanje PTT podjetja je verjetno ute- meljeno, še posebno sedaj v pogojih reforme, za redno dostavo pošte, pa bodo tudi prav sigurno poskrbeli! BO ŠLO ALI NE BO ŠLO ... Trgovsko podjetje »SAVI' NJA« iz Mozirja bi rado gra- dilo v Rečici moderno samo- postrežno trgovino, ki jo kraj prav gotovo močno potrebu- je. Idealen prostor sredi Re- čice je pozidan z dvema majlmima zgradbama, ki sta skupaj z zemljiščem last TURNSEK ANTONA. Zatakni- lo se je pri ceni, »Savinja« nudi 7 milijonov, TURNŠEK pa jih zahteva devet. Tudi na nasprotni strani ceste ne bo- do mogli graditi, ker vaški župnik ni pripravljen odpro- dati dela svojega vrta in si- cer v širini 3 metrov. Ker so na občnem zboru ugotovili, da trgovino i>otrebujejo, bo- do morda le zmagali vsi pro- ti enemu in ne eden pro- ti vsem... SEJA PREDSEDNIKOV SZDL v ponedeljek je bila v Mozirju seja predsednikov krajevnih organizacij Sociali- stične zveze delovnega ljud- stva. Na sestanku so predsed- niki obravnavali informacijo 0 finančnem stanju sklada kmečkih zavarovancev. Poleg te pomembne točke dnevne- ga reda so na sestanku obrav- navali še nekatera tekoča ka- drovska vprašanja. REELEKCIJA Na področju občine Mozir- je poteče direktorski mandat direktorjem v štirih delovnih skupnostih, v letošnjem letu bodo razpisali delovno mesto direktorja v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi, ki ima svoj sedež v Mozirju, nadalje v trgovskem podjetju »Savinja« Mozirje, v gostinskem podjet- ju »Planinka« na Ljubnem in v osnovni šoli v Mozirju. V zvezi z reelekcijo se je vče- raj sestala volilna komisija pri Občinski konferenci SZDL. Obravnavali so probleme re- elekcije in določili kriterija za oceno uspešnosti dela do- 1 sedanjih direktorjev. Veliko še istoji pred nami Tokrat smo v mozirski ob- čini obiskali Rečico ob Sa- vinji, da bi malo poizvedeli kaj in kako dela v tem kra- ju njihova krajevna skupnost. Pogovarjali smo se z JOŽE- TOM LUKAČBM, predsedni- kom krajevne skupnosti in FRANCEM NADVEŽNIKOM, vršilcem dolžnosti tajnika. JOŽE LUKAČ: Obseg del, ki smo jih opravili v okviru krajevne skupnosti v pretek- lih letih v nobenem primeru ni majhen. Marsikaj smo ob podpori občanov predrugači- li v našem kraju in zaselkih okoli njega, že pred leti smo asfaltirali cesto do RANEKA, pri čemer je poleg prispev- kov občanov, krepko sode- lovala tudi občina. Veliko ima- mo pri nas opraviti tudi z potoki in Savinjo. Popravili smo nekaj brvi, zaščitili po- lja pred poplavami in izvr- šili razna dela ob sami Sa- vinji. Krajevna skupnost je v okviru svojih možnosti po- magala tudi tukajšnjim dru- štvom, tesno pa je sodelova- la z vsemi družbeno pK>litič- nimi organizacijami. FRANC NADVEŽNIK: Program? Program za teko- če leto, ki smo ga sprejeli na zboru volilcev je dokaj ob- sežen, vsebuje pa vsa tista opravila, ki jih je krajevna skupnost več ali manj izvr- ševala že v preteklosti. Med drugim bomo zgradili nov most v Rečici pri Oplotner- ju, pri Trnovski brvi pa so potrebni novi F>odporniki. Tu- di z vodo se bomo še pre- cej ukvarjali, saj je predvi- dena gradnja dveh obramb- nih zidov in sicer pri Tišler- Ju v Rečici in v Zavdamih. V letošnjem letu namerava- mo zgraditi tudi drenažo na severni strani pokopališča. Pri brveh preko Savinje pa bo potrebno postaviti javne sve- tilke, da ne pride do kakš- ne nepotrebne nesreče. V bla- gajni krajevne skupnosti ima- mo trenutno nekaj več kot 9 milijonov starih din, ki jih bomo morali prav skrb- no obračati, če bomo hote- li realizirati vse, kar smo si v programu zastavili.. . Povprašali snao ju še po tem, kaj je po njunem mi- šljenju na Rečici trenutno največji problem, pa sta sko- raj oba istočasno p>ovedala: pošta in nova trgovina. Pa še bi se kaj našlo, adapta- cija šole prav gotovo ne spa- da med majhne probleme, ureditev prosvetnega doma pa prav tako ne. -bes Predsednik krajevne skup- nosti Rečica ob Savinji, tov. JOŽE LUKAC Vršilec dolžnosti tajnika krajevne skupnosti tova riš FRANC NADVEŽNIH Akcijski program aktivistov Komite revirske konferen- ce ZKS je na zadnji seji siprejel tudi kratkoročni ak- cijski program aktivnosti. Ta- ko bo komite na XI. seji med drugim obravnaval pred- log za oblikovanje enotne or- ganizacije ZK v okviru »Za- savskih premogovnikov«. Na XII. seji bodo obravnavali oceno ekonomskih rezultatov poslovanja delovnih organijsa- cij in gibanja splošne potroš- nje v letu 1967 ter naloge v zvezi s pogoji gospodarjenja v letu 1968, in bo s posebnim ozirom na obremenjenost gospodarstva ter gibanja splošne družbene potrošnje na revirskem področju. 76 davčnih prijav V mozirski občini je v me- secu januarju prijavilo do- hodek preko dveh milijonov starih dinarjev 76 občanov. Od skupnega števila vseh, ki so morali prijaviti višje do- hodke, jih odpade na privat- ne obrtnike kar 43, vsi osta- li pa so uslužbenci. Najvišji dohodek, ki je bil prijavljen znaša 8 milijonov S din. Gto- stilničarji so povprečno pri- javili od 2 do 2,5 milijona dohodka. Najvišji prijavljeni dohodek je s področja kovi- narske stroke, medtem ko sta s področja lesne stroke prijavila dohodek preko dveh milijonov samo dva obrtnika in sicer prvi 400.000 in drugi 450.000 S din. Mozirje je znano po svojih bučnih in raz- novrstnili pustnih pri- reditvah. Vsako leto se prične s pustno vese- lico, konča pa s poko- pavanjem pusta, ki je pred tem še javno na »pare« položen ... Prvo veselo rajanje je bilo v soboto, prihodnje pa bo 27. februarja. Preko uUce obešen razglas vabi mimoidoče naj se udeleže pustnega vese- ' Ija. Kolikor poznamo < Mozirčane, ne bo niko- mur žal, ki se bo ude- ležil njihovega rajanja. Pa še nekaj vam pri- poročamo za dobro po- čutje: preden boste od- šli na rajanje oddajte ključe svojega železne- ga konjička na bližnjo postajo milice, prihra- nili boste sebi m dru- gim marsikatero nepri- jetnosti (Foto: Berni) TEDNIK, 22. FEBRUARJA 1968 H NA KRATKO LANI 300 MILIJONOV ZA ŠOLSTVO Lani so za šolstvo v konji- ški občini — skupno z repu- bliško dotacijo — potrošili 300 milijonov starih dinarjev. Tolikšen znesek je bil pred- viden tudi po finančnem na- črtu. Člani skupščine teme- ljne izobraževalne skupnosti so se odločili, da malenko- sten ostanek prenesejo kot dohodek za letošnje leto. To je umestno tembolj, ker je občinska skupščina 'sporoči- la, naj izobraževalna skup- nost računa na kakih 5 od- stotkov manj denarja kot la- ni. Poleg tega si bo temeljna izobraževalna skupnost letos morala ustvariti tudi svoj rezervni sklad in sicer v zne- sku dveh odstotkov od red- nih finančnih sredstev. O svojih dohodkih bo skup- ščina temeljne izobraževal- ne skupnosti razpravljala pri- hodnji mesec, ko se bodo do- govorili tudi za konkretno do- deljevanje denarja osnovnim šolam, vzgojno-varsveni usta- novi, glasbeni šoli, delavski univerzi, pedagoški službi, po- sebnemu šolstvu in še za ne- katere druge namene. IZOBRAŽEVANJE KOVINARJEV Pri delavski univerzi v Slo- venskih Konjicah je vse pri- pravljeno za začetek preda- vanj v oddelku poklicne ko- vinarske šole. V sodelovanju s šolskim industrijsko-kovin- skim centrom iz štor so pri- pravili program, ki so ga pri- lagodili .odraslim slušateljem. Po zadnjih podatkih se je v šolo prijavilo 25 kandidatov, od katerih jih je kar 13 iz podjetij »Kostroj« v Slov. Konjicah, pričakujejo pa, da se bodo do konoa februar- ja, ko bodo s šolo začeli, pri- javilo še več posameznikov. OLAJŠAVA ZA VIŠINSKE KMETE v nedeljo so bili na -vsem območju konjiške občinske skupščine zbori volivcev, na katerih so občani razpravlja- li o predlogu odloka o pri- spevkih tn davkih občanov. Čeprav je bilo sprva pred- videno, da bosta v letošnjem letu samo dve davčni skupi- ni, bodo ostale tri kot v pre- teklem letu, le s to razliko, da bodo za kmete višinskih predelov sprejete nekatere omilitve. Občani v nekaterih večjih krajevnih skupnostih pa so razpravljali tudi o predlogu za uvedbo samoprispevka za Investicije v osnovno šolstvo. USPELA JAKIJEVA RAZSTAVA Med pn?inii kupci razstav- ljenih del slikarja Jožeta Hor- vata — Jakija, ki je prej- šnji teden razstavljal v Slo- venskih Konjicah, je bil pred- sednik glavnega odbora Zdru- ženja borcev Slovenije Franc Leskovšek — Luka. Njegove- mu zgledu so sledili še pred- stavniki delovnih organizacij tn posamezniki, zato je razu- mljivo, da je razstavljalec peljal nazaj domov le ma- njše število svojih slik. Kaj «i«^«ča samoprispevek Redke so šolske zgradbe v konjiški občini, ki ne bi bile poti-cbne adaptacij, popravil ali dograditev. Pisali smo že o nameri občinske skupščine za predlog razpisa referen duma za uvedbo samopri- spevka, ki bi ga naj občani plačevali naslednjih pet let. Po tem predlogu bi v pet- letnem obdobju zbrali toliko denarja, da bi mogli urediti vsaj najnujnejše zadeve in tako tudi otrokom konjiške občine omogočiti sodoben in dober pouk. Poglejmo, kak- šne so potrebe in možnosti po posameznih krajih: V Konjicah bo treba dogra- diti novo osnovno šolo, ki bo poleg učilnice, kabinetov, či- stilnice, prostora za pogovore s starši, kuhinje, delavnic in telovadnice imela tudi še ne- kaj drugih potrebnih prosto rov. Prav tako bi bilo tu po- trebno adaptirati II osnovno šole. ki so jo zgradili 1909. leta in ji odtlej ničesar do- dali, spremenili ali popravi- li. Učilnice v tej šoli so ves dan zasedene in potemtakem ni nobenih pogojev za uve- dbo celodnevnega bivanja otrok v šoli. Zgradba je po- trebna temeljite obncve. Podružnična šola v Strani- cah je še starejša Nima te- lovadnice, niti prostora za tehnični pouk. Nujno bo urediti tudi sanitarije, zame- njati pode v učilnicah, pre- urediti in opremiti mlečno kuhinjo, prekriti streho in opraviti podobna nujna dela šcla Borisa Vinterja v Zre- čah je sicer nova, toda po- trebuje še telovadnico, gara- žo za šolski avtobus ter po- trebna učila, ki jih je na šo- li izredno malo. Podružnica v Gorenju je potrebna manj- ših notranjih popravil, prav take tudi šoli na Resniku in Skomarju, ki se ju je lotila lesna goba. V šoli v Špitaliču bo treba- obnoviti strop, fasado, stop- nišče, urediti ogrevanje, za- menjati nekaj oken in po- dobno, kar čaka tudi po- družnično šclo v Tepanju. Večja investicija bo gradnja telovadnice za osnovno šolo »Ljubo Šercer« Loče, med- tem ko bi v Jerneju eno od sedanjih poslopij preuredili za stanovanje, drugo pa v šolsko stavbo. V Žicah bi mogli preurediti majhno te- lovadnico v večjo, urediti pa bi morali tudi vodovod in sa- nitarije, pa električno nape- ljavo in podobno. Tudi v Zbe- lovem imajo podobne po- trebe. Trd oreh .je tudi vitanjska šola, ki pa bi ji vendarle mogli prizidati nov trakt in urediti centralno kurjavo v sedanji zgradbi. Potreb je se- veda še več, le da jih ne bo možno rešiti naenkrat. Kaže, da bodo v konjiški občini referendumi že v kratkem. Kako se bodo lju- dje odločili, pa je težko reči. Gotovo je samo eno: potre- be so tolikšne, da jih občin- ska skupščina in delovne or- ganizacije same ne bodo zmogle, čeprav bedo nosile levji delež. Denar, ki ga bo- do na določenem kraju zbra- li, pa bo tam tudi ostal. Zato gre res za odnos do svojih otrok in njihove bodočnosti. I. B. V Slovenskih Konjicah pravzaprav nimajo tržnice. Na neurejenem prostoru pred mostom čez Dravi- njo kak krošnjar sicer kdaj pa kdaj postavi eno ali dve prodajni mizi, toda izbira ni kdo ve kako pestra, še slabše pa je seveda ob deževnih dneh — v takem jeliastala tudi naša fotografija — ko se prodajalci stisnejo pod napušč tamkajšnjega po- slopja. (Foto: I. Burnik) KOLIKO SE JIH VOZI? Po podatkih občinske skup- ščine je v občini Slov. Ko- njice v zasebni lasti nad 700 različnih motornih vozil. 360 je avtomobilov, 300 motorjev, med ostalimi prevoznimi ed- stvi pa je še 50 tovornih av- tomobilov in šest traktorjev. Nagrajenci občinske skupščine Na svoji slavnostni seji v počastitev ob- činskega praznika je konjiška občin^ska skup- ščina podelila prizna- nja za dolgoletno pri- , zadevno delo na naj- | različnejših področjih i družbenega življenja | naslednjim tovarišicam s in tovarišem: Antonu I Klokočovniku, Vidu Le- I skovarju, Adiju Marci- i ču, Bertlu Gorjupu, Si- I monu Gajšku, Štefki | Frim, Ivanu Videčniku, p Ivani Vehovec, Juriju ^ Operčkal, Henriku Za- zijalu, Francu Leskov- šku, Dušanu Zidarju, Otu Ravnjaku, Mihaelu Grilu, ing. Francu Dob- niku, Francu Banu, Kar- lu Škobemetu, Jožetu Višnerju, Matevžu Lu- heju, Mirku Pučniku, Tonetu Turnšku in Vik- | torju Jeromlu. Enaki 3 priznanji sta dobila tudi Poravnalni svet Loče in Lojze Trste- njak, novinar Večera za objektivno poroča- nje o dogajanju na ko- njiškem območju. OBISK V OBRATU USNJARSKEGA KOMBINATA KONUS — KOKO Dragoceno postane tu še vrednejše v »Ko-ko«, obratu usnjar- skega kombinata »KONUS« v Slovenskih Konjicah je za- poslenih kakih 140 ljudi, v glavnem žena. Izpod njihovih spretnih prstov prihaja vsak teden na desetine zapeljivih usnjenih izdelkov, ki v glav- nem krasijo garderobo tujih kupcev ali pa tistih domači- nov, ki za dober kos obleke radi odštejejo tudi nekaj sta-, rih tisočakov več. Te delav- ke dan za dnem obrača- jo dragocena krzna, krojijo in šivajo najnovejše plašče in kostime, pa vendar je med njimi le malo takih, ki te svoje izdelke tudi nosijo .. . »Ko-ko« je obrat, ki se je razvijal z neverjetno naglico. Od leta 1952, ko so delali z enim mojstrom, vajencem in pomočnikom, bo verjetno že prihodnje leto na lepem pro- storu ob Dravinji stal mode- ren obrat usnjene konfekci- je, ki bo — tako pričakujejo — svojo lansko milijardo proizvodnje kmalu podvojil. Uresničitvi tega načrta je pri- lagojeno tudi vse gospodar- jenje. Oh tako lepih proiz- vodnih uspehih in dejstvu, da vlada na trgu za usnjeno konfekcijo »Ko-ka« veliko za- nimanje — zadnji dan de- cembra je bila vsa njihova zaloga gotovih izdelkov en usnjen plašč — bi gotovo lah- ko imeli višje osebne dohod ke. Tako pa na primer delav- ka, začetnica, dobiva približ- Pri stroju (Foto: L BURNIK) no 56 tisoč dinarjev plače. Toda ves prihranek gre v sklade, ki naj bi omogočili že prihodnje leto začetek grad- nje novega obrata, kjer bo moč bolje organizirati proiz- vodni postopek, zaradi tega pa tudi več in ceneje proiz- vajati. V starih poslovnih prosto- rih pa med tem teče proiz- vodnja kot doslej. Modni konfekciji — v glavnem žen- ski — so zadnji čas pridru- žili še izdelavo klobukov, kap in torbic, za kar porabijo ostanke kož. »Vsako leto se kaj novega naučimo,« je de- jal obratovoodja tovariš Sko- berne. Tako tu torej ne gre nič v nič, ali vsaj malo. Ve- čino svojih izdelkov »Ko-ko« proda tujim kupcem, če ne z neposrednim izvozom — 40 odstotkov — pa s posred- nim, saj so tudi pri nas kup- ci njihovih modnih plaščev. kostimov, jop in suknjičev v glavnefn tuji turisti, ki lahko te izdelke kupijo v številnih trgovinah po vsej Jugoslaviji. Sicer pa izvažajo v glavnem v Nemčijo, Švico, Italijo, zad- nji čas pa tudi na Aljasko. Pravijo, da so najzahtevnejši kupci Italijani, medtem ko z Aljaske zahtevajo bolj kriče- če barve, ki verjetno na na- šem tržišču ' ne bi doživele prevelikega navdušenja. Pa vendar je težko ostati brez želja ob pogledu na ču- dovite komplete iz kože in- dijske koze, kombiniranne s krznom kune, elegantne tem- ne in svetle dvov>rstne plašče ki jih odlikuje tudi modni ton. Doslej v »Ko-ku« ni- so imeli posebej zaposlenega kreatorja, temveč ;e to delo dolga leta odlično opravljala tovarišica škobernetova, ki se bo zdaj bolj posvetila kro- jenju. Nova zimska kolekci- ja pa bo že delo mlade inžer^; nirke-arhitektke, ki je marsi- čemu dodala svežino in du- hovitost. Toda delati je treba pri- dno. Več kot 70 odstotkov žena, ki so tu zaposlene, je prišlo v tovarno nekvalifici- ranih. Zdaj so se priučile in dobro poznajo svoje delo, ki se od drugih konfekcij v marsičem razlikuje. Zaradi tega pride seveda tudi tu do kakih nesporazumov ali za- ostritev, toda doslej so jih z dobro voljo in razumom ve- dno uredili. Boljši delov- ni pogoji v novem obratu pa bodo tej težnji gotovo mogli temeljito pomagati. I. B. URANKAR — 300 KG Na preglednem tekmovanju čianov celjskega težkoatletske- ga kluba je zmagal J. Uran- kar, ki je dvignil 300 kg. Naslednja mesta so zasedli: Glavač 285, M. Urankar 260, Conardi 250, Vasiljevič 215 kg. E. KRANJC SOSED SOSEDU Na meji med dvema občinama Sosedski odnosi se ne ome- jujejo samo na hodnik, ki deh dve stanovanji, ali na dvorišče, ki lahko včasih še kako loči dve domačiji tem- več tudi veliko širše. In kot vlada med posamezniki nekaj pravil za dobro sožitje, ta- ko veljajo tudi, recimo za dve krajevni skupnosti. Prav v teh odnosih pa je včasih veliko nepotrebnih nespora- zumov, kršitev pravic na tej ali drugi strani in kot po- sledica — veliko slabe volje in slabih sosedskih Oidnosov. Ko se je v krajevni skup- nosti v Stranicah pred krat- kim nekaj zapletlo okrog od- I mere parcel, so ugotovili, da I teče čez zemljo, ki je bila namenjena za individualne gradnje, električni vod, ki ga je mariborski DES — obrat Slovenska Bistrica — zgradil do ene bližnjih hiš. Čeprav bi to po pravilu morali, ni nihče od predstavnikov te delovne organizacije vprašal krajevne skupnosti, če je lo- kacija daljnovoda primerna. Nasprotno, delavcu, ki naj bi si na parceli, po kateri gre daljnovod, postavil hišico, so celo povedali, da lahko dalj- novod prestavi — toda na svoje stroške. Tega si ta se- veda ne bo privoščil, hišo bo postavil drugje in preki- njena bo strnjena vrsta, ki je bila namenjena za indivi- dualne hišice. Ta zaplet je bil samo po- vod, da smo obiskali pred- sednika straniške krajevne skupnosti, šolskega upravite- lja, tovariša Sodina. »Pa, da ne boste mislili, dga vam lahko naštejem sa- mo slabe primere odnosa do krajevne skupnosti! Poglejte, straniška kraje\'na skupnost leži na meji med konjiško in celjsko občino. Verjemite, da so razlike med obreme- nitvami občanov, pa tudi dru- gače, med obema občinama velike. In vendar med stra- niško in frankolovsko krajev- no skupnostjo ni bilo nikoli prave »meje«. Nasprotno, vsa leta doslej vse pomembnej- še zadeve skupno rešujemo. Na primer: za rekonstrukci- jo ceste Frankolovo — Ltn- dek, katere del teče tudi po. našem območju, sta prispe- vali sredstva tako straniška, kot frankolovska krajevna skupnost in seveda tudi nju- ni občani, ki so ponekod od- stopili celo del svojih zem- ljišč, da bi mogli cesto zgra- diti tako kot se spodobi. Zdaj se dogovarjamo za skupno vzdrževanje te poti. Radi bi za to delo zaposlili cestarja, ki bi ga plačevali iz skup- nih sredstev. Toda to ni pr- vi in edini primer dobrega sodelovanja s krajevno skup- nostjo Frankolovo. Tudi ta- krat, ko smo se pogovarja- li o gradnji vodovoda, so bi- li takoj za to, da si vodo napeljemo iz njihovega zajet- ja .. .« Primer razumne rešitve sporne zadeve je tudi ugo- vor prebivalcev Bukovelj — ki poleg Stranic in Križevca sestavljajo straniško krajev- no skupnost — da vse pre- več denarja za urejevanje ko- munalnih problemov ostaja v Stranicah. Predlagali so, da bi za naselje Bukovelj in okolice ustanovili svojo ki'a- jevno skupnost, saj bi to zmo- gli tudi zaradi velikega ra- zumevanja tamkajšnjih ljudi za reševanje skupnih potreb. Toda kasneje so se na sestan- ku krajevne skupnosti ven- darle sporazumeli, da bodo v prihodnjem obdobju raje več denarja porabili za pro- bleme bukoveljske;;a območ- ja in da bodo tudi v naprej ostali v skupni krajevni skupnosti. Sosed lahko torej sosedu tudi na takem nivoju koristi ali škodi. Zato ni prazna za' hteva, da je krajevno samo- upravo treba še kako sp<3- štovati. 1.3. Nogomet ALUMINIJ : CELJE 1:0 v nedeljo je bila v Kidriče- vem prijateljska nogometna tekma med domačini, ki so člani druge zvezne lige in enajstorico Celja—Kladivarja ki se je končala s tesno zma- go domačinov 1:0. Celjani so prikazali lepo Igro, zato lahko rečemo, da 60 na bližnji spomladanski del republiškega prvenstva od- idčno pripravljen. J2 TEDNIK, 22. FEBRUARJA 1968 Tri leta neizpremenjena cena zdravljenja Za 5.500 Sdin zdravljenje, hrana in stanovanje lllllP^e} od tijstah 250 postelj v Zavodu za medi- Jjjsicb rehabilitacijo v Laškem še zmergm ostaja praznih. Trenutno je v zdravilišču 160 bolnikov, večinoma socialnih zavarovancev, vtem ko je samo- plačnikov le 8. V zdravilišču menijo, da je sedanje stanje neprimerno boljše kot decembra lani, ko so jpieli zasedenih vsega 100 postelj ali niti toliko in ^ razmere res kazale na skrajnost. Nasploh je bilo ^inulo leto najbolj kritično Med drugim so bili prisiljeni skrčiti število zaposlenih za 24 ljudi ter uvesti 90-odstotne osebne dohodke _ mimo tega pa 50 morali precej štediti tudi pri nekaterih drugih izdatkih. Tako je lanska realizacija zdravilišča zna- jj]a 493 milijonov starih dinarjev, kar je skoraj ^ 100 miiijonov manj kot v letu 1966. K temu pa velja pripisati, da so v zdravilišču, kakor koli je že bilo boleče, vendarle »zvoziH« brez izgube, kolektiv 110 zaposlenih je začel leto 1968. v zavesti, da bo moral krepko delati. Predvidevajo, da bodo inieli povprečno v letu po 170 pacientov. Zastavili 50 na lanskoletni realizaciji, čeprav upajo, da bo to leto le prineslo določene spremembe. Kot smo zapisali, je bilo zdravilišče preteklo leto najbolj kritično in brezperspektivno. Spričo delitve sredstev v skladih zdravstvenega zavarova- nja, ko je bilo za zdraviliško zdravljenje namenjeno vsega 1.4 odstotka tudi ni bilo pričakovati kaj boljšega. Letos je zagotovljena ugodnejša delitev in sicer po stopnji 2 odstotkov. Po tem računu bi lahko v zdraviliščih pričakovali kakih 30 odstot- kov več zavarovancev. V Laškem sodijo, da bo spremenjena delitev omogočila zdravljenje oz. me- dicinsko rehabilitacijo vsaj tistim zavarovancem, ki so le-te nujno potrebni. Takih pa v Sloveniji ni malo. Na vprašanje, ali pričakujejo tudi v Laškem veC gostov, kot je znašalo lansko povprečje, so odgo- voriii pritrdilno. Januar sicer še ni pokazal kakih posebnih rezultatov, saj je že iz prakse znano, da v prvih dveh mesecih (tako je bilo tudi v najbolj »konjimkturnih« letih), obisk v zdravilišču ni sora- zmeren ostalim mesecem v letu. število pacientov sedaj počasi že narašča, kar pa je dober znak. V pomladanskih in poletnih mesecih naraste tudi število pacientov samoplačnikov. V večini teh pri- merov ne gre za težke bolnike. Med njimi so zlasti taki, ki so se nekoč že zdravili v Laškem in ugo- tavijajo_ da jim ponovno kopanje v vodi, razgiba- vanja in drugI fizioterapevtski posegi še izboljšajo zdravstveno stanje. Kljub vsej zahtevni medicinski opremljenosti in velikim stroškom, ki so v zvezi s tem, ima Zavod za medicinsko rehabilitacijo inva- lidov zdravilišča Laško že tri leta neizpremenjene cene oskrbnega dne, ki znaša 5.500 starih dinarjev na osebo. V tej ceni so zdravstvene storitve ude- ležene s 3.100 Sdin, stanovanje, hrana in ostalo pa z 2.400 Sdin. Torej gre za .ceno zdravljenja, ki v današnjih razmerah vzdrži vsakršno konkurenco. Slednje dejstvo bi nedvomno morali imeti pred očmi vselej, ko je na tehtnici odločitev za podpis napotnice zavarovancu za zdravilišče. V preteklem letu in tudi sedaj se še dogaja, da zavarovanci pridejo na zdravljenje v Laško brez napotnice zavoda za socialno zavarovanje. Stroške v tem primeru poravnajo zdravilišču iz svoje de- narnice. Ob povratku domov se napotijo na sodišče in po sodni poti uveljavljajo pravico do zdraviliške, ga zdravljenja, ki jim po zakonitih predpisih gre kot zavarovanim osebam. Taka pot je v vseh pri- merih tudi uspešna, seveda pa mora biti potreba po zdravljenju v zavodu za rehabilitacijo ali dru- gem nararaem zdravilišču medicinsko indicirana. Podobno delajo tudi tujci - samoplačniki vendar s to raziiko, da se s svojimi bolniškimi blagajnami predhodno dogovorijo o povračilu dela ali celotnih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z zdravljenjem v naravnem zdravilišču. . K. Kdo ni poznal Špitalerjeve mame? Drugo soboto v februar- ju se je v bližnjo in dalj- no okolico Jurkloštra raz- nesla žalostna vest, da je umrla Neža Spitaler v Planini 57 pri Jurklostru. Velika domačija ob goz- du, kjer lahko prisluhneš šepetu visokih dreves pod Lisco, kjer je bila svoj čas »stara glažuta«, je bil njen dom. Z možem Fer- dom in še sedmimi otroki sta se priselila sem pred 30. leti. Prišla sta s sv. Planine rmd Trbovljami. Tu pod Lisco se jima je rodil še en sin. Delala je trdo vse živ- ljenje, bila je potrpežljiva in njeno srce je utripalo le za družino, ki jo je tako zelo ljubila. Njene trudne roke so omahnile od trdega dela že skoraj na mrtvaški oder. Mož Ferdo, petero hčera in tri- je sinovi, čeprav so vsi že preskrbljeni, bodo pod domačo streho pogrešali nekoga, ki ga ne nadome- sti nobena druga dobrina rm svetu. Pogrešali bodo zlato mamo. Kako zelo radi so jo ljudje imeli, je pokazal tudi prelep pogreb, dolg sprevod se je vil za njeno krsto, a če bi jo na njeni zadnji poti spremljali vsi, katerim je Spitalarjeva mama delila v času NOB zavetje in hrano, bi bil sprevod nedogleden. Bor- cem enot Kozjanskega od- reda je bila namreč špi- talerjeva domačija dobro znana Neštetokrat so se tu ustavljali, počili in na- hranili. Tu je neštetokrat bilo pravcato partizansko taborišče, varen in zanes- ljiv kraj. Z mamo špitalerjevo je Polana in šir.ša okolica iz- gubila mnogo. F. V. Helenca in kamgarni »Volna« Laško največji proizvajalec heianca tkanin v Jugoslaviji Kolektiv »Volne« Laško ni brez težav. Le kateri tek- stilni kolektiv jih nima? Ven- dar primerjava med »Volno« Laško izpred nekaj let nazaj in današnjo »Vclno« da bi- stveno drugačno sliko o tej tekstilni tovarni. Danes kon- kurira na tržišču samo s ple- menitim in dragim blagom. Od skupne proizvodnje zna- ša proizvodnja tkanin iz he- lance TO odstotkov, preosta- lih 30 odstotkov v proizvod- nem programu pa zavzema- jo kamgarni. Tržišče jih je pravočasno spametovalo, da so se modernizirali. Vse -Stroje y tkalnici^ stare_več kot 7 let, so zamenjali z no- vimi in tako dela v tkalnici sedaj 62 najsodobnejših tkal- skih strojev, na katerih tke- jo blaga viscke vrednosti; najrazličnejše težine in vzor- ce helance in kajpak tudi zelo kvalitetne kamgarne za moške in blaga iz mikane volne za ženske kostime in plašče. Tkalnica v »Volni« obratuje v 4 izmenah pred- vsem zaradi naročil sezon- skega blaga in zato, da so zaposlili delovno silo, ki je imajo drugi obrati preveč. Trenutno je zaposlenih v tovarni 465 ljudi. grofijo proizvodov ni težav, dosti hujša težava pa nastopi, ko je treba od veli- kih kupcev — konfekcionar- jev — izterjati dolgove, stare tudi do 8 mesecev. Samo pri konfekcionarjih imajo od la- ni za več kot 400 milijonov starih dinarjev dolgov. Edina pot, ki jo bodo sedaj ubrali, bo izvršba. Kupci — trgovin- ska podjetja — so zelo solid- ni plačniki, zato s temi zelo radi delajo. Njihovim naroči- lom tudi skušajo kar se da ugotoviti; nemalokrat izdelajo v »Volni« za določeno tr- govsko podjetje ekskluzivne vzorce kamgarna in blaga iz mikane volne. Večje možno- sti prilagajanja zahtevam tr- žišča jim med drugim omo- goča nova barvarna in izpol- njena apretura. Pri sled- njem bodo kmalu storili še korak dlje, ker so kupili strojne naprave za suho apreturo. Podobno kot lani, so se tu- di v letu 1968. pojavile ne- katere kronične težave in ne- všečnosti okrog uvoza suro- vin. Surovina za pripravo kamgarnov je prispela zelo pozno, tako da na letošnjem sejmu mode v Ljubljani niso mogli prezentirati svojih no- vih vzorcev. Novi vzorci tež- jih in lahkih kamgarnov iz 100-odstotne volne gredo ven šele sedaj. Proizvodnja v tkalnici bo zato s polno zmogljivostjo delala te tedne kamgarne, katerih sezona je tja do maja. Zaradi nesi.gurnosti z uvo- zom surovin so si tudi za bližnjo sezono napravili pre- cejšnje zaloge, ki jim sedaj vežejo znatna obratna sred- stva. Vendar druge izbire ni- so imeli, če želijo proizvod- njo zagotoviti v skladu s programom in potrebami tr- žišča. Kot jih moti vezanje znatnih sredstev v surovinah, jih težijo tudi dolgovi kupcev, kar eno z drugim onemogo- ča še prožnejšo poslovno po- litiko. Napredek v trgovini Pred leti v Laškem zlepa ni minil zbor volivcev ali pa kak drug zbor ljudi, kjer ne bi zatarnali o slabo ure- jeni trgovini, šepalo je ta- korekoč na vseh korakih, naj- bolj pa so seveda ljudje to občutili pri dnevni oskrbi. Da so se lani stvari temelji- to spremenile in da je danes v Laškem stanje za 180 sto- pinj drugačno, o tem najbrž ni potrebno nadrobno razčle- njevati. »Merx« iz Celja se je dobesedno vsedel v Laško, kar se pozna na vsakem ko- raku. Tovarišica Martina Tezec. doma iz Lahomnega 3, La- ško, je z zajetno mrežo pri- šla iz Merxovega marketa. O tem, kako je zadovoljna s trgovino, založenostjo, izbiro in blagom je kar sipala hval- nice. — Takšne izbire kot je se- daj, v Laškem še nikoli ni- smo imeli. Dobiš praktično vse, kar želiš. Blago je sve- že. Razen v market, drugam sploh ne grem po živila. — Kaj pa meso? — Tudi tega kupujem več- krat v samopostrežni. Dosilej še nisem naletela na slab kos. Ce pa imam več časa, stopim k mesarju. Veste, se- daj lahko kupimo v Laškem marsikaj, kar poprej ni pri- šlo do nas, se je pohvalila M. Rezec. JEZA PRED ZASLONI Toliko jeze, kolikor so je Laščani imali te tedne zara- '^i slabega televizijskega ^prejema, že dolgo ni bilo. ''\ to prav v času najzani- "^ivejših oddaj leta — preno- zimskih olimpijskih iger Orenoblii! Slabo sliko so '"'ell ali pa so bili celo brez ^•it prebivalci zahodnega dela Lakšega, ki ga mora »pokrivati« pretvornik na Maliču. zgrajen s sredstvi občine in delovnih organiza- cij Laškega. Pretvornik je očitno tako slabo vzdrževan, da le poredkoma pravilno deluje Nekateri celo trdijo, da je pomanjkljivo narejen in da se RTV sploh premalo briga za te vrste naprav. V Ljubljano so rcmale števil- ne telefonske urgence, toda do konca minulega tedna se stvari niso nič spremenile. Ce bo tako slab prenos televi- zijskih oddaj tudi vnaprej, se utegne v Laškem še povečati število tistih, ki so iz prote- sta in zato, ker jih je RTV ogoljufala, dali televizijske sprejemnike zapečatiti. OBČNI ZBOR ZVEZE BORCEV V nedeljo je bil ob pcA °^fnih zjutraj sklican občni J^ov občinske organizacije , ^^2e borcev narodno osvo- ?5ilne vojne. Na občnem so poslušali poročilo o . ^sedanjem . delu predsedstva ^ občinskega odbora. Obrav- ^vaii so tudi nekatera ne- j^^sena in pereča vprašanja rcev. Nerešenih problemov Uidi v mozirski občini ne ^'=injka. SPORAZUM V našem uredništvu se je oglasil KARLATEC JOŽE me-, sar iz Laškega in pojasnil kako je glede prodaje mesa v Jurklostru. Z mesarjem JOŽETOM ŽTRAVSOM sta se sporazumela, da bo samo on sekal meso v tem kraju, ker KARLATEC seka na področ- ju hrastniske občine. STRAVS seka meso v Jurklostru vsled tega, ker na tem področju tudi odkupuje živino, pa mu teren najbolj odgovarja. Ne gre torej za to, da bi se laškemu mesarju ne ljubilo sekati v Jurkloštra, temveč gre za medsebojni sporazum med obema mesarjema. TEDNIK, 22. FEBRUARJA 1968 13 MALA ANKETA \a Planini nam manjka... Ko se po obupni cesti iz Šentjurja pripelješ do Planine pri Sevnici zagledaš pred sabo kraj z ne- kaj hišami, šolo, cerkvijo in starim gnradom. V njem žive pridni ljudje, delajo, se vesele, jezijo, včasili pa tudi preklinjajo. Poiskali smo pet izmed teh ljudi in vsem zastavili enako vprašanje: česa vam na Planini najbolj primanjkuje, kaj najl>olj pogrešate pri vsakodnevnem življenju? Pet obča- nov je odgovorilo, prepričani pa smo, da so s svojimi odgovori jzrazili mnenje večine. SILVO LEVEČ, gostikil- čar: »Vsakdo med nami se jezi nad cestami, ki so v iz- redno slabem stanju. Cesto na Šentvid so morali ljudje sami prekopati, še težje je v odročnih naseljih, kamor vodijo le kolovozi in poti. Ce se zgodi nesreča ali ima- jo v hiši težjega bolnika, ni mogoče k domačiji ali vsaj blizu z rešilnim avtomobi- lom. Ceste, ki vodijo na Pla- nino, pa bi bile potrebne asfaltne prevleke.« MATILDA LESKOVŠEK dela na krajevnem uradu. Za njo pravijo, da pozna vse probleme Planine in okolice. »Šola je na prvem mestu. Stiska in slabi prostori. Za- radi majhnega zajetja je zgornji trg večkrat brez vo- de, tudi to bi morali hitro urediti. Dalj časa smo pogre- šali moderno, bogato založe- no trgovino. Letos bo zgraje- na nova samopostrežba in s tem se bomo planinci rešili vsaj enega aktualnih proble- mov.« JANKO GRACNAR je stal pri prodajalni mizi v stari trgovini s klasičnim nači- nom prodajanja. »Planina ima privlačne točke za turi- ste, vendar so premalo ure- jene, da bi privlačile ljudi od drugod, pa tudi reklama zanje ni najboljša. Mladi po- trebujemo zabave. Kino bi marsikaj rešil, pa ga na ža- lost nimamo. Pot v Celje ali druga večja m^ta pa je pre- dolga In raje ostanemo do- ma.« ANA MANCIK, gospodinja, se je odpravljala v trgovino, ko smo jo zmotili med po- govorom na cesti. »Živino- zdravnika smo imeli, pa so ga vzeli. Seveda ga pogreša- mo. Ceste bi bile lahko ma- lo boljše, še za pešce je hu- do. In avtobus bi lahko vo- zil enkrat ali dvakrat na dan Iz Šentvida na Planino ter nazaj. Tako pa pešačimo sta- ri in mladi. Davki, davki, ti- sti so šele težki,« je zamr- mrala ob slovesu. JOŽICA KRANJC, učitelji- ca: »Kot mlada učiteljica po- grešam kulturno zabavno živ- ljenje, pač tisto, kar mlad človek potrebuje. Rešuje nas TV program. Sem skoraj stalni gledalec oddaj. Sicer pa naše želje ne morejo biti izpolnjene, ker je kraj pre- majhen. V Celje ne moremo na večerno predstavo v kino ali gledališče, saj bi se vrnili nazaj šele ob polnoči. Edino z otroci lahko pripravljamo igrice.« O zboru občanov na Planini pri Sevnici Davki in vse druge tegoba v šentjurski občini so ime- li v zadnjem tednu zbore ob- čanov z zanimivo problema- tiko za kmetijske proizvajal- ce. Obravnavali so predlog odloka o prispevkih in dav- kih občanov v letu 1968 ter predlog sklepa Komunalne skupnosti kmetijskih zavaro- vancev o njihovih pravicah in obveznostih. Na vseh zborih se je med ljudmi raz- vila živahna razprava, vpraša- nja so bila različna, povsod so ljudje zahtevali to ali ono. Med zbori smo izbrali sesta- nek občanov na Planini pri Sevnici, kot večjemu kraju, ki je precej oddaljen od cen- tra občine. Kaj so povedali ljudje? Živinorejci so se hudovali, ker na Planini ni več živi- nozdravnika, čeprav bi ga po- trebovali. Veterinarju, ki pri- haja iz Šentjurja, morajo poleg drugega plačati tudi kilometrino. Zato so občani zahtevali, da mora biti na Planini stalno veterinar, ka- teremu bi že priskrbeli sta- novanje. Več kmetijskih pro- izvajalcev se je dotaknilo bo- leče točke — odkup kmetij- skih pridelkov. Sadje, mleko in živina Imajo slabo odkup- no ceno, pa še prodati je težko. Tako jemljejo v od- kup s Planine mleko samo dvakrat tedensko, jabolk sploh nI bilo mogoče proda- ti, podobno pa je bilo tudi s krompirjem. Drugi so zo- pet predlagali, da bi bilo osemenjevanje krav, ki ga organizira Veterinarska posta- ja Šentjur na Planini, tudi ob nedeljah in praznikih, saj je tedaj več časa. Občani s Praprotna so povedali, da bi glede osemenjevanja potrebo- vali plemenjaka kje blizu, ker je v zimskem času težko goniti krave na oddaljeno Planino. Mnenje, da je ose- menjevalnica na Planini v slabem stanju, je bilo pod- krepljeno s pripombo, da je tako večinoma z vsemi ose- menjevalnicami v šentjurski občini. Prebivalci Šentvida pri Planini in tudi drugI so zahtevali ureditev ceste pro- ti njihovemu kraju, posebno pozimi je potrebna oranja. Drug problem je zaprta ce- sta proti Sevnici, ki je v ze- lo slabem stanju. Ostre so bile razprave glede vodovo- da, kar je razumljivo, saj so bili prebivalci gornjega trga lani večkrat prizadeti zaradi pomanjkanja vode. Zahtevali so takojšnjo rešitev tega pro- blema, medtem, ko so neka- teri predlagali odcepitev od komunalnega podjetja Šent- jur ter predlagali samostoj- no zbiranje sredstev za pravila oziroma gradnje. Tudi iz predvidenega nega reda, to je o davkih I boleznih, je bilo več vpj? Sanj, ki skrbijo prebivau Planine In njene okolice, že pa, da so kljub predvi^ nemu dnevnemu redu na V(, čini zborov občanov zoju, razpravljali o prav vse^ kar teži prebivalce posan^ nega kraja. Tovariši z ob^ ne in od drugod so občj. nom dajali pojasnila, ki jih bolj ali manj zadovolji], vendar dati ali obljubiti^ bilo mogoče veliko. Tako \^ tudi letos velik del nalog pfj^ stal na hrbtih samih obča, nov, ki so življenjsko za^ teresirani za njihovo rešitej M. s! URBANISTIČNI IN ZAZIDALNI NAČRTI JNa aanasnji seji oocmske skupščme v šetjurju pri Ce- lju odborniki med drugim obravnavajo tudi odlok o do- ločitvi naselij in posameznih območij za katera bodo izde- lali urbanistične in zazidalne načrte. Oboje bodo predvido- ma izdelali samo za območ- je Šentjurja, ki zajema nase- lja Šentjur, del Kamena, del Podgrada in del Hruševca. Samo zazidalni načrt pa bio- do pripravili delno za Ponik- vo, Planino in Turno. Po ur- banističnem redu pa bodo uredili z grafičnim prikazom povsod le del naselij kot Hruševec, Nova vas, Tratno pri Grobelnem, Gorica pri Slivnici, Dramlje, Krajnče in CrnoUca. Na Plamm so odprli nov, sodobno m estetsko urejen vmotoc, ki je last Kmetij- skega kombinata. V vinotoču točijo pijače vseh vrst, vendar samo od enega litin naprej. Kakor je to pač pri nas v navadi je vinotoč takoj povzročil nerganje pri- vatnih gostilničarjev, češ da točijo tudi na drobno. Poskusili smo naprositi za dva deci cvička, PA NAM GA NISO HOTELI PRODATI. (Foto: Berni) RAZGOVOR S FERDOM ŽAGARJEM Razmere so obupne Pred nedavnim so tudi v šentjurski občini pričeli raz- pravljati o možnosti uvedbe občinskega samoprispevka za ureditev šolske mreže. Vsi, ki podajo pogoje v katerih se šolajo otroci v tej občini, so enotnega mišljenja, da so razmere na Planini pri Sev- nici nevzdržne, šolsko po- slopje je staro nad 140 let in funkcionalino sploh ne od- govarja zahtevam kolikor to- liko zahtevnejšega učnega in vzgojnega dela. Na nekaj vprašanj nam je odgovoril ravnatelj šole FERDO 2A- GER, ki že dolga leta služ-^ buje v tem kraju. — Razmere v katerih dela- te učitelji na tej Soli so, mi- lo rečeno, nevzdržne. Kako sploh zmorete organizirati normalno delo, ki je poleg vsega še. zelo zahtevno? F. ŽAGER: Pogoji so re- snično težki. Na šoli imamo trenutno 190 učencev, ki so razporejeni v osmih oddel- kih. Šolsko poslopje je bilo med zadnjimi, ki je bilo ob- novljeno po vojni, pred tem smo gostovali z oddelki na Krajevnem uradu In v go- stilniških sobah. Kolektiv si prizadeva, da bi dosegel čim- bolj še učne uspehe, za kate- re pa vsi vemo, da bi blU ob manjšem naporu lahko v normalnejših razmerah mno- go boljši. — V skupščini in družbe- no političnih organizacijah že resno razmišljajo o mož- nosti uvedbe samoprispevka za izgradnjo in obnovo šol- ske mreže. Kaj sodite o tem vi in kaj si od tega obetate, če bo samoprispevek uveden? F. ŽAGER: Trenutno sta- nje na področju šolstva je možno rešiti samo na tak način, da tudi občani dodat- no prispevajo za izgradnjo šol. Brez samoprispevka to- rej absolutno ne bo šlo. Vprašanje pa je, kako bi re- ferendum uspel, posebno v nekaterih krajih. Za Planino in okolico sem prepričan, da bi večina občanov glasovala za, drugače pa bi morda bi- lo drugod, na primer v Sliv- nici, kjer že imajo lepo šo- lo, ljudje iz okolice pa ner- gajo zaradi nekaterih proble- mov na področju šolstva. Osebno smatram, da je po- treben občinski samoprispe- vek, v nobenem primeru pa ne samo krajevni, kakor predlagajo nekateri. Ce bo- mo prispevali, potem mora- mo vsi, tudi tisti, ki jim je dole zgradila družba brez po- trebe po soudeležbi v obliki samoprispevka. — Planinska šola bo ver- jetno prva na seznamu novo- gradenj, tako mislijo vsi, ki poznajo razmere. Kakšno šo- lo bo v bodoče potrebovala Planina? F. ŽAGER: Na prvi del vprašanja je odgovor jasen, resnično mora biti planinska šola prva na vrsti, saj priori- teto določajo predvsem raz- mere same. Kakšna naj bo bodoča šola, kadar jo bodo gradili, je pa odvisno v prvi vrsti od tega, kako se bo re- šil spor med Dobjem in Pla- nino. Ce bo v perspektivi ena šola, potem je potrebno določiti kje bo, če bosta osta- le dve pa ugotoviti kakšne bodo perspektivne potrebe. Ne pozabite, da število roj- stev pada In je računati, da se bo v prihodnjih letih usta- lilo. Upoštevaje sedanje sta- nje bi bila idealna šola z osmimi učilnicami, ker bi bil v tem primeru lahko po- uk samo enoizmensko. No da, to je idealno, razmere sa- me pa bodo že pokazale, kakšna naj bi šola bila; bo- jim se, da smo do preselitve še precej daleč ... B. STRMČNIK BLATO NA GORNJE3! TRGU , Človek, ki pride v Šentjur, , dobi lep vtis o tem majhnem j naselju. Vendar samo tisti , ki ostane spodaj v Šentjurju, j na relaciji od zgradbe občiiv , ske skupščine do šole. Cesta , je lepo urejena, asfaltirana, , čistoča srednja, skratka pri' ; kupen videz. Toliko bolj 1» ; je razočaran, če se odpravi . nekoliko višje. Stare hiše ni' i so najhujše kar tu lahko vi- dimo, mnogo bolj ga pre» i neti cesta v Gornjem trgu, 12 i bi ji mirno rekli tudi kolo i voz. Ob suhem vremenu i prah, sedaj pa iz dneva ' < dan blato. Ljudje tarnajo, vendar jim ne pomaga do sti. Jeza ne zaleže, čepra' i »živijo v blatu«. Kdo jim W ' pomagal, je težko reči. Vse; kakor i>a bi se splačalo, saj ' morajo v šentjurskih uradiJ i mnogo plačati za čiščenje bla' ta s tal, ko jim ga tja prin«" sejo na nogah prebivalci Gof njega trga. GRAD NA PLANINI Pri Šentjurju se odcepi sta za Planino pri Sevnic'- Voznike pa pred odcepom op^ zarja velika tabla, da imaj'' na Planini zanimivo turisti"' no točko Grad na PlaniJ''' Obiskovalec pa na Planini " gradu ne izve ničesar. Nekateri pravijo, da ga je prevzelo TU' ristično društvo, drugi, da v likvidaciji in podobno. kaj bo potrebno narediti, s^i nima smisla, da morajo Planinci pripovedovati ^ stom, da je restavracija ^ Gradu zaprta. Morda bd ^ začetek odstranili reklan^ tablo. 14 TEDNIK, 22. FEBRUARJA 1968 9-kiloyatni oddajnik Pol za šalo, pol za res ... f deveti občim za devetimi hišami je živela radijska postaja, ki bi rada imela devet kilovatni oddajnik, fier dotlej živela na 999 metrih srednje dolžine in prav toliko metrih kratke širine^ je bila oddaljenost ^ poslušalcev razmeroma skromna, zato je v sosednje občine niso mogli slišati. Njihov glas pa je bilo nujno poslati čim delj. Ko so temeljito preučili vse daljave in zmogljivosti različnih oddajnikov, so prišli do za- jdjučka, da jih lahko reši samo devet kilovatni od- 0jnik. Nekateri so bili, kot so rekli, še za težjega, jcajti po njihovem mnenju je devet kil malo. Toda tudi devet kilski oddajnik, so rekli, ima močne valove, ](i butnejo v še tako oddaljen zaselek še tako odda- ljenih občin. Pa so se hitro našli zlobni jeziki, ki so pričeli na- 'jnlgovati na prostore. Tako močni valovif so menili, lahko neustrezne prostore celo porušijo. In kaj potem? 0 ne bi razmislili o novi zgradbi? če pa bi razmiš- ljali o tem, zopet ne bi mogli razmišljati mimo želje, ija zgradijo na primer še TV studio. Televizija namreč ^edno bolj sili v ospredje in prodira o stanovanja ob- ianov. Zakaj ne bi zgradili televizijskega studia? Ce bi kupili manj kilski oddajnik, bi jim tudi za televi- zijske naprave morda ostalo kaj denarja. Lahko bi Icupili na primer dva po dva in pol kilska magneto- skopa. To bi bilo veselje! Kako se bodo odločili? Ka- korkoli, dejstvo je, da investicija ni draga, In če bi tudi bila draga, bi se Se vedno izplačala. Ko napreden svet prodira v vesolje, zakaj ne bi v deveti občini prodrli vsaj v zemeljske daljave? J. LUKAC Drnžbena pomoč borcem Problematika borcev NOV v Šmarju na dnevnem redu seje občinske skupščine Na jutrišnji seji bodo od- bornilii občinske sliupščine v Šmarju pri Jelšah razprav- ljali tudi o problematiki bor- cev NOV, ki so jo zadnje ča- se reševali precej sistemat- sko. Odborniki so dobili v ta namen tudi kratko poročilo iz katerega povzemamo neka- tere podatke, > Socialno ogroženi borci so lani prejemali stalno ali ob- časno družbeno pomoč. Tako je stalno družbeno pomoč dobivalo 160 borcev, 24 bor- cev pa je prejelo enkratno pomoč. V Šmarju predvi- devajo, da bo število obeh pomoči letos še povečane., saj je že sedaj prispelo preko 30 prošenj za dodelitev po- moči. Na žalost pa je stanje takšno, da ne bo mogoče ugoditi vsem prosilcem, oziro- ma ne bo mogoče dodeliti stalne družbene pomoči, zara- di skromnih finančnih sred- stev. V primerih, ko bo mate- rialni položaj borca ogrožen le občasno, mu bodo dodelili enkratno pomoč. Tistim, ki so živeli resnično v takšnem po- ložaju, je pomoč že dodelje- na. Absurdno pa bi bilo mi- šljenje, da je 8 to pomočjo položaj borcev popolnoma re- šen, saj znaša mesečna po- moč od 6 do 12 tisočakov. Poleg tega imajo borci še nekatere ugodnosti kot so davčne olajšave, možnost na- jetja posojila in podobno. S tem denarjem in olajšavami jim je pomagano ravno toli- ko, kolikor je to najbolj nuj- no potrebno, da ni ogrožen njihov življenjski obstoj, za- to si ni potrebno delati ilu- zij, da so problemi borcev NOV s tem že rešeni. Še vedno je pereč stano- vanjski problem borcev, če- prav je bilo lani med 57 pro- sUcev razdeljenih 240.000 N din. Vsem prošnjam ni bilo mogoče ugoditi, ker niso bi- le v skladu z odlokom o kre- ditiranju stanovanjske iz- gradnje kmetov —- borcev. Ostalo je tudi precej nere- šenih vlog prosilcev, ki so v težkem gmotnem položaju. Potrebna bodo še sredstva, da bi uredili vsaj najbolj aktualne probleme. — an Učiteljeve; počitnice Zimske počitnice so že ne- kaj časa za nami in otroci zoi>et vneto osvajajo novo snov In se spominjajo lepih zimskih dni, ki so jim bUi to pot naklonjeni. Kako pa so ta dolgi šolski odmor izko- ristili učitelji? V Šmarju pri Jelšah so se zbrali prvi f>onedeljek v po- čitnicah na dveh zanimivih predavanjih o sodelovanju šo- le s starši in o idejnosti po- tka. Nekateri učitelji so od- šli na smučarske tečaje, ne- kaj prosvetnih delavcev pa je bilo rxa večdnevnem seminar- ju v Ljubljani, kjer so po- slušaU predavanja o religiji in šoli. V Rogaški Slatini so imeh večdnevni seminar za mlade učitelje brez strokovnih Iz- pitov. S tem so mnogim olaj- šali priprave na izpite. Goto- vo je zelo pohvalno to, da tu- di tisti, ki Iz dneva v dan poglobljujejo znanje učencem, tudi sami ne drže rok kri- žem in se stalno izobražujejo ter tako dopolnjujejo svoje pridobljeno znanje, da bi lah- ko otrokom nudili čim več in na najboljši način. j. L NA KRATKO SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE Jutri se bodo v Šmarju pri Jelšah zbrali odborniki obeh zborov občinske skupščine na 10. redni seji. Obravnavali bodo predloge sveta za druž- beni plan in finance, med njimi kar pet odlokov, pro- blematiko spomeniškega var- stva ter poslušali in razprav- ljali o poročilih sveta za na- rodno obrambo in komisije za borce NOV in invalide. Razpravljali in sklepali bo- do o odlokih, o stopnjah pri- spevkov in davkov občanov, o komimalnih taksah, o skupnih rezervah delovnih or- ganizacij in obrestnih me- rah za obresti od poslovne- ga sklada, ki so namenjene za komunalno in gostinsko dejavnost, turistično posredo- vanje in storitveno obrt. Po- leg teh bodo sklepali še o spremembi odloka o občin- skem prometnem davku. STO GOSTOV Rogaška Slatina te dni sa- meva, široki drevoredi In gostinski lokali so prazni, ka- sarna Nova terapija pa Je za- prta, — je mrtva sezona. Pretekli teden so imeU v Ro- gašld približno 100 gostov, ed katerimi prevladujejo tuji dr- žavljani, predvsem iz scsed- nje Avstrije. Med domačimi gosti jih je največ iz juž- nih republik. Z& zabavo teh tn tistih, ki pridejo ob so- botah in nedeljah v Rc^aško Slatino so poskrbeli tako, da prirejajo v restavraciji Pošta v obeh dneh glasbo s plesom. Za 24. februar pripravljajo ve- liki Steklarski ples, ki bo kot pričakujejo privabil mnogo gostov tudi iz oddaljenih kra- jev. Namesto kavarne Nova terapija so uredili malo ka- vamico v zidraviliškem domu, vsaj za potrebe m''.'oštevilnlh gostov. Tako ima Rogaška Slatina videz, kot da počiva po dol- gih mesecih napornega dela. Počitek je potreben, prevsem z željo, da bi v novo turi- stično sezono startall čimbo- Ije in dosetali tudi lepe uspe- he. OBNAVLJAJO GOSTILNO Potniki, ki večkrat potuje- jo z osebnimi avtomobili pro- ti RogaSki Slatini se radi za- ustavljajo tudi v Podplatu v prijazni, majhni gostilni, kjer so na razpolago vedno top- la jedila, vse vrste pdja^ In prijazna postrežba. V teh neh pa je marsikdo zastonj zavil proti gostihilci. Kot kaže jo obnavljajo, da bo Se lepša in bolj modema ter tako privabila še več lačnih In žejnih gostov. CESTE, CESTE Ceste so pač naš stalen problem, ki ga nikdar ne mo- remo rešiti zadovoljivo. Krpa- mo jih tn krpamo, včasih da- mo celo novo asfaltno pre- vleko, pa kaj ix)maga vse to, ko je pozimi dvigne in Je podobna njivi. Veliko bolj- še tudi ni na šmarskem po- dročju, ki pa je še posebej znano po svojih bolečih toč- kah. Mislimo na oba neasfal- tirana klanca na sicer asfal- tirani cesti Šentjur — Roga- ška Slatina. Kdaj bosta tudi ta dva klanca na vrsti, da dobita novo obleko, ne ve povedati nihče. Vozniki pa Se yedno preklinjajo slabo ce- sto .. »MOJSTRI EVROPSKEGA SLIKARSTVA« V pivnici v Rogaški Slati- na bo do 29. februarja odpr- ta razstava z naslovom »Moj- stri evropskega slikarstva.« Razstavljene so slike najbolj znanih evropskih umetnikov, med njimi tudi dela najbolj- ših jugoslovanskih slikarjev. Razstavo Je organiziralo dru- štvo za kulturno in prosvet- no dejavnost v sodelovanju 9 turističnim društvom Roga- ška Slatina. ZA SILO ŽE GRE ... KAŠA IN KROMPIR Kako je Medvedova družina v Tekačevem preživela zimo Lani je bilo, ko je ljudi, mačine in tujce, presene- Uo v Tekačevem pri Roga- či Slatini pohištvo, postav- im na travniku. Ni šlo za eklamno prodajo ali televi- jjsfco snemanje. Pohištvo je lilo staro, revno in že to je vičalo o kruti realnosti do 'odfca... Medvedova družinica, on, m in mala hčerka so sta- 'ovali v skromnih prostorih irl gostilničarju v Tekače- m, ko je nenadoma zmanj- taJo prostora za njih. Pohi- 'po so jim postavili na pro io. Mala družina ni našla Inigega izhoda, kot da se je borila na travniku, časo- ^ so pisali o tem, povsod i završalo. Padala so mne 'ia o krivdi, velike obljube, "o katerih je bilo pričakava- K ia se bo za Medvedove srečno izteklo. Ali je bi- " cse v redu, nas je zanima- ko smo se v naši redak- % odločili, da obiščemo ^^hnico v Tekačevem. ^ifc pred železniškim pre- "^m se odcepi blaten kolo- m levo. Majhna vzpeti I* in nato ravnina, kjer sre- " nje jcot drobno gnezdeče ^meva mala, zidana, neome ^ hiška. Pred njo polne yK iz stene izpeljana cei '^ sprejemu programa ni bii' mogoče predvideti. Zahtei za takšno spremembo mor. biti posebej utemeljena dokumentirana, če svet ugiy tovi, da bi se z ugoditvijo zahtevi bistveno sprerneri program, je o tem dolim obvestiti občinsko skupščin ki dokončno odloča o ^ htevi. Sredstva prispevka za «pj rabo mestnega zemljišča j| mogoče uporabljati le za fi nanciranje gradnje, dogra^ tve ali rekonstrukcije komt nalnih objektov in naprti kolektivne potrošnje, to j| mestnih cest, trgov, ftodjj kov, pešpoti, dovoznih jjoj in javnih parkirnih prostat rov, nadalje omrežja jam razsvetljave, kanalizacij skeii: omrežja in zelenih površi: Zapišemo naj še, da osto ne višina prispevka za upo rabo mestnega zemljišča m spremenjena. Za 1 kvadrati meter koristne površine zil ša prispevek v L kategorij. 0,20 novih din, v H. kateg(, riji 0,12 novih din, v III. h tegoriji pa 0,05 novih din. h dustrija plačuje prispevek : višini 0^0 novih din za ta ' drdthi meter stanovanjih površine. Za 1 kvadratni rr.i ter nezazidanega stavbm: zemljišča, ki je po sprejete^ zazidalnem načrtu namenjer. za gradnjo oz. za katero. :■. pristojni urbanistični orgc izdal lokacijsko dovoljenji znaša prispevek 0,03 nor;- din. -i OBČINSKA SKUPŠČINA ZAVRNILA PREDLOG ZA POVIŠANJE CFN KRUHU IN MLEKU Zahteve niso utemeljene Občinska skupščina Trbovlje je na zadnji seji obravnavala tudi zahteve ljubljanskih mlekarn, kmetijskega kombinata Žalec in Veležitarja Celje za zvišanje cen kruhu in mleku. V Trbovljah prodajo na mesec okrog 81.000 litrov mleka. Največji dobavitelj mleka je kmetijski kombinat Žalec (42.000 litrov), sledita kmetijska zadruga Trbovlje (22.000 litrov) in Ijubljanskef mlekarne < 17.000 litrov). H Doslej je veljal liter vste- kleničenega mleka 1,32 novih din, nevstekleničenega, ki ga prodaja kmetijska zadruga Trbovlje, pa 1,30 novih din. Kmetijska zadruga Trbovlje preodaja mleko v lastnih pro- dajalnah, medtem ko ga kme- tijski kombinat Žalec oz. ljubljanske mlekarne dobav- ljata trgovski mreži, in sicer po 1,22 oz. 1,27 novih din za liter. Kmetijski kombinat Žalec tn ljubljanske mlekarne sta predlagale naslednje nove naj- višje maloprodajne cene za mleko: liter pasteriziranega vstekleničenega mleka bi ve- ljal 1,45 N din, liter pasteri- ziranega stekleničenega homo- geniziranega polnomastnega mleka pa 1,60 Ndin, pol litra pastoliziranega stekleničene- ga mleka 0,75 N din, četrt litra pasteriziranega mleka v tetrapaku pa 0,50 N din. Svet za blagovni promet, turizem in gostinstvo trbo- veljske občinske skupščine je sicer na seji sklenil, da bo predlagal občinski skupščini, da odobri zvišanje najvišjih maloprodajnih cen za mleko. Odborniki pa z mnenjem oz. prijKiročilam sveta niso so- glašali. Poudarjali so, da ni mogoče več opaziti prave konkurence, pač pa prihaja čedalje pogosteje do dogova- rjanj največjih proizvajalcev oz. prodajalcev o cenah. Bor- be za uveljavljanje na trži- šču oz. za osvajanje tržišča ni. Za zvišanje najvišjih ma- loprodajnih cen za mleko je glasovalo 15 odbornikov ob- činske skupščine Trbovlje, proti jih je bilo 23, glaso- vanja pa se je vzdržalo 5 od- bornikov. Omeniti sicer ve- lja še, da Je bilo v razpra- vi poudarjeno, da bi more- bitna zavrnitev predloga za zvišanje najvišjih maloprodaj- nih cen za mleko pomenila tudi težave v zvezi z oskrbo z mlekom v Trbovljali v pri- hodnje. Odborniki pa so na- vzlic temu zavrnili " predlog, ker so bili mnenja, da ni zadosti utemeljen. Podobno usodo kot pred- log za zvišanje najvišjih ma- loprodajnih cen za mleko je doživel tudi predlog za zviša- nje cen kruhu. Vendar je v tem primeru že svet za bla- govni promet, turizem in go- stinstvo na .seji ugotovil, da ni realnih osnov za zvišanje cen kruhu in predlagal ob- činski skupščini, da zahtev-" ku ne ugodi. Trgovsko in proizvodno pod- jetje Veležitar Celje je nam- reč predlagalo, da? naj bi do- volili zvišanje cen kruhu tip 400 (beli kruh) od 2,00 na 2,32 novih din, kruhu tip 600 od 1,68 na 1,92 novih din tn Kruhu Tip 1000 (črn kruh) od 1,40 na 1,.50 Ndin. Ker predlog za spremembo cen kruhu ni vseboval podrobnej- ših analiz, ga je občinska skup.ščtna Trbovlje zavrnila, brez razprave.' ' .. Zaenkrat ostanejo cene mle- ku in knihu v Trbovljah ne- spremenjene! -nk- IHBOVLJE .Nacionalne energetske potrebe Razprave o nekaterih načelnih vprašanjih v zvezi z dolgoročnim razvojem energetike pri nas postajajo v zadnjem času vse bolj razgibane, pa tudi konkret- ne, posebej šc, ker predvsem vsa premogovna pod- ročja zanima, kakšne so v tej zvezi njihove perspek- tive. Iz dosedanjih razprav o nadaljnjem razvoju energeti- ke na območju zasavskih ru- darskih revirjev prevladuje še posebej mnenje, da je treba v prihodnje programi- rati razvoj energetike ob upo>števanju kar najbolj ra- cionalne ekonomske struktu- re in vse morebitne vplive, čimprej pa bi bilo treba na- kazati tudi vlogo premogov- nikov v naši republiki. Upoštevaje gibanja v sve- tu, saj na primer tako v Sovr .ietski zvezi in Združenih dr- žavah Amerike v zadnjem ča- su večajo proizvodnjo pre- moga čuvajo pa zaloge teko- čih goriv, prevladuje v za- savskih rudarskih revirjih prepričanje, da je treba v prihodnje tudi pri nas zago- toviti še posebej optimalni razvoj premogovnikov na naj- ugodnejših lokacijah, se pra- vi tam, kjer so ob rudnikih termoelektrarne in kjer so rudniki oz. termoelektrarne v bližini velikih potrošniških središč. Dodati je treba še stališče, da bi moral pri- hodnji razvoj energetike pri nas temeljiti na raziskanih zalogah; skupne zaloge »Za- savskih premogovnikov«, na primer, znašajo po doslej opravljenih raziskavah, upo- števaje tudi kctlovni premog, ki ga kurijo v trboveljski ter- moelektrarni, od 190 do 200 milijonov ton premoga. V dosedanjih razpravah o dolgoročnem razvoju energe- tike je bilo slišati t zasav- skih rudarskih revirjih tudi trditev, da je družbeno ne- upravičeno in nacionalno ne- spre,jemljivo stališče oziroma usmeritev na visok uvoz energije, saj rabimo za to znatna devizna sredstva. V tej zvezi bi morali tudi v Jugoslaviji določiti splošni interes glede pokrivanja po- treb po energiji, kar je v mnogih državah že točno do- ločeno. Ponekod pa so s predpisi celo podrobneje do- ločili .še, koliko časa morajo na leto obratovati termoelek- trarne, se pravi, da je dolo- čena količina premoga, ki ga je treba pokoriti v termo- elektrarn.\h, vse to pa z na- menom, da se ščitijo domača tekoča goriva in drugi doma- či viri energije. Se pravi, da bi bilo p trebno dati v prihcdnjc pr mogovaištvu večjo veljavo, usposobitvijo kapacitet in modernizacijo pa bi bilo tr ba zagotoviti tak po!'? premogovništva, da bi I' omogočeno doseganje prod' denega obsega proizvodnje to po takšnih cenah, ki ' bile sprejemljive za tržiM Zraven sredstev za inve.stic v modernizacijo proizvoii" pa bi bilo treba zagotoviti denar za prekvalifikacijo ^ stega dela rudarjev, ki bifl sprostila modernizacija n izvodnje, oziroma za odvH nje novih delovnih mestj delovno silo. ki jo v skih središčih pri nas juje sama struktura darstva. — T Prireditve ob jubileju Planinska društva iz Zasav- ja so pripravila na čast 75- letnice ustanovitve slovenske planinske organizacije planin- ski teden. Prireditve ob tem visokem jubileju so se zvr- stile prejšnji teden v Trbov- ljah. Uvodna prireditev je bila prejšnjo soboto, ko so v tr- boveljskem delavskem domu odprli razstavo »Naše gore«; slike s planinsko motiviko so razstavili zasavski slikarji in amaterji Tone Leskovšek, Franc Kopitar, Janez Knez, Niko Prestar, Polde Mihellč in Marija Barth. Sledilo je predavanje dr. Mihe Potočni- ka, predsednika PZS, o od- pravi slovenskih alpinistov v Pamir, nadalje večer mls^'^ planincev, ki so ga pripT'''^ člani PD z osnovne šole ^-^'^ za Hohkrauta in gojenci bene šole Trbovlje, in '''^ cert, na katerem so soi^'^ vali pevski zbor Loški iz Kisovca nad ZagofJ^ harmonikarski orkester 1^ bene šole Trbovlje in ni pevski zbor Slavček bovelj. Ji Zaključna prireditev 11 la v soboto, ko so se *M na slavnostno sejo vo^^ vseh zasavskih planin^'! društev. 1 O planinskem tednu skih planinskih društev J mo še poročali. ifl NAJVEČJI OBISK FILMA MOJE PESMI MOJE SANJE V kinu Svobode II so v lan- skem letu zavrteli 106 filmov, obisk pa je bil za 2 odstotka boljši kot v letu 1966. Naj- boljši obisk so imeli ameri- ški filmi, najslabši pa jugo- slovanski, češki in sovjetski filmi. Tako se je zgodilo da je odlični češki film Zlato ja- bolko imel pri prvi predstavi le U obiskovalcev pri drugi pa nobenega. Rekord nosi ameriški film MOJE PESMI MOJE SA- NJE 4308 Obiskovalcev. Sle- de angleški film Dr. NO, 2868, nadalje Štirje v Teksa- su 2484, Španski film Pevec Potepuh 2273, Vinetou ni Apanači 1979 obiskovalcev Spartak je sorazmerno bil slabo obiskan le 1861 obisko- valcev. Ameriški film človek iz Zapada 1765, Furi.)a v Baiji 1751, itaUjanski film PRE- LUKNJANI DOLAR 1721 Kakšen je obisk v trbovelj- ■^kem kinematografu Svobode II, se vidi po tem da med prvimi 10 filmi ni nobenega jugoslovanskega, o sovjetskih m ostalih, ki so med zadnji mi po številu obiskovalcev. 18 TEDNIK, 22. FEBRUAEJA 1968 ŽRTVE PROMETA gMRT MOPEDISTA prometna nesreča s smrt- ^ izidom se je zgodila na cesti Celje — Velenje, ko je 00 njej vozil s tovornim av- j^n^obilom MILAN FERK. Za- beli velike jame na desni strani ceste je vozilo močne- je zavrl in nekoliko zavil na jevo. Enoosno prikolico je v tem zaneslo na levo. V oster in nepregleden ovinek je na- soroti pripeljal mopedist 30.1etni IVAN VIDENŠEK iz zelenja, ki se je prav tako izogibal jami na svojem de- lu ceste. Levo kolo prikolice zadelo mopedista, kj je bU. paradi silovitega udarca takoj mrtev. SREČA V NESREČI Voznik osebnega avtomobi- la DRAGO GLINŠEK je vo- jal ia Radeč proti Sevnici g hitrostjo okoli 80 kilome- trov na uro. Pripeljal je v levi blagi ovinek in na po- lovici zapeljal na most pre- ja) reke Mirne, kjer je zače- lo vozilo zanašati. Pri izrav- navanju vozila je zavil pre- več desno in je izven mostu zadel v obcestni kamen, po (i\'anajstih metrih vožnje pa Je na drugega. Oba je vozilrašali, zakaj se je lotil tega dela in kako ga ocenjuje. Takole je dejal: — Z delom smo začeli sep- tembra lani na pobudo pla- niške šole pri Smučarski zve- zi Slovenije. V pripravah na to in v razgovoru s trenerjem mladinske državne reprezen- tance smo menili, da je prav, če takšno šolo za smučarske skoke organiziramo tudi v mestu ob Savinji in z njo dobimo nove talente. — Koliko mladih ste uspe- li zbrati okoli sebe? — Trenutno treniram oko- li deset pionirjev in dvajset mladincev, med njimi je tu- di nekaj perspektivnih mla- dih tekmovalcev in sicer bi pri pionirjih omenil Janka Petka, Matjaža Pavliho, pri mladincih pa Franca Aljni- ka, Stanka Krofliča, brata Li- povška. Bratca, Šerugo in Lorbeka. — Ali ste bili zadovoljni z mladimi udeleženci celjske skakalne šele? — Na vsak način. Bili so marljivi in vsak dan smo trenirali. V tej zvezi moram omeniti tudi naš največji športni uspeh, to je dvanaj- sto mesto Dušana Lipovška na republiškem prvenstvu v Planici. Letos se bomo udele- žili še državnega prvenstva za mladince ter republiškega za pionirje. — Kakšni pa so načrti za prihodnje? — Začetno delo bcmo na- daljevali. Tako bomo imeli suhe treninge na atletskem stadionu, zatem treninge na plastični skakalnici v Ljub- ljani, ko pa bo zapadel nov sneg, mislim tu na prihod- njo sezono, se bomo preseli- li na Celjsko kočc', kjer na- meravamo zgraditi 15-metr- sko skakalnico. Zelo vesel pa bi bil, če bi lahko zgradili 60 do 70-metrsko skakalnico v Liscah Na gričku. Ta na- prava bi bila za Celje velike- ga pomena, saj bi se lahko vključili v koroško slovensko skakalne, turnejo, ki je bila letos samo na treh skakal- nicah. Naj še povem, da smo pred kratkim zgradili v par- ku novo 20-metrsko skakal- nico, poleg stare 45-metrske skakalnice. To je velika pri- dobitev za najmlajše. Na njej smo imeU tudi consko pr- venstvo osnovnih šol oziroma za pionirje in mladince. — Kako pa je s smučar- skimi skoki v obrobnih pre- delih celjske občine? — Veliko perspektivnih skakalcev imajo zlasti v Voj- niku, žal pa, kolikor vem, premalo vadijo. Slišal sem, da gradijo 50 do 60-metrsko skakalnico, ki pa še tudi ni nared. Najbrž ni denarja, da bi jo usposobili. Razen tega moram omeniti smučarsko sekcijo Strmec, kjer so zelo marljivi in imajo prav tako SO-metrsko skakalnico. Zal, povsod primanjkuje sredstev za nabavo smuči in za ude- ležbo na tekmovanjih. M. Božič Pionirji in mladinci na smučarski skakalnici -Zadnje, kolikor toliko ugo- dne snežne razmere so izko- ristili celjski smučarji in pod okriljem občinske zveze za telesno kulturo izvedli prejšnji ponedeljek popol- dne consko prvenstvo v smu- čarskih skokih za pionirje in mladince oziroma za osnovne šole. Na novi 20-metrski ska- kalnici, ki so jo zgradili mar- ljivi celjski skakalci po za- misli Andreja Nahtigala, se je pomerilo 35 tekmovalcev iz Celja, Velenja, Mislinja in Vojnika. Pionirski prvak je postal 10-letni Matjaž Pavliha pred, 11-letnim Jankom Petkom, ki sta prav gotovo najperspek- tivnejša celjska pionirja. Iz- redno ogorčen boj pa je bil pri mladincih, saj se je šest skakalcev potegovalo za prvo mesto. Z malenkostno pred- nostjo je zmagal Jože Kle- mene iz Mislinja. Naslov ekipnega prvaka je osvojila tretja osnovna šola v Celju v postavi: Pavliha, Petek, Bra- tec in Majer. Prvi rekorder nove skakalnice pa je postal Vinko Kovač iz Velenja s 16 metri. Rezultati. PIONIRJI: 1. Matjaž Pavliha (III. os. šo- la) 13 in 14 m ter 177.5 točke, 2. Janko Petek (ista šola) 13 in 13 m ter 174 točk, 3. Slav- ko škoflek (os. šola G. Sili- ha, Velenje) 168 točk. MLADINCI: 1. Jože Kle- mene (os. šola R. Iršiča, Mi- slinja) 15.5 in 15 m ter 197.5 točke, 2. Dušan Kroflič (os. šola Vojnik) 15 in 15.5 m ter 196.5 točke, 3. in 4. Slavko Lipovšek (Iv. os. Šola) 15 in 15.5 m ter 196 točk in Sergej Mlakar (os. šola Polule) 15.5 in 15 m z istim številom točk, 5. Vojko Bratec (III. os. šo- la) dvakrat 15 m itd. EKIPE: 1. tretja osnovna šola Celje 726.5 točke, 2. os- novna šola Polule 667,5 točke in 3. osnovna šole G. šiliha, Velenje 499 točk. A. N, Tovariš Čulk ostane na čelu Občni zbor društva za te- lesno vzgojo Partizan Petrov- če je znova dokazal, da je ta organizacija še vedno med vodilnimi v žalski občini. To tudi po zaslugi neumornega predsednika, tovariša Culka, ki vodi društvo več kot dvaj- set let. Sicer pa se v okvi- ru petrovškega Partizana po- leg splošne vadbe razvija še rokomet, namizni tenis in orodna telovadba. TVD Partizan Petrovče na- stopa s svojo moško ekipo v štajerski ligi, kjer pa se zaradi odhoda nekaterih mla- dih ljudi v JLA ni najbolje znašla. Tudi od ženske eki- pe pričakujejo v prihodnje več uspehov. Na sploh pa si želijo več sodelovanja s šo- lo in drugimi organizacijami. Petrovški Partizan je zno- va dokazal, da uspešno dela, za kar gre vsekakor največ priznanja predsedniku, tovari- šu Culku ter tovarišema Raz- boršku B. Randlu. A. Vidmarjer Četrti Frenfcov memorial TVD Partizan Celje-Gaber- je je že razpisal namizno- teniški turnir v počastitev spomina nekdanjega znanega celjskega igralca namiznega tenisa in zdravnika dr. Fran- ca Rebeuška. Četrti Frenkov memorial bo v nedeljo, 21. aprila ob devetih dopoldne v telovadnici gabrskega Partiza- na. Z razliko od prejšnjih bo- do moški igralci tokrat raz- deljeni v tri starostne skupi- ne. V prvi, najstarejši, bedo igrali oni, ki so bili rojeni 1923. leta in pozneje, v drugi letniki 1924 do 1933, in v tretji letniki 1934 in mlajši. V vseh skupinah pa gre sa- mo za neaktivne igralce, to- rej samo za tiste, ki ne na- stopajo na turnirjih. Za žen- ske bo samo ena skupina. Za zmagovalce v posamez- nih skupinah bo gabrski Par- tizan pripravil lepe pokale; medtem ko bedo igralci od drugega do četrtega mesta dobili plakete, bodo vsi pre- jeli še spominske diplome. — mb ŠAH — ŠAH — ŠAH VISOKA ZMAGA MARIBORA v povratnem brzopoteznem dvoboju šestčlanskih šahov- skih ekip so Mariborčani pre- magali Celjane z rezultatom 50 in pol proti 21 in pol toč- ke. Najboljši v celjski ekipi je bil Draksler, ki je zbral pet točk, sledijo Janešič, 4 Bervar in Ojstrež po 3 in pol. Jazbec 3 ter Strajher 2 in pol točke. VODI JAZBEC Po šestem kolu prvenstva celjskega šahovskega kluba je na čelu lestvice s petimi točkami, sledijo Janežič in Ojstrež po 4 in pol, Studni- oka 4, Pešec 3 in pol itd. Prijetno počutje in eleganco vam daje samo konfekcija »ELEGANT« Celje PO i.l.Idrissu Brodolomca na Koralnem morju Riše MihaAlič 54. Bogo se je pognal naprej in meril na Jakčev vrat. Udarila sta se in padla in Ja- kec je že zagledal nad seboj dvoje pretečih dlani. Začel je nasprotnika mlatiti po ledvi- cah, udrihal je, kamor je padlo, dokler je bil še pri močeh. Bogo je zastokal pri vsakem udarcu, nenadoma pa je poskočil in se v kr- ču zrušil na zemljo. Tudi Jakec je bil ranjen In noge so mu klecale, ko je z naporom^ vstajal. Kakor skozi meglo je videl Boga, ki se je mukoma plazil proti njemu. Zdaj ni nič več poskakoval. Ves čas treninga v »kou- du« ni bil videl take borbe, niti ni slišal, da bi se bojevniki kdaj tako borili. Previdno je zaokrožil okrog Jakca. Vsi ljudje so mislili samo to — da je Duppov sin prinesel z neba nov način borbe. Napeto so spremljali vsak njegov gib, ko je' manevriral s stisnjeno pestjo in sunkovito lovil sapo. Zdaj bo napočil trenutek. Sklenil je na- sprotnika uničiti z močnim udarcem pod rebra. Bližal se je in umikal, obdieloval Bo- ga z rahlimi sunki in prežal, zraven pa na- lašč omahoval, ko da ga zapuščajo moči. Vi- del je, kako so se dečku zaiskrile oči, kako se je pripravil na skok — tedaj pa je Jakec šinil naprej in zamahnil z vso močjo. Bogo je zastokal, se prijel za želodec in padel. TEDNIK, 22. FEBRUARJA 1968 19 M A L I OGLASI Vsaka beseda v malem oglasu stane 0,50 Ndin (za naročnike) in 0,60 Ndin (za vse druge). Ob posre- dovanju naslova v upravi lista zaračunamo še do- datnih 1,00 Ndin; za ogla- se pod šifro pa po 2,00 Ndin. Male oglase sprejema- mo načelno v upravi lista vsak teden do 10. ure v soboto. Izjemoma spreje- mamo naročila za male oglase iz oddaljenih kra- jev, bolnišnic, zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik isto- časno ustrezno vsoto de- narja. C. TEDNIK, OGLASNI ODDELEK IN SPREJEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK, Celje, Gregor- čičeva 5, pritličje desno; telefon 31-05. PRODAM MANJŠE posestvo: nova hiša, sadovnjak, vinograd pro- dam. Anton Polutnik, Gub- no 43 (Dragomoriče) — Lesično. BC KOSILNICO, dobro ohra- njeno prodam. Naslov v upravi lista. HIŠO v Piranu prodam ali zamenjam za manjše po- sestvo v bližnji okolici Ce- lja. Pismene ponudbe poš- ljite na naslov: M. Svobo- de 9, Piran. PRIMO NSU, 150 ccm pro- dam. Kari Potočnik, Šentilj 24 — Velenje. HIŠO z nekaj zemlje v bli- žini Šentjurja prodam. Na- slov v upravi lista. MANJŠE POSESTVO z novo hišo, sadovnjakom, vinogra- dom prodam. Antonija Po- lutnik — Gubno 43 (Drago- moriče) — Lesično. VW KOMBI, letnik 1964 ugo- dno prodam. Naslov v upra- vi lista. .\SU MAXI prodam poceni, v račun vzamem gradbeni material. Ferdinand Ocepek, Laško 26. V LEPEM turističnem kraju prodam novejšo hišo. Cena in vselitev po dogovoru. — Marica Skok, Prebold 94. POSESTVO 2,5 ha z gozdom, hišo z gospodarskim po- slopjem (voda, elektrika) prodam. Naslov v upravi lista. MOPED T 12 v voznem stanju ugodno prodam. Informaci- je pri Alojzu Pilihu, Ulica 29. novembra 55 — Celje ali telefon 34-24. PARCELO okrog 1000 m' na kateri so že zidani kletni prostori in prva plošča pro- dam. Ogled od 24. do 26. februarja 1968 od 15. do 16. ure. Anton Gregi, Voj- nik 75. MOPED, zelo dobro ohranjen (12.000 km) prodam. Celje, Malgajeva 8, tel. 32-89. MLADO OVCO in KOZO pro- dam. Ana Mernik, Začret 84 pri Ljubečnl. ZASTAVA 750, prevoženih 200 km, registriran, prodam tu- di na ček. Naslov v upravi lista. ENOSTANOVANJSKO, takoj vseljivo hišo s centralno kurjavo prodam. Takojšnje plačilo 13,000.000 Sdin — 2,000.000 Sdin na dolgoroč- no odplačilo. Naslov v Sa- mopostrežni trgovini — »SKALNA KLET«. UGODNO prodam najnovejši superavtomatski pralni stroj NAONIS 1—5 kg. Vojkova 5, stan. 2 KUPIM STIRIOKENSKI kozolec do- bro ohranjen kupim. Kari Rojšek, Braslovče 5. ZAPOSLITEV OSKAR SCHMIDT, Adamiče- va 9, sprejme takoj tri kva- lificirane ključavničarje — vojaščine proste, po mož- nosti z znanjem varilstva za delo na jeklenih kon- strukcijah. SLUŽBO dobi VK klepar, de- lavec za priučitev v klepar- stvu in 2 vajenca za kle- parsko obrt. Pismene po- nudbe na upravo lista pod »Celje«. SPREJMEM žensko za po- moč v gospodinjstvu in varstvo otroka, vsak dan od 14 — 17 ure razen so- bote. Ing. Zupančič, Celje, Drapšinova 17. ZA VARSTVO doječka (4 ur dnevno — izmenično) sprej- mem primerno tovarišico. Naslov v upravi lista. STANOVANJA SOBO oddam ženski, ki bi pomagala delno v gospo- dinjstvu. Naslov v upravi lista. V STANOVANJE vzamemo pošteno žensko. Ponudbe na upravo lista pod »BLI- ŽINA ŠENTJURJA«. GARSONJERO ali sobo, kjer bl bila mogoča delna oskr- ba malega otroka, išče ma- mica. Ponudbe pod »GAR- SONJERA«. DVOSOBNO stanovanje, po- trebno manjšega remonta, v zasebni hiši v centru, nu- dim tistemu, ki bi mi od- stopil garsonjero. Ponudbe pod oznako »CENTER«. MIREN moški išče sobo. — Naslov v upravi lista. OPREMLJENO sobo oddam solidnemu moškemu. Na- slov v upravi lista. OPREMLJENO sobo z dvema posteljama oddam. Plečni- kova 23. ENOSOBNO stanovanje s ko- palnico na Otoku zame- njam. Naslov v upravi lista. OGLAS V C. TEDNIKU ZANESLJIV USPEH RAZNO POM»OC pri učenju matemati- ke za 8. razred osemletke iščem. Naslov v upravi li- sta. STROKOVNO čistim sadno drevje, cepim, režem braj- de. Dopisi: Vrusnik, Tehar- ska 38. GRADITELJI HIŠ — POZOR! Izdelujem aluminijaste kar- nise, okvire za rolete, razne ograje in opravljam vsa stav- bena ključavničarska dela — Priporoča se: MILOŠ KLI- NAR, CELJE. Vrunčeva 14 — Tel. 30-51. VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 22. FEBRUARJA DO 3. MARCA Pričakuje se skoraj zimsko- hladno razdobje s pogostimi mrzlimi vetrovi. Večje snežne padavine okrog 25. in 26. tebru. arja, manjše sneženje pa okrog 22., 29. februarja in 3. marca V ostalem sulio oziroma lepo, toda hladno vreme. Dr. V. M. SLG CKIJE Četrtek, 22. febr., ob 19. uri: Sofokles: KRALJ OIDIPUS. III. mladinski večerni abon- ma in izven. Petek, 23. febr., ob 15.30: Gol- doni: KRCMARICA. I. mla- dinski abonma in izven. Sobota, 24. febr,, ob 19.30: B. Brecht: ŠVEJK V II. SVE- TOVNI VOJNI. Gostovanje v Kostanjevici. Predstava v okviru Dolenjskega kultur- nega festivala v Kostanje- vici. Ponedeljek, 26. febr., ob 10. uri: S. Škufca: TRNULJČI- CA. Zaključena predstava za III. osnovno šolo Celje. Torek, 27. tebr., ob 17. uri: Goldoni: KRCMARICA. 3. šolski abonma. Sreda, 28. febr., ob 15.30: Gol- doni: KRCMARICA. II. mla- dinski popoldanski abonma in izven. Petek, 1. marca, ob 19.30: B. Brecht: ŠVEJK V II. SVE- TOVNI VOJNI, Gostovanje v Krškem. komisija za sprejem in * odpust delavcev Rreator'1 Štore \ razpisuje naslednji pro- sti delovni mesti: 1, HONORARNEGA POTNIKA 2. KNJIGOVODJE Pogoji pod 1: smisel za prodajo konfekcije in lastno vozilo. Pogoji pod 2: končana ESš s prakso v knjigo- vodstvu. — Prošnje poš- ljite do 5. marca 1968. SPREJMEMO V OBDELAVO IN IZDELAVO VSA STROJNA DELA. REZKANJE IN STRUŽE- NJE PO ZELO UGODNI -IN KONKURENČNI CENI. — SE PRIPOROČA: DRAVSKE ElEKTRARNE ORRAT „ELROV" LAŠKO TURISTIČNE OBJAVE PROSTE KAPACITETE V vseh turističnih krajih na celjskem turističnem pod- ročju je dovolj prostih ležišč v zdraviliščih in pri privatni- kih, rezervacije so potrebne le za hotele Evropa in Celeia v Celju ter Paka v Velenju ob sobotah. Odprti so Planin- ski dom v Logarski dolini, Mozirska koča, Dom na Sve- tini, Celjska koča, Dom na Lisci. Gostišče Stari grad nad Celjem bo zaprto do začetka meseca marca. PRIREDITVE V hotelu Celeia v Celju ter Paka v Velenju imajo vsak dan razen nedelje odn. po- nedeljka barski program. V Rogaški Slatini imajo vsako soboto in nedeljo ples v resta- vraciji Pošta. V Likovnem salonu v Celju je razstava Jc>- žeta Ciuhe. V soboto 24. 2. bo v Narodnem domu v Celju. Delo krajevne organizacije Rdečega križa v Voinik« « al Krajevna orgaindizacija RK Vojnik je na redni skupščini dne 11. februarja 1968 poda- la poročilo o svojem delu. V kritični oceni dela man- datne dobe so poleg uspe- hov pri širjenju ideje Rdeče- ga križa pomoči socialno ogroženim, imeli največ težav pri krvodajalski akciji. Žele- li bi, da bi ob letošnji prvi krvodajalski akciji, ki bo v sredo, dne 21. t. m. v Vojni- ku, bilo za to več razume- vanja in da bi se odvzemu krvi odzvalo čim večje šte- vilo občanov. Rdeči križ Vojnik nadalje oskrbuje štiri omarice prve pomoči, vzoren red pa priča o cestnih članicah, ki jih vo- dijo. Pomladek rdečega križa pa deluje tudi na šoli v Vojni- ku. širili so zdravstveno kul- turo, skrbeli za higieno, or- ganizirana so bila zdravstve- na predavanja. Petnajst pod- mladkarjev je obiskovalo daj- setumi tečaj prve pomočd in uspešno opravilo izpite. V po- čitnicah so zbrali zdravilna zelišča in plodove. Ob prazno- vanju Novoletne jelke so se spomnili najrevnejših sošol- cev in jih obdariM. S tem so pokazali svojo prisotnost in humano zaves-t, ki odlikuje vsakega člana Rdečega križa. Kot vidimo iz njihovega skromnega poročila, so delo- vali zelo uspešno. Težave pa jiih ndso zbegale, nasprotno vidimo, da so kljub vsemu dvignili število članstva. Pri- tegnili so v delo tudi mlaj- še, kar jih je posebno raz- veselilo. Občinski odbor RK Ce- lje vabi k sodelovanju vse organdzaoije. Seznanjajte nas z vašimi uspehi in teža- vami, o vašem delu, načrtih. Ni dovolj, da samo delamo, seznanjajmo tudi našo okoli- co o našem delu, ker le na ta način bomo v naš krog zajeli čim več članov in so- delavcev — aktivistov. Dopi- se pošiljajte na Občinski od- bor Rdečega križa Celje. ZAHVALA Zahvaljujem se za uspeg^ zdravljenje primariju int^" nega oddelka BOLNICE c^" LJE, dr. Rejniku, sobnejj,' zdravniku dr. Lahu in ^ Kukovniku, medicinskim stram in strežnemu osebji, za pomoč in nego. — ležni pacient Jakob Leskov šek, Lesično. ŽIVINO- ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 23. februarja do 1. marca 1968; Marjan Tiselj, veterinar, Celje Savinjska 3/II (Savinjsko nab! režje) tel. 28-71. Vlom v v Smar jeti Sole so nenadoma post^ zanimiv kraj za vlomilce i« celjskem področju, saj je bi. lo v zadnjem času več tak. snih primerov, tako v Vele- nju, Mozirju, in sedaj še 7 Šmarjeti pri Rimskih topli, oah. Neznani storilec je razM šipo okna v pritličju na zad- nji strani poslopja osnovne šole in vstopil v sanitai- ne prostore. V F>rvem nad stropju je s trdim predme- tom nasilno odprl dvokrHao staro omaro tn iz nje odne- sel 5 do 6000 starih dinarjev, nekaj kemičnih svinčnikov in lepilnih trakov. Omarico so imeli učenci za šolske po- trebščine, ki so jih prodaja- U. Takšno prodajo so na šo- Id uvedb pred časom. Otro- ci so s tem še ob tiste skro- mne dinarje, ki so jih dobi U za nekaj svinčnikov. Sle- dov ni bilo. TRBOVLJE i IZLET V TRST SAP Trbovlje, turistična po- slovalnica, priredi v soboto, 24. februarja, enodnevna izlet v Trst. DEJAVNOST KADROVSKIH KOMISIJ ZK V REVIRJIH Sprejemanje — stalna naloga Pred kratkim je komite revirske konference ZK ustanovil komisijo za kadre. Ta se je doslej že nekaj- krat sešla, na sejah pa je obravnavala predlog pro- grama dela, ob tem pa tudi problematiko kadrovske politike in naloge v tej zvezi. Komisija za kadre pri ko- miteju revirske konference ZKS bo v prihodnje skupaj s kadrovskimi komisijami pri sekretariatih občinskih konferenc ZKS Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi namenila posebno pozornost razčiščevanju nekaterih vpra- šanj v zvezi s stanjem član- stva v ZK, istočasno pa bo- do izdelali sezname članstva ZK, upoštevaje pri tem ak- tivnost in družbeno politič- no razgledanost, pa tudi možnost opravljanja posame- znih dolžnosti. Ta pregled članov bo služil za izbor ka- drov tako za usposabljanje kot za izobraževanje, pa tu- di za prevzem dolžnosti v društvih, družbeno političnih organizacijah in v samo- upravnih organih. Na ta na- čin bi preprečili nesistema- tično kadrovanje, kateremu smo zdaj še marsikdaj priča. V organizacijah ZK v za- savskih revirjih bo treba v prihodnje zagotoviti kar naj- bolj stalno sprejemanje no- vih članov v ZK, posebej še iz vrst neposrednih proizva- jalcev. V tej zvezi bo potreb- na večja aktivnost krajevnih organizacij in organizacij ZK v delovnih organizacijah, kjer pa tudi v prihodnje ne bi namenjali zadostne pozor- nosti tej nalogi, pa naj bi aktivi članov ZK v družbe- no političnih organizacijah, društvih in samoupravnih or- ganih predlagali občane za sprejem v ZK, sklepe o spre- jemu pa bi v teh primerih sklepali sekretariati občinskih konferenc ZK. Edini pogoj za sprejem v ZK naj bi bila dosedanja družbeno politična aiciivnosi in razgieaanosi o« čanov. V pripravah na kongresi ZKS in ZKJ bodo pripraiM kadrovske komisije razgovoti za to, da se izoblikujejo drobnejši kriteriji za izS"' delegatov, vendar pa že prevladuje mnenje, da bi ^ lo treba upoštevati pre^' vsem družbeno politično ro* gledanost, sedanjo dejavne^, v ZK in staž. Pri izboru bi seveda upoštevali delo^ značaj kongresov, za kong^ ZKS pa naj bi ustrelil strukturo zagotovili na ceVf nem področju revirjev. 15 LET DELA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA Svoboda II Trbovlje Koncem januarja 1953 se je v okviru DPD Svobode II v zgornjih Trbovljah ustano- vil mešani pevski zbor. Od prvega začetka pa do danes vodi zbor profesor Stane Po- nikvar. V času delovanja je zbor naštudiral preko 200 pe- smi ter rmstopil več kot sto- krat. Svojo dejavnost je raz- vijal ne samo doma, temveč sirom naše domovine, nasto- pil je na raznih festivalih ter dosegel v Velenju na tekmo- vanju prvo mesto, dočim na tekmovanju v zveznem me- rilu v Tuzli drugo mesto. Zbor je znan tudi pn " ših Slovencih v zamejs^ saj je že večkrat gostoval Trstu. Najbolj prisrčne st^ pa ima zbor s Svobodo S'" venski Javornik. V poio.>[ tev tega jubileja bo zbor ^ stopil v domu Svobode II boto 17. februarja, v sod^^ vanju vseh trboveljskih rov. Nastopili bodo pevski zbor Slavček, zbor Zarja, moški zbor ""^ kojencev in slavljenec. veliko manifestacijo umetnosti so vabljeni vsi f jatelji pevske umetnosti- ^ 20 TEDNIK, 22. FEBRUARJA 1968 OB LETOŠNJEM PUSTNEM PRAZNIKU V PTUJU PUST, PUST KRIVIH UST Vsakoletno kurentovanje o pustu v Ptuju pomeni za Slovenijo, za sosednjo Hrvatsko, pa tudi za Avstrijo in Madžarsko to, kar je po- nfienilo nekoč za Ptuj pustovanje v bližnjih obdravskih vaseh okrog Markovec in Gorišnice, pa tudi okrog Vidma in Cirkovec. Tu je bilo na pustna dneva vseljudsko dvodnevno praznovanje. To sta bila dva dneva brez dela, ko se je del prebivalcev spremenil v zanimive pust- ne skupine, drugI pa so bili gledalci in občudovalci.^________ Ptuj je tudi po osvobodit- vd ocenil bogastvo ljudskih pustnih običajev v svoji oko- lici. Zato je na stežaj odpri vrata skupinam za pustova- nje v mestu. Organiziral je poleg maskirane mladine tu- di maskirano godbo na piha- la, razen zanimive karneval- ske skupine, komedijante in drugo. Tako je postal pustni torek popoldne tudi ptujski praznik ob velikem številu nastopajočih in še večjem Številu gledalcev. Koranti, orači, kopjaši, rusa, picki, kopanjarke, vile in komedi- janti iz Markovec in okoli- ce niso bili sami na ptujskih ulicah. Prispeli so orači iz Lanoove vasi, njihovi plesal- ci, potem plesalci iz Pobrež- ja pri Vidmu, ploharji iz Cir- kovec, Cigani iz Domave in mnogi drugi. Vse to je spodbudilo ptuj- ske kuitume in turistične de- lavce, da so ob opori še dru gih činiteljev pred osmimi leti ustanovili Zavod za folk- lorne in karnevalske priredit- ve. Ta je potem organiziral vsakoletno kurentovanje in karneval na nedeljo pred pu- stom v Ptuju. Da bi gledalci videli čim več in da bi jim predstavili pustne običaje iz drugih pre- delov Slovenije, je povabil zavod še skupino lavfarjev iz Cerknega, skoromatov iz Br- kinov, EKjrove gostUvanjce in plesače iz Predanovec in iz Bučkovec, riiaškare iz Dobre polj na Dolenjskem, pogrebe oe iz Hajdine in karnevalske skupine iz Celja, Miaribora, Ptuja in od drugod- Koranti (kurenti) iz oia ^ Jiože, obložena nad čelom, pod "^fado in na temenu s kožuhovl- Jjo. ima pošastno masko z dolgim Josom, brki iz sirke, zobe iz fl- ^lovih zm, dolg rdeč jezik. Nad pvo sta dva roga iz slame v ,^°žm oblogi, v viSini ušeš pa *^ia iz kože ali pa iz puranovih Perutnic. Na rogovih je nekaj tra- j ^ iz barvastega papirja. Na no- f*l ima korant močne čevlje. Iz sledajo doma izdelane vo'lne- dokoienke, zelene ali rdeče. V ima ježevko. t-^^^pina 5 do 10, pa tudd več opremljenih ta oblečenih ko- pomeni za te kraje simbo- . "O, zanimivo in obenem pošast- vek Osebnost, ki deluje na člo- j3 na svoj način. Otroci se jih l>ojiJo, pa tudi odraslim ,^ vseeno, ko zaslišijo Iz dalja- zvoncev ta ko se jim pri- p«'^J« skupina čudnih n^mncev. utihnejo in se poskrijejo. Ko- ranti tekajo, skačejo, zdaj se ro- kujejo z ©nimi, zdaj z drugimi gledalci. Največ časa porabijo koranti pri tekanju iz kraja v kraj. Obi- ščejo le po nekaj družta; v hiSi snamejo kape, odložijo ježevke m stoje pojužtaajo m popijejo, kaa- dobijo. Nekateri preoblečejo do zadnje niti premočeno srajco, dru- gi si obrišejo prepoten obraz to lase In marsikaterOTau korantu je za to dobrodošel robček, ki ga je dobil od dekleta na obisku, po- tem pa ga odnese obešenega na verigi za zvonce. Kjer le morejo, jim gospodtoje ah dekleta izpu- lijo nekaj dlak iz kožuha za sre- čo pri živini. Po krajšem pomen- ku z dekleti pri t«j ali drugi hi- ši odhiti jo dalje. Tudi v gostil- nah se tu ta tam ustavijo. Utru- jenost, vročina ta žeja jdh pri- silijo k počitku. Edtao koranti so pustne skupi- ne, ki ne pobirajo darov. Njihov obiMi v drugih vaseh so ljudje veo zoranem, čezenj pograblja in ob tem govori- za pšenico s tremi klasi, za koruzo s 500 zrni, za 10 kg težko repo itd. Nje- mu so vrata povsod odprta. Gospodinja se mu prismehlja s klobaso ali z jajci v roki in mu jdh da v koš na hrbitu. Tudi v tem so pleve, da se jajca ne bi p>olomila. Obračim je na pustni torek zvečer ali na pepelnično sre- do- Pri njih velja: vsem enako. Rusa pleše za srečo pri živini Pri rusi nastopajo štirje. Rusa je simbol zaradi zime prikrajša- ne živtoe. Njen hrbet in rebra tvori krušnjak — lestvica za ko- lače kruha, ki jih taiajo pri več- jih kmečkih družtaah. Stranici krušnika ležita na ramenih dveh moških, ki predstavljata sprednji in zdanji del ruše. Skrita sta v ogrodju ruse, prekritem s sešito rjuho. Busina glava je oblikova- na iz lesa. Nabita je na močno palico. To drži prednji rusec. Ce ljust se giblje z natezanjem in spuščanjem vrvice. Z glavo seže rusec daleč protd ljudem. Spre- ten rusec laliko zagrabi z glave klobuk, pa tudi klobaso, krap ali celo kozarec s pdijačo. Ko sega z glavo navzgor in odpira gobec, pomeni, da je skupina žejna, na- vzdol pa, da je lačna. Ljudje to razumejo in hitro postrežejo Posebno zanimiv je gonjač ru- se. Ta je najbolj zabaven in do- miseta. Riisca morata biti izred- no zabavna :n požrtvovalna ta morata ubogati na besedo ali na udarec bdča, ki pade po lesenih rebrlh ali pa po slamnatem re- pu z nekaj zimami na koncu. Rusa je za ljudi najbolj zabav- na. Zgodi se, da zaide tudi v gnojnico, pade po poledici, se za- takne na ograji, brca, skače, ple- še itd. Pokojni Porta Iz Nove va- si pri Markovcdh Je bil najbolj zabaven rusovodec. Ljudje ga še danes ne morejo pozabiti zaradi duhovitositd ta Saljivosti. Tudi pobirač mora biti dttaovit in potem nikomur ni žal dati da- rila. Pički pričarajo srečo pri perutnini Picke s kokljo in petelinom ali brez njih predstavljajo le večji otroci. Iz kartona si na- pravijo stožčasto visoko ka- po in jo okrasijo s trakovi iz barvastega papirja. Cez obraz imajo masko. Pri vra- tu imajo zvezano daljše belo krilo, da jim sega izpod ko- len. Roke imajo proste, da lahko držijo palico. Na enem koncu je iz lesa oblikovana puranova ali petelinova gla- va, na drugem koncu pa je r^ z mlajšim perjem. Nastopajo posamezni picki ali v skupinah. Tudi ti imajo svojega pastirja, ki ima orgli- ce aU ustno harmoniko in igra pickom med plesom. Nekatere skupine spremlja- ta lično izdelana petelin in kokoš. Taka skupina je po svoje zanimiva. Kopanjarke vozijo razočarano nevesto Kopanjarke so dekliška sikupma, ki ponazarja žalost, da se nobe- na med njimi ni poročila, ali pa veselje, da so ostale same. ker vsakega ne vzamejo za moža, am- pak le najboljšega. Oblečene so v starinsko dekli- ško nošo. Kopan jo na kolesih vle- če 4 do 6 deklet; deklica, ki sedi na njej, pa se joka, ker fant ni priSel prosit za njeno roko. Ta skupina spada med glasbene sku. pine, ki izražajo v pesmi, žalujo- ča deklica pa z besedami, vso vso jo duhovitost, zlasti pa porog- Ijivost na škodo fantov. Rade se ustavljajo pred njimi, da slišijo, kakšno žalost pomeni njihova brezbrižnost do deklet. \/\\e so vesele življenja in svoje kraljice Skupina belo oblečenih de- klet, med katerimi je kralji- ca s krono, so vile. Vila je simbol lepote tn dekliških čednosti. Zato pojejo od ve- selja nad mladostjo in življe- njem izbrane pesmi. Teh sku- pin skoraj ni več. Na ptuj- skih kurentovanjih so se le enkrat pokazale. Videti jih je mogoče le v domačih vaseh. Kopjaši utirajo pot gostivanjcem Kopjaši so na čelu gostivanjcev. Njihovo kopje z raznobarvnimi trakovi,' tudi z' narodnimi troboj- nicami. je simbol združenta mo- či ta sla^Tio.stih ob porokah. Od odhoda ženina po nevesito do kon- ca gostije spremljajo gostivanjce. Drugi se spravijo na paruče, ki jih vlečeta konja, kopjaši pa ska- čejo pred njimi, mečejo kopje vi- soko in ga zopet lovijo. Na tla jim ne sme pasti. Oblečeni so v temne obleke, obuti v škornje. Čez prsi m hrbet je na boku navkriž pripet trak trobojnice, na levem rokavu je pušeljc za po- roko, na klobuku pa so trakovi, ki jih razpihuje veter. Imajo be- le rokavice. Za kopjaši so godci, potem pa diugi svat je na paručlh ali peš. Vsa skrb za dobro raz- položenje gostivanjcev je na sikr- bi godcev. Cirkusanti so posvetnjaki Oh pustu se zbere tudi sku- pina komedijantov aH cirku- santov, ki vodijo po vaseh enega ali dva medveda in ga pri vsaki hiši prodajajo. Vsa njihova duhovitost je v tem, kako govori njihov vodja o tem, da so obšli že pol sveta in da obiskujejo le tiste ljudi, ki imajo od vseh živali najraje medvede. To so edine živali, ki od veselja po- skakujejo; ko so jezne in lač- ne, renčijo. Pa tudi delati znajo, vendar ne pozimi, ko Je mrzlo, temveč poleti, ko je toplo. Ker obiščejo z medvedom skoraj vsako dvorišče, se za- držijo, saj mora medved ple- sati in pokazati, kaj vse zna, da nekaj dobijo. Skupine z Dravskega polja imajo svoje posebnosti Koranti z Dravskega polja, iz okolice Vidma ta Podletaika ima- y> skoraj enako opremo kot ko- ranti iz vasi v okolici Ptuja, ti v Rogozmci pa imajo drugačne zvonce ta nogavice. Orači s čakami, polnimi poročnih pušeljčkov Konjiči oračev iz Lancove vasi So oblečeni v starodav- ne hodne robače in brguše. Cez rame imajo pripete svi- len© robce. Na glavah imajo čake s polokroglim visokim vrhom in na njih je pohio poročnih pušeljčkov, ki so jih dobili od ženinov, nevest in drugih gostivanjcev. Na lese- nem plugu imajo smrečice, okrašene s trakovi iz barva- stega papirja. Pri vsaki hiši orjejo jip pojejo. Tudi pred njimi gre pokač, za njimi pa pobirač, moški, oblečen v žensko, ki je tudi izredno do- miseln in duhovit. Oblečen je drugače kot drugi orači. Oračem iz Lancove vasi gre na čelu korant z volovsko gliavo, druga dva koranta pa sta taka, kot so drugi koran- ti. Od teh eden pluži. Za orači gredo plesači ali gostivanjci, saj imajo s se- boj ženina in nevesto. Prepe- vajo in vriskajo. Vse prihaja iz hiš in jih občuduje Plešejo za vse pridelke - do debele repe! Pustni plesači iz Podbrežja pri Vidmu so nekoliko podobni ora- čem iz Lanoove vasi, saj imajo tudi oni čake s pušeljčki. Oblečena so v bele hodne srajce ta brguše. čez srajce pa taiaJo pmslike s svetlimi gumbi ter svi- lene robce čez ramena. Tudi žen- ske .so starinsko oblečene in ima- jo čez ramena svilen robec. Igra jim godba, ko plešejo; sicer pa prepevajo in vriskajo. Tudi v Cirkovcah je veselje doma Skupina ploharjev iz Cirko- vec je posebnost z Dravske- ga polja. Ta skupina nasto- pa na folkLomlh festivalih, o pustu pa v skupini plohar- jev. Na plohu peljejo slamna- tega moškega, ki ga spremlja črno oblečena ženska, v res- nica v žensko oblečen moški z ženskimi oblinami. V nek- danjih časih so se fantje ob- lekli v ženske in so tisto le- to vlekli po vasi ploh, ko se v vasi nd poročilo nobeno de- kle. Sedaj vlečejo ploh de- kleta in fantje in so med naj- zanimivejšimi skupinami na prireditvah. v nekdanjih živopisanih kočemajkah in rutah so de- kleta iz Cirkovec zelo prikup- na; vriskajo kot fantje, pre- pevajo skupno s fanti in ple- šejo, da se iskri pod petami. Fantje imajo žametne prsli- ke s svetlimi gumbi tn žamet- ne klobuke, na njih pa pušeljc. Vse to in drugo boste lahko videli v nedeljo v Ptuju! Letos bo kurentovanje tn karneval v Ptuju na pustno nedeljo, 25. februarja. Tudi letos bodo nastopale dopold- ne ob 9. uri vse pustne sku- pine na stadionu, popoldne pa bo sprevod karnevalskih skupin v mestu- Odl>or je za prireditve iz- bral pustne skupine, za folk- lorne skupine pa je možen nastop v toplejšem in ugod- nejšem času. Obljubljeno je tudi sodelovanje pustne sku- pine iz Beljaka. Tekst in fotografiji: JOŽE VRABL Orači iz Lancove vasi s čudovitimi čakami, zvrhanimi poročnih pušeljčkov... »Korant« z naraščanjem, kakor ga vidijo vsako leto na velikem pustnem karnevalu v Ptuju na čelu sprevoda etnografskih skupin. 21 DOLENJSKI UST*TEDNIK*VEmiK'VM^ Robinson Crusoe in njegov otok MAS A TIERA, Čile. — Nihče cd ljudi, ki žive tu- kaj, se ni spomnil obletni- ce, vendar je lansko leto ok- tobra minilo že 263 let, od- kar je britanska ladja »Cin- que Ports« izkrcala nekje na tej skalnati obali mladega Škota, ki se je imenoval Ale- xander Selkirk. Med ognjevitim Selkirkom in kapitanom ladje, ki je bil krut in nepravičen do svoje- ga moštva, je prišlo do hu- dega spora. Namesto da bi ostal na ladji, kjer bi bil prav gotovo obešen ali ustre- ljen zaradi upora, je 23-let- ni mornar za kazen raje ostal sam na pustem otoku. Selkirk je vzel s seboj sa- mo svoj mornarski kovček, nož, sekiro, puško, sodček ali dva smodnika, svinec za kro- gle, nekaj knjig o navigaci- ji in matematiki, nekaj fun- tov tobaka in biblijo. štiri leta kasneje, 12. febru- arja 1708, je kapitan neke britanske ropai'ske ladje od- peljal Selkirka z »toka. Ko je le-ta čez dve leti prispel v London, je zaslovel s svo- jo povestjo o popolni samo- ti. Bral jo je tudi pisatelj Daniel Defoe, ki je povzel Selkirkovo pripovedovanje ter ga živahno polepšal in razširil. Leta 1719 ga je ob- javil kot prvi del ene naj- slavnejših knjig na svetu: »življenje in dogodivščine mornarja Robinsona Cruso- eja iz Yorka«. »Na »otoku Robinsona Cru- soeja« pa ne najdemo niti enega izvoda te knjige. Otok ima 744 prebivalcev, ki živi- jo vsi razen treh v napol po- drti vasici San Jiian Bautista in lovijo m^orske rake. Ti ljudje se le megleno spomi- njajo legende, ki jo je ustva- ril Daniel Defoe. Robinzonov otok leži pri- bližno 600 kilometrov za- hodno od Cileja i Otok je oddaljen približno 584 km jugozahodno od pri- stanišča Valparaiso v čilu in je največji od vulkanskih oto- kov, ki so se dvignili z dna Tihega oceana in tvorijo otoč- je, ki ga je leta 1584 odkril španski pomorščak Juan Fer- nandez, po katerem je otoč- je tudi dobilo ime. - Ker je ta otok dolg le 19 km in širok pov^jrečno le 3,8 km, ga zlahka zgrešimo. Na- slednji otok, na katerega na- letimo zatem, je Easter Is- land (Velikonočni ctokk) ki leži približno 2.438 km proti zahodu. Letališče je na skrajnem severozapadnem koncu otoka na planoti, ki se dviga 213 m nad morjem. Od tam bo- mo hodili še 9 ur preko go- ra, če srno spretni in zna- mo dobro plezati, sicer pa se bomo pol ure spuščali po strmi cesti do zaliva El Pa- dre, kjer nas že čaka ribi- ški čoln, ki nas v dveh urah prepelje do zaliva Cumber- land, kjer leži vas. Tik pred zalivom je Port English. Do- brih 90 m od obale je Sel- kirkova votlina — tako vsaj mislijo — ki pa nas zelo ra- zočara, če smo prej brali De- foejev opis Robinsonovega dobro utrjenega doma. Selkirkova votlina je pri- bližno 9 m dolga in 4,5 m globoka. V njej ne najdemo niti ene od tistih domiselnih stvari, ki jih je Rcbinson na- dil v svoji hiši. Votlino zlahka opazimo z morja (medtem ko je Robinson pred svojo votlino posadil drevesa, da ga ne bi z morja opa- zili morski razbojniki in lju- dožerci) in bi jo bilo ne- mogoče braniti pred napad- limi divjimi živali in divja- kov, česar se je Robinson tako bal. Poleg votline stoji majhna kamenita hiša in nekaj le- senih kolib, ki jih je zgradil bogat čilski trgovec iz San- tiaga. Ta se je pred 20 leti naveličal civilizacije in ži- vi tu kot puščavnik z nekim človekom, ki ga imenuje Petek. Zaliv Cumberland, do ka- terega pridemo iz Port Eno- glisha v desetih minutah s čolnom in v dveh urah peš, je bil verjetno krater vulka- na, iz katerega je nastal ta otok. Na skalnatem zalivskem Ilustracija za eno prvih' izdaj Robinzona dnu mrgoli morskih rakov. Lov nanje predstavlja. edini vir dohodkov za skoraj 120 družin, ki žive na otoku. »če ne bi bilo tu rakov, tudi ljudi ne bi bilo,« je de- jal eden od ribičev s tega otoka, »ostali bi le puščavni- ki.« Robinzonova jama je bila po opisovanju pisatelja mnogo bolj domiselna kot tista, v kateri je resnično živel zavrženec Aleksander Selkirk Vsak naj nase gleda. Vsak je svoje sreče ko- vač. Vsak mlinar vodi vodo na svoj mlin. Rš pravi: Deni me v suho, te bom dejala h kruhu. Saj ne gori voda. Sam najbolje veš, kje te čevelj žuli. Samo bedaki prosijo ženske, naj o tem, o čemer so govorili, molče. Samo valj je debel od dela. Sam sebi je vsak mil sodnik. S čim se kdo oprti, to nosi do smrti. MIODRAG STOJANOViČ; LISICA IN UPRAVni V zoološkem vrtu so dobi- li novega stanovalca — lisi- co. Dan zatem je upravnik zoološkega vrta obšel vse ži- vali. »čudoviti ste na pogled!« je rekla lisica upravniku, ko je šel ta mimo njene klet- ke. »Danes ste zares čudo- viti!« Po končanem obhodu je upravnik rekel: »Najlepši obrok dajte lisi- ci.« Čez neka,i dni je upravnik spet obšel živali. Zveri so bile popolnoma brezbrižne, ra- zen lisice, ki se je prav ta- ko kot zadnjikrat laskala upravniku, nato pa rekla: »Upravnik, dolgouhi slon mar- sikaj govori o vas. Pravi, da ste mlačnež, da ste analfa- bet, da, da ste čisto navad- na našopirjena sraka!« Tisti dan je dolgouhi slon /Ostal brez hrane. Drugega dne pa sta se dcJ- gouhi slon in upravnik spr- la. Slon je upravnika opij, zil z rilcem in mu pošk^ doval glavo. Nekaj dni tem je upravnik prodal slo. na nekemu drugemu z(!oi^_ škemu vrtu. Potem se je upravnik spfi z levom, pa je lev odšel v cirkus Kmalu je zcaloški vrt ostaj brez pitona, žirafe, leopard^ in belega medveda. ^ Tu pa se je zataknilo. | Vse je prišlo na dan. Lpraf. nik zoološkega vrta je mj. ral zapustiti mesto. Prišel je nov upravnik. Že prvi dan je obšel vse živali. Lisica se mu je nasmehni, la in rekla: »Danes ste prav zares vj. deti čudoviti, upravnik!« Tistega dne je najlepši obrok dobila lisica . . . PREVEDL\: ALENKA BOLE -VRABCEV* SMEH STOLETU Maurice Chevalier je bil ideal vseh žensk, ki so prišle iz Amerike v Evro- po. »Midva sva bila velika prijatelja,« je pripovedo- vala Peggy v Neiv Yorku. »Seznanila sem se z njim — tega je že pet let^— v Aix-les-Bainsii, kje-r je imel krasno vilo ob jeze- ru. Tam mi je prisegel večno ljubezen. Ko sem odhajalo., sva v spomin na najino srečanje vsadi- la na zeleni trati pred nje- govo hišo majhno drevo — zdaj mora biti že veli- ko. Ali si ga videla. Mary, ko si bila letos v tem le- tovišču?« »Ne vem,« se je smeh- ljala Mary, »katero je bi- lo tvoje drevo, Peggy. Pred njegovo hišo raste zdaj že cel gozdič.« VEDNO KRIV — Aha, spet si zapravljal denar na tisti tvoji športni stavi! JOSIP JURČIČ 42 DESETI BRAT Naglo je mladenič pismo odprl in prebral. Kar je v njem našel, to menda ni bilo posebno tolažilno, zakaj položil je prebrani list po mizi, obraz z rokami pokril In se na komolce naslonil. Graščak je mislil, da je še od bolezni slab in mu ravno zdaj nI dobro. Vprašal ga je, kako mu je, če potrebuje česa. Namesto odgo- vora vstane Marijan in gre dvakrat po sobi gori in doli. »No, ste kaj zvedeli iz pisma? Kam so šli oče?« vpraša graščak. Marijan pade na stol nazaj, pokrije lice in se zjoka. »Mrtev je! Nikdar ga ne bom več videl,« odgovori Marijan čez nekaj časa. Graščak se je ustrašil. Tega ni mislil. Marijan mu porine pismo tn pravi: »Berite!« Gospod Benjamin-je vzel list v roke in je bral: Sin moj! Kadar boš ti to v roke dobil, tvojega očeta že ne bo! živel sem dolgo, predolgo. Moje življenje ni bilo tako kakor drugih ljudi, ne tako, kakor bo tvoje. Na življenju mi ni bilo v poslednjem času ležeče nič; živel sem zaradi tebe. Od tega hipa pak, ko to pišem, nočem ravno zaradi tebe več. Nočem, da ko bo morda jutri svet poznal tvojega očeta, da bi se tega ti spominjal v poznih letih. Dokazi mojega prejšnjega življenja so v drugih rokah, in dasi ne vem zagotovo, ali pridejo v ljudske roke. da celo ne vem, če je eden vmes, ki bi me na stara leta osramotil: ognem se vendar talco, da bo vse nemogoče. Razloge boš posnel iz naslednjega. Mislim, da sem ti dolžen razložiti svojo nekdanjost, tebi samemu. Beri in spoznaj nekoliko tistega, ki ti je bil oče. Spoznati ga moreš le nekoliko. Popolnoma bi ga umel le, ko bi imel življenje za seboj, kakor sem ga imel jaz. Tega pak ne želim nikomur, tebi najmanj! Ko bi me hotel umeti, umeti bl moral svet in samega sebe. Tega pa ti ne boš nikdar, tudi ne skušaj. Srečnejši boš ko jaz. Beri, spoznavaj me, pa ne sodi me! Pozabi, pa ne kolni me! Rodil sem se v majhni vasi na Gore:ijskem, v rev- ščini in pomanjkanju. Revščina je bila moja nesreča, ne sama po sebi, temveč po svojem nasprotju. Zbudila mi je željo po bogastvu, ne navadno željo, ampak ognjeno strast, ki ne loči pripomočkov v do- sego zaželenega namena. študiral sem. S trudom sem dokončal svoje učenje in sem postal doktor. Moje in tvoje pravo ime je Kaves ali, kakor se rod piše. Kvas. Vendar želim, da ostaneš pri tem imenu, ki si ga imel do zdaj. Ime je prazen glas, človek vse. Oženil sem se bil kmalu. Ne iz ljubezni do ženske, temveč do njenega premoženja. Ko sem sprevidel, da sem se motil, pustil sem jo v ubožnosti in nesreči in sem šel iz domovine v glavno mesto cesarstva. Iz tega mojega prvega zakona imaš brata, človek, ki je kot berač hodil tod okrog, ki si je dajal ime: deseti brat, katerega si ti v svojem nesrečnem pretepa- vanju ranil, da ne bo dočakal tvojega zdravja — on je moj sin in tvoj brat. On je imel več pisanj v rokah, ki zoper mene pričajo. Zdi se mi, da je nekaj vmes, kar bi mi sitnosti napravilo. Drugega ni ko zdravilski re- cept. Vse to je prišlo v tretje roke, v roke človeku, ki se piše kot jaz — Kvas in kateri je mojega brata sin. mente ima pri sebi. Lehko se zgodi, da, ko bodo njega preiskovali, pridejo oni listi na dan. Tega ne počakani. Živel sem dolgo dovolj. O tvoji materi nekoliko. Prišel sem na Dunaj. Kmalu sem bil znan. Kakor se je širilo moje ime, toliko več posla sem imel. Dohodkie moji so rasli. Kmalu sem si pridobil premoženje, kate- ro ti tu v priloženih papirjih pustim. Toda ko sem imel, po čemer sem hrepenel, me ni veselilo. Srečen nisem bil. Spomin moje prve žene, ka- tero sem v nadlogi pustil, pekel me je vedno in straš- no. Sin, ohrani čisto vest, varuj se strasti! Spoznal sem ubožno, mlado deklico, h kateri sem bil poklican v njeni bolezni. Ta je bila tvoja mati. Podobo njeno najdeš v moji sobi na steni visečo. Videl boš podobo tiste ženske, katero sem jaz ljubil s strast- jo, s strastjo sovražil. Mati je tvoja, imej jo v čislih in v mislih, če hočeš in moreš. Vendar ti moram po vedati vse. Vzel sem jo v zakon. Ljubil sem jo jaz in mislil sem, da tudi ona mene ljubi. Kadar sem mogel svoje prve in prave žene, o kateri si nisem upal pozvedati, če še in kako živi — kadar sem nje mogel pozabiti, sem bil zadovoljen. Toda malo, malo časa Usoda me ni bila pozabila. Maščevala se je nad menoj, glava za glavo. Goljufal sem in bil sem goljufan! Sin! Težko ml je — zapisati besedo, pa hočem jo- Tvoja mati ni bila poštena žena! Jaz sem mislil, da sem vzel v zalcon žensko, ki J« sicer s šivanko živila sebe in svojo staro mater, katera je bila pa po mojih mislih nedolžna, brez skušnje, brez poznanja sveta. čez leto in dan si prišel ti na svet. — Nekaj dni pozneje sem zvedel, da je tvoja mati že pred živela, sem jo jaz poznal, živela tako, kakor si ti misliti moreš, ki sem te izredil daleč od mest. 22 KrvodajalistTO gpet lahko poročamo o ^peli krvodajalski akciji, jpet lahko ugotavljamo viso- ko humano zavest našega de- lovnega človeka. Posebej pa je tu pohvaliti zgled, ki so ^3 dali vodilni tovariši iz podjctU. Dne 3. jan. t. 1. se je od- vzema krvi udeležilo 30 čla- nov kolektiva AERO. Med krvodajalci so bili tokra vo- dilni uslužbenci, inženirji in tehniki tega podjetja. Tem pa so se pridružili še ostali te delovne skupnosti, ter s tem izpričali svojo voljo, po- magati bližnjemu, ko je ta v življenjski stiski. V krvodajalske vrste pa so se 1. febr. t. 1. uvrstili tudi vodilni uslužbenci podjetja ETOL. Med njuni so bili tri- je inženirji, trije tehniki in en farmacevt. Vsekakor vre- dno pohvale! Prav bi bilo, če bi temu sledili vsi, ki bi lah- ko pomnožili krvodajalske vrste. Vsak krvodajalec je lahko ponosen: sodeloval je pri rešitvi najdražjega, kar človek ima: življenje. Poma- gal je rešiti življenje družin- skemu očetu, materi, zato naj bi to bila naša stalna obveznost do skupnosti! NOV MLADINSKI PEVSKI ZBOR V okviru glasbene šole Tr- bovlje je v šolskem letu 1967/68 začel z delom prvič mladinski pevsM zbor, ki ga vodi prof. Alenka čibej. Zbor šteje okrog 50 članov. -š- glVILSKI TEČAJ Gospodinjski oddelek de- ^vske univerze Trbovlje je te jni objavil razpis za vpis v ^tnl in nadaljevalni šivilj- tečaj. Sestanek vseh pri- avljenih kandidatk bo 2, jjarca ob 9. In 16. uri pri forteju na trgu Revolucije. -še- Po kolovozu do slik... (skica za reportažo) Ozka in blatna cesta se je vila skozi venec utrujenih brajd. Med preostalimi za- platami snega je bilo videti prve šope orjavele in mokre trave. Bele kmečke hiše in počrnela pročelja zidanic so bila stisnjena v breg. Blato je škropilo izpod koles av- tomobila na obe strani. V ospredju so se v zahajajo- čem dnevu pojavili prvi obri- si vasi. Z vlago prepojeno drevje se je sklonilo v po- zdrav. Dišalo je po odhajajo- či zimi... . Kompole. Ustavili smo se na edinem križišču v vasi. Ob cerkvi je pokopališče, malo višje gostilna. Na spod- nji strani stoji največje po- slopje v vasi — šola. Po od blata mastni poti smo stopili proti njej. V va- si, ki je dobre tri kilometre oddaljena od industrijskih štor, je še vse več ali manj naravno, le ob hišah se vse pogosteje pojavljajo garaže, s streh pozdravljajo TV an- tene. Pristnost in domačnost sta še vedno glavna elemen- ta, ki dajeta vasi svojevrsten pečat. Namenjeni smo bili na otvoritev nove razstave, ki jo je v svojem razstavnem prostoru pripravil Vinko Pev- cin s pomočjo Občinskega sveta za kulturo v Celju in Moderne galerije iz Ljublja- ne, ki je posodila 47 original- nih risb in karikatur pokoj- nega slovenskega slikarja Hinka Smrekarja. Na stenah hiš in plotovih so viseli pla- kati, ki so vabili vaščane k otvoritvi. Po malce strmi poti, ki vo- di na šolsko dvorišče, se je spuščalo vedno več ljudi. Preproste kmečke ženice z rutami m glavah, otroci obu- ti v gojzarice in škornje, možje s kravatami _ ali brez njih. Po ozkih stopnicah smo se povzpeli na šolsko podstrešje, kjer je ljubitelj slikanja Vinko Pevcin napra- vil majhen paviljon. Prostor, ki je oblečen z juto, daje vtis naravnosti in pristnosti, je bil kmalu poln. čez pet- deset ljubiteljev likovne umetnosti se je zbralo na podstrešju, kjer je doma umetnost... Čez štirideset karikatur našega največjega in najbolj- šega karikaturista Smrekarja je Pevcin okusno razvrstil po stenah majhnega paviljo- na. Pred vhodom v razstav- ni prostor visi Smrekarjev avtoportret in tri železne pla- stike opernega pevca Aleksan- dra Kovača iz Maribora, ki bo v PEVIjevem paviljonu razstavljal marca. »Marca bo razstavljal Ko- vač, ki bo ob otvoritvi raz- stave zapel nekaj arij iz naj- bolj znanih oper,« je pripo- vedoval Pevcin. »S tem pavi- ljonom sem hotel doseči, da bi ljudje na najlažji način spoznali dela naših že pri- znanih in tudi še neuveljav- ljenih slikarjev in kiparjev. Prostor je skromno urejen, vendar vseeno daje dovolj možnosti za soliden prikaz del določenega avtorja.« V kotu je stal učitelj Ru- tar, star Kompolčan, ves pre- dan kulturi in lepoti. »Ko hi vsaj dobili še kulturni dom, kajti ljudje bi radi gledali tudi igre. Samo denar...« je počasi pripovedoval med pri- žiganjem cigarete. Več kot uro je bil pavi- ljon poln. Vedno znova so prihajali še drugi, ki so že- leli videti Smrekarjeva dela. Ko smo se vračali proti mestu, so bile Kompole ie ovite v trdo temo. Na šol- skem podstrešju v PEVIjem paviljonu so si preprosti ljud- je ogledovali likovna dela ... Premišljeval sem, da bi bi- lo potrebno prizadevanje lju- bitelja podpreti in ljudem omogočiti še več kulturnega udejstvovanja. Zdi se mi, da bi marsikdaj kazalo več in- vestirati tja, kjer ljudje ka- žejo resnično zanimanje za umetnost. Kompolčani so to dokazali že z večimi primeri, ne sa- mo z razstavami. . T. VRABL TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 25. 11. 8.55 POROČILA (Ljubljana) 9.00 DOBRO NEDELJO VOŠČI- MO S TRIOM DORKA ŠKO- BERNETA IN KOROŠKIM OKTETOM (Ljubljana) 9.30 Chamonix: SKI KANDAHAR — prenos EVR 10.15 KMETIJSKA ODDAJA (Zag reb) GENERAL — filmska kome- dija (Ljubljana) 12.15 NEDELJSKA TV KONFE- RENCA (Zagreb) 16.00 MEDNARODNO ATLETSKO SREČANJE V BEOGRADU (Beograd) 17.45 TV KAŽIPOT - ponovitev (Ljubljana) 18.10 KARNEVALSKI SPREVOD IZ VIAREGGIA (Ljubljana) 18.55 REZERVIRAN CAS (Ljubi ja- na) 19.05 GORSKA ZAVETIŠČA - film iz serije Gora skrivno- sti (Ljubljana) 19.30 FILMSKI BURLESKI (Ljub- ljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.50 IZBOR POPEVKE ZA GRAND PRIX EVROVIZIJE (Skopje) 22.10 ŠPORTNI PREGLED JRT 22.40 TV DNEVNIK (Beograd) PONEDELJEK, 26, II. 9.40 TV V SOLI (Zagreb) 10.35 RUŠČINA (Zagreb) 14.50 TV V SOLI - ponovitev (Zagreb) 15.45 RUŠČINA - ponovitev (Za. greb) 16.10 ANGLEŠČINA - ponovitev (Beograd) 16.45 KULTURNI PREGLED V MADŽARŠČINI (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 17.00 POROČILA (Zagreb) 17.05 MALI SVET — oddaja za ot- roke (Zagreb) 17.30 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 DUŠEVNO BOLNI IN MI, NEKDAJ IN DANES (Ljub- ljana) 18.50 CAS IN DENAR - reportaža TV Sarajevo (Zagreb) 19.20 PORTRET MILKA GORŠICA (Ljubljana) 19.40 TV POŠTA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.35 Ferenc Karinthy: OB REKI — TV drama (Ljubljana) 21.35 POVOJNA JUGOSLOVAN. SKA GLASBENA AVANT- GARDA - oddaja iz cikla Ali poznate sodobno glasbo? (Ljubljana) 22.05 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) TOREK, 27. II. 9.40 TV V SOLI (Zagreb) 10.35 ANGLEŠČINA (Zagreb) 14.50 TV V SOLI - ponovitev (Zagreb) 15.45 ANGLEŠČINA - ponovitev (Zagreb) 17.40 POROČILA (Ljubljana) 17.45 RISANKE (Zagreb) 18.00 OBREŽJE — oddaja za Ita- lijansko narodnostno manjši- no v Jugoslaviji (Ljubljana) 18.25 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.55 CIKCAK (LJubljana) 19.05 TORKOV VEČER - zabavni (LJubljana) 19.40 VROČA KRI NA PTUJSKEM POLJU (Ljubljana) 20.10 USODNI ROV — angleSka komedija (LJubljana) 21.40 GRAMOFON — zabavno gla- sbena oddaja češke TV — (Ljubljana) 22.20 ZADNJA POROČILA (LJub- ljana) SREDA, 28. II. 14.55 Torino: NOGOMET JUVEN- TUS : EINTRACHT — prenos EVR 16.55 TV KRONIKA V MADŽAR- ŠČINI (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 17.10 POROČILA (Ljubljana) 17.15 KLJUKCEVE DOGODIVSČI- NE — serijska lutkovna igra (Ljubljana) 17.45 KJE JE KAJ JE (Beograd) 18.00 TV OBZORNIK (LJubljana) 18.20 ZDRUŽENJE RADOVEDNE. ZEV — oddaja za otroke (Zagreb) 19.05 GLASBENA ODDAJA (Beo- rad) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.35 Ženeva: SVETOVNO PRVEN- STVO V UMETNOSTNEM DRSANJU — nastop parov EVR 23.00 ZADNJA POROČILA (LJub- ljana) ČETRTEK, 29. II. 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.35 NEMŠČINA (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.50 TV V SOLI - ponovitel (Zagreb) 15.45 NEMŠČINA - ponvitarv (Za- greb) 16.55 PRVA POMOČ (Beograd) 17.10 POROČILA (Ljubljana) 17.15 TIKTAK: Karneval (LJublja. na) 17.30 PIONIRSKI TV STUDIO (Ljubljana) 18.00 T V OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 V NARODNEM RITMU (Be- ograd) 18.45 PO SLEDEH NAPREDKA - (Ljubljana) 19.05 PRAVDARJl - humorlstična oddaja (Beograd) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (LJubljana) 20.35 ženeva: SVETOVNO PRVEN- STVO V UMETNOSTNEM DRSANJU - nastop plesnih parov EVR 22.00 OBISK STARE GOSPE - film iz serije Cirkus v hiSl (LJubljana) 22.50 HOKEJ MEDVEŠCAK : JE- SENICE - posnetek (Zag- reb) PETEK, 1. III. 9.40 T V V SOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOB- RAZBE (Beograd) 14.50 TV V SOLI — ponovitev 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOB- RAZBE (Beograd) 17.25 POROČILA (LJubljana) 17.30 MOJ PRIJATELJ FLICKA — serijski fihn (LJubljana) 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana' 18.20 DRŽAVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU (Sko- pje) 19.05 BREZ PAROLE (Ljubljana) 19.35 TUJ KULTURNI FILM — (LJubljana) 19.55 CIKCAK (LJubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.35 ženeva: SVETOVNO PRVEN- STVO V UMETNOSTNEM DRSANJU — moški prosto EVR 23.00 ZADNJA POROČILA (LJublja- na) SOBOTA, 2. III. 9.40 TV V SOLI (Zagreb) 14.50 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb) 16.45 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 17.10 DRŽAVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU (Sko- pje) 18.00 TV OBZORNIK (LJubljana) 18.20 MLADINSKA IGRA (Beograd) 19.20. SPREHOD SKOZI CAS (LJu- bljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.35 Ženeva: SVETOVNO PRVEN- STVO V UMETNOSTNEM DRSANJU — ženske prosto EVR 23.00 ZADNJA POROČILA ( Ljub- ljana) RADIO LJUBLJANA ,2,SAK DAN: poročila ob 5,15, l^' 7.00 , 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 19.30 in 22.00. Pisani glas- spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 23, FEBRUARJ*A: 8.08 ?fbena matineja. 9.25 Poje vo- 5«1 kvartet »Stari LJublJanča- 10.15 Pri vas doma. 11.00 Po- r«ila _ Turistični napotki za goste. 12.30 Kmetijski na- Jy- — Jože Kregar: Cemu pri- ^5^amo zaprto gredo. 12.40 An- J^Del Toneta Perka z vokalnimi ufl- 13.30 Priporočajo vam . . Naši poslušalci čestitajo In w°favljajo. 15.20 Turistični na- Ij^- 15.25 Glasbeni intermezzo. Vet Vsak dan za vas. 17.05 Clo- t[J .in zdravje. 18.45 Na medna- križpotjih. 19.00 Lahko c^- otroci! 19.15 Minute s pev- Rafkom Irgoličem, 20.00 ik,u Roger Wagner poje pesmi 0^7^erih evropskih dežel. 21.15 ''^ja o morju In pomorščakih Giall^^OTA. 24. FEBRUAR.)A: 8.08 rnst:,^^ matineja. 9.25 Dvajset ff{^^ z našimi ansambli. 10.15 doma. 11.00 Poročila - lJ3fi^'|*5nl napotki za tuje goste % Kmetijski nasveti - Inž. Vi- liiij J^epanšek: Pogodbeno usmer Ijai pridelovanja krompirja ''fln^^ ^°Pevke iz studia 14. 13.30 Poročajo vam . . 14.05 Od melodije do melodije. 15.20 Glas. beni intermezzo. 15.45 Naš pod- listek — L. Pirandello: Želva. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gre- mo v kino. 17. 35 Igramo beat! 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lah ko noč, otroci! 20.00 Tekmovanje ansamblov. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.10 Oddaja za naše iz- seljence. NEDEUA, 25. FEBRUARJA: 6.00—8.00 DOBRO JUTRO! 8.05 Veseli tobogan. 9.05 Naši poslu, šalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite tovariši . . . Filip Pajnlč: Med ranjenci. 11.00 -11.15 Poročila - Turistični na- potki za tuje goste. 12.10 Naši po- slušalci čestitajo In pozdravljajo — II. 13.15 Iz operetnih partitur. 14.00 Glasba ne pozna meja. 14.35 Himioreska tega tedna — Pust v vesolju. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Po Jo znameniti o- pemi pevci. 17.30 Radijska igra — FeUcien Marceau: V čast si šte jem. 19.C0 Lahko noč, otrocil 20.00 V nedeljo zvečer. 22 15 Sere nadnl večer. PONEDELJEK, 26. FEBRUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz jugoslovanskih studiov. 10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila — Tu ristlCnl napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski p''<:vptf - Dr, _EEaP9 Ceme: Bolezni nog pri prašičih. 12.40 Pojo mali vokalni ansam bil. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni inter- mezzo. 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Pojeta sopranistka Vilma Bukovec In tenorist Rudolf Franci. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lah ko noč otroci! 19;15 Minute s pev- ko Marjano DeržaJ. 20.00 Skupni program JRT 22.10 Radi ste Jih poslušali. TOREK, 27. FEBRUARJA: 8.08 Operna matineja. 9.40 »Cicibanov svet« In »Pesmica za najmlajše« — Otroški vrtec Julke Pibemik — Jesenice. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski na sveti — Inž. Aleksander Hržič: Zatiranje poljskih miši. 12.40 Maj- hen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Pet minut za novo pesmico. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra simfonični orkester RTV Ljubljana. 1815 Slovenske narodne za soli zbor in orkester. 18.45 Narava in človek — prof. Miran Borko: Človek in klima. 19.00 Lahko noč otroci! 19.15 Minute s pevcem Rafkom TTsoW-m 20.C0 Radijska igra - N. V. Gogolj: Ženi te v. 21.15 De- set pevcev — deset melodij. SREDA, 28. FEBRUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje go- ste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž Marija Slavonec: Vzroki ni- hanja odstotka maščobe v mle- ku. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo. 15.20 Glasbeni inter- mezzo. 15.45 Naš podlistek — A. Calderon: Rogovilež. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi In vam. 18.15 Naši umetniki igrajo Debussyja. 19.00 Lahko noč, ot- roci! 20.00—23.00 Charles Gounod: Paust, opera v 5. dejanjih. ČETRTEK. 29. FEBRUARJA: 8.08 Operna matineja. 9.25 Glas- beni pejsaži Jugoslavije. 9.40 Pet minut za novo pesmico. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Tu- ristični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Fra- njo Jurhar: Varstvo gozdov pred požari. 12.40 Igrajo pihalni orke- stri. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 IzbraU smo vam. 15.20 Za- bavni Intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Arsenom Dedičem. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 22 10 Komorni večer. DOLENJSKI UST * TEDNIK^VESTNIK' vsak četrtek 60.000 izvodov! 23 Trgovsko podjetje s tehničnim blagom na veliko in malo lEHNa-MERCATan C e I j e , se priporoča za nakup in vas tedensko obvešča PRIDITE PO PRALNI STROJ S PRAZNO DENAK S ICO Trgovsko podjetje TEHNOMERCATOR iz Ce Ija vam nudi superavtomatični pralni stroj GORE- NJE na dvanajstmesečni brezobrestni kredit brez porokov in brez 20-odstotnega takojšnjega pologa. — IZKORISTITE TO ENKRATNO PRILOŽNOST ZA ŽIVIJENJSKI NAKUP. ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT Spet nov rekord Lubejeve v prostoru pod tribuno na atletskem stadionu Borisa Ki- driča je bilo v nedeljo repu- bliško prvenstvo v atletiki v pokritih prostorih, na kate- rem se je zbralo blizu 200 tekmovalcev iz štirinajstih društev. Najštevilčnejše je bi- lo zastopstvo domačinov. Tekmovanje je lepo uspelo in dalo nekaj vrhunskih rezul- tatov. Od domačinov se je zno- va odlikovala Marjana Lubej, ki je v teku na 60 m čez ovi- re dosegla nov državni rekord oziroma izboljšala svojega, starega komaj nekaj dni. Med- tem ko se je prejšnji glasil 8.9, je novi 8.6 sekund. Poleg tega je Lubejeva zmagala še v teku na 60 metrov s prav tako odličnim časom 7.7 se- kund. Na seznam zmagovalcev ozi- roma zmagovalk pa so se od Celjanov vpisali še Uran- karjeva v teku na 600 metrov za mladinke s časom 1:53.2, zatem Oračeva v teku na isti progi za članice s časom 1:55.2, Medvešek v teku na 60 me- trov za mladince s 7.1, Svet v teku na 1.500 metrov za mla dince s 4:27.4 ter Maroltova v skoku v daljino za mladin- ke s 489 cm. Za pi-esenečenje pa je tokrat poskrbel tudi Vi- vod, ki je preskočil 206 cm v višino in zasedel drugo me- sto za Kranjčanom Milekom, ki je s skokom 209 cm dose- gel nov državni rekord. M. B. BREZ DRUŽBENE PODPORE Ne bo šlo LETNA KONFERENCA TVD PARTIZAN ŽALEC v Žalcu je imel domači Paraizan , redno konferenco, katere pa se kot gostje ni- so udeležili povabljeni druž- beni delavci, škoda, saj je o- čitno, da družbene organiza- cije še nikoli niso zaiale pra- vilno pristopiti k obravnavi -telesnovzgojne dejavnosti; škoda tudi zato, ker imajo v mnogih krajih te organiza- cije glavno vlogo glede teles- novzgojne problematike. Za- to bi bilo prav, da pogledajo resnici v oči in ugotovijo, da člani krajevne skupnosti Ža- lec, zatem SZDL in drugi ni- so prav nič prispevali k raz- voju športa v metropoli Sa- vinjske doline. TVD Partizan Žalec je v stagnaciji. Vzrok za to je, da društvo dolgo časa nI imelo svojega prostora oziroma 1- grišča. Seveda pa bl podpora družbenih organizacij lahko bistveno spremenila stanje, ki v društvu ni najboljše. Partizan v Žalcu razpolaga 3 komaj 3.000 novimi dinarji na leto, kar je smešno nizka vsota. Pomislimo samo na stroške košarkarjev, ki sode- lujejo v II. republiški ligi in potujejo tudi v oddaljene kra- je in mesta. Toda, to je sa- mo ta akcija, kje pa so še stroški za druge. Tako se je že zgodilo, da so se tekmo- valci voziU s kolesa in motor- ji na lastne stroške. Zato so tudi finančne težave tisto, za- radi katerih v društ-vu ni pra- vega življenja. Najbolj razvita je rekrea- tivna dejavnost, kjer se sre- čajo stari in mladi športni prijatelji v igrah in kjer se prijetno razvedrijo. Razen te- ga opozarjajo na nujno do- graditev objekta na stadionu. Predsednik društva, Janez Meglic pa se je na zboru za- hvalil tudi žalskemu športne- mu društvu na osnovni šoM, katerega člani so veliko pripo- mogli, da je Žalec dobil pre- potrebne objekte. Adi Vidmajer Smučarji v spomin Slavka šlandra Občinski komite ZM in občinska zveza za telesno kulturo sta organizirala prej- šnjo nedeljo pod pokrovitelj- stvom občinske zveze borcev NOV Mozirje občinsko pr- venstvo v smučanju za me- morial Slavka Šlandra. Tek- movali so v veleslalomu v Lučah. Prireditev je lepo uspela tako v organizacij- skem pogledu kot po udelež- bi. Tako množičnega tekmo- vanja v mozirski občini že dolgo ni bilo. Zal pa so ugo- tovili, da je takšnih in po- dobnih tekmovanj vse pre- malo, zato so sklenili, da bodo zlasti mladinski aktivi pripravljali več smučarskih prireditev. Veliko pa si obe- tajo tudi od izgradnje zim- sko športnega centra na Mo- zirski planini. Rezultati: Pionirji: Franc Podbrežnik, Zdravko Strmč- nik (oba Luče), Franc Pun- gartnik (Mozirje). Ekipe: 1. Luče, 2. Mozirje, 3. Ljubno. Pionirke: Vilma Vezočnik, Alenka Drčar (obe Gornji grad), Božena Veren (Mozir- je). Ekipe: 1. Gornji grad. Druge ekipe so bile diskvali- ficirane. Mladinci: Mirko Stupin (Luče), Ivo Zagožen (Bočna), Franc Zamernik (Luče), Toni Sinkar (Nazarje), Alojz Pun- gartnik (Luče). Ekipe: 1. Lu- če II, 2. Rečica, 3. Mozirje II, 4. Luče L, 5. Mozirje I. P. Sinko RUDAR LITIJA 9:0 V pripravah za spomladam* ski del prvenstva je trbovelj- ski Rudar doma premagal moštvo Litije z visokim re- ziultatora 9:0 (1:0).,, . ^ Priznanje celjskim raketarjem v soboto je bila v Celju skupščina, na kateri so usta- novili astronavtično in raket- no društvo Slovenije. Za pred- sednika so izvolili podpred- sednika SAZU dr. ing. prof. Antona Kuhlja. Ustanovne skupščine so se poleg predstavnikov iz slo- venskih klubov udeležili še generalni sekretar jugoslovan- skega astronavtičnega in ra- ketnega društva ing. Vladimir Genčič, predstavnika hrvatske- ga društva dr. Leo Randič in dr. ing. Josip Kotnik, politič- ni sekretar občinskega komi- teja ZKS ing. Andrej Marine in drugi. Kot je v svojem govoru de- jal univerzitetni profesor dr. Franjo Domlnko pomeni to, da je ustanovna skupščina v Celju veliko priznanje celj- skim raketarjem, ki so v pre- teklosti dosegli izredno po- membne uspehe. Po njegovih besedah so ti uspehi toliko večji, ker so jih dosegli mla- di ljudje s svojo vztrajnostjo in ob zelo slabih materialnih razmerah. Zato bi bilo prav, ko bi jim nudili v prihodnje več podpore, saj terja raket- na tehnika ogromno študija. Društvo, ki ga je nujno usta- noviti, pa bo imelo seveda tudi praktične naloge, med njimi bo moralo na primer spodbujati konstrukcijo raket za raziskavo fizikalnih lastno- sti atmosfere, ki bodo v po- moč strokovnjakom in bodo poletele vsaj do 50 kilometrov. Razen tega je treba že zdaj misliti, kako bomo v bližnji prihodnosti, ko bodo rakete postale tako rekoč vsakdanje, spremljali njihove polete pre- ko našega ozemlja. V razpravi in pozdravnih govorih gostov je bilo slišati želje, da bi prizadevanja v šir- šem merilu združili in jih pro- gramsko usmerili, saj je zna- no, da je raketna tehnika ze- lo draga. Skupščina je sprejela tudi statut novega društva. dhr PRIJAVITE PREVARO! GOLJUFALA UPOKOJENCE 23-Ietna Greta Grejan osumljena, da je prevarala 31 ljudi Ni še dolgo tega, ko je upokojence v Celju, Šmar- ju, Velenju in drugih kra- jih Slovenije obiskalo mlado dekle in se pred- stavljalo za delavko soci- alnega zavarovanja. V ra- zgovoru jim je obljubila posredovanje za zvišanje pokojnine, nato pa nave- zala pogovor na kurjavo. Obetala jim je, da jim lah- ko priskrbi »cenejši« pre- mog in drva. Običajno je govorila o treh tonah pre- moga in dveh kubičnih metrih drv. Nekateri so nasedli spretni prevarant- ki ki je imela s sabo zve- zek, v katerega je zapiso- vala naročnike — ti so se tudi podpisali — in ji dali od 10.000 do 18.000 Sdin. Grejanova je bila zelo spretna, saj je izbirala predvsem upokojence z nizkimi pokojninami in vedno zahtevala tudi od- rezek o zadnji pokojnini. Tako je večkrat ogoljufa- la ljudi z najnižjimi do- hodki. Vendar ni delovala samo na ta način, njen register prevar je bil zelo pester. Predstavljala se je gospo- dinjskim pomočnicam za hišno prijateljico ter jim na ta ali oni način izva- bila denar. Po dosedanjih podatkih je osumljena, da je prevarala 31 ljudi v ča- su od konca novembra la- ni do 10 februarja, ko so jo prijeli. Pri svojem delu ni bila izbirčna. Zadovoljila se je tudi s prevarami, ki so ji prinesle dva ali tri tiso- čake. Predvidevajo, da je zbrala v tem času približ- no 180.000 Sdin. Prave šte- • Vilke ni mogoče ugotoviti, saj je verjetno, da še niso vsi oškodovani prijavili prevare. Zato UJV Celje naproša vse, ki mislijo, da so bili prevarani na podoben način, da to ta- koj prijavijo najbližji po- staji milice ali UJV Ce- lje. Le tako bo mogoče odkriti vse prevare. V razgovoru s preisko- valnim sodnikom Milošem Blagotinškom smo izvede- li, da Grejanova svoja de- janja ravnodušno prizna- va. Meseca novembra lani je prišla iz zapora, kjer je prestajala kazen zaradi prevar. Občinsko sodišče v Šoštanju jo je obsodilo že januarja letos. Kaže, da gre za prevejano, spretno prevarantko, ki se je za- dovoljila z majhnimi vso- tami in brez srca golju- fala tiste, ki imajo naj- manj denarja in so sami potrebni dodatne pomoči. M. SENICAR PADLA V POTOK FRANČIŠKA CATER roj, 1902. leta iz Brezovja 20 je v večernih urah obiskala pri- bližno 800 metrov oddaljeno domačijo. Na poti proti do- mu je nosila dva prazna ko- ša, svetila pa si je z leščerbc Pri tem je zgrešila 2 in i» metra široko leseno bn^ ko potoka v Brezovju in p- dla v potok, širok dva in p metra, v kateremu je bilo pri- bližno 50 cm vode. V potoW se je zadušila. Do trčenja je prišlo na levem delu cestišča. Avtobus, ki je nameraval prehitevati furgon je povzročil med- sebojno trčenje, katerega posledice so bile strahotne. Osebni avtomobil je bil zagozden med tovornjak in avtobus. Hitro reševanje je v prvi fazi oviralo seno, ki je prekrilo ostanke furgona in pod njimi obe tru- pli. Krsta v furgonu je bUa prazna... (Foto: L. Srše) Osebni avtomobil zastava — furgon, last Pogrebnega zavoda v Celju je bil razklan na dva dela. Prednji del osebnega avtomobila je stisnjem med blatnik tovor- njaka in avtobus. Med zadnjim kolesom tovornjaka in med avtobusom pa je bil stisnjen drugi del fur- gona. V vsakem kupu pločevine je ležalo truplo, v prednjem Franc Bevc v zadnjem Franc Zorenc. (Foto: Berni) Po ostankih avtomobila bi bilo težko prepoznati ^ stavo 1300. Prednji del avtomobila, nič bolje pa bilo z zadnjim delom, je bil popolnoma demoli-". Razdejanje je bilo strahotno. Upoštevaje dejst%'0> , so bile sledi koles na asfaltu zelo medle, je sklepati, da nihče pravzaprav ni zaviral. Udarec j bil torej direkten. j (Foto: Bef' FEDNIK - Uredništvo ta uprava Celje, Gregorčičeva 5. poStnl predal 131 Orejuje urednlšl« odbor Glavni urednik TONE SKOK, odgovorni urednik BERNARD STRMCN^5(V Časopis Je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal Je kot »Nova pot«, »Na doloa »NaSe delo* (1945) kot »Celjski tednik« (1348—1950) nato kot »SavUijskl vestnika 1954) In od 1953 ponovno kot »Celjski tednik« S 1 Januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje, LaSko, Mosirje, Slovenske Konjice. Šentjur pri Celju Šmarje pn JeiSab ^..^^ rSDNIK Izliaja ob četrtkUi. Izdaj«; CP »DELO« - delovna enota »Informacije - propaganda« C5elje Tisk In kllSejl. CP »DELOh Rokopisov ne vračamo Cena posamesne sWV(