test, te »irt*a ! mi tare«; #>».!i) JuKsjs Tcik« nad« Marocaiaa M Mi« iato Sir. "j* -m s»! l«i» . IV- M (i»cr*:r»f. - u eal® Ho IH» v- -ksiri« po tarifa ■ Pis Maoias vjrai«»;i:T> (s priloif inam&3 za »-) JSiM. - Nfirank-^sna yt«jb» m ss zjj ajajaaJ®. Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke" tMH nt t*dm arsjtt* 4tU I« ra»rt|l»ostl I Slofcaptal M u vra-iajo. - Plat. In !oH aa « IJobljanL - Urad. ■ilivo la sprava la v Ljubljani t Kolodvor«ki ■lici Hav. T. - Tclafoa lalcr. »t SM. - RaEiui pri po«, {akovsam a*-•oda U. UMA. Nova vlada. Pred dobrim tednom smo dobili novo vlado. Nova vlada je šesta Uzunoviceva vlada. V novi vladi sede radikali in klerikalci. Radikali so obdržali v svojih rokah vsa važnejša ministrstva, klerikalci pa so dobili sledeča tri ministrstva: kmetijstvo (dr. Ku-lovec), javna dela (inžener Sernec) in socijalno politiko (dr. Gosar). Ni pa v novi vladi nobenega Hrvata in zato prevladuje na Hrvaškem prepričanje, da je sestavljena nova vlada proti Hrvatom. Vloga, ki jo igra in ki jo bo igrala SLS v novi vladi, je in bo nad vse klaverna in žalostna. To pa iz sledečih vzrokov: Radicevci so vabili dr. Korošca že zdavnaj pred Božičem, naj vstopi v vlado in naj na ta način okrepi prečane v vladi, od česar bi imeli brez dvoma tudi Slovenci veliko koristi. Dr. Korošec pa te ponudbe ni sprejel, in jako verjetno je, da te ponudbe samo zato ni sprejel, da bi šel lahko na volitve za oblastne skupščine kot opozicijonalec, kar v Sloveniji še vedno vleče, drugič pa zato ne, ker je menda komaj čakal, da nagodi tem pre- snetim radičevcem, ki delajo SLS v Sloveniji največ preglavic. Zato je šel v vlado sedaj, ko vidi, da je vlada sestavljena brez Hrvatov in proti Hrvatom! Ta korak dr.' Korošca zato tudi na Hrvaškem ostro obsojajo in dol-j žijo Slovence sploh, da smo Hrva-' tom padli v hrbet. Pribiti moramo, da je padla Hrvatom v hrbet samo SLS in ne Slovenci! Druga žalostna točka je sledeča: Uzunovič je povabil še pred dr. Korošcem tudi Pribičeviča v vlado. Pribičevič pa je svojo podporo radikalom odrekel in je povabilo odklonil, ker noče več biti radikalski priganjač. Nekdanjo vlogo Sveto-Karja Pribičeviča in SDS je nato brez sramu prevzela SLS! S kakšnim uspehom — to bo pa pokazala bodočnost. sprejet. Proti so glasovali vsi kmetski poslanci; za proračun so glasovali radikali in eselesarji. Sedaj pride proračun pred plenum skup- scme. SEJE SKUPŠČINE SO ODGODENE do 10. februarja. Na dnevnem redu je proračunska debata. O proračunski debati bomo ves čas obširno poročali. ANKETNI ODBOR, ki preiskuje korupcijske afere raznih korupcijonistov, je imel 4. februarja sejo, na kateri naj bi se sprejelo poročilo, ki ga poda ta odbor skupščini o raznih koruptnih aferah. Eselesraji in radikali so sklenili, da čas za sestavo tega poročila podaljšajo za pet dni. Ali sedaj tudi korupcije ni bilo, ker so eselesarji v vladi? Poštenje in korupcija. —■ Rešitev mogoča samo v združenju kmečkih strank. — žalostna vloga SLS, V Beogradu vlada splošno prepričanje, da je nova vlada čisto radikalna vlada. Zato nove vlade niti demokrati niti zemljoradniki niso hoteli podpreti. Našla se je edino SLS, ki se je dala radikalom udinjati za vladno priprego — za skledo ministrske leče! Dober tek! Iz državnega zbora. Kakor smo poročali, je ministr. predsednik Uzunovič podal ostavko RR-vlade, ker je klub kmetskih poslancev v skupščini glasoval proti radikalnim predlogom za zemljo-radnike. Kriza se je rešila tako, da tvorijo sedanjo vlado radikali SLS. Od SLS je postal dr. Kulovec minister za kmetijstvo, dr. Gosar minister za socijalno politiko in inženir Sernec minister za javna dela, drugih 15 ministrov je iz vrst radikalov. Radikalna ministra Vujičič in Trifunoviič pa sta po prisegi podala ostavko, ker nista zadovoljna z ministrstvi, ki sta jima bili odkazani. PRVA SEJA SKUPŠČINE, na kateri se je predstavila nova vlada, se je vršila v petek dne 4. t. m. Za sejo je vladalo veliko zanimanja, ker se je trdilo, da nova vlada nima večine. Na seji je Da-vidovičev poslanec Agatanovič predložil skupščini zakonski predlog o svobodnem nošenju orožja in zahteval nujnost za to postavo. Predsednik je izjavil, da vlada nujnosti temu zakonu ne prizna. Nato se je pričelo glasovanje. Proti Aga-tanovičevemu predlogu so glaso- vali radikali, SLS, Nikičevci in Nemci, ki so imeli 148 glasov. Za nujnost zakona o svobodnem nošenju orožja pa so glasovali vsi kmetski poslanci, Davidovičevi demokrati, muslimani in samostojni demokrati, ki so .imeli 103 glasove. Vsled tega je predlog o nujnosti zakona o svobodnem nošenju orožja propadel. Klerikalci so glasovali proti nujnosti zakona o svobodnem nošenju orožja. KMETSKI POSLANCI VLOŽILI OBTOŽNICO proti notranjemu ministru Maksi-moviču radi volilnih sleparij v južnem delu naše države. To obtožnico so podpisali hrvaški kmetski poslanci, zemljoradniki in slovenski kmetski poslanci. Obtožnico bomo prinesli v celoti, kakor hitro bo v skupščini prečitana. Klerikalci, ki so polnili svoje časopisje s poročili o volilnih sleparijah radikalov, v »Slovencu« od sobote, 5. februarja nazivajo to obtožnico za demagoško. GLASOVANJE 0 PRORAČUNU se je vršilo v finančnem odboru. Proračun je bil z večino glasov Danes je menda že vsakomur jasno, da v naši državi ne odločuje volja ljudstva. To, kar se pri nas imenuje parlament, ni zbornica svobodno izvoljenih ljudskih zastopnikov, ampak je zbornica ljudi, ki sede v parlamentu po volji neke male peščice ljudi, ki imajo v državi vso dejansko oblast v svojih rokah, ker razpolagajo z vso oboroženo silo orožništva in policije in ga z vsem državnim denarjem. Tak in samo tak je resničen položaj v naši državi. Da imamo prav in da je naša slika razmer točna, nam dokazujejo še vse volitve, kar jih je bilo v naši državi. Niti ene volitve še niso bile svobodne, ampak še na vsakih volitvah je dobila odločujoča gospoda potrebno večino poslancev s pomočjo bajonetov, denarja in volilnih sleparij in z nasiljem. Pri nas v Sloveniji je bilo sicer nasilja z orožjem malo, wito pa ga je bilo toliko več v odločilnih srbskih krajih. Na zadnji seji hrvaških poslancev v Zagrebu so poročali o volilnih nasiljih uprav strahovite stvari. Glavni krivci in povzročitelji na-silstev so srbski radikali. Ti za nobeno ceno nočejo izpustiti državnega krmila iz rok, kajti kdor ima v svojih rokah vlado, ima v rokah tudi vse denarne vire države. Ključev do državnih blagajn pa nekaj odločilnih rodbin v Beogradu (ta-kozvana »porodica«) ne da iz rok. Tudi pri volitvah v oblastne skupščine šo delali radikali z nasiljem, kar so mogli. Kmete so zapirali in pretepali kar na debelo. Kljub temu pa so odrezali pri zadnjih volitvah precej slabo in volilnih rezultatov iz Bosne in Srbije minister za notranje zadeve Maksi-movic še do danes ni objavil, ker noče priznati, da so radikali kljub vsemu pritisku na kmete nazadovali. Kmetje se dvigajo! V Srbiji sami tvorijo ogromno večino prebivalstva kmetje. Te je pokvarjena beograjska gospoda doslej še vedno ustrahovala z bajoneti. Pri zadnjih volitvah pa se je pokazalo, da se tudi srbski kmet ne boji več žandarjev in bajonetov in da se je tudi on začel upirati beograjskim porodičarjem, ki srbskim kmetom še vse drugače pijejo kri kakor so jo pri nas nekdanji oderuhi. In to je dobro znamenje za bodočnost! Zakaj rabijo radikali nasilje? Beograjski porodičarji rabijo nasilje zato, ker hočejo imeti v »parlamentu« ljudi, ki molče in ki odobravajo vse tiste lumparije, ki jih uganjajo razni beograjski in drugi lopovi z državnim denarjem. Kdor pa teh lopovščin ne odobrava, ta ne more in ne sme biti poslanec, še manj seveda minister! Na sestanku hrvaških poslancev v Zagrebu je te dni Radič javno povedal, da je dobilo 80 beograjskih velikašev na stotine milijonov dinarjev posojil iz Narodne banke in iz drugih virov po 6 odstotkov, vsi drugi deli države (tudi srbski!) pa skoro toliko kot nič! Ta denar po-sojujeto ti »porodičarji« malim ljudem po 30, celo 50 procentov naprej! Kakšne lumparije pa uganjajo ti ljudje pri državnih dobavah, pri gradnji železnic in cest itd., to je pa dokazala preiskava v anketnem odboru. Strah pred preiskavo. Ta preiskava, ki so jo izsilili radicevci v parlamentu, je radikal-skim prvakom silno neprijetna, ker se je pokazalo, da je malo veljakov med njimi, ki bi imeli čiste roke. Zato so napeli vse sile, da se nadaljevanja preiskave iznebe in da vse umazano perilo potlačijo! Zato (in samo zato!) so sklenili, da prekinejo zvezo z radičevci (ker so jih preveč pritiskali, da se umazano perilo opere pred sodiščem), in so začeli iskati novih zvez. Našli so zvezo z našo — Slovensko ljudsko stranko. Dva sveta. Ta položaj nam kaže, da si stopata danes nasproti dva sveta: En svet, ki hoče v državni upravi poštenje in red, drugi svet pa je svet pokvarjenosti in izprijenosti in korupcije in nasilja. Kdor ima količkaj pameti v glavi, mora uvideti, da gosposke pokvarjenosti ne more nihče drugi uničiti in streti kakor združene kmetske stranke vseh kmetov v državi. Korupcija bo ubita in volilna nasilja se bodo nehala šele takrat, ko bo zmagalo po celi državi prepričanje, da mora slovenski kmet iti skupno s hrvaškimi in srbskimi svojimi tovariši v boj za poštenje proti korupciji! Prej ne bo konca je roke! neštevilnih lopovščin, ki jih uganja sicer nekaj duhovnikov v Sloveni-pokvarjena gospoda v Beogradu! ji, ki se zavedajo svojega vzvišene-To spoznavajo že tudi kmetje sa- ga poklica in oznanjajo v cerkvi in mi in plod tega spoznanja je ogrom-: izven cerkve mir in ljubezen, tono napredovanje radičevcev po da takih duhovnikov je še malo. Dalmaciji, po Bosni in po Vojvodi-....... ni in pa napredovanje zemljorad-nikov v Srbiji. Kam se bo obrnil slovenski 'dr^ljani. Če pa že nastopajo kot lrmn+9 . agitatorji za SLS — na tvišje pove- nmei f lje seveda! — bi tudi nihče ne imel V tem položaju nastane za slo-1 nič proti temu, če bi nastopali pro-vvprašanje: ti svojim nasprotnikom z enakim Večina duhovnikov se spušča tudi v politiko. To je končno njihova pravica, ker so tudi oni svobodni venske kmete važno Kam se hočejo odločiti? Ali bodo šli skupaj s samostojnimi demokrati ali pa s klerikalci podpirat propadajočo beograjsko korupcijo, ali pa hočejo iti v boj za poštenje? Za poštene ljudi odločitev ni težka in ne more biti težka«, Slovenski kmetje, združite svoje orožjem. To pa se ne godi, kakor ve večina izmed nas iz lastne izkušnje, ampak oni nastopajo z versko močjo in z versko avtoriteto proti ljudem, ki v cerkvi ne smejo (po zakonu) odgovarjati. Mi vemo, da je mnogo duhovnikov, ki jih je takega početja sram. vrste v Slovenski kmečki stranki, j Toda oni si ne morejo pomagati, da bomo skupaj z radičevci na Hr- ker tako se glase ukazi iz Ljublja-vaškem in z zemljoradniki v Srbiji ne, od višje cerkvene gospode, ki štrli na tla pokvarjeno gospodo in je popolnoma pod komando jezui-sami prevzeli krmilo države v svo-.............." ~ V Kranju živi in deluje kot župnik in dekan že skoro 30 let sivolasi starček preč. g. Kobler. To je mož, ki se ni nikdar pregrešil zoper verske resnice, ki je vedno zvesto izpolnjeval svoje verske dolžnosti, vedno pa tudi imel na pravem mestu svoje srce za vse, ki trpe. Zato je tudi vedno vneto zagovarjal pravice slovenskega kmeta. Temu odličnemu možu je blagovolil ljubljanski škof odvzeti za kazen čast dekana. Za kazen? Zakaj pa? Ali je mar koga umoril? Ali je mar tajil Boga, ali kaj? Nič od vsega tega! V cerkvi je oznanjal preč. g. Kobler svete resnice kakor prej in žalega ni storil nikomur nič. In vseeno kazen, ki naj bi ga osramotila! Zakaj? Zato, ker ni hotel biti političen agitator za SLS! Zato, ker se ni udal pritisku od zgoraj, ampak je šel svojo odkrito in pošteno pot za pravice slovenskih kmetov! Zato, ker se ni hotel na stara leta umazati s političnim priganja-štvom za SLS in ker ni hotel zlorabiti vere za to, da ostane dr. Koro- tov (škofovih spovednikov). Gorje duhovniku, ki se tem ukazom ne pokori! Jezuiti so sezidali z milimi darovi pobožnih slovenskih ženic, ki si še tople juhe opoldne ne privoščijo, samo da lahko kaj darujejo za »nebesa«, poleg svojega samostana »Dom duhovnih vaj«. Poleg tega je v Sloveniji še cela vrsta samostanov, kjer so prav sti. Kdor ne poljublja jermen na Popravni postori za pokoro Du-umazanih nolitičnih švarkih ST.S novinka, ki se ne bi pokoril, za- šec še za naprej »oče slovenskega naroda«! Lepa je Slovenska ljudska stranka v svoji brezmejni maščevalno- umazanih političnih švarkih SLS, . , , , tega je treba ponižati, udariti, stre- ?ro Par ted?ov na »duhovne vaje«, ti, ugonobiti! Kristus je rekel na križu v svojem najhujšem trpljenju: »Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!« SLS s svojim škofom in s svojimi jezuiti vred pa dobro ve, kaj dela! Prečastiti gospod dekan naj nam ne zameri naših besed, ampak ne moremo drugače, res ne moremo! in tam ga korenito »ozdravijo«. Ali pa mu vzame škof celo pravico maševanja, s čemur je seveda nepokorni hudodelec ob svoj kruh. Orožniki in duhovniki se morajo torej bati svojih višjih, ker so sicer oh kruh. Kaj pa Vi? Zakaj se pa bojite Vi? Kmet ima svojo zemljo, kolikor toliko. Te zemlje mu nihče vzeti ne sme in ne more. Če to žemljico le količkaj pridno obdela, ima svoj »vsakdanji kruh« sam doma in on sam si ga reže in ne okrajni glavar in ne orožnik in ne župnik in ne škof! Kmet si reže svoj kruh sam, reže ga pa tudi drugim! On reže kruh glavarjem in škofom in ne narobe! Pa boste rekli: Kaj pa, če nas ne bodo hoteli pokopati na blagoslovljeni zemlji? Odgovorite jasno: V vojni je padlo na stotisoče katoliških vernikov, ki so pokopani kdo ve kje, pa nikdar še ni nihče trdil, da bi bil duše vseh teh ljudi hudič vzel! Pošten človek lahko umrje kjerkoli in je lahko pokopan tako ali tako, pa bo vseeno deležen božje milosti, toda tudi največji jezuit ne bo rešil duše duhovnika, ki verska čuvstva poštenih ljudi nesramno zlorabi! Tako povejte in prav nič se vam ni treba bati ne za vašo srečo na tem in ne za vaše izveličanje na onem svetu! Le brez strahu. P. Ali gremo pot Leta 1920 je kmetska stranka prevzela vso državno oblast v Bol- Kadar je mera polna in voda vre, pod vodstvom AIeksandra mora prekipeti' , Stambulijskega. Hotela je državo Naj pa bo prepričan, da v očeh na Preurediti v duhu svojih vseh poštenih ljudi širom Slovenijej1 naiikov. Navzunaj pa je in širom države ne bo osramočen j hotela doMa zedmjenje z novo na-in ne bo ponižan! Zgodilo se bo stalo_ Jugoslavijo m pomirjenje z ravno nasprotno: Kar je še pošte-i f^0- 10 bU velik pokret, ki nih ljudi, bodo vsi gledali nanj še z veliko večjim spoštovanjem in ljubeznijo kot dosedaj. Potolaži naj se z besedo svetopisemsko: Blagor njim, ki zaradi pravice preganjanje trpe! Mi se zavedamo svoje dolžnosti in bomo ukrenili potrebno. P. Zakaj se bojite? Najhujša kateri trpe duševna bolezen, slovenski kmetje stoletja in stoletja in od roda do roda, - je strah, zlasti strah pred vsake vrste oblastmi in gospo-skami. Pri zadnjih državnozborskih volitvah smo doživeli neverjetne dokaze strahu pred orožniki. Kjerkoli se je pokazal v kmečki hiši orožnik, tam so se ljudje s strahom vpraševali: Kaj neki bo? In če se je pokazalo pozneje, da orož- na ; spodje, saj jih ne bomo volili, sa že mo prizanesejo naj nam! Danes, ko je vse to minulo, pa vprašamo: Zakaj ste se pa vedno bali orožnikov? Ali ste morebiti tatovi, goljufi in roparji? Vidite, samo lopovi imajo vzrok, da se orožnikov boje, pošteni ljudje pa še prav nič ne boje, tudi orožnikov ne bati! bi, zmagovit, preobrazil ves Balkan in tudi Srednjo Evropo. Tega se je bolgarska gospoda zelo bala. V tajni zaroti vseh bolgarskih bur-žuaznih strank in v tihem sporazumu z nemško dinastijo Kobur-gov je bila kmečko-delavska vlada rodom, ki je dal za njo toliko krvavih žrtev. Seljaško gibanje je tudi v naši državi vedno močnejše. Zadnje volitve v oblastne skupščine so znova dokazale, da je jedro tega socijal-nega in kulturnega pokreta na Hrvatskem. Danes vemo vsi, da so bile volitve v oblastne skupščine razpisane končno in naposled samo zaradi tega, ker je srbijanska gospoda mislila, da je »Hrvatska seljačka stranka« vsled svojega poldrugoletnega sodelovanja v vladi med kmetskim ljudstvom že toliko oslabela, da jo je mogoče pri vržena nasilno čez noč, Stambolij- volitvah poraziti. Kar ni šlo s koški sam umorjen na nečloveški na- munistično »Obznano«, so mislili, čin, istotako mnogi njegovi sode- bo šlo potem, ko se bo pokret ob lavci, a mnogi drugi so bili pre- sabotiranju dela v narodni skup- ščini s strani vladajoče srbijanske radikalne stranke, kompromitiral. Vse zaman. Radiceva stranka je gnani iz dežele. Z vso besnostjo je nastopil režim združenih meščanskih strank pod vodstvom krvavega univerzitetnega profesorja Can-' dobila pri oblastnih volitvah preko kova. Nove volitve so se izvršile 50 mandatov več, kakor bi jih pod silnim policijskim pritiskom, morala dobiti po številu svojih za-a v naslednjih dveh letih je bilo stopnikov v Narodni skupščini. To poklanih preko 16.000 kmetov in je velika stvar. Gospoda se je zmo-delavcev. Tako so hoteli s silo tila in le med Slovenci je imel ta ugonobiti kmetsko-delavsko giba- politični manever malenkostni nje. Pravim: hoteli, zakaj razbili uspeh, ki pa celotne zmage kmet-ker se jih nimajo za kaj, so s tem samo stranko kot organi- sko-delavskega pokreta v državi zacijo, niso pa mogli vse do danes prav nič ne zmanjšuje. Še več^ V Zato smo mi tudi pred volitvami ubiti pokreta samega. Zakaj ideje, Srbiji sami je zemljoradnička v oblastne skupščine vedno in ved- ki lahko pokaže na toliko tisočev stranka pri teh volitvah silno na- nik ni nič drugega naredil, kakor no naglašali in tudi še danes na- svojih mučenikov, se ne da več rasla. Srbijanske gosposke stranke da je na višje povelje kmetom ubi- glašamo pravilo: Ne bojte se! Prav ubiti in iztrebiti iz ljudskih src. so se tega silno prestrašile in sicer ti 1 L/tmnnn m a IiaUaI . ! A X K »vnn/vnln /1n1rere »Kmetski list«, se mora te- Dragatuš. Tudi iz našega kraja ^relia izP°vedati!!! Ali Vam je moramo kaj povedati o zadnjih = vec Radlc kakor naša stranka, ko volitvah. Shoda nismo imeli dru-|vas vendar mi spremljamo od roj-gega kakor eselesarskega, na ka-jstva do &roba? Veliko vprašanje terem sta govorila profesor Jarcji8' ce l>ost& sprejeli izpoved na in g. Nemanič. Povedala žalibogs zadnj° uro*« Tako ie šlo skoro ce-nista, kaj jč storila SLS za kmeta IIo y-ro- Mi kmetje pa pravimo: Ve-dobrega od leta 1918 naprej. Pri ra vprašanje duhovnega življe-volitvah je dobila SLS 132, SKS • nia in vprašanje vesti, politika pa pa 28 glasov, 142 volilcev pa je^e vprašanje pameti in vprašanje ostalo doma. Čudimo se, da je do-!našeša žePa! Tudi med vojno smo bila SDS 20 glasov in to le kmečkih\ verjeli, ko ste agitirali s prižnice glasov. Ne vem, kakšno blagosta-Za voino posojilo, da gre za sveto nje pričakujejo kmetje od samo-lvero- Danes Pa ne manjka mnogo, stojnih demokratov! Ti ljudje, ki^da bi morali že obrekovati cesarja, so volili SDS, jih zaslužijo vsakfki sts £a prej proglašali skoraj za dan do prihodnjih volitev po 25 naisvetmka' Brali bomo Pa mi to> kar zadnjo plat. Mi bomo delali mirno! bomo mi ker mi rež-mo naprej za končno zmago naše kmet-lkruh ne Pa dru§1 namI A]l ske misli! j razumete? Velesovo. V zadnjem »Lažilju- \ Št. Jurij ob Ščavnici. Tukajšnji bu« sem čital precej smešne stvari, !gosp. župnik je silovit nasprotnik katerim moram tukaj, kratko odgo- \ »Kmetskega lista«. Pravi, da bo voriti. Volitve so pri kraju. Seveda j pogubljen, kdor bere »Kmetski se že gibljejo naši klerikalci za [list«! Čudno, da more gosp. župnik občinske volitve. Županski stolček; kot izobražena oseba tako govoriti, jim res diši. Toda šli 'bodo po dil- • Mi kmetje hočemo pa vedeti res-cah, kakor po navadi. Naj brusijo I nieo in zato hočemo slišati oba jezike in pete, vse skupaj jim nič J zvona"; mi nočemo kar na slepo ne bo pomagalo, čeprav sedaj čepe j verjeti »Slovencu« in »Slov. gospo-njihovi poslanci pri vladnih jaslih.! darju«, ki smo jih že silno dosti-Kakšno je bilo pred volitvami po'krat zalotili na laži, ampak hočemo shodih? Vera je v nevarnosti, nik-1 slišati tudi to, kar pravijo drugi! dar ne gremo z radikali, avtonomi- j Tudi na sodišču se ne verjame saje ne prodamo, generali morajo! mo eni stranki, ampak je. treba ven iz vlade itd. Potegnil je pa ve-1 slišati vse stranke in vse priče, da ter ter jih potegnil ravno med ti-i se ugptovi resnica! Ali pa bi g. žup-ste, ki so jih tako žigosali. Kaj pa! nik rad, da bi bili mi kmetje nje-sedaj? Avtonomija je pokopana, Igovi duševni sužnji, kakor je bilo kje so volilci? Bog jim daj vsaj po! takrat, ko je gospoda vihtela nad. leta vladnega korita. Dopisnik »La- nami svoj bič? Mi pravimo: Du-žiljuba« pere črnca, čim bolj ga bo hovniki naj oznanjajo besedo bož-pral tem bolj bo črn. Kajne g. žup- jo, ali pa bomo začeli cerkev za-nik? Kje je danes tista stranka, ki puščati in potem naj gospodje huj-ste jo v Ljubljani sestavljali? Kaj skajo — prazne stene. Razne politične prihodnji teden. Prazen izgovor. Danes se izgo- _ _______. , varjajo klerikalci, da so .zato šli v srečilo, četudi so imeli klerikalci I vlado, .da preprečijo vstop v vlado kolom podobne palice. Vedli so se; samostojnim demokratom in da re-kakor divji, tako, da lahko z vso šijo Slovenijo Zerjavove vlade. Ta SLS v vladi. Popolno zakonodaj-j izgovor ne drži! Resnica je, da je na avtonomijo dobi Slovenija že bil Pribičevič še pred dr. Koroš- cem povabljen v vlado, toda on je ponudbo odklonil. Politične menice. Na svojih shodili je podpisal dr. Korošec .v imenu SLS Slovencem več menic. Ta-•--> je rekel na nekem shodu, da SLS ne gre v vlado prej, dokler nima jamstva, da dobi vse, kar zahteva! »Vse ali pa nič,« je kričal dr. Korošec, tako je kričal »Slovenec« in za obema vesoljna SLS. Danes je SLS na vladi. Ali bodo te politične menice kaj kmalu honori-rane? Žalostno - vesele slike iz parlamenta. Največji gromovnik proti vladnemu proračunu je bil v finančnem odboru posl. Smodej. Ni pa še bila sestava nove vlade niti obiavljena, ko je ravno ta gospod v finančnem odboru vstal in zagovarja! vladni proračun, ki ga je še pred 24. urami z vso tigrovsko besnostjo pobijali — Druga slika: Poslane Hohnjec je v imenu SLS že sedem let vrte,l lajno o potrebi posebnega parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. Ko pa je prišel na dnevni red predlog, naj se tak odbor ustanovi, je glasoval poslanec Hohniec proti predlogu! Seveda se je klerikalcem smejala cela skupščina. Tako skrbe gospodje za ugled Slovencev v Beogradu. Prazni izgovori. Mi vsi se še živo spominjamo, kako so klerikalci valili vso odgovornost za državni proračun na nas, zlasti seveda na ! tov. Puclja. Takrat so zahtevali, naj Pucelj magari v enem dnevu vse prevrne, češ, zakaj je pa v vladi? Tej klerikalni demagogiji so seveda kmetje v velikem številu nasedli. Kako pa je danes, ko je na vladi , SLS sama in ko je državni prora-!čun ravno na dnevnem redu? Danes pa se izgovarjajo ravno tisti gospodje, »da se v enem dnevu ne da vse narediti,« »da bo treba še mnogo potrpeti in delati« itd.!! Torej tov. Pucelj naj bi bil naredil v enem dnevu vse, za klerikalce je pa prav, če nas tolažijo s tem, kar bo morebtti čez 100 let! Mi pa pravimo: Kar je velialo za Puclia, l?o držalo tudi za klerikalce! Sedaj naj pokažejo, kaj znajo! Danes so samo oni odgovorni za vse, ker so I sami v vladi odločujoč del! j »Korupcija.« Takoj po volitvah ie zapisal »Slovenec« v svoji zmagoslavni številki, >da Puclju ni nič. pomagal korupcijski denar«. S tem so bile. mišljene razne podpore. Te . dni pa beremo V »Sloven-i cu«, da je novi minister za kmetijstvo g. dr. Kulovec nakazal za živinorejce v Prekmurju 14.000 dinarjev podpore! Živela »korupcija«! j Zakaj dr. Korošec ni v vladi? Mnogi ljudje se začudeno vprašu-, jejo, zakaj dr. Korošec ni šel sani j v vlado in zakaj je v vlado poslal dr. Kulovca, dr. Gosarja in inže-inerja Serneca? Stvar je taka: G. ; dr.,Korošec sam ne verjame-; da bi ! kaj posebnega dosegel za Slovenijo. Zato je poslal v vlado ljudi, ki jih on ne vidi posebno rad. Dr. Kuiovca. ne vidi rad, ker vidi v i njem svojega konkurenta za vodstvo stranke, konkurenta pa vsak človek yeč ali .manj grdo gleda. Tudi dr. Qosarja ne-more posebno zaradi večnih prepirov med delavci in kapitalisti v stranki. Tako je podobno tudi z inž. Sernecem. Ce bodo pozneje ljudje dr. Korošca pikali, da ni nič naredil, bo pa s i prstom pokazal na te tri može in bo rekel: »Ali.sem bil jaz v vladi? .Vidite jih, ti-le trije so bili!« ] Kdo je zmagal pri zadnjih volitvah? Po volitvah smo prejeli in še prejemamo neferej dopisov z dežele, in sicer s podpisi jako spoštovanih mož, kjer nam sporočajo, kako so nekateri duhovniki — ža-libog jih je bilo jako mnogo! — | zlorabljali verski čut ljudstva za I politične namene SLS. Eden od teh za blagor SLS vnetih gospodov je rekel, »da je v SLS-škatlji presve-to Srce Jezusovo, a iz radičevske Škatlje pa gleda sam hudič!« Drugi so grozili, da ljudje na zadnjo uro ne bodo izpovedani, kar se pravi i toliko, kot da bo vsakega, ki ne voli SLS, na zadnjo uro vzel hu-, dič, ga nabodel na gnojne vile in 'ga cvrl na žerjavici kakor hrvaški kmetje pujske. Tretji pa je grozil, da ne bo pokopan na blagoslovljeni zemlji, kdor ne bo volil SLS! Tako je grmelo na dan volitev s priž-nlc! Ljudje so se seveda res ustrašili hudiča in njegovih gnojnih vil in zato je cisto pravilno, če rečemo, da 23. pr. m. ni zmagala »politična zavest ljudstva«, ampak zmagal je i^Udič oziroma strah pred hudičem. Dr. Korošec bo torej samo tako : dolgo »oče slovenskega naroda« in j SLS bo samo tako dolgo »edina I predstavnica slovenskega naroda«, dokler bo obema pomagal — hudič... Hudič naj vzame tega hudiča! Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge ! Telefon štev. 149, 9S8 Prešernova jfjtiff jg (Žiro-raluta s»i Narodni banki) Pošt. ček. raeun 13.853 sprejema hranilne vloge in izdaja trg, kredite pc,«§ najugodnejšimi pogoji; eskempf in inkaso menic ter trg. eesij. -- Nakup vsakovrstnih predvojnih. papirjev, prodaja valut in deviz po najugodnejših tečajih. mmm® Novice in razno. Kamnik. Seja okrajnega odbora se vrši v nedeljo 13. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne pri tov. Ce-rarju. Plačan je davkov z 20% prizna-nicami. Finančni minister je naročil vsem davčnim uradom, da sprejemajo 20 odstot. priznanice, ki so bile svoječasno odtegnjene zasebnikom pri žigosanju kronskih bankovcev, kot plačilno sredstvo za davčne zaostanke. OblastRe skupščine. Kot poročajo beograjski listi, je naročilo not-tranje ministrstvo vsem velikim županom, da ukrenejo vse potrebno za sestanek oblastnih skupščin. Na prvih sejah se bodo oblastne skupščine samo konstituirale ter se bodo izvolili stalni oblastni odbori. V Bršlinu pri Novem mestu je dne 3. t. m. umrla blaga žena in mučenica Ana Drenik-ova, stara 64 let. Pokojng je bila bolna nepretrgoma 23 let. Njeni otroci so jo vedno vsi prisrčno ljubili in ji potrpežljivo stregli. Beg naj bode "'■milostijiv blagi mučenici, ostalim pa izražamo naše globoko sožalje! j. Občinske volitve na Rakeku. Na | Rakeku so dobili pri občinskih volitvah: SDS 183 glasov in 10 odbornikov, SLS 159 glasov in 5 odbornikov in SKS 57 "glasov in 2 odbornika. j Inženjerska zbornica za Šlove-, nijo in Dalmacijo v Ljubljani imia svoj redni občni zbor dne 15. fe-; bruarja 1927 ob 15. (3.) uri popol-j dne v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani, i Prostovoljno gasilsko drultvo v [ Podbrezju je imelo v nedeljo, dne j S. februar ja svoj redni občni zbor. i Za načelnika društva ie. bil izvoli jen Franjo Benedičič in za ped-! načelnika Jakob Kokal. Umrl je v Zagrebu narodni no-| slanec HSS dr. Josip Vandekar. Bil ] je izredno marljiv in delaven član hrvatske seljačke stranko. Urejeval je »Bcžičnico«, to je veliki 'se-; IjacKi koledar,'prevel m*ogo knjig j in zelo veliko pisal, o igmetskeši ipokretu. Pogreb je bil preteklo sredo. Prisostvovali so vsi narodni poslanci HSS in velikanske množice ljudstva. Pri grobu je govoril predsednik HSK g. Karlo KovaČe-vic in dr. Vladimir Maček. Pokojni Vandekar je bil zet Štefana Radiča. Ogrski vagoni za Jugoslavijo. V smislu mirovnega sklepa mora dobaviti ' Ogrska Jugoslaviji vagone. V ogrskem trgovskem ministrstvu so izdelali sedaj produkcijski načrt za te dajatve in so dali kartelu ogrskih tovarn vagonov nalog, naj izdela potrebno število vagonov. Prve vagone bo poslala Ogrska v Jugoslavijo v letošnjem decembru. Lov krajevne občine Prečna se bo oddal v zakup za dobo cd 1. aprila 1927 do 31. marca 1930 na javni dražbi, ki se bo vršila pri okrajnem glavarju -if Novem mestu v soboto, dno 12. marca 1927, ob 10. dopoldne. Zakupni, in dražbeni pogoji so na vpogled istotam med uradnimi urami. Divjega mrjasca je ustrelil policijski pristav Kučan v Visokem na Hrvatskem, Ko je s prvim strelom zyer le, ranil, se-..je. zaobrnila in. ho-1 lela ngpastLlavča.. K sreči ta ni iz-1 guba prisotnosti duha, pomeril | znova in dobro zadel. I l TEDENSKI KOLEDAR. 3 Dnevi: i - V" 13. febr., nedelja: Katarina. 14. febr., ponedeljek: Valentin. 15. febr., torek: Favstin. 16. febr., sreda: Julijana. I' 17. febr., četrtek: Konstant. t 18. febr., petek: Flavijan. 1 19. febr., sobota: Konrad. ■ * ■ SEJMI. | 14. februarja: Dob, Dobova, Št. i Lambert, Žerovnica, Semič, I Brežice, Ponikva, Središče, Žalec, Sevnica. 15. februarja: Šmartno pri Litiji, f 16. februarja: Buče, Vrenska golš rica. j 17. februarja: Podšenijur. 19. februarja: Lož, Pišoče. VREDNOST DENARJA. Za 1 dolar za 100 lir za 1 avstr.. šiling za 100 čeških kron za 100 franc. frankov za 1 zlato marko za 1 švic. frank Din 5675 Din 244 — Din 8'01 Din 168*25 Din 224 20 Din 13'49 Din 10'94 Izžrebane srečke LOTERIJE ZVEZE DRUŠTEV KMETSKIH FANTOV IN DEKLET V LJUBLJANI. Žrebanje dne 2. februarja 1927. I. dobitek v znesku 10.000 Din: sreča štev. 00889. II. dobitek v znesku 5.000 Din: srečka štev. 05984. III. dobitek v znesku 1.000 Din: srečka štev. 16598. Dobitki po 100 Din: srečke štev. 00251, 00831, 00866, 01149, 02221, 02380, 03184, 03688, 04119, 04858, 05259, 05660, 06126, 06316, 06842, 06872, 07325, 08075, 08383, 08762, 08910, 09641, 09866, 10360, 10541, 11766, 12062, 13266, 13385, 13861, 14544, 16254, 16276, 17554, 17776, 17872. 18165, 18549, 19070, 20000. Dobitki no 50 Din: srečke štev. 00155, 00162, 00894, 00998, 01117, 01557, 03047, 03168, 03237, 03615, 03^96, 04285, 04291, 04633, 05141, 05278, 06401, 06540, 06800, 08649, 08935. 08994, 09142, 09366, 09954, 1°637. 11008, 11393, 11575, 12238, 1??82, 12523, 12945, 13530, 13546, 14231, 14522, 15016, 15747, 15957, 16585, 17071, 17573, 17684, 18128, 18525, 18696, 18810, 19036, 19493. Dobitki se bodo izplačevali, odnosno izročali od 1. marca do 31. maia 1927 proti izročitki srečke pri Zvezi društev kmetskih fantov in deklet v Ljubliani, Kolodvorska ulica št. 7. Dobitki, ki se v tem času ne bodo dvicmili, zapadejo v korist Zveze društev kmetskih fantov in deklet. Na 4500 prebivalcev ena banka. V Ameriki so priredili v zadnjem času anketo o vprašanju, če ne trpd ameriško gospodarstvo na preobilici bančnih zavodov. Resni finančni krogi pravijo namreč, da je veliko število bank deželi gospodarsko nevarno. Na 4500 prebivalcev pride en bančni zavod; in sicer na vzhodu na 7500 ena banka, na zahodu in jugu pa že na 800 do 1500 prebivalcev. Ker je veliko število bank majhnih, je združena s tem seveda neka negotovost. ve,ratere tiskarske pomote so se vrinile v 3. številko »Kmetskeea lista«, in sicer ni prejela Kmetijska podružnica Sevnica podpore, ampak Sevnica, Kmetijska podružnica v Kapelah ni prejela 22.000, ampak 2.200 Din in naknadno še 500 Din, o kateri podpori nismo dobili takoj podatkov. Lansko leto ni prejela podružnica v Krškem podpore, ampak jo je prejela predlanskim. Lansko leto je pa prejela podporo v znesku 20.000 Din po- j družnica v Leskovcu pri Krškem za razstavo živine v Krškem. »Ju- i tro« namiguje, kakor da bi se izvršile kake nepravilnosti. »Jutro« sploh drugače soditi ne more. Beda naših izseljencev v Braziliji. V zadnjih dneh se je dz Brazilije vrnila večja skupina naših izseljencev, večinoma Dalmatincev, ki pripovedujejo o veliki bedi naših ljudi, ki so v Braziliji večjim delom zaposleni na plantažah kave. Brazilske oblasti so zvabile naše ljudi z obljubami, da dobe zemljo, hiše in orodje. Pozneje pa se je postopalo ž njim kot s sužnji Sedaj se vračajo v domovino s pomočjo naših konzulatov. Iz dežele večnih uporov. Po uradnem poročilu, je v garniziji v Oporto na Španskem izbruhnil upor. Vlada je takoj storila potrebne korake, da se upor zaduši. Nad mestom Oporto je proglašeno izjemno stanje. Po neuradnem poročilu se je udeležilo upora do 1000 peŠcey in jezdecev garnizije v Oporto. Drzen vlom v poštni urad v Št. Jurju ob juž. železnici. Kakor poročajo iz Celja, so vlomili doslej še nenznami tatovi v prostore poštnega urada v Št. Jurju ob juž. železnici. Dobili so samo nekaj znamk in 100 Din. Za drznimi tatovi je bilo uvedeno zasledovanje, ki pa je za enkrat še brezuspešno. Stoletnica rojstva Rožidara Rai-ča. Dne 9. februarja je poteklo sto let, kar se je na Žvabeku, župnija Sv. Tomaž pri Veliki Nedelji 9. februarja narodil Božidar Raič, buditelj in voditelj našega naroda. V blaženi Italiji. Vlada je te dni objavila zakon, po katerem se davčne kazni za primer, da jih ob-vezanec ne more plačati, izpreme-ne v zaporno kazen. Ljubljanska porota. Prvo letošnje zasedanje ljubljanskega porotnega sodišča se prične dne 21. februarja 1.1. Mestna hranilnica v Škofji Loki. »Uradni list« št. 13 z dne 3. februarja objavlja razglas o ustanovitvi Mestne hranilnice v Škofji Loki. Italijanska trgovinska bilanca visoko pasivna. Glasom uradne statistike je znašal italijanski izvoz v minulem letu 18.607 milijonov lir, uvoz pa 25.764 milijonov. Bilanca je torej pasivna za nad 7 milijard. Izvoz prestavlja po vrednosti le 71.5 odstotka uvoza. V severni Bolgariji se je osnovala republikanska kmetska stranka, ki se nadeja pri bodočih volitvah znatnih uspehov. Spor med Združenimi državami in Mehiko pride pret'' haaško razsodišče. Ameriški senat je na to že pristal. Orožniki pobili zločince. V vasi Drenovac pri Vinkovcih sta bila dva zelo surova brata Demež, ki sta strahovala vso vas. Pred par dnevi so orožniki oba ustrelili. V Nemčiji je vež žensk kot moških. Dočim je bilo pred vojno v večjih nemških državah število za ženitev sposobnih moških višje kot število za možitev sposobnih žensk, je sedaj razmer je nasprotno. V letih od 23 do 37 odpade dandanes na vsako tretjo ali četrto žensko po en moški iste starosti, dočim je prišla leta 1910 n. pr. v Hamburgu na vsakega četrtega moškega po ena ženska. R« si in Japonci. Pogajanja med veliko japonsko družbo lesa in rusko vlado o dodelitvi obsežne gozdne koncesije Japoncem na ruskem Daljnem vzho'lu so se ugodno zaključila. Koncesija obsega tri gozdne okraje ob Tatarski cesti — med celino in otokom Sahalinom — v izmeri 1,100.000 ha. Sekanje lesa bo trajalo šest let, nakar bodo dobili kcncesionarji še eno leto, da bodo posekani les lahko odpeljali. To mora biti na vzhodu bogastva! | Epidemija koz na Angleškem. V I Angliji in Walesu je bilo prijavljenih zadnji teden nič manj kot 675 slučajev obolenja za kozami. Bolezen je v splošnem lahkega značaja. Poljski parlamentarci pridejo v Beograd. Predsednik poljskega parlamenta je prijavil našemu poslaniku v Varšavi željo, da poljski parlamentarci v najkrajšem času vrne-I jo poset naše narodne skupščine v Varšavi leta 1923. Poljski parlamentarci obiščejo našo kraljevino že letošnjo pomlad, i Zgradba novega ameriškega Zep-pelina. Iz Newyorka poročajo: Po-| morski oddelek vlade je razpisal j natečaj za zgradbo novega ogromnega zrakoplova, ki bi se mogel vzdržati v zraku najmanj 150 ur. Dobički Henryja Forda. Iz New-yorka poročajo: V civilnem procesu, ki so ga naperili bivši akcionar-ji Fordovega avtomobilskega podjetja zoper Henryja Forda in njegovega sina, se je ugotovilo, da je imelo podjetje od leta 1904 do 19i9 okoli 375 milijonov dobička. Nadaljevanje izkopavanja Hercu-lane-a. Po nalogu italijanske vlade se prične v kratkem z nadaljevanjem v drugi polovici preteklega stoletja započetega, a pozneje prekinjenega izkopavanja rimskega mesta Herculaneuma, ki je bilo, kot znano, leta 79. Kristusu ob priliki izbruha Vezuva zasuto istočasno kot mesto Pompei od lave. Prva Indijka član vlade. Dr. Mu-thulakshimi Ammal, odlična medicinska strokovnjakinja v Madrasu, je imenovana članom zakonodajnega sveta južne Indi je. To je prva ženska v Indiji, ki je dosegla to visoko čast. Gdč. dT. Anmial se je svoj čas udeležila svetovne konference v Parizu kot predstavnica Indije. Krvava večerja. V bosenski vasi Rečica je kmet Vukanovič povabil sosede na gostovanje. Po obilni večerji je pijani gostiteljev sin začel z revolverjem streljati po sobi in zadel soseda Radenka, ki je bil takoj mrtev. Drago čenčanje. Drugi dan po otvoritvi brezžične telefonske zveze med Newyorkom in Londonom se je vršilo na progi 16 pogovorov. Med drugim se je pogovarjala neka Newyorčanka s svojo londonsko prijateljico, čenčanje je trajalo celih 28 minut ter je veljalo nič manj kot 700 dolarjev, torej približno 39.200 Din. Angorsko neodvisno sodišče je od marca 1925 dalje obsodilo iz političnih vzrokov 45 obtožencev, vsled zločinov pa 154 obtožencev na smrt. Vse smrtne obsodbe so bile izvršene. Hranilnica za državne uradnike Te dni je bila ustanovljena v Beogradu Zadružna hranilnica za državne uradnike. Hranilnica bo dajala uradnikom cenene kredite ter gradila cenena stanovanja. Roparji na Kitajskem. Kot poročajo iz Pekinga, so se pojavile v več krajih na Kitajskem močne roparske čete, ki strahujejo prebivalstvo. Prebivalstvo mesta Vang-Či-Huo se je postavilo roparjem v bran, vsled česar so roparji mesto zažigali ter poklali skoraj vse ljudi ne glede na »pol in starost. I Zgradba splitske luke. Za zgradbo in modernizacijo pristanišča v Splitu je bil te dni odobren kredit v znesku 15 milijonov Din. Z gradbenimi deli se bo pričelo takoj, tako, da bodo še tekom letošnjega leta dovršene najnujnejše naprave. 33 razbojnikov pred sodiščem. Pred sodiščem v Kolačinu v Črni gori se vrši razprava proti 33 razbojnikom, ki so 1. 1920 napadli orožniško patruljo in pri tem ubili 7 orožnikov, poveljnika so pa ujeli ; živega in ga odpeljali s seboj. Vodja te čete je bil dr. Radovic, ki pa zanika, da bi bil pri dotičnem napadu navzoč. Razprava se vrši že pet dni. Javor za 2 milijona dinarjev. Nedavno je bil v Han Pijesku v Bosni posekan star, 20 m visok in 1.70 metra debel javor, ki so ga prodali nekemu ameriškemu lesnemu trgovcu za 2 milijona dinarjev. Bil je to javor posebne, prav redke vrste, ki se rabi za najfinejše pohištvo. Diplome in nagrade za razstavljeno vino v Ptuju. Veliki župan mariborske oblasti je določil 30 diplom in ministrstvo za kmetijstvo je dalo denar, da se nagradijo najboljši in pridni vinogradniki za svoja razstavljena vina na ptujski vinski razstavi. Eni bodo dobili diplome, drugi pa razno vinogradno in kletarsko orodje. V prihodnjih dneh bo ocena gotova ter bomo objavili imena odlikovancev. Uspeh oblastne vinske razstave v Ptuju. Dne 15. jan. 1926 je otvoril kot protektor veliki župan mariborske oblasti g. dr. Pirkmajer oblastno vinsko razstavo in vinski sejem v Ptuju. Skozi vse tri dni razstave je bil na razstavišče ogromen naval obiskovalcev. — Razstava je bila okusno prirejena v starorimskem slogu z brajdami. Mogočnejši utis pa so še napravile buteljke, katerih je bilo razstavljeno kar 2200. Vse je bilo lepo in enako eti-kirano. Razstavilo je 214 razstav-ljalcev iz vseh vinskih okolišev mariborske oblasti in sicer: Haloze Spodnje, Srednje in Gornje, Ljutomer - Ormož, Slov. gorice, Pohorje, Radgona, Maribor in Šmarje - Rogatec. Poleg tega je še bilo razstavljeno vino iz raznih krajev, dalje pa tudi desertna vina, šampanjec in žganje. Bilo je nad 500 vrst različnega vina za poskušnjo. Katalogi, ki so lično in zelo pregledno izdelani, so bili najboljši kažipot na razstavi. Pa tudi za bodočnost imajo velik pomen, ker se v njem najdejo vsi vinogradniki s svojimi vini ter razni drugi naslovi, kar posebno služi vinskim trgovcem in drugim vinskim kupcem. Katalogi se še lahko kupijo pri razstavnem odboru v Ptuju za ceno 10 Din. — Uspeh razstave je bil zelo dober. Prodalo se je precej vina na razne domače kupce in trgovce. Največje kupčije pa še pridejo. Kupci iz Nemške Avstrije so obljubili, da pridejo prihodnje mesece kupovat vina in to več deset vagonov, ker pravijo, da jim druga nič tako ne dišijo, kakor naša dobra haloška in ljutomerska vina, na katere so že navajeni. Ptuj je že slovel, pa še bolj bo zaslovel po svojih dobrih in izvrstnih vinih. Razstava v Ptuju se naj vsako leto vrši. Narodni gospodar. Gradba novih železnic v državi. Plenum konference za določitev nove železniške mreže, kakor smo poročali v zadnji številki, je izvršil svoje delo tako, da imamo sedaj enoten načrt nove železniške mreže za celokupno državo. To je pozdravljati posebno s tega stališča, ker bo ta načrt sedaj merodajen za vsakega železniškega ministra, in je s tem onemogočeno, da bi se gladile železnice le iz zgolj političnih razlogov, kakor se je to godilo dosedaj. Gradile so se dostikrat železnice, ki so bile manj važne, in to zato, ker so posamezne stranke izrabile politično konjunkturo. Gori navedna konferenca je bila proglašena za tajno, in bo prometno ministrstvo izdalo o zadevi obširen komunike, in objavilo resolucije, ki so bile sprejete v plenumu. Kot najnujnejše .železnice v Sloveniji so bile soglasno sprejete: 1. Rogatec—Krapina; 2. Št. Janž—Sevnica; 3. Kočevje—Sušačka proga, naj-racijonelnejša izpeljava. Razen gori navedenih železnic so sprejete v Sloveniji še sledeče zveze: 1. Brežice—Novo mesto; 2. Črnomelj—Sušačka proga; 3. Pragersko—Rogaška Slatina; 4. Kočevje—Straža. Najbolj britka je soglasna ugotovitev od strani železniške konference, da se železnice ne bodo mogle graditi iz rednega budžeta in da sredstev za gradnjo novih železnic ni na razpolago. Enodušno "se je proglasilo kot izvor splošne gospodarske krize iz kmetijske in poljedelske krize. Vsled silne depresije v kmetijstvu je nastala kriza tudi v industriji in trgovini, kar so industrijski in trgovski krogi tudi sami uvideli. Vsled pomanjkanja sredstev v 85% kmetijskem narodu je izgubila naša industrija in trgovina 60% odjema, kar je silno občuten udarec. Iz tega je razvidno, da imajo tudi industrijski in trgovski krogi interes, da se naj- j popreje odpomore, odnosno izleči kmetijska kriza, in se s tem naravno samoobsebi ojači tudi razmah trgovine in industrije v državi. Ing. Zupančič. * Neka] o nakupu živine za Srbijo. V tednu pred Novim leto se je po Dolenjskem nakupovala plemenska živina za južno Srbijo. Nakup živine je bil v dotičnih krajih pravočasno razglašen. * Izkušnja je pa pokazala, da naši dolenjski živinorejci premalo vpo-števajo besedo plemenska živina. Oni mislijo, da je vse itobro, kar se le giblje. To pa ni res. V tem oziru je treba našim živinorejcem dati še dosti pouka, in potrebno bi bilo, da bi se jim vse prave in neprave oblike, tičoče se zunanjosti živalskega telesa, potom slik in demonstracij pokazale. Iz svojega učiteljskega delovanja sem imel priliko spoznati večje število starejših 24—26-letnih učenčev, kateri so znali povedati, katero živinoe je lepo — niso pa znali tega utemeljiti in pravilno presojati. Šele po končanih predavanjih in demonstracijah so se jim oči odprle. In to velja tudi za starejše, čeprav drugače izkušene gospodarje. Ako bi dobro vedeli, kako strokovna komisija živali opazuje, ocenjuje in presoja, potem se ne bi dogajalo to, kar se pri nas še vedno dogaja, ua namreč živinorejci mislijo, da je za premovanje ali pa za nakup za Srbijo vsaka buša dobra. Poleg tega bi moralo pri nas že enkrat prodreti načelo, da bi vsak lastnik živine, predno ž njo stopi čez prag hleva, svoje živinČe temeljito osnažil. Najbolj grdo in nemarno je, ako žene živino na semenj ali razstavo, ki ima od zadaj vse polno suhega blata, tako da se vsak nad takim živinčetom vzgleduje in se kmetu smeje. Prav je storila nakupovalna komisija, da je one lastnike živine drugače še dovolj skladnih telesnih oblik od nakupa izključila. Tudi tam kjer se malo nastilja, a se živina redno snaži, je nemogoče, bi bila tako umazana. Torej za bodoče veljaj načelo, na licitiranje, raztave in sejme gonimo živino snažno — ker snaga je polovica krme. — Fran Malasek, Novomesto. • Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru sprejme 15. marca 1927 p rak-t i kan te (vajence), za enoletno praktično šolo. Pogoji: starost najmanj 16 let, dovršena najmanj ljudska šola, telesna sposobnost. Sprejemajo se kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikan-!ti dobivajo stanovanje in hrano v 1 zavodu brezplačno ter imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto 1927/28 kot redni učen- ci kakor tudi pri podelitvi brezplačnih mest za redne učence v slučaju ubožnosti. Bivši prakti-kanti so potem navadno najboljši redni učenci. Lastnoročno, na celo polo pisane in kolkovane prošnje (kolek 5 + 20 = 25 dinarjev) za sprejem praktikantov je pošiljati direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 1. marca 1927 s sledečimi prilogami: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti, v slučaju ubožnosti pa tudi 5. premoženjski izkaz ali spričevalo ubožnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. Še potrebna pojasnila daje direkcija. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razpisa. — Direktor Andrej Žmavc. Oslabljenje cen na žitnem trgu. Spričo velikih prodaj žita iz Ar-gentinije in Avstralije so cene na večjih žitnih borzah zopet popustile. Razpoloženje za nakupovanje v Evropi, z lasti v Angliji, je padlo, tako da je povsod tendenca oslabela. K slabši tendenci je pripo-j mogla tudi uradna cenitev žetve v Kanadi. Po tej cenitvi je minula žetev dala v bushelnih sicer manj pridelka, vendar povprečna teža skoro popolnoma dosega rezultat predhodnega leta. Trošarina za navadno vino v Sloveniji. V L 1926 je bilo v Sloveniji zatrošarinjeno okrog 33 milijonov litrov običajnega vina proti okrog 31 milijonom v predhodbnem letu. Izvoz našega tanina v Rusijo. Jugoslovenska industrija tanina je prodala v zadnjih 6 mesecih v Rusijo nad 100 vagonov tanina. Trgovina z Rusijo se razvija brez vsakih težkoč. Plačuje se v menicah, ki pri eksportiranju ne nalete na nobene težkoče. | |"lModra!5ailca. 1 Vsem odjemalcem modre galice nudimo jza bližajočo se sezi|o najboljšo modro galico, 98-99%, | i po^cenfjDin 7*20 franko Ljubljana, ^ proti^takojšnjemu naročilu.] gg m Javite koliko galice rabite. ^EKONOM, osrednji gospodarski zadrugi * v Ljubljani r. z. z o. z.' Kje se najbolje kupi, je brez dvoma znano. Glede dobre kakovosti blaga in res nizkih cen pri IGN. ŽARGI LJUBLJANA, Sv. Petra cesta Priporača cenj. odjemalcem veliko izbiro nogavic, rokavic, raznih površnih jopic ter razno moško in damsko perilo, sa-moveznice itd. Velika izbira potrebščin za krojače In šivilje. RESTAVRACIJA Pod 'IJubiJana, Mestni trg 11 •toči vedno sveie pivo, pristna domaČa Črna in bela vina ter postreže s fino kuhinjo. Za obilen poset se p. n. občinstvu toplo priporoča Josip Uran. CEUSKfl POSOJILNICA D. D. V CELJU Stanje hranilnih nad Din 65 | v lastni palači narodni dom Stanje glavnice In rezerv nad Din 4,000.000 - Sprejema Hranilne vloge. — Izvršuje vse denarne, kreditne In posojilne posle. Kupuje In prodaja devize in valute. Podružnici: MARIBOR - ŠOŠTANJ. Vsak pravi slovenski kmet |® naročnik »KMETIJSKE matipf« » Najboljše in zato najcenejše kupite edino le pri Krajevni odbor Slovenske Kmdske Stranke v Kostanjevici sporoča, da je 3. t. m, umrl njeya ugledni in požrtvovalni odbornik in zvest tovariš, go^ppd. JOŽE ZAGORC posestnik v Kočarij , občinski odbornik in bivši predsednik og ar .iega' cdbo.a kosian'e iškega Zvestemu tovari .u chra ifmo trajen spomin najtočneje plačilo, celoletna dobava, Hlode orehov, brst, javor, hrast, bukev, pletenine, majce, volno, žepne robce, kravate, palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikot perilo, kompletne potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje in šivilje v Ljubljani b v« dt, blizu Pre- SlTMOvcg ti spomenika Na veliko l,i malo! KUPUJEMO zlato, srebro, platino, srebrne krone, odpadke od zlaia in srebra ier siaro zobovje. Tovarna za ločenje dragih kovin, Ljubljana VIL, ler-ne;eva cesia št. 3. Motorna brizgnina 60 m! na uro do 60 melrov vi očine Molor: 4 ciilndfe z 22/36 HP! Vse autO'brizgalne 30-40% ceneje kot konkurenčni izielki dobavlja zastopstvo Renault n. u mi Mm. n ^ Služkinja j 30 do 40 tet stara, ki ■bi znala -poleg poljskega dela tudi kuhati in prati, se sprejme po dogovoru. Naslov Se , izve pri upravi »Kmetškega lista«, t ODDA se v prodajo ea„ 20 hI vina, Gostilničarji, M žele vino razprodati, naj se oglasijo v Spod- nji Šiški, Jernejeva cesta št. 8. Na novo preurejen j^J^j ^ Pov»tije-S aruCna prevzema od 1. feb. naprej vsakovrstno žito za rafetev in nudi vsem daljnim in bližnjim kmetom vsestransko in solidno postrežbo. Za obilen poset se toplo priporoča Andrej Pu,lovrh. prodaja po najugodnejših cenah in santo na «!eš3®3a: Prsrnug, domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrlie. Kovaški siremeg vseh vrst. Ksits, livarnigki, plavžarski in plinski. GiikcSi. Pro-iet i zaucd za premog d. d. v Ljiililjari Miklavževa testa 15/1. ključavničarske in strugarske stroke sprejme železotovarna v Ljubljani. Vpraša se pri »TOV A« Hilšerjeva 5. Najboljši in najtrpežnejši šivalni stroji za čevljarje, sedlarje, obrt in industrijo so edino cilinder flahštep in levoročni stroji - Najnižje cene. - Uyodni plačilni p g>ji, tudi na obroke. Večletna garancija. Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj . tt?5tm» TRSNICE JOSIP PETELIN C Priden, zanesljiv bli/.u Prešernovega spomenika v«do. TVRDKE GLOTAR BOUVIER veleposestnik vinogradov Gornja Radgona Da ugodimo vedno večjemu popraša-nju po trtah, smo naše trsuice zopet povedali ter zamoremo oddati v pomladi večjo množino izključno prvoiTstnega trsja. Dobavljamo sam« ^istovrstne, dobro ukoreninjene in izvrstno iazra|čene sadike; cepiči so v*, ti iz selekcioniranega in na debel' prmos. preizkušanega trsja. Seaciam vrst, cenik in dobavni pogoji na zahtevo gratts in ffenko. (Schaffer) ki je posebno v hmeljarstvu in če mogoče v sadjarstvu izurjm, Ipd*'- se išče z.a takojšnji nastop. -^OGC Samski imajo . prednost. Ponudbe prosim s prepisom »pričeval na naslov: Josip Ornig, Ptuj. Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kr.SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci: TEMPEF, * STTRIA *. DONAT Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. SEZOMA: MAJ - SEPTEMBER Cene zmerme. * V pred- in posezoni znaten popust. * Koncertira vojaška godba. Največja udobnost. :V lladio. * Prometne zveze zelo ugodne. * Zahtevajte prospekte. RAVNATELJSTVO ZD8\VILIŠfiA ROGAŠKA SLATINA. Ra&n poitM hranilnica «n. 14.257 regi. cadr. ss neom. K«v. BKi».'8sfe«: Jbnbki iia". Ttlriai St«. S47 v IjubUani^ Tavčatjeva (Sodea) tilica št 1, priti. Daje: Obrestuj® Preskrbuje: Posojila na vknjllbo, proti pa- vloe na ferex od- Kavcij«, Sok as«, sreCka la roitvn ter ustavi prtmiU in knjižic« povedi 1 vrcdnoitn« papir j« t«r Sek« vrednostnih papirjev. čistih 58 »efeasnice na draga mesta. Dovoljuje kr@e£it® v tekočem VeSJe. stala® ilog® la vlog® v Uradne ur«tx vsak delavnik raSann pod najugodnejšimi pogoji t«koŠe)B rawiipO dogOTOra. »d 8. — iS.1/« ia ®d S. — 4. l/f •Pooblaščeni prodajalec SFeSlc rraredne loferlfe. Podružnica v EAMMIRtt nm. ilavnem trgu Odgovorni urednik: MILAN MRAVLJE. - Za Konzorcij »Kmetškega ti«!a: IVAN PUCELJ, nameni potlanee.— Za tiskarno »MerkurANDREJ SEVER