128 KRONIKA HIGIENA MESTA LJUBLJANE DR. KAREL PETRI C, V. D. DIREKTORJA HIGIENSKEGA ZAVODA V prašanja higiene mesta so tako številna in ob širna, da tu lahko podamo le splošno in bežno sliko o njih. Popolno vrednoto dobijo le, če se obravnavajo in utemeljujejo posamič, ker je vsako izmed njih problem zase. Ne moremo govoriti o higienskih raz merah mesta Ljubljane, ne da bi razmotrivali obenem sodobna splošna načela higiene mesta. Načela so dobne higiene naj bodo smernice zdravstvene poli tike mesta. Higiena proučava vse one činitelje, ki vplivajo na zdravje posameznika, kakor tudi na zdravje vsega prebivalstva, živečega v skupnem edin- stvu, ki se imenuje mesto, trg ali vas, ter daje navo dila in smernice, kako naj uredimo način življenja, da dosežemo po naravi odmerjeno najvišjo možno starost. Higiena proučuje torej vzroke prerane smrti in visoke umrljivosti prebivalstva in daje navodila in ukrepe za zmanjšanje umrljivosti. Higiena hoče zdravega človeka, ki posveča svoje moči skupnosti. Toda na tem mestu nas ne zanimajo vprašanja higi ene posameznika, ampak tista, ki zadevajo vse pre bivalstvo mesta. Ta bi bila: podnebje, zrak, stano vanja, preskrba s pitno vodo, odvajanje odpadnih vod, odstranjevanje smeti in odpadkov, preskrba z živili in nadzorstvo nad njimi, ureditev cest in pro meta, otroška igrišča, kopališča, javni nasadi, indu strijske naprave, zdravstvene in socialne ustanove, pokop mrličev. V higienskih nedostatkih navedenih činiteljev najdemo vzrok nalezljivim in socialnim boleznim ter z njimi v zvezi vzrok prerane smrti in visoke umrljivosti. Preden govorimo o higienskih ureditvah in vpra šanjih mesta Ljubljane, ki čakajo še rešitve, si mo ramo predočiti veliko razliko med predvojno in po vojno Ljubljano. Predvojna Ljubljana je bila provin- cialno mesto z nekaj preko 40.000 prebivalci. Po pre vratu so začele polniti mesto množice ljudi, ki so prihajale iz okupiranih krajev in iz podeželja. Ljub ljana z bližnjo okolico je mahoma narasla na nad 80.000 prebivalcev, s čemer se je uvrstila med večja mesta. Nenadno povišanje števila prebivalcev in isto časna industrializacija je zahtevala od mestne uprave rešitev mnogih novih in deloma težko izvedljivih problemov. To upravičuje tudi nezadovoljivo rešitev marsikaterih sicer perečih higienskih ureditev, ki so zvezane povečini s precejšnimi materialnimi žrtvami in gredo v breme davkoplačevalcev v mestu. Vsekakor pa je napredek mesta Ljubljane po prevratu v higi enskem oziru razmeroma velik in so bila izdana v te svrhe precejšna sredstva. Razmotrivajmo na kratko že prej navedena vpra šanja higiene mesta Ljubljane glede na zahtevo so dobne higiene, da bomo vedeli, kaj imamo in katere naloge nas še čakajo v tem pogledu. Ljubljana ima takozvano zmerno podnebje menja- jočih se štirih letnih časov, z neprevročimi poletji in ne premrzlimi zimami, ki prehaja deloma v subal- pinsko podnebje bližnjega gričevja in pogorja, kar vsekakor ugodno vpliva na samo podnebje Ljubljane. Ima pa vkljub temu nedostatke v precejšnem številu meglenih dni, v katerih človek dočaka solnca šele v poznih dopoldanskih urah. Ljubljanska megla ima vzrok v okolišnem močvirnem terenu (Rarje), deloma pa tudi v dimu, sajah in prahu. Vsak delec saj in prahu v zraku je jedro, okoli katerega se zgoščuje vodna para in tvori meglo. Z izsušen jem Barja in omejitvijo dima, saj in prahu se bo skrčilo tudi šte vilo meglenih dni. Važno je v mestih vprašanje zraka, ki ga onečišču- jejo dim, saje, prah in razni plini. Dim in saje izvi rajo ponajveč iz kurjave s premogom v industrijskih obratih, lokomotivah in v stanovanjih. Pravo sliko dima in saj v zraku dobimo v zimskih mesecih. Ako gremo v zimskem jutru iz okolice v mesto, opazimo KRONIKA 129 Mestna stanovanjska hiša »na Meksiki«, Ahacljeva cesta Tip zdrave predmestne vile nad hišami sivkasto-rjave in črnkaste oblake. Ko pa pridemo v mesto, vidimo, kako se vale gosti oblaki dima iz dimnikov hiš in tvornic (v času, ko začenjajo ljudje kuriti), ki se v začetku skušajo dvigniti, a kmalu padejo na ulico. Ako je ulica pokrita s snegom, opazimo na snegu sloje saj. Pod vplivom solncnih žarkov se pa oblaki dima spet dvignejo nad hiše ter leže nad njimi vse dopoldne. S preiskavami snega in zraka lahko ugotovimo količino saj. Škode, ki jih povzroča dim v zraku, so precejšne, ker poslabša- vajo podnebje, poškodujejo zidane objekte, kvarijo rastline in drevesa (igličasta) ter pospešujejo obo lenja dihal (tuberkuloza in katarji dihal). Kako ve liko važnost pripisujejo škodljivosti dima drugi na rodi, je razvidno iz tega, da ustanavljajo v mestih društva za pobijanje dima. Mestne uprave izdajajo glede kurjave s premogom in glede peči posebne od redbe, ki zaznamujejo precej velike uspehe. Zaradi takih odredb se je n. pr. v Manchestru znižalo število meglenih dni od 37 na 23 v letu, v Hamburgu pa od 130 na 91 dni, znižala se je pa tudi za 25% umrljivost na obolenjih dihal, ki niso tuberkulozne narave, a jih pospešujeta dim in prah. Tudi v našem mestu imamo dovolj dima, ki se vali iz tvornic in s kolodvora. O tem pričajo v bližini sto ječe stavbe. Premestitev kolodvora ali pa elektrifi kacija železniškega prometa, sežiganje saj v indu strijskih podjetjih in koncentracija novih tvornic le v delu predmestja, ki leži po vetru ugodno, bi dovedlo do ugodne rešitve tega vprašanja. Prav tako kakor saje škoduje človeškim dihalom prah. Prah nastaja z delovanjem mehanične sile na cestišča. Veter ga dviga v zrak in zanaša v stanovanja. Prenaša se pa v stanovanja, urade in obratovalnice tudi z obutvijo. Z zrakom ga vdihavamo. Z ureditvijo in s primernim čiščenjem cest ga lahko zmanjšamo na minimum. Problem, kako graditi ceste, ki bi ustre zale vsem zahtevam higiene tehnike, še do danes ni zadovoljivo rešen. Današnja higiena in tehnika za htevata: 1. da se ceste čim manj in enakomerno obra bijo, 2. da ne povzroča promet hrupa in šuma, 3. da so ceste za vodo neprepustne, 4. da se lahko čistijo, 5. da se hitro posušijo po padavinah, 6. da so dobri prevodniki toplote, 7. da je graditev poceni. Ceste v mestih morajo biti na vsak način tlakovane, ker se netlakovane ceste najbolj praše, se pa tudi hitro ob rabijo in je vzdrževanje netlakovanih cest drago. Po znamo mnogo načinov tlakovanj. Pripomnim naj le, da je v higienskem pogledu še najboljše tlakovanje z asfaltom in tlakovanje z lesenimi ploščicami. Ta dva načina tlakovanja sta najbližja našim zahtevam, kljub temu, da je tlakovanje z lesom zelo drago, asfaltni tlak pa da postane po padavinah spolzek, da je zavoljo tega v nesrečo ljudem in vpreženim živa lim. V nekaterih mestih uporabljajo za tlakovanje majhne poligonalne ali pa kvadrataste kocke iz pra- kamenja. Ta način je uporabljiv le za ceste, ki ne trpijo preveč zaradi prometa. V Ljubljani naletimo skoraj na vse načine tlako vanja; v tem pogledu se je mnogo storilo in se še dela. šele bodočnost pa bo pokazala, kakšna vrsta tlakovanja je najpopolnejša in obenem najrentabil- nejša. Na Bavarskem sem pred leti opazil, da so tla kovali eno najprometnejsih cest v kratkih razdaljah na najrazličnejše načine, da preizkusijo na ta način trpežnost in rentabilnost tlakovanj. Ponekod skušajo tlakovati ceste s steklom. Za Ljubljano naj pripomnim le, da se bodo morale pretlakovati (z lesom, asfaltom) tiste ceste, ki vodijo mimo bolnic (Zaloška cesta) in mimo raznih šol, da se omili hrup. Poleg vzdržavanja je potrebno tudi redno čiščenje cest. Glavne ceste se morajo čistiti vsak dan, manj prometne 2—3 krat tedensko. Cestne smeti sestojijo iz prahu, živalskih odpadkov in večinoma iz papirja, ki ga mečejo pasanti na tla. Količina smeti zavisi od vremena in načina tlakovanja. Tako znaša količina 9 130 Slanovanja po barakah smeti v Berlinu letno povprečno na 100 m2 površine cest 3-1 m3 smeti, v Hamburgu 1-8 m3, v Dresdnu 1-7 m3. Posebne odredbe glede odmetavanja odpadkov (lupin, sadja i. t. d.) na cestah in preskrba z zadost nim številom košar za odpadke seveda zniža količino smeti. Ceste čistijo tako, da jih škropijo in pometajo hkrati. V mnogih slučajih zadostuje, da se ceste iz- perejo in odplavijo smeti v kanale (po deževju). V prejšnjih časih so trdili, da je v cestnem prahu in smeteh mnogo kužnih kali in da se na cestah veliko ljudi okuži. To naziranje je pa precej napačno, ker vemo, da je cestni prah izpostavljen soinčnim žarkom, ki uničijo v kratkem času kužne kali. Tvoritev prahu se prepreči tako, da se ceste polivajo z oljem. Mnogo preglavic dela odvažanje smeti, ker je pre cej drago. Kljub temu se pa lahko smeti izkoristijo, ker vsebujejo precej organskih snovi. Običajno se kompostirajo v bližini mesta (ne v neposredni bližini hiš) leto dni, nato pa uporabljajo kot gnojilo v vrt narstvu. Nekatera mesta smeti sežigajo, kar pa je ne rentabilno, ker smeti slabo gore. Smetem morajo dodajati premog, da zgore. Ponekod uporabljajo smeti tudi za zasipavanje jam v okolici mesta. Proti temu ni higienskih pomislekov, če so jame oddaljene najmanj 500 m od ljudskih bivališč, ker povzroča razkrajanje organskih snovi v smeteh neprijeten smrad. Tudi v Ljubljani se uporabljajo smeti v te namene. Smeti se morajo odvažati v zaprtih vozovih. Take vozove Ljubljana že ima. Radi vzročne zveze naj omenim še odvažanje hišnih odpadkov. Hišni odpadki vsebujejo: smeti, kuhinjske odpadke, papir, razbito steklo, cunje, pej)el i. t. d. Hišni odpadki imajo mnogo več organskih snovi kakor cestne smeti, vsebujejo pa poleg tega tudi še razne kužne kali in včasih tudi gomazen (uši, stenice i. t. d.). Zato so mnogo nevarnejši in zahtevajo drugačen po stopek kakor cestne smeti. V raznih evropskih mestih znašajo hišni odpadki vsak dan na vsako osebo pol do enega kilograma. Hišne odpadke zbirajo ljudje v posebnih, dobro zapirajočih se posodah in jih, ko so polne, postavljajo v vežah ali pa drugih primernih krajih, da jih odpeljejo mestni smetarji. Iz posod odpadke ali takoj stresejo v zaprt voz ali pa odpeljejo KRONIKA Nehigienska slanovanja po barakah posode in jih naslednji dan vrnejo. V tem slučaju ima vsaka stranka dve posodi. Kakor smeti se uporabljajo tudi hišni odpadki po enoletnem kompostiranju kot gnojilo. Nekatera mesta odvažajo odjuadke na nerodovitna zemljišča v okolici mesta, ki se spremenijo že po treh letih, ko se raz kroje odpadki, v rodovitna polja. Ponajveč pa večja mesta sežigajo odpadke, predhodno pa jih v poseb nih obratih sortirajo. V Angliji so imela mesta že leta 1904. 151 sežigalnic za odpadke. Seveda pa je zabraniti sortiranje odpadkov na odlagališčih rev nemu prebivalstvu, ker vsebujejo odpadki v mnogih primerih kužne kali. Proti odlaganju hišnih odpadkov v razne jame ni higienskih pomislekov pod pogojem, da so take jame oddaljene od bivališč najmanj 1 km, so drenirane (odpadki vežejo mnogo vode) in se za suta zemljišča uporabijo za zazidavo šele po preteku povprečno 30 let. V Ljubljani odvažajo in odlagajo smeti in odpadke ob Opekarski cesti in ob Cesti dveh cesarjev. Temu problemu bo potrebno posvetiti veliko pažnje. Za čiščenje tlakovanih cest je primerno poskrbljeno. Kar se tiče plinskih primesi zraku, prihajata v po- štev v glavnem amonijak in žveplov vodik. Oba sta Primitivno odlaganje odpadkov KRONIKA 131 Nehigiensko slanovanje po barakah produkta svežega razkrajanja organskih snovi. Prvi se tvori zlasti v greznicah in smetiščih, drugi v ka nalih. Oba povzročata neprijeten smrad. Dobra ka nalizacija, zaprte in vcntilirane greznice, primerna oddaljenost smetišč od naselij preprečijo, da se po mešata navedena plina z zrakom v toliki meri, da bi jih človek občutil kot neprijeten smrad. Eno najvažnejših vprašanj higiene je higiena sta novanja, saj preživi človek polovico življenja v sta novanju in ustvari v njem takozvano lastno stano vanjsko klimo, že o Grkih in Rimljanih vemo, da so imeli zelo visoko razvito stanovanjsko higieno, ki pa je v srednjem veku padla na najnižjo stopnjo in se je začela dvigati zopet konec prejšnjega stoletja. Za radi večnih bojev so se obdala srednjeveška mesta z obzidjem, da se obranijo sovražnika. S tem so si pa vzela obenem možnost razširjanja v okolico. Po rast prebivalstva jih je prisilil, da se z novimi zgrad bami utesnijo v mestu in začnejo zidati hiše v višavo. Tako je nastala podoba srednjeveškega mesta: na majhnem prostoru v strnjenem sistemu mnogo hiš, ki jih ločijo le ozke ulice. Za življenjsko varnost je žrtvovalo prebivalstvo svoje zdravje, ker je umetno preprečilo dostop najvažnejših činiteljev: zdravja in Odvažanje smeti in odpadkov s higieničoim vozom Sortiranje odpadkov solnca v stanovanja. Gosta naseljenost prebivalstva na majhni površini in prenatrpana stanovanja z ljudmi so bila legla epidemijam kužnih bolezni. Po sledice tega sistema opažamo še danes. Sodobna higiena stavlja na ljudsko bivališče sle deče zahteve: 1. da je grajeno na suhem terenu, da je torej suho, 2. da je dovolj prostorno, 3. da je dovolj svetlo in zračno, 4. da je preskrbljeno z dobro pitno vodo, 5. da ima urejeno okolico (odvajanje odpadnih vod, človeških in hišnih odpadkov). Te zahteve se utemeljujejo z ugotovitvami: 1. da je bolehanje in umiranje ljudi za kužnimi boleznimi največje v pre majhnih in prenatrpanih stanovanjih, 2. da sta obo- levanje in umiranje ljudi, ki stanujejo v vlažnih kletnih prostorih, mnogo večji ko pri ljudeh, ki sta nujejo v pritličju ali v višjih prostorih na enaki po vršini in v enakem številu, 3. da je obolevanje in umiranje ljudi mnogo večje v temnih, vlažnih in ne- zračnih stanovanjih, 4. da je obolevanje in umiranje ljudi v obratnem sorazmerju s številom prostorov in premo sorazmerno s številom prebivalcev v enem prostoru. V nehigienskih stanovanjih se širi poleg akutnih nalezljivih bolezni zlasti tuberkuloza. Umrljivost do jenčkov je v takih stanovanjih 2—3 krat večja kakor v zdravih stanovanjih. Poleg prehrane je stanovanje najvažnejši problem današnje družbe. Po vsem svetu ga rešujejo države, občine in posebna, nalašč za to ustanovljena društva. Priznati moramo, da se je v tem pogledu v kratki povojni dobi povsod zelo mnogo storilo. V mestih so mahoma nastali celi bloki novih hiš, v okolici mest pa cele kolonije. Tu opažamo dva sistema: sistem velikih stanovanj skih hiš, takozvanih stanovanjskih kasarn in sistem manjših eno- ali dvodružinskih hiš. Sistem velikih stanovanjskih kasarn je cenejši, sistem eno do dvo- stanovanjskih hiš je bolj zdrav. Ne moremo se spu ščati na tem mestu v globlje razmotrivanje tega vpra šanja. Ljubljanska občina je reševala stanovanjsko krizo na oba načina. Ta problem pa je bil zelo težek, če pomislimo, da se je število prebivalstva po pre vratu v kratki dobi podvojilo. Marsikomu so še v spo- '.- 132 KRONIKA minu stanovalci po vagonih in raznih barakah. Toda v kratkem času so zrasla iz tal cela naselja iz sred stev občine in privatnikov. Občina je zgradila lastne stanovanjske hiše, obenem pa posredovala pri svoji hranilnici, da so dobili prebivalci poceni kredit za zgradbo novih hiš. Če bi se razmere tako hitro ne poslabšale, bi bilo stanovanjsko vprašanje danes v Ljubljani domala rešeno. S primernimi stanovanji bo potrebno preskrbeti tiste najrevnejše iz gramozne jame, iz »Sibirije«, iz barak na Grudnovem nabrežju in poleg mestne klavnice. Toda dočim ustrezajo stanovanja v novih hišah vsem zahtevam higiene, imamo v starem mestu v sicer častitljivih hišah lepo število stanovanj, ki so v higienskem pogledu zelo pomanjkljiva in imajo v glavnem tele napake: so temna, brez zadostnega solnca in zraka, deloma vlažna, nimajo stranišč na izplakovanje (zaradi tega imamo v mestu še lepo število greznic), nimajo kopalnic. Nekatera angleška mesta so rešila to vprašanje na ta način, da so izdala posebne odredbe glede ureditve stanovanj v starih hišah. Zanimivi bi bili podatki, koliko družin stanuje v Ljubljani še v zasilnih stanovanjih, koliko družin ima le eno sobo, koliko dvosobna stanovanja, koliko znaša zračna prostornina na vsako osebo, koliko oseb spi v eni sobi in kakšne so socialne prilike sta novalcev. Higienski zavod ima take podatke o pri bližno 100 vaseh našega podeželja. Skoraj vsa stanovanja v Ljubljani pa imajo to napako, da so predraga. Glede zidave hiš v mestih je še pripomniti, da se je prešlo iz takozvanega strnjenega sistema, kjer se hiše v dolžini ulice dotikajo druga druge, na odprti sistem z vrtovi. Regulacijski načrti predvidevajo okoliše, v katerih se gradijo hiše še strnjeno in oko liše hiš z vrtovi. Hiše z vrtovi so zaradi tega boljše, ker prideta vanje veliko lažje sveži zrak in pa solnce, deca ima prostora za igranje in tudi hrupa ni v oko lici takih hiš. Te prednosti odtehtajo nedostatke, da so hiše precej oddaljene od središča mesta in da sta napeljava vodovoda in kanalizacije nekaj dražja. Ljubljana je v toliko srečno mesto, v kolikor ima dovolj nasadov in zelenja. Iz regulacijskega načrta prof. Plečnika je razvidno, da je tudi za bodočnost v tem pogledu prav dobro preskrbljeno. Želeti bi bilo le več novih otroških igrišč.