Poiitični ogled. JUGOSLAVIJA, Poslanci v Beo;,rradu so se zadnje dni prerekali gle¦le spremernba poslovnika in osobito pa prisege. RazVen vladnih radikalov in demokratov so bile vse druge Stran i^e za spremembo poslovnika in prisege. Končnp pa je podlegla opozici]a vladni večini in poslovnik je bil sprejet z malenkostnimi spremembami. Po sprejetju poslovnika so prisegli komunisti in tudi naš Jugoslovanski klub, ker sioer ne bi bili dobili zaslopstva v ustavnem odboru,. Sedaj so v konšliluanti zbrane vse stranke in so pri segli vsi poslanci razven radifievoih, katerih še nl v Beograd. — Mnogo prepira je bilo v Beogradu radi volitev v ustavni odbor, ki Je sedaj izvoIjen in je v njem: radikaJov 11, Irlo raokratov 11, Jugoslovanski klut> 3, Narodni klub 1, komunisti 8, zemljoradniki 4, socijalisti 1, republikan.ci 1, ¦nuslimani 3. Ta ustavotvorni odbor bo sedaj deloval in med delom ustavofvornega odbora bo odgoclena konšti luanta in bodo seje lo tedaj, kadar se bo nabraJo dovolj interpelaci]» ITALIJA. Italljanska vlada bi zopet rada dvignila cene prehrani. Temu namenu vlade so se uprli socijaiisti in sedaj bo najbrž razpuščen ^edanji itabjanski parlarnent ter raz;iisane za jesen nove volitve. — Po t eli italiji so na dnevnem redu po severnih dellh države štrajki, nemiri, uožigi, poboji in pretepi med prenapatimi pristaši vlade in socijalisti. — D'Annunzio, ki je nekaj fcasa bival v Benetkah, se je preselil v svojo vilo v Garda jezeru, kjer biva v spremstvu 21 svojih najboljših prijateljev v V PARIZU na Fraucoskem ]e zborovala zadiije dni konlerenca; za veznikov, ki se je pefiala z razorožitvijo Nemčije in koliko odškodnine bodo plačali Neinci in kako pomoči Avstriji, da ne bo poginfla gladu in mftvrednega denarja. Nemčija se mcra .^led^ razorožitve podvreči mirovni po- godbi, sicer bodo nastopili zaveznili napraa njej z iioviml nasilnostmi. Ofa Skocliime za popravo po Nemcih por* zropeno Skode bo plačala Nem6iia 23R miJi.|art! mark. Neraci se seve seda| protivijo priznati in izpolniti zahteve te pariške konlerence, Glede Avstrife so sklenili zavezniki, da se senžermenska pogodba ne bo spremenila, za nabavo prehrane pa so dovolili Avstriji 13 milijonov dolarjev, kar pa!5 ne bo za dolgo. V letih 1919-20 je porabila Avstrija 48 milijonov, dolarjev^ Iz Koroške. t VZORNA 2UPNIJA Jo gotovo župnija Kotlje pri Guštanju na KoroSkem, Tamošnja krajevna organizacftja Kmet&ke zveze ima redne seje, na kateriti se razpravlja o vseh važnih tekočlh zadevah, Ob nedeljah spreiema član odbora vame proSnje, pritožbe in želje preblvalstva. Vse te vloga pošlje potem tajništvu KZ v Maribor* Tako imajo ljudje v domačem kraj« svojo brezplačno posredovalnico za vse važnejše zadeve. Priporočamo, da napravijo tako tudi vsi drugi krajevni odbori, Dobiiti je treba blizu cerkve sobo, kjer bi ob nedeljah 61an odbora KZ urajdoval, Ustanovitev take posredovalnice se naj razglasi po župniji, t NEMSKA NASILSTVA na Ko roSkeni. Dan za dnevom prihajaio ut KoroSke vesti o nemških; nasilstvih, katerim so izpostavljeni naši sloven -* ski rojaki. Pretepi, poboji, tatvine ItčU so v nekdanjd glasovalni coni A na dnevn'em redu, ubogi Slovenci pa mt- rajo vse. to mirno prenašati in &e ni- majo kje pritožiti. Oblasti dajeio O.a* nom zloglasnega ,,Heimatsdiensta" po- tuho, In to kjerkoli se le da. Slovenea  ]q na KoroSkem brezpravna uboga pa- ra, ki ima velike dolžnosti do svoje ,,nove doinovine", a nima ntfi tistili u- bornih pravic, katere mu gredo po bo- žji in človeški postavi. ^H^eimatsdienstt to je druStvo strupenih nemfturjev, o-> vaduje Slovence, nastavlja v sloven-  skili občinah nemčurske gerente. vr-  Ši rekvizicije, odstavljaslovenske du-  hovnike itd, Slovenci pa morajo gle - dati s krvavečim srcem, "kako iirn tep- ta]o Nemci pravice. Naša deželna vlada se je po dolgem premišljevanj« ^dločila, stopiti našim Nemcem ia nemškutarjeni vsaj nekoliko na prste* Sklenilo se je, da so do preklica pr&- povedane vse nemške prireditve ˇ* Sloveniji. V Mariboru so nameravali prirediti Nemci svoj planinski ples, Id se pa vsled te odredbe ne bo vrgii^ Navzlic prepovedi so še tako drzni, da so vložili pri deželni vladi tozadevni rekurz, ki ga je vlada odbila. UpaJ- rao, da bo načelo Mzob za zob" spametovalo tukajšnje in Nemoe oastran uacje. Odločne korake vlade pa poziravljamo, ker smo prepričani, da se lx> položaj Slovencev na Koroškem na k. način vsaj deloma omilil. t IJSODA koroških slovenskih deiavcev. Ravnatelj kovinarske tovarne v Borovljah je preteklo soboto pokli cal k sebi 15 slovenskih delavcev, ki so blli člani Jugoslovanske strokovne zvezk ter jim naznanil, da jih mora odpustiti iz službe, ker to zahtevaio ˇsi ostali delavci. Kot vzrok odpusta je navedel, češ, da so ti delavci hulskali proti Avstriji. ,Ta pretveza pa ne odgovarja resnicl, ker so se odpušfieni delavci obnašali v vsakem oziru Hnlrno in dostojno, Ali ni dolžnost naše vlade, da napravi konec nemški strahovladi na KoroSkem napram miruim Slovencem?