Iz domače in tuje prakse Povzetki referatov s posvetovanja "Sonaravno gospodarjenje in raba gozdov - obnovljivega naravnega bogastva - v novih razmerah" Drevesničarstvo in sen1enarstvo v Sloveniji Jani BEL['~' Čeprav gozdna sadika nekako ne najde svojega mesta v sonaravnem gojenju gozdov, mislim, da bomo morali pogozdovanju dati tisto mesto, ki ga je imelo nekoč. Da- našnji gozd je namreč z vseh strani bombardiran in bo na~o pomoč zelo potreboval, da bo daj al tisto, kar od njega pri- čakujemo oziroma zahtevamo. Gozdno semenarst,·o Naloga gozdne semena me je oskrbovanje slovenskega gozdarstva in gozdnih drevesnic s semenom gozdnega drevja. Pri podje~u Semesadike Mengeš dobimo: - seme za direktno setev v gozdu; potrebe po tem semenu so predvsem na pogoriščih na kraškem območju; - seme za setev v drevesnicah; zaradi spremenjenih potreb gozdarstva po sadikah smo se morali tudi mi preorienti- rati v zbiranje semena listavcev, pri tem pa smo naleteli na določene probleme: l. zaradi periodičnosti obredov in njihovega neenako- memega proslorskega pojavljanja se je poknalo, da imamo premalo izločenih semenskih sestojev. Resi- tev vidimo v izločanju začasnih semenskih sestojev. 2. primitivno, ročno pobiranje semena (hrast, bukev). Na nekaterih področjih, predvsem dinarskem in gor- skem, je ca ko na bi ra nje nemogoče. V tuj ini rešujeJo to s postavljanjem mrež pod drevesa. 3. skladiščenje semena listavcev je zelo problematično. Obstojajo procesi, za katere nismo dovolj tehnično opremljeni. Potrebe po semenu iglavcev (smreke) rešujemo s se- mensko banko, kije bila osnovana še pred reorganizacijo gozdarstva in v kateri je semena (ob dannšnji porabi) še za 15 let. Posebno vprašanje so semenske plantaže, ki bi jih bilo najbolje posekati. Največji problem pri zbiranju semena so obiralci. V tujini so to gozda1ji, ki imajo opravljene vse potrebne iz- pite in preglede, pri nas pa si pomagamo s podjetji za vi- šinska dela. Zaradi manjše potrebe po semenu pa si po- magamo velikokrat z redno sečnjo v času polnega obroda. Drevesn iča rs tvo Spremembe v gozdarski politiki in občutno zmanjšano povpraševanje po sadikah so ukinili skoraj vse drevesnice v okviru prejšnjih GG-jev, tako imamo sedaj le tri dreves- nice, ki v pretežni meri oskrbujejo gozdarstvo s sadikami (Semesadike Mengeš, Omorika Muta, Štivan Matenja vas). ln še pri teh drevesnicah je ime "gozdna drevesnica" zbledelo, kajti za preživetje se morajo ukvarjati z mnogimi drugimi stvarmi (proizvodnja okrasnih sadik). Za nemo- teno delo drevesnic bomo morali izdelati dolgoročni plan potreb po sadikah gozdnih dreves nih vrst. Velik problem pri vzgoji sadik listavcev predstavlja divjad, zato bo potrebno dodatno zaščititi drevesnične površine. Današnje slanje gozdov oziroma njihova lesna masa je verjetno odvisna tudi od aktivnega pogozdovanja v preteklih letih. Danes pogozdujemo petkrat manj kot nek- daj. Ali bo to kaj vplivalo na gozd jutri? Zakon o gozdnem reprodukcijskeJn materialu med Programon1 razvoja gozdov v Sloveniji in zahtevami Evropske Unije (EU) Sašo Žitnik"'*. Janez-Tmnnž Knnelj*"'*, Hoj ka KJClighc:r** *"' Pomanjkljiva kontrola nad izvorom gozdnega repro- dukcijskega materiala, priprava strokovnih osnov za novi • J. B., dipl. inž. gozd., Semesadike Mengeš, SLO ... S. Ž., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana, SLO ... J. T. K., dipl. inž. gozd., Ministrstvo za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano RS, Dunajska 56-58. Ljubljana. SLO u-u Doc. dr. H. K., d1pi. mz. gozd., dipl. biol.. Gozdarski inštitut Slovenije, Večna por 2, Ljubljana, SLO 34 Zakon o semenu in sadikah kmetijskih rastlin, ki ni pri- meren za gozdarsko seme in sadike in katerega sprejem bi pomenil brezzakonje na področju gozdnega reproduk- cijskega mate1iala ter usklajevanje zakonodaje z zahtevami EU so pospešili potek priprav strokovnih-osnov za Zako11 o gozdnem reprodukcijskem materialu. Komisija za pri- pravo strokovnih osnov za zakon o semenu in sadikah gozdnega drevja lerpodzakonskih predpisov in za pripravo GozdV 55 (1997) 4 strokovnih osnov za rehnični predpis oziroma standarde za področje semena in sadik pri Ministrstvu za kmetijstvo, " 0 z.Jarstvo in prehrano RS je po zgledu hrvaške, avstrijske, ~emške, francoske, finske in švedske zakonodaje s tega področja začela z delom na dveh področjih: _ na pripravi novega zakona in podzakonskih predpisov (tematika tega prispevka), _ na pripravi tehničnega predpisa oziroma standardov. Namen zakona o gozdnem rcprodukcijs kem mate ria lu je: _ Zavarovanje gozdnih genskih virov in načrtno ter trajno gospodarjenje z njimi, v skladu z Zakonom o gozdovih (Ur. L. RS 30/93), z načeli Programa razvoja gozdov v Sloveniji (Ur. L. RS 14/96) ter s sodobnimi svetovnimi in evropskimi usmeritvami pri gospodarjenju in ohran- j