ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta 1. Naziv teži šča v okviru CRP: POVEZOVANJE UKREPOV ZA DOSEGANJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA 2. Šifra projekta: V4-0487 3. Naslov projekta:_ Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi 3. Naslov projekta 3. 1 Naslov proj ekta v slovenskem j eziku:_ Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi 3.2 Naslov projekta v angleškem jeziku:_ Assessment of Water Perspective in Slovenia and Possibility for Water Use for Agricultural Production 4. Ključne besede projekta 4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku:_ namakanje, količina vode, površinske vode, podzemna voda, akumulacije, čistilne naprave 4.2 Ključne besede projekta v angleškem jeziku:_ irrigation, water quantity, surface waters, ground water, water reservoirs, waste water treatment plants Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 1 od 11 5. Naziv nosilne raziskovalne organizacije: 510 UNIVERZA V LJUBLJANI (0481 Biotehniška fakulteta 5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (RO): 211 Inštitut za vode Republike Slovenije, 792 UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 215 Geološki zavod Slovenije_ 6. Sofinancer/sofinancerji:_ Javna agencija za raziskovalno dejavnost republike Slovenije Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 10024 Datum: 30. avg. 2010 Podpis vodje projekta: prof. dr. Marina Pintar Marina Pintar Podpis in zig izvajalca: rektor prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik p.p. dekan prof. dr. Franc Štampar Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 2 od 11 II. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi? 1X1 a) v celoti □ b) delno □ c) ne Če b) in c), j e potrebna utemelj itev._ Cilji projekta so bili v celoti doseženi. 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? a) da ^ b) ne Če so se, je potrebna utemeljitev:_ Cilji projekta se med raziskavo niso spremenili. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 3 od 11 2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela1:_ Cilji naloge V Sloveniji ni bila znana količina vode, ki je iz posameznih vodnih virov (vodotoki, akumulacije, podzemne vode, čistilne naprave) na voljo za potrebe rastlinske pridelave. Namen naloge je bil ugotoviti možnosti rabe vode iz različnih obravnavanih virov za namakanje kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Razpoložljive vodne količine za potrebe rastlinske pridelave je bilo potrebno opredeliti količinsko in prostorsko. Cilj naloge je bil izdelati oceno vodnih perspektiv na podlagi trenutno razpoložljive in potrebne vode v Sloveniji po posameznih kategorijah vodnih virov. Metodologija Delo na projektu je potekalo v okviru osmih delovnih nalog. Delovna naloga 1: Povezanost namakalnih sistemov na obstoječe vodne vire Delovna naloga 2: Kmetijska zemljišča primerna za namakanje Delovna naloga 3: Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin Delovna naloga 4: Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi Delovna naloga 5: Možnost rabe podzemne vode za namakanje kmetijskih površin Delovna naloga 6: Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč Delovna naloga 7: Ukrepi za zmanjšanje ranljivosti rastlinske pridelave na sušo Delovna naloga 8: Kmetijske površine primerne za namakanje glede na obravnavan vodni vir Za potrebe prvih sedmih nalog so opravili samostojne analize in raziskave. Analize vključujejo različne vire in metode pridobivanja ter obdelave podatkov: primerjave, preglede, analize in sinteze baz podatkov, arhivskega materiala, statističnih podatkov, strokovne literature. Analizirana je bila veljavna zakonodaja in pravilniki, opravljeni so bili terenski ogledi in intervjuji. Programsko okolje ArcGIS je služilo kot pripomoček za izvedbo posameznih študij primernosti. Osma delovna naloga predstavlja tekstovno in kartografsko sintezo prejšnjih delovnih nalog. Rezultati DN :1 Analiza povezanosti namakalnih sistemov (MKGP) na obstoječe vodne vire (MOP) kaže na to, da so obstoječe baze podatkov neskladne, pomanjkljive in izključujoče se, zato je zelo težke ustvarjati smiselne povezave med njimi. DN 2: V Sloveniji imamo po podatkih MKGP (2010) 194.740 ha površin, ki so potencialno primerne za namakanje To je v primerjavi z NPN (1993/1994), ki obravnava 182.463 ha KZ, več za 12.408 ha. Če 194.740 ha površin odvzamemo ali površine, ki so bile po podatkih SURS-a v letu 2007 pripravljene za namakanje (8.804 ha) ali so bile po podatkih SURS v letu 2007 namakane (4.196 ha) ali pa upoštevamo podatke MKGP o delujočih namakalnih sistemih za leto 2007, po katerih neto površine delujočih namakalnih sistemov skupno znašajo 5.352 ha, dobimo primerno manjšo končno površino KZ potencialno primernih za namakanje. V sklopu naloge je izdelana analiza potencialnih vodnih virov za namakanje iz vodotokov, 1 Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 4 od 11 jezer ali zadrževalnikov, ki so s predpisi o vodah določeni kot samostojna vodna telesa površinskih voda. DN 3: Analiza pretokov je narejena na vodno telo površinske vode (v nadaljevanju VTPV) natančno. VTPV so določena s Pravilnikom o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05) in Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 26/06). Raba vode za namakanje je ena izmed vrst posebne rabe voda. Zanjo je potrebno pridobiti vodno pravico v obliki vodnega dovoljenja po Zakonu o vodah - ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02), in Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah - ZV-1A (Uradni list RS, št. 57/08). Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka (Uradni list RS, št. 97/09) (v nadaljevanju Uredba o Qes) je predpis, ki določa najmanjši pretok, ki mora v primeru posebne rabe voda ostati v vodotoku: ekološko sprejemljiv pretok (v nadaljevanju Qes). V nalogi so bili na podlagi tega predpisa določeni Qes v skrajnih dolvodnih točkah VTPV za sušno in za vodnato obdobje. Zaradi kompleksnosti so rezultati tabelarično in grafično podrobneje predstavljeni v vsebinskem poročilu projekta. DN 4: Obravnavanih je bilo 32 akumulacij. Osem takih, ki so primarno namenjene hidroenergetski rabi vode in so locirane na Savi in Dravi. Po koncesijskih pogodbah morajo iz teh akumulacij koncesionarji zagotavljati tudi vodo za druge namene, med drugim tudi za namakanje kmetijskih zemljišč. Količine vode, ki jih lahko odvzamemo za namakanje, so določene tudi količinsko. Izmed ostalih 24 akumulacij je devet takih, ki imajo v pravilnikih o obratovanju in vzdrževanju opredeljeno tudi možnost rabe vode za namakanje kmetijskih zemljišč, medtem ko preostalih 13 tega nima. Raziskava na terenu je pokazala, da se iz štirih od devetih akumulacij voda tudi dejansko uporablja za namakanje kmetijskih zemljišč. Za dve drugi obravnavani akumulaciji, ki v pravilnikih nimata opredeljene rabe za namakanje, je v prostorskih aktih občine mogoče zaslediti podatke o tem, da naj bi se iz akumulacij načrtovalo namakanje kmetijskih zemljišč (to sta akumulaciji Radehova in Gradišče) (Ur.l. RS št. 56/97). V večini primerov je Ministrstvo za okolje in prostor RS (MOP) lastnik vodnih površin in vodne infrastrukture. ARSO, ki je organ v sestavi MOP-a, preko koncesionarja, skrbi za delovanje akumulacij v skladu z njihovo namembnostjo. Podlaga za upravljanje z akumulacijo je pravilnik o obratovanju in vzdrževanju akumulacije (POVA), po katerem opravlja svoje delo tudi koncesionar, v okviru gospodarskih javnih služb urejanja voda. POVA je izdelan glede na predviden namen akumulacije in rabe vode iz le-te. Koncesionar mora zagotavljati dobro stanje vodne infrastrukture oz. zagotavljati osnovno namembnost objekta in obratovanje v skladu s pravilnikom obratovanja in vzdrževanja. Pregled stanja in obratovanja obstoječih velikih vodnih akumulacij je pokazal na pomanjkljivo medsektorsko sodelovanje pri upravljanju in vzdrževanju akumulacij in posledično slabšo izkoriščenost potencialov akumulacij. Zaradi kompleksnosti so rezultati tabelarično in grafično podrobneje predstavljeni v vsebinskem poročilu projekta. DN 5: Na podlagi uradnih podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje o porabljenem deležu razpoložljivih količin podzemne vode iz posameznih teles podzemne vode v obdobju 1990 - 2006 je ocenjeno, kolikšen delež razpoložljivih količin je že podeljen z vodnimi pravicami in kolikšen delež te vode je dejansko porabljen. Delež porabljene razpoložljive vode iz posameznih teles podzemne vode je relativno majhen. Najvišjo stopnjo izkoriščenosti telesa podzemne vode beležimo pri telesu podzemne vode 1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje, kjer znaša povprečna stopnja izkoriščenosti 35 Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 5 od 11 %. Zaradi kompleksnosti so rezultati tabelarično in grafično podrobneje predstavljeni v vsebinskem poročilu projekta DN 6: Uporaba prečiščene odpadne vode (POV) iz čistilnih naprav (ČN) predstavlja v Sloveniji iz vidika namakanja kmetijskih zemljišč (NKZ) neizkoriščen potencial na območjih, kjer se pojavlja problem pri odvajanju POV v površinske vodotoke, zaradi odsotnosti le-teh v krajini. Poleg tega bi odvzem POV za namakanje iz ČN lahko pozitivno vplival na ekološko stanje nekaterih površinskih in podzemnih vodnih teles. Z neposredno rabo dela POV za NKZ bi lahko zmanjšali direkten pritisk na vodno telo (prejemnik) in tako ugodno vplivali na zmanjšanje onesnaZenja posameznih vodnih teles. Analizi I in II sta pokazali, da je POV iz večine čistilnih naprav glede obravnavanih parametrov primerna za NKZ. Dodatno bi bilo potrebno določiti mejne vrednosti vseh parametrov, ki so pomembni za namakanje s POV in vsaj v času rastne sezone uvesti bolj pogost monitoring POV za NKZ. Brez vsaj kratkotrajnega skladiščenja POV namakanje s to vodo ne bi bilo mogoče. Pred začetkom skladiščenja POV v zadrZevalnikih bi bilo potrebno definirati minimalne pogoje skladiščenja ter glede na obdobne nizke pretoke vodotokov, ki prejemajo POV, določiti količine vode, ki jih lahko odvzemamo in hranimo v zadrZevalnikih. Temu bi lahko sledilo umeščanje primerno velikih zadrZevalnikov za hranjenje POV v prostor in kasneje monitoring kakovosti vode v zadrZevalnikih. Določiti je potrebno pogoje (morebitne ugodnosti) pridobivanja vodnih dovoljenj za potencialne uporabnike. Uporaba POV zahtev več dogovarjanja o načinu in času rabe vode med upravljalci ČN in potencialnimi uporabniki POV za NKZ. Namakanje s POV zahteva od uporabnikov POV veliko več znanja, saj je potencialnih nevarnosti ob namakanju s takšno vodo veliko, tako za uporabnika POV, kot za potencialnega uZivalca rastlinskih pridelkov namakanih s POV. Z uporabo znanja, lahko izkoristimo prednosti, ki jih tak način pridelave ponuja in se izognemo nevarnostim ter ob varovanju okolja doseZemo tudi večji ekonomski učinek pridelave. DN 7: Osnovni ukrepi za zmanjševanje ranljivosti rastlinske pridelave za sušo omogočajo večjo učinkovitost rabe razpoloZljivih vodnih virov in se dotikajo obdelave tal, gnojenja, zmanjševanja izhlapevanja vode iz tal in kolobarjenja ter izbire na sušo odpornejših kmetijskih kultur. Druga skupina ukrepov nam lahko pomaga izboljšati prostorsko in časovno razpoloZljivost vodnih virov na ravni npr. podporečja. Krizno namakanje je navadno posledica slabe učinkovitosti pridelovalcev pri pridobivanju vodnih dovoljenj in slaba učinkovitosti MKGP v gradnji novih namakalnih sistemov, pomanjkljivega medsektorskega sodelovanja, ki bi vodilo v boljšo rabo vodne infrastrukture in vodnih virov. Krizno namakanje ni primer dobre prakse, tako iz vidika pridelovalca kot iz vidika zakonodajne in izvršne veje oblasti, saj nakazuje na slabo in premalo celostno obravnavo rabe posameznih vodnih virov kot naravnih sistemov mnogih interesov. Za tako ureditev ni pričakovati, da bo dolgoročno ugodno vplivala na zmanjšanje občutljivosti rastlinske pridelave na sušo ob hkratnem upoštevanju potrebe po doseganju in varovanju dobrega stanja voda. Na območjih, kjer je vode dovolj, je mogoče namakati optimalno in tako zagotavljati stabilno rastlinsko pridelavo ter dosegati količinsko in kakovostno optimalne pridelke. Deficitno namakanje je primeren ukrep, kjer so razpoloZljive vodne količine za potrebe rastlinske pridelave izjemno omejene in kjer je v času izjemnih suš potrebno porabo vode zmanjšati ali pa manjše količin vode razporediti po večji površini. DN 8: Prostorska spremenljivost razpoloZljivosti vode za potrebe kmetijske pridelave je v Sloveniji relativno velika. Na le-to vplivajo tako hidrološki, ekonomski, sociološki kot institucionalni dejavniki. Rezultate te naloge je potrebno podkrepiti z učinkovito strategijo Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 6 od 11 namakanja, ki bo navedene dejavnike prepoznavala in usmerjala. Še posebej na območjih, kjer je razpoložljivost vode manjša, kot so potrebe kmetijske pridelave, bo potrebno trud vložiti v medsektorsko in prostorsko dogovarjanje za vodo. Zaradi kompleksnosti so rezultati grafično podrobneje predstavljeni v vsebinskem poročilu projekta. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 7 od 11 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. Kakšen j e potencialni pomen2 rezultatov vašega raziskovalnega proj ekta za: I | a) odkritj e novih znanstvenih spoznanj; I | b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; I | c) razvoj svoj ega temelj nega razi skovanj a; I | d) razvoj drugih temeljnih znanosti; 1X1 e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. 3.2. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: >3 a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; I | c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; >3 d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmerjen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; >3 e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, ki je usmerjen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini: f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmerjeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja; g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme; h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami. 2 Označite lahko več odgovorov. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 8 od 11 3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega proj ekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ Relativno velik delež kmetijskih zemljišč, ki so potencialno primerne za namakanje, je možno namakati neposredno iz večjih vodotokov. V Sloveniji imamo ponekod relativno velik delež neizkoriščene podzemne vode, za katere so bile že podeljene vodne pravice, ki pa se jih trenutno ne uporablja. Predlog je, da bi te neizrabljene vodne pravice začasno dali na voljo za namakanje. Vodne akumulacije, ki so bile v Sloveniji zgrajene za namene namakanja, so povečini neizkoriščene. Prav tako so neizkoriščene za namakanje večnamenske akumulacije, kjer je namakanej eno od možnih rab. Z izkoriščanjem vseh potencialov iz vodnih akumulacij (zgrajenih namensko, delno namensko ali nenamensko za namakaneje) bi se lahko namakal znaten delež kmetijskih zemljišč, ki so potencialno primerne za namakanje. Zgoraj navedeni rezultati kažejo, da je trenutno vode za rabo trenutno več, kot je trenutna potreba po namakanju. Situacija se seveda v prihodnje lahko hitro spremeni - tudi zaradi morebitnega dogovora o rabi vode v sklopu izdelave Načrta upravljanja voda, ki ne bi vključeval namakanja kot ene od možnih rab. Kmetijstvo je z dokumentom dobilo osnovo za dogovarjanje o potrebnih vodnih količinah za namakanje z ostalimi uporabniki tega naravnega vira._ 3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega proj ekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ Prostorska spremenljivost razpoložljivosti vode za potrebe kmetijske pridelave je v Sloveniji relativno velika. Na le-to vplivajo tako hidrološki, ekonomski, sociološki kot institucionalni dejavniki. Rezultate te naloge je potrebno podkrepiti z učinkovito strategijo namakanja, ki bo navedene dejavnike prepoznavala in usmerjala. Še posebej na območjih, kjer je razpoložljivost vode manjša, kot so potrebe kmetijske pridelave, bo potrebno trud vložiti v medsektorsko in medprostorsko dogovarjanje za vodo. Dostopnost vode in s tem možnost gradnje namakalnih sistemov bo v nekaterih območjih Slovenije po predvidevanjih imelo odločilno vlogo za prihodnost kmetijstva in s tem za razvoj podeželja v širšem smislu._ 3.5. Kje ob staj a verj etnost, da bodo vaša znanstvena spoznanj a deležna zaznavnega odziva? >3 a) v domačih znanstvenih krogih; >3 b) v mednarodnih znanstvenih krogih; >3 c) pri domačih uporabnikih; >3 d) pri mednarodnih uporabnikih. 3.6. Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko svetovalna služba Občina Krško Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 9 od 11 3.7. Število diplomantov, magistrov in doktorjev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt?_ 1 končana diploma (Mateja Per) - Voda iz čistilnih naprav za namakanje 1 še ne končan doktorat (Rozalija Cvejic) - Ruralni vodni cikel 4. Sodelovanje z tujimi partnerji: 4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi inštitucijami._ Bilateralno sodelovanje - z Avstrijo (Bi-At 09-10/021 "Improvement of irrigation managemnt with decision support systems" - z Bolgarijo (Bi-Bg 09-10/012 "Use of water from wastewater treatment plant for irrigation_ 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja? - skupna prijava na 7. OP z Avstrijskim partnerjem 5. Bibliografski rezultati3 : Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta. 3 Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http:/www.izum.si/ Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 10 od 11 6. Druge reference4 vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta:_ 31. avg. 2009 - podrobnejša predstavitev vmesnih rezultatov projekta na MKGP. Za predstavitev je bilo pripravljeno vsebinsko poročilo s podrobnejšimi rezultati naloge (46 strani). Na podlagi vmesnih rezultatov naloge smo Ministrstvu za okolje in prostor uspešno predlagali spremembe faktorjev za izračun ekološko sprejemljivega pretoka, kar v praksi pomeni več vode za namakanje kmetijskih zemljišč. UREDBA o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka je bila objavljena v Uradnem listu 97/2009. 18. avg. 2010 - podrobnejša predstavitev končnih rezultatov projekta na MKGP. Končni rezultati projekta so predstavljeni v vsebinskem poročilu (155 str.)_ 4 Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 11 od 11 Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 01 320 30 00 faks: 01 256 57 82 www.bf.uni-lj.si Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dunajska 22 1000 Ljubljana Št. projekta: V4-0487 Projekt: Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi Faza projekta: Končno poročilo Vodja naloge: Dekan Biotehniške fakultete: prof. dr. Marina Pintar prof. dr. Franc Štampar Ljubljana, avgust, 2010 Izdelovalci naloge: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Sodelavci na projektu: prof. dr. Marina Pintar - vodja naloge Matjaž Tratnik, univ. dipl. inž. agr Rozalija C vejic, MSc, univ. dipl. inž. agr Sodelujoča organizacija: Inštitut za vode Republike Slovenije Sodelavci na projektu: dr. Aleš Bizjak, univ. dipl. inž. kraj. arh. Jana Meljo, univ. dipl. inž. grad. Maja Kregar, dipl. inž. geod. Janko Zakrajšek, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž. Gregor Kolman, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž. Urška Bremec, univ. dipl. inž. agr. dr. Darko Drev dr. Tanja Mohorko Neža Kodre Sodelujoča organizacija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Katedra za mehaniko tekočin z laboratorijem Sodelavci na projektu: prof. dr. Franci Steinman asist. Karin Kozelj, univ. dipl. inž. agr. asist. Tanja Prešeren, univ. dipl. inž. grad. asist. Daniel Kozelj, univ. dipl. inž. Vki Sodelujoča organizacija: Geološki zavod Slovenije Sodelavci na projektu: dr. Janko Urbanc Kim Mezga, univ. dipl. inž. geol 2 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Končno poročilo KAZALO VSEBINE Delovna naloga 1: Povezanost namakalnih sistemov na obstoječe vodne vire 4 - 19 Delovna naloga 2: Kmetijska zemljišča primerna za namakanje 20 - 24 Delovna naloga 3: Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin 25 - 73 Delovna naloga 4: Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi 74 - 101 Delovna naloga 5: Možnost rabe podzemne vode za namakanje kmetijskih površin 102 - 115 Delovna naloga 6: Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč 116 - 145 Delovna naloga 7: Ukrepi za zmanjšanje ranljivosti rastlinske pridelave na sušo 146 - 153 Delovna naloga 8: Kmetijske površine primerne za namakanje glede na obravnavan vodni vir 154 - 159 3 Delovna naloga 1: Povezanost namakalnih sistemov na obstoječe vodne vire 4 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Povezanost namakalnih sistemov na obstoječe vodne vire_ KAZALO VSEBINE 1 Uvod...............................................................................................................................6 2 Metodologija...................................................................................................................6 3 Rezultati..........................................................................................................................6 4 Zaključek........................................................................................................................7 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Povezanost namakalnih sistemov(MKGP, 2009) s podeljenimi vodnimi pravicami za leto 2007 (MOP, 2009).............................................................................................................................................8 Preglednica 2: Primerjava bruto pripravljenih površin za namakanje in neto namakanih površin v letu 2007 (SURS, 2009) z neto površinami delujočih NS v letu 2007 (MkGP, 2009).............................................9 Preglednica 3: Primerjava bruto pripravljenih površin za namakanje in neto namakanih površin v letu 2007 (SURS, 2009) z neto površinami delujočih NS v letu 2007 (MKGP, 2009) po hidrografskih Območjih. ................................................................................................................................................................ 10 Preglednica 4: Primerjava porabljenih količin vode za namakanje (SURS, 2009) in dovoljenih količin črpanja vode za namakanje v letu 2007 (MOP, 2009) za posamezne vodne vire................................................13 Preglednica 5: Primerjava porabljenih količin vode za namakanje (SURS, 2009) in dovoljenih količin črpanja vode za namakanje v letu 2007 (MOP, 2009) po hidrografskih območjih za posamezne vodne vire.....13 Preglednica 6: Stanje vodnih dovoljenj in njihov vpis v bazi KatMeSiNa...........................................................18 KAZALO SLIK Slika 1: Povezanost podeljenih vodnih pravic iz vodne knjige z namakalnimi sistemi iz KatMeSiNa (MKGP, 2009; MOP 2009).......................................................................................................................9 5 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Povezanost namakalnih sistemov na obstoječe vodne vire_ 1 Uvod V okviru pričujoče delovne naloge je s pomočjo računalniške baze KatMeSiNa, ki jo upravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), analizirana povezanost namakalnih sistemov (NS) na obstoječe vodne vire, pri čemer smo upoštevali tudi podatke vodne knjige oz. evidence o podeljenih vodnih pravicah (PVP), ki jo upravlja Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) in evidence o namakanju, ki jo upravlja Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Podatke upravljavcev velikih NS nismo dodatno obravnavali, saj so zajeti v sklopu baze KatMeSiNa. 2 Metodologija Dostopne podatke baz smo analizirali s pomočjo programskih okolij MS Excel in ArcView. Po pregledu vseh podatkov smo ugotovili, da bo zaradi nekompatibilnosti baz primerjalno analizo potrebno opraviti v več sklopih, in sicer a) povezanost NS (MKGP) s PVP (MOP), b) skladnost podatkov o namakanih površinah (MKGP in SURS) in c) skladnost podatkov o količini vode ter vodnih virih (MOP in SURS). 3 Rezultati Podatke KatMeSiNa in evidence o PVP smo smiselno lahko združili na dva načina, in sicer: □ primerjalno glede na ime melioracijskega območja (KatMeSiNa) in naziv upravičenca vodnega dovoljenja (evidenca o izdanih vodnih dovoljenjih) ter □ z združenjem prostorskih podatkov (poligonov) NS (KatMeSiNa) in prostorskih podatkov izdanih vodnih dovoljenj (koordinate odvzemov vode). Primerjalno smo ugotovili, da ima 60 evidentiranih NS v KatMeSiNa (5 delujočih in 55 ne delujočih) v bazi MOP evidentirano (izdano) vodno dovoljenje. Od teh 60 NS imajo le trije sistemi podatek o vodnem dovoljenju evidentiran tudi v bazi KatMeSiNa (Preglednica 1). Prostorsko smo združili večino podatkov o lokacijah dovoljenih vodnih odvzemov s podatki o lokacijah NS v Sloveniji (Slika 1) in pripravili podatke na način, da so primerni za nadaljnjo analizo zasedenosti posameznih vodnih teles z vidika namakanja kmetijskih zemljišč. V analizi skladnosti namakanih površin v letu 2007 smo upoštevali podatke SURS-a o bruto pripravljenih površinah za namakanje in neto namakanih površinah in le-te primerjali z neto površinami delujočih NS v letu 2007 iz KatMeSiNa (Preglednica 2 in Preglednica 3). Po podatkih SURS je bilo leta 2007 8.804,66 ha bruto pripravljenih površin za namakanje in 4.196,06 ha neto namakanih površin. V istem letu analiza evidenc kaže, da je bilo po podatkih MKGP 5.352,32 ha neto delujočih namakalnih sistemov (izvoz podatkov) oz. 5.736,96 ha neto delujočih namakalnih sistemov (fizični izpis podatkov). Mogoče se na prvi pogled zdi, da ta neskladja niso velika, vendar so za tako majhno območje kot je Slovenija s tako malo namakanimi površinami izjemno velika in nesprejemljive. Te razlike se pojavljajo tudi podrobneje po posameznih hidrografskih območjih. Z analizo skladnosti podatkov o količini vode ter vodnih virih smo ugotovili, da je bila po podatkih SURS-a poraba vode za namakanje v letu 2007 večja od dovoljene količine črpanja vode za namakanje, ki so zavedene v evidenci o PVP (Preglednica 4 in Preglednica 5). Neskladja med evidencami so očitna tudi v tem primeru. Pri tem je potrebno poudariti, da v evidenci o PVP ni evidentiranih podatkov o dovoljeni količini črpanja vode (m3/leto) iz Vogrščka, kar verjetno predstavlja večinski del razlike med dovoljeno (MOP) in porabljeno 6 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Povezanost namakalnih sistemov na obstoječe vodne vire_ (SURS) količino vode za namakanje. Če pogledamo podatke podrobneje je dovoljena količina vode po posameznih hidrografskih območjih po podatkih MOP večino večja kot je porabljena voda po podatkih SURS, v nekaterih primerih pa temu ni tako (Ptujska Drava, Dravinja, Pesnica). Slabo izvajanje sicer dobro zastavljenih sistemov vodenja evidenc so kljub majhnim namakalnim površinam in zanemarljivi rabi vode za namakanje nesprejemljivi. 4 Zaključek Povezanost NS (MKGP, 2009) na obstoječe vodne vire (MOP, 2009) je izvedljiva le do te mere, da se za evidentirane NS poišče eventualno izdano vodno pravico ali obratno, saj so za neposredno povezavo podatki preveč pomanjkljivi oz. se preveč izključujejo med seboj. Bolj realno predstavo o namakanju v Sloveniji smo dobili s primerjavo podatkov SURS-a ter MOP-a o količinah vode in SURS-a ter MKGP-ja o površinah, kjer se je izkazalo, da so podatki SURS-a relativno dobra osnova za primerjavo kakovosti podatkov o namakanju. Vrednosti so načeloma v vseh obravnavanih primerih odstopale, vendar v vseh primerih z utemeljenim razlogom. Smiselno bi bilo, da bi se MKGP in MOP povezala na način, da bi MKGP dobilo povratno informacijo MOP-a o PVP, kar bi se lahko naknadno vneslo v bazo KatMeSiNa in s tem zagotovilo celovitost podatkov o letni količini dovoljene porabe vode (m3) in vodnem viru. Na žalost ta rešitev ne bi prikazovala realnega stanja porabe vode na letni ravni, vendar zgolj informacijo o vodnem viru. Torej bi bilo za ažurne podatke posameznih let potrebno vzpostaviti sistem poročanja slovenskih namakalcev, tako velikih kot malih, saj bi se na ta način izboljšala uporabnost dobro zasnovane podatkovne baze KatMeSiNa, s tem pa bi imeli tudi pregled nad zasedenostjo oz. obremenjenostjo posameznih vodnih teles v Sloveniji z vidika namakanja. Delovna naloga »Povezanost namakalnih sistemov na obstoječe vodne vire«, je bila prva delovna naloga projekta CRP, ki je bila zaključena. V analizah so bili uporabljeni podatki iz različnih baz za leto 2007. Že v času raziskave (leto 2008 in 2009) so bila v bazah odkrita neskladja in pomanjkljivosti. Nekatere pomanjkljivosti (napake pri grafičnih in atributnih podatkih za NS), so bile posredovane skrbnikom baz in so že odpravljene. V letu 2010 smo ponovno pridobili podatke o povezanosti obstoječih namakalnih sistemov z podeljenimi vodnimi dovoljenji. Po podatkih pridobljenih iz MKGP v letu 2010, se baza KatMeSiNa dopolnjuje s podatki o obstoječih vodnih dovoljenjih, ki jih dobijo od službe ARSO. Pri analizi velikih namakalnih (52 delujočih in 3 delno delujoči) sistemov, je bilo ugotovljeno ( Preglednica 6), da ima MKGP naslednje podatke o vodnem dovoljenju za te sisteme: - podatek o obstoječem vodnem dovoljenju za 36 velikih namakalnih sistemov (VNS) - podatek o tem, da je vodno dovoljenje v pripravi za 7 VNS - za 12 VNS vodno dovoljenje ne obstaja ali MKGP nima podatka o tem. 7 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Povezanost namakalnih sistemov na obstoječe vodne vire_ Preglednica 1: Povezanost namakalnih sistemov(MKGP, 2009) s podeljenimi vodnimi pravicami za leto 2007 (MOP, 2009) _ Zaporedna št. Delovanje Šifra sistema MKGP - vodno MOP - vodno sistema dovoljenje dovoljenje 1 delujoč 64051 DA DA 2 delujoč 19301 DA DA 3 delujoč 36251 NE DA 4 delujoč 38091 NE DA 5 delujoč 50231 NE DA 6 ne delujoč 01711 NE DA 7 ne delujoč 01721 NE DA 8 ne delujoč 01731 NE DA 9 ne delujoč 02231 ali oz. in NE DA ne delujoč 0 2 251 NE 10 ne delujoč 06141 NE DA 11 ne delujoč 08201 NE DA 12 ne delujoč 09081 NE DA 13 ne delujoč 18011 NE DA 14 ne delujoč 18141 NE DA 15 ne delujoč 18151 NE DA 16 ne delujoč 18161 NE DA 17 ne delujoč 18221 NE DA 18 ne delujoč 18251 NE DA 19 ne delujoč 18261 NE DA 20 ne delujoč 18341 NE DA 21 ne delujoč 19361 NE DA 22 ne delujoč 21411 NE DA 23 ne delujoč 24311 NE DA 24 ne delujoč 24341 NE DA ne delujoč 24351 NE 25 ne delujoč 24321 NE DA 26 ne delujoč 24361 NE DA 27 ne delujoč 24371 NE DA 28 ne delujoč 24381 NE DA 29 ne delujoč 24391 NE DA 30 ne delujoč 24401 NE DA 31 ne delujoč 64351 NE DA 32 ne delujoč 36531 NE DA 33 ne delujoč 36561 NE DA 34 ne delujoč 36631 NE DA 35 ne delujoč 36641 NE DA 36 ne delujoč 38201 NE DA 37 ne delujoč 42901 NE DA 38 ne delujoč 42911 NE DA 39 ne delujoč 44061 NE DA 40 ne delujoč 50261 NE DA 41 ne delujoč 58011 NE DA 42 ne delujoč 60091 NE DA 43 ne delujoč 62411 NE DA 44 ne delujoč 62451 NE DA 45 ne delujoč 62471 NE DA 46 ne delujoč 62521 NE DA 47 ne delujoč 62541 NE DA 48 ne delujoč 62561 NE DA 49 ne delujoč 37171 DA DA 50 ne delujoč 18321 NE DA 51 ne delujoč 01781 NE DA 52 ne delujoč 02211 NE DA 53 ne delujoč 18141 NE DA 54 ne delujoč 36571 NE DA 55 ne delujoč 38241 NE DA 56 ne delujoč 58021 NE DA 57 ne delujoč 39181 ali oz. in NE DA ne delujoč 39201 NE 8 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Povezanost namakalnih sistemov na obstoječe vodne vire_ Legenda • PVP povezane s šifro NS • PVP nepovezane s šifra NS Delujoči NS v letu 2007 Mejna Drava Meža Trk zala Velika KriSŠ z L&avo V Spodnja Sitará Zgornja Sava Zgornja Soča Nadiža Idrija Idrijca Srednja Soča Timav I Vipava * m t ' • W. Zgornja Drava . Savinja Ptujska Dijva. Ormoška Drava i *£)ravlnjaQfadi^» Dra™ Ljubljanska Sava utijska Sava • «Ž® Spodnja Sava Krška Sava .4 • Krka * Ljubljanica Slovenska Obala Slovenska Istra Kolpa Slika 1: Povezanost podeljenih vodnih pravic iz vodne knjige z namakalnimi sistemi iz KatMeSiNa (MKGP, 2009; MOP 2009) Preglednica 2: Primerjava bruto pripravljenih površin za namakanje in neto namakanih površin v letu 2007 (SURS, 2009) z neto površinami delujočih NS v letu 2007 (MKGP, 2009). Leto SURS SURS MKGP MKGP 2007 bruto pripravljene neto namakane neto površine neto površine površine za namakanje površine v delujočih NS delujočih NS v l. 2007 l. 2007 (izvoz prostorskih (fizični izpis [ha] [ha] podatkov) podatkov) [ha] [ha] Sku pa j 8.804,66 4.196,06 5.352,32 5.736,96 9 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Povezanost namakalnih sistemov na obstoječe vodne vire_ Preglednica 3: Primerjava bruto pripravljenih površin za namakanje in neto namakanih površin v letu 2007 (SURS, 2009) z neto površinami delujočih NS v letu 2007 (MKGP, 2009) po hidrografskih Območjih. SURS SURS neto namakane površine v l. 2007 [ha] MKGP neto površine delujočih NS v l. 2007 ' Šifra hidrografskega območja Ime hidrografskega območja bruto pripravljene površine za namakanje v l. 2007 [ha] Šifra sistema ha 11 Zgornja Sava 13,62 12,72 / 0,00 Skupaj 0,00 12 Sora 0,32 0,32 / 0,00 Skupaj 0,00 13 Ljubljanska Sava 58,90 34,10 / 0,00 Skupaj 0,00 14 Ljubljanica 13,27 6,02 / 0,00 Skupaj 0,00 15 Litijska Sava 7,50 7,00 / 0,00 Skupaj 0,00 62051 217,00 62131 396,16 62081 250,27 62141 107,94 62071 378,47 16 Savinja 3.103,70 1.334,70 62231 400,21 62101 165,06 62031 68,25 62091 20,67 62171 23,80 Skupaj 2.027,83 19091 35,40 17 Krška Sava 290,20 128,16 47051 48,05 2051 44,35 Skupaj 127,80 19301 99,87 18 Krka 326,56 144,67 38091 93,41 Skupaj 193,28 19 Spodnja Sava 52,44 13,17 2121 20,67 Skupaj 20,67 21 Kolpa 70,00 1,50 34031 57,71 Skupaj 57,71 31 Mejna Drava 42,80 0,00 / 0,00 Skupaj 0,00 32 Meža 0,00 0,00 / 0,00 Skupaj 0,00 33 Zgornja Drava 80,30 0,00 43011 99,64 Skupaj 99,64 10 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Povezanost namakalnih sistemov na obstoječe vodne vire_ SURS SURS neto namakane površine v l. 2007 [ha] MKGP neto površine delujočih NS v l. 2007 Šifra hidrografskega območja Ime hidrografskega območja bruto pripravljene površine za namakanje v l. 2007 [ha] Šifra sistema ha 42311 4,96 64051 206,64 35 Ptujska Drava 1.605,00 561,98 64151 60,20 42201 32,97 42751 1,36 Skupaj 306,13 42421 9,03 50041 15,53 42711 5,38 50221 7,75 36 Dravinja 42,91 8,91 50231 7,45 50051 6,72 42681 53,78 50031 11,51 42201 4,31 Skupaj 121,46 42631 136,01 42621 286,30 42331 136,65 37 Goriška Drava 0,00 0,00 42311 2,87 39031 8,58 39021 14,46 Skupaj 584,87 42631 201,00 39031 82,14 42771 2,99 39021 270,02 65081 9,40 65061 11,09 38 Pesnica 585,25 151,00 65091 2,05 65101 2,86 65111 3,65 65121 3,03 65211 9,37 65011 6,40 65021 2,19 Skupaj 606,19 39 Ormoška Drava 634,00 125,00 / 0,00 Skupaj 0,00 43 Spodnja Mura 142,50 67,37 36431 57,01 Skupaj 57,01 11 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Povezanost namakalnih sistemov na obstoječe vodne vire_ SURS SURS neto namakane površine v l. 2007 [ha] MKGP neto površine delujočih NS v l. 2007 Šifra hidrografskega območja Ime hidrografskega območja bruto pripravljene površine za namakanje v l. 2007 [ha] Šifra sistema ha Velika Krka z Ledavo 36251 70,53 44 245,91 126,90 36431 96,08 Skupaj 166,61 47 Torok 0,00 0,00 / 0,00 Skupaj 0,00 49 Zala 0,00 0,00 / 0,00 Skupaj 0,00 17201 23,42 51 Slovenska Obala 0,00 0,00 17171 16,53 Skupaj 39,95 52 Timav 0,00 0,00 / 0,00 Skupaj 0,00 53 Slovenska Istra 0,00 0,00 / 0,00 Skupaj 0,00 61 Zgornja Soča 1,50 0,80 / 0,00 Skupaj 0,00 62 Idrijca 0,00 0,00 / 0,00 Skupaj 0,00 63 Srednja Soča 0,00 0,00 / 0,00 Skupaj 0,00 37301 50,85 37141 38,30 37411 49,90 37181 160,50 37091 27,69 37501 32,03 37531 77,80 37541 37,61 64 Vipava 1.479,68 1.471,74 37211 115,63 37131 26,72 37261 154,87 37511 21,63 37111 43,72 37471 23,79 37201 29,06 37281 53,07 Skupaj 943,17 66 Nadiža 0,00 0,00 / 0,00 Skupaj 0,00 68 Idrija 8,30 0,00 / 0,00 Skupaj 0,00 12 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Povezanost namakalnih sistemov na obstoječe vodne vire_ Preglednica 4: Primerjava porabljenih količin vode za namakanje (SURS, 2009) in dovoljenih količin črpanja vode za namakanje v letu 2007 (MOP, 2009) za posamezne vodne vire. Leto 2007 Vodni vir Skupaj [m3/leto] Podtalnica (izvir, vodnjak) [m3/leto] Vodotok [m3/leto] Akumulacija (jezero, zadrževalnik) [m3/leto] Drugo [m3/leto] MOP dovoljena količina črpanja vode za namakanje v l. 2007 169.082,00 2.366.481,90 128.132,20 148.671,00 2.812.367,10 SURS porabljena količina vode za namakanje v l. 2007 157.273,00 552.728,00 3.929.975,00 1 .236,00 4.641.212,00 MOP - SURS 11.809,00 1.813.753,90 -3.801.842,80 147.435,00 -1.828.844,90 Preglednica 5: Primerjava porabljenih količin vode za namakanje (SURS, 2009) in dovoljenih količin črpanja vode za namakanje v letu 2007 (MOP, 2009) po hidrografskih območjih za posamezne vodne vire SURS MOP Šifra hidrografskega območja Ime hidrografskega območja Vodni vir porabljena količina vode za namakanje v l. 2007 [m3/leto] dovoljena količina črpanja vode za namakanje v l. 2007 [m3/leto] Podtalnica (izvir, vodnjak) 2.820,00 16.430,00 Vodotok 0,00 0,00 11 Zgornja Sava Akumulacija (jezero, zadrževalnik) 0,00 0,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 2.820,00 16.430,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 1.669,00 5.000,00 Vodotok 0,00 0,00 12 Sora Akumulacija (jezero, zadrževalnik) 0,00 0,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 1.669,00 5.000,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 28.452,00 86.409,00 Vodotok 1.000,00 0,00 13 Ljubljanska Sava Akumulacija (jezero, zadrževalnik) 0,00 0,00 Drugo 250,00 0,00 Skupaj 29.702,00 86.409,00 13 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Povezanost namakalnih sistemov na obstoječe vodne vire_ SURS MOP Šifra hidrografskega območja Ime hidrografskega območja Vodni vir porabljena količina vode za namakanje v l. 2007 [m3/leto] dovoljena količina črpanja vode za namakanje v l. 2007 [m3/leto] Podtalnica (izvir, vodnjak) 3.050,00 11.312,00 Vodotok 4.242,00 0,00 14 Ljubljanica Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 0,00 0,00 Drugo 0,00 4.500,00 Skupaj 7.292,00 15.812,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 0,00 0,00 Vodotok 0,00 0,00 15 Litijska Sava Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 2.000,00 0,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 2.000,00 0,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 15.500,00 16.255,00 Vodotok 279.300,00 18,00 16 Savinja Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 36.500,00 6.022,50 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 331.300,00 22.295,50 Podtalnica (izvir, vodnjak) 0,00 2.678,00 Vodotok 32.628,00 0,00 17 Krška Sava Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 0,00 0,00 Drugo 100,00 0,00 Skupaj 32.728,00 2.678,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 600,00 11.861,00 Vodotok 55.450,00 35.759,90 18 Krka Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 5.380,00 5.070,00 Drugo 36,00 0,00 Skupaj 61.466,00 52.690,90 Podtalnica (izvir, vodnjak) 43.547,00 0,00 Vodotok 0,00 0,00 19 Spodnja Sava Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 4.000,00 12.000,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 47.547,00 12.000,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 0,00 0,00 Vodotok 800,00 0,00 21 Kolpa Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 0,00 0,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 800,00 0,00 14 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Povezanost namakalnih sistemov na obstoječe vodne vire_ SURS MOP Šifra hidrografskega območja Ime hidrografskega območja Vodni vir porabljena količina vode za namakanje v l. 2007 [m3/leto] dovoljena količina črpanja vode za namakanje v l. 2007 [m3/leto] Podtalnica (izvir, vodnjak) 0,00 0,00 Vodotok 0,00 0,00 31 Mejna Drava Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 0,00 0,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 0,00 0,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 0,00 0,00 Vodotok 0,00 0,00 32 Meža Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 0,00 0,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 0,00 0,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 0,00 0,00 Vodotok 0,00 0,00 33 Zgornja Drava Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 0,00 0,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 0,00 0,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 3.600,00 0,00 Vodotok 116.288,00 0,00 35 Ptujska Drava Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 98.200,00 0,00 Drugo 0,00 42.153,00 Skupaj 218.088,00 42.153,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 0,00 7.200,00 Vodotok 4.200,00 0,00 36 Dravinja Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 740,00 0,00 Drugo 0,00 75.912,00 Skupaj 4.940,00 83.112,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 0,00 0,00 Vodotok 0,00 2.280.000,00 37 Goriška Drava Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 0,00 0,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 0,00 2.280.000,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 0,00 0,00 Vodotok 13.119,00 0,00 38 Pesnica Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 12.280,00 0,00 Drugo 0,00 18.106,00 Skupaj 25.399,00 18.106,00 15 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Povezanost namakalnih sistemov na obstoječe vodne vire_ SURS MOP Šifra hidrografskega območja Ime hidrografskega območja Vodni vir porabljena količina vode za namakanje v l. 2007 [m3/leto] dovoljena količina črpanja vode za namakanje v l. 2007 [m3/leto] Podtalnica (izvir, vodnjak) 0,00 0,00 Vodotok 41.250,00 0,00 39 Ormoška Drava Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 0,00 0,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 41.250,00 0,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 41.160,00 0,00 Vodotok 0,00 0,00 43 Spodnja Mura Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 0,00 35,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 41.160,00 35,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 16.569,00 4.427,00 Vodotok 0,00 0,00 44 Velika Krka z Ledavo Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 18.825,00 85.000,00 Drugo 850,00 0,00 Skupaj 36.244,00 89.427,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 0,00 0,00 Vodotok 0,00 0,00 47 Torok Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 0,00 0,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 0,00 0,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 0,00 0,00 Vodotok 0,00 0,00 49 Zala Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 0,00 0,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 0,00 0,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 0,00 0,00 Vodotok 0,00 0,00 51 Slovenska Obala Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 0,00 0,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 0,00 0,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 0,00 0,00 Vodotok 0,00 0,00 52 Timav Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 0,00 0,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 0,00 0,00 16 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Povezanost namakalnih sistemov na obstoječe vodne vire_ SURS MOP Šifra hidrografskega območja Ime hidrografskega območja Vodni vir porabljena količina vode za namakanje v l. 2007 [m3/leto] dovoljena količina črpanja vode za namakanje v l. 2007 [m3/leto] Podtalnica (izvir, vodnjak) 0,00 0,00 Vodotok 0,00 0,00 53 Slovenska Istra Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 0,00 0,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 0,00 0,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 306,00 1.000,00 Vodotok 0,00 0,00 61 Zgornja Soča Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 0,00 0,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 306,00 1.000,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 0,00 0,00 Vodotok 0,00 0,00 62 Idrijca Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 0,00 0,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 0,00 0,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 0,00 0,00 Vodotok 0,00 0,00 63 Srednja Soča Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 0,00 0,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 0,00 0,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 0,00 10,00 Vodotok 4.451,00 494,00 64 Vipava Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 3.752.050,00 0,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 3.756.501,00 504,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 0,00 0,00 Vodotok 0,00 0,00 66 Nadiža Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 0,00 0,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 0,00 0,00 Podtalnica (izvir, vodnjak) 0,00 0,00 Vodotok 0,00 0,00 68 Idrija Akumulacija zadrževalnik) (jezero, 0,00 0,00 Drugo 0,00 0,00 Skupaj 0,00 0,00 17 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Povezanost namakalnih sistemov na obstoječe vodne vire_ Šifra hidrografskega območja Ime hidrografskega območja Vodni vir SURS porabljena količina vode za namakanje v l. 2007 [m3/leto] MOP dovoljena količina črpanja vode za namakanje v l. 2007 [m3/leto] ? ni prostorskega podatka Podtalnica (izvir, vodnjak) 6.500,00 Vodotok 50.210,00 Akumulacija (jezero, zadrževalnik) 20.004,70 Drugo 8.000,00 Skupaj 84.714,70 Preglednica 6: Stanje vodnih dovoljenj in njihov vpis v bazi KatMeSiNa Šifra sistema Ime velikega namakalnega sistema Stanje sistema Vodno dovoljenje vpisano v bazi KatMeSiNa 19091 Namakalno - oroševalni sistem Stara vas delujoč da 19301 Velik namakalni sistem Kalce-Naklo I. faza delujoč da 36251 Namakalni sistem Ivanci delujoč da 36431 Namakanje kompleksa Beltinci - Nemščak delujoč da 37091 Namakalni sistem polja Replje delujoč da 37111 Oroševalni in namakalni sistem MIREN pri Gorici delujoč da 37131 Namakalni sistem polja Šempeter delujoč da 37141 Namakalni sistem polja Crniče - Perovlek delujoč da 37181 Namakalni sistem polja Prvačina I in II delujoč da 37201 Stabilni oroševalni namakalni sistem Jugovega polja delujoč da 37211 Namakalni sistem polja Orehovlje - Bilje delujoč da 37261 Namakalni sistem Vrtojba polje delujoč da 37281 Namakalni sistem polja Dornberk in polja Kobate delujoč da 37301 Namakalni sistem polja Bukovica delujoč da 37411 Namakalni sistem polja Okroglica I, II delujoč da 37471 Oroševalni sistem Križ - Cijanov delujoč da 37501 Namakanje polja Podvogrsko delujoč da 37511 NS Orehovlje - Britof delujoč da 37531 Namakanje Šempaske gmajne delujoč da 37541 Namakalni sistem Karavlja - Gramoznica delujoč da 38091 Stabilni namakalni sistem Grm Novo mesto delujoč da 39021 NS Ormož - Osluševci delujoč da 39031 Namakalni sistem Trgovišče delujoč da 62031 Namakalni sistem Gotovlje delujoč da 62051 Namakalni sistem Latkova vas delujoč da 62071 Namakalni sistem Breg delujoč da 62081 Namakalni sistem Trnava - Brije delujoč da 18 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Povezanost namakalnih sistemov na obstoječe vodne vire_ Šifra sistema Ime velikega namakalnega sistema Stanje sistema Vodno dovoljenje vpisano v bazi KatMeSiNa 62091 Namakalni sistem Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec delujoč da 62101 Namakalni sistem Sentrupert delujoč da 62131 Namakalni sistem Pod Letušem delujoč da 62141 Namakanje Smatevž delujoč da 62171 Namakalni sistem Podgorje pri Letušu delujoč da 62231 Namakalni sistem Šempeter - Vrbje delujoč da 64051 Namakalni sistem Miklavž delujoč da 64151 Namakalni sistem Pohorski dvor delujoč da 62111 Namakalni sistem Novo Celje delno delujoč da 42681 Namakalni sistem Pongerce delujoč ne / ni podatka 2051 Namakanje sadovnjakov na območju Brežic, Arnovo selo delujoč ne / ni podatka 2121 Oroševalno namakalni sistem Zakotjek delujoč ne / ni podatka 34031 Namakalni sistem Krasinec delujoč ne / ni podatka 42201 Namakalni sistem Sturmovec - Semenarna delujoč ne / ni podatka 42331 Namakalni sistem Borovci delujoč ne / ni podatka 42621 Namakalni sistem Gajevci delujoč ne / ni podatka 42631 Namakalni sistem Formin - Zamušani delujoč ne / ni podatka 43011 Namakalni sistem Radeljsko polje delujoč ne / ni podatka 47051 Namakalni sistem Loka pri Zidanem mostu delujoč ne / ni podatka 40061 Namakanje trajnih nasadov Parecag delujoč ne / ni podatka 49021 Namakalni sistem Šmartno - Turiška vas delno delujoč ne / ni podatka 13011 Namakalni sistem Pivol delujoč v pripravi 17011 Namakalni sistem Moretini delujoč v pripravi 17021 Namakanje Sermin hrib delujoč v pripravi 17171 Namakanje Ankaranska Bonifika - Purisima delujoč v pripravi 17191 Namakalni kompleks Lazaret delujoč v pripravi 17201 Namakalni kompleks Zontarji delujoč v pripravi 40081 Namakalni sistem v Sečoveljski dolini delno delujoč v pripravi 19 Delovna naloga 2: Kmetijska zemljišča potencialno primerna za namakanje 20 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Kmetijska zemljišča primerna za namakanje KAZALO VSEBINE 1 Uvod.............................................................................................................................................................22 2 Metodologija................................................................................................................................................22 3 Rezultati in zaključek...................................................................................................................................22 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Potencialno primerne površine za namakanje v Sloveniji (MKGP, 2010)...................................22 KAZALO SLIK Slika 1: Prikaz kmetijskih zemljišč, ki so potencialno primerna za namakanje....................................................24 21 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Kmetijska zemljišča primerna za namakanje 1 Uvod V okviru pričujoče delovne naloge so na podlagi podatkov iz evidence o dejanski rabi zemljišč (MKGP, 2010) in na podlagi podatkov iz Nacionalnega programa namakanja (NPN, 1993/1994) definirane potencialne površine za namakanje za celotno območje Slovenije. 2 Metodologija Dostopnost grafičnih podatkov rabe kmetijskih zemljišč (KZ) (MKGP, 2010) nam je ponudila nov pristop za definiranje potencialnih namakalnih površin. Zaradi ažurnosti podatkov smo se odločili, da kot osnovo za opredelitev potencialnih površin vzamemo podatke rabe KZ (MKGP, 2010) in le-te primerjamo z obravnavanimi površinami v NPN (1993/1994). Na podlagi grafičnih podatkov rabe KZ za Slovenijo (MKGP, 2010) so bile, s pomočjo programskega okolja ArcView, pridobljene potencialno primerne površine za namakanje. Kot potencialno primerne so upoštevane naslednje kategorije rabe KZ: 1100 - njiva oziroma vrt, 1160 - hmeljišče, 1180 - trajne rastline na njivskih površinah, 1190 - rastlinjak, 1212 -matičnjak, 1221 - intenzivni sadovnjak, 1230 - oljčnik, 1240 - ostali trajni nasadi, 1420 -plantaža gozdnega drevja, 1600 - neobdelano kmetijsko zemljišče. Kriteriji izbire so bili, da a) večino teh kategorij rabe zemljišč v Sloveniji že namakamo (1100, 1160, 1180, 1190, 1212, 1221, 1240), b) jih namakamo poskusno (1230), c) so to tiste površine, ki bi jih v določenih primerih lahko namakali (1420, 1600). 3 Rezultati in zaključek V Sloveniji imamo po podatkih MKGP (2010) 194.935 ha površin, ki so potencialno primerne za namakanje (Preglednica 1, Slika 1). To je v primerjavi z NPN (1993/1994), ki obravnava 193.450 ha KZ, več za 1.485 ha. Če 194.935 ha površin odvzamemo ali površine, ki so bile po podatkih SURS-a v letu 2007 pripravljene za namakanje (8.804 ha) ali so bile po podatkih SURS v letu 2007 namakane (4.196 ha) ali pa upoštevamo podatke MKGP o delujočih namakalnih sistemih za leto 2007, po katerih neto površine delujočih namakalnih sistemov skupno znašajo 5.352 ha, dobimo primerno manjšo končno površino KZ potencialno primernih za namakanje. Preglednica 1: Potencialno primerne površine za namakanje v Sloveniji (MKGP, 2010). Raba RABA_ID Površina (ha) Površina (%) Njiva oziroma vrt 1100 182.599 93,7 Intenzivni sadovnjak 1221 4.631 2,4 Neobdelano kmetijsko zemljišče 1600 2.741 1,4 Hmeljišče 1160 2.056 1,0 Oljčnik 1230 1.789 0,9 Ostali trajni nasadi 1240 328 0,2 Plantaža gozdnega drevja 1420 324 0,2 Trajne rastline na njivskih površinah 1180 312 0,2 Rastlinjak 1190 111 0,1 Matičnjak 1212 44 0,0 Skupaj 194.935 100,0 Izven obsega te naloge, a vendar pomembno vprašanje, je ugotavljanje konfliktnosti med naravovarstvenimi vsebinami (Natura 2000, Ekološko pomembna območja) in uvedbo 22 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Kmetijska zemljišča primerna za namakanje namakanja, še posebej, ko se problem pojavi na ravninskih delih Slovenije, kjer imamo za namakanje najprimernejše površine. Tej problematiki je na nekaterih delih Slovenije v prihodnosti potrebno posvetiti posebno pozornost (npr. Krško-Brežiško polje). 23 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Kmetijska zemljišča primerna za namakanje Slika 1: Prikaz kmetijskih zemljišč, ki so potencialno primerna za namakanje. 24 Delovna naloga 3: Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin 25 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ KAZALO VSEBINE 1 Analiza potencialnih vodnih virov za namakanje iz vodotokov prvega reda na nivojih površinskih vodotokov.................................................................................29 1.1 Uvod.....................................................................................................................29 1.2 Namen naloge.......................................................................................................30 1.3 Metode dela..........................................................................................................31 1.3.1 Vhodni podatki.............................................................................................. 31 1.3.1.1 Podatki za izračun razpoložljivih količin...............................................31 1.3.2 Določitev ekološko sprejemljivega pretoka..................................................32 1.3.3 Določitev razpoložljivih količin vode za namakanje....................................33 1.4 Rezultati................................................................................................................35 1.5 Karakteristični pretoki..........................................................................................44 1.6 Sklepi....................................................................................................................46 1.7 Negotovosti in vrzeli v podatkih..........................................................................47 1.8 Viri........................................................................................................................48 2 Analiza razporeditve razpoložljivih vodnih količin iz vodotokov........................49 2.1 Metodologija in rezultati ...................................................................................... 49 2.1.1 Shematski prikaz vpliva odvzemov vode iz vodotokov na količinsko stanje49 2.2 Zaključek..............................................................................................................59 3 Določitev obsega površin primernih za namakanje na območjih, kjer imamo na voljo vodo za direkten odvzem iz vodotoka............................................................60 3.1 Uvod.....................................................................................................................60 3.2 Metodologija in rezultati ...................................................................................... 60 3.2.1 Upoštevanje koncesij..................................................................................... 63 3.2.1.1 Reka Drava.............................................................................................63 3.2.1.2 Reka Sava...............................................................................................63 3.3 Sklepi.................................................................................................................... 64 3.4 Viri........................................................................................................................ 73 26 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Vrednosti faktorja f za izračun Qes pri nepovratnem odvzemu (Vir: Uredba o Qes)..............................................................................................................................33 Preglednica 2: Možnost rabe vode za namakanje mali odvzem - kMPVT in UVT................36 Preglednica 3: Možnost rabe voda za namakanje mali odvzem - VT.....................................38 Preglednica 4: Število VTPT v posameznem razredu glede možnosti namakanja - mali odvzem.........................................................................................................................45 Preglednica 5: Scenariji za različne okoliščine glede razpoložljivih količin vode vzdolž vodotoka.......................................................................................................................52 Preglednica 6: Pregled privzetih hidromodulov (l/s/ha) po območjih, pri 18 urnem dnevnem namakanju.....................................................................................................................63 Preglednica 7: Obseg površin primernih za namakanje po območjih. Vodni vir je voda, ki je na voljo za rabo iz vodotokov, kjer je neposreden odvzem vode mogoč in dovoljen. Senčena so polja z območji, kjer je prišlo zaradi vpliva koncesijskih pogodb do sprememb območij, oziroma je predvideno, da bodo količine vode za namakanje na voljo, čeprav niso še določene......................................................................................69 KAZALO SLIK Slika 1: Razvrstitev VTPV glede možnosti rabe voda za namakanje mali odvzem................43 Slika 2: Pretoki na VTPV, v primeru, ko namakanje ni možno...............................................44 Slika 3: Pretoki na VTPV, v primeru, ko je namakanje možno...............................................44 Slika 4: Shematski prikaz vpliva odvzemov vode iz vodotokov na količinsko stanje - sistem štirih prispevnih območij..............................................................................................51 Slika 5: Primer reke Kokre na vodomerni postaji Kranj: Srednji dnevni pretok in krivulja trajanja za suho leto ter 'računski' ekološko sprejemljivi pretok za nepovraten odvzem v sušnem obdobju.........................................................................................................52 Slika 6: Primer reke Kokre na vodomerni postaji Kranj: Ekološko sprejemljivi pretok za nepovraten odvzem v sušnem obdobju s krivuljo trajanja za suho leto.......................53 Slika 7: Primer reke Kokre na vodomerni postaji Kranj: Ekološko sprejemljivi pretok za nepovraten odvzem v sušnem obdobju ter srednji dnevni pretok................................53 Slika 8: Shematski prikaz vpliva odvzemov vode iz vodotokov na količinsko stanje - scenarij 1: Količine se v dolvodno smer povečujejo in so v vseh vozliščih pozitivne..............55 Slika 9: Shematski prikaz vpliva odvzemov vode iz vodotokov na količinsko stanje - scenarij 2: Količine ostajajo enake ali se vzdolž toka celo zmanjšujejo - so pa ves čas pozitivne ......................................................................................................................................56 Slika 10: Shematski prikaz vpliva odvzemov vode iz vodotokov na količinsko stanje -scenarij 3: Količine so na začetku (v zgornjem vozlišču) negativne, vzdolž vodotoka se povečujejo, tako da so v iztočnem vozlišču pozitivne.............................................57 Slika 11: Shematski prikaz vpliva odvzemov vode iz vodotokov na količinsko stanje -scenarij 4: Količine v gorvodnem vozlišču so pozitivne, nato pa se zmanjšujejo, tako da so v dolvodnem vozlišču negativne.........................................................................57 Slika 12: Shematski prikaz vpliva odvzemov vode iz vodotokov na količinsko stanje -scenarij 5: Količine so negativne in ostajajo enake ali pa se vzdolž toka zmanjšujejo in postajajo še bolj negativne.......................................................................................58 Slika 13: Spreminjanje cene transporta vode v odvisnosti od premera cevi in razdalje do namakalnih površin (Brezigar, 2010)...........................................................................61 27 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ Slika 14: Prioriteta rabe vodnega vira za potrebe namakanja glede na oddaljenost namakane površine od vodotoka in ceno transporta vode. Prioriteta rabe: 1 - najvišja, 2 - visoka, 3 - nizka, 4 - najnižja...................................................................................................61 Slika 15: Šifre vodnih teles površinskih voda in meje prispevnih površin vodnih teles površinskih voda...........................................................................................................65 Slika 16: Območja namakanja neposredno iz vodotokov (3 km oddaljenosti, 100 m nadmorske višine nad vodotokom)...............................................................................66 Slika 17: Količine vode za rabo (namakanje) iz vodotokov (m3/s)..........................................67 Slika 18: Odstotek površin primernih za namakanje, ki jih lahko na definiranem območju namakamo z vodo iz vodotoka.....................................................................................68 28 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin 1 Analiza potencialnih vodnih virov za namakanje iz vodotokov prvega reda na nivojih površinskih vodotokov 1.1 Uvod V sklopu naloge je izdelana analiza potencialnih vodnih virov za namakanje iz vodotokov, jezer ali zadrževalnikov, ki so s predpisi o vodah določeni kot samostojna vodna telesa površinskih voda. Analiza pretokov je narejena na vodno telo površinske vode (v nadaljevanju VTPV) natančno. VTPV so določena s Pravilnikom o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05) in Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 26/06). Raba vode za namakanje je ena izmed vrst posebne rabe voda. Zanjo je potrebno pridobiti vodno pravico v obliki vodnega dovoljenja po Zakonu o vodah - ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02), in Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah - ZV-1A (Uradni list RS, št. 57/08). Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka (Uradni list RS, št. 97/09) (v nadaljevanju Uredba o Qes) je predpis, ki določa najmanjši pretok, ki mora v primeru posebne rabe voda ostati v vodotoku: ekološko sprejemljiv pretok (v nadaljevanju Qes). V nalogi so bili na podlagi tega predpisa določeni Qes v skrajnih dolvodnih točkah VTPV za sušno in za vodnato obdobje. 29 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin 1.2 Namen naloge Namen naloge je prikazati, katera vodna telesa ponujajo možnost nadaljnje rabe voda. Prikaz temelji na oceni količinskega stanja površinskih voda in oceni ekološko sprejemljivih pretokov na vodnih telesih. Rezultat naloge je razvrstitev VTPV v šest razredov: - 1... VTPV, za katera se ocenjuje, da je neposreden odvzem iz površinskih voda možen. - 2. VTPV, za katera se ocenjuje, da je količina vode v zadrževalnikih in jezerih tako velika, da bo namakanje najverjetneje možno. - 3. VTPV, za katera se ocenjuje, da neposreden odvzem iz površinskih voda ni možen - 4. VTPV, za katere ni podatka o količini vode: NIP (ni podatka). - 5. kMPVT, za katera velja, da je količina vode, namenjena namakanju, določena v koncesijskih pogodbah. - 6. kMPVT za katera se ocenjuje, da bo možen dogovor o rabi vode glede na konc. pogodbo. Vodna telesa, ki so opredeljena kot kMPVT ali umetna vodna telesa (UVT) imajo v nekaterih primerih že s koncesijsko pogodbo določene količine vode, namenjene sekundarni rabi (IzVRS, 2010a in IzVRS, 2010b). Ti podatki so v nalogi upoštevani. V razred VTPV, za katera se ocenjuje, da neposreden odvzem iz vodotokov ni možen, so uvrščena tudi VTPV, kjer je razpoložljiva količina vode namenjena posebni rabi manjša od 0,005 m3/s. Ocenjeno je, da podelitev vodne pravice ne bi bila racionalna. V nadaljnjih nalogah se za ta VTPV lahko prouči možnost zbiranja vode med mestom odvzema in rabe voda v večjih ali manjših akumulacijah. 30 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin 1.3 Metode dela 1.3.1 Vhodni podatki Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda s svojimi popravki določa na območju Slovenije 155 VTPV. Za večino vodnih teles, z nekaj izjemami, so v točkah na koncu vodnih teles določeni karakteristični pretoki. Le-ti so določeni s korelacijami, na podlagi arhivskih hidroloških podatkov Agencije RS za okolje (v nadaljevanju ARSO). Kot vhodni podatki so bili uporabljeni podatki 30-letnega obdobja v letih od leta 1971 do leta 2000 (ARSO, 2005). Količinski monitoring voda izvaja ARSO na državni mreži vodomernih postaj. Monitoring je prilagojen zahtevam in priporočilom Svetovne meteorološke organizacije in potrebam izračuna vodne bilance na nacionalni ravni. Za določitev karakterističnih pretokov na vodnih telesih so bili potrebni dodatni računi, saj točke na koncu vodnih teles ne sovpadajo z omenjenimi ARSO-vimi monitoring točkami. Karakteristični pretoki na vodnih telesih so izračunani na podlagi korelacijskih faktorjev in razmerij med prispevnimi površinami (IzVRS, 2009a in IzVRS, 2009b). Zaradi preredke merske mreže ni bilo možno določiti karakterističnih pretokov na nekaterih VTPV. V teh primerih gre povečini za zadrževalnike in jezera. Za te zadrževalnike in jezera se ocenjuje, da spadajo v razred 2 (ocenjuje se, da je količina vode v zadrževalnikih in jezerih tako velika, da bo namakanje najverjetneje možno) in razred 5 (kMPVT in UVT, za katera velja, da je količina vode, namenjena namakanju, določena v koncesijskih pogodbah). Karakteristični pretoki, ki so v nalogi določeni za VTPV, so: - sQs... srednji pretok v obdobju - sQnp... srednji (povprečni) mali pretok v obdobju - nQs-i... najmanjši srednji (povprečni) mesečni pretok v obdobju, i=mesec - Qes... ekološko sprejemljiv pretok - Qmer... merodajni pretok - Qneto... razpoložljiva količina vode za posebne rabe. V nalogi smo upoštevali, kot da je voda v celoti na voljo za namakanje. Mesečni pretoki veljajo za mesece v namakalnem obdobju, ki traja od meseca maja (ali aprila) do meseca septembra, v celotnem obravnavanem obdobju od leta 1971 do leta 2000. V nekaterih primerih, ko merodajne vodomerne postaje niso delovala v celotnem omenjenem obdobju, so za izračun karakterističnih pretokov uporabljeni podatki drugega ustreznega obdobja. 1.3.1.1 Podatki za izračun razpoložljivih količin Razpoložljive količine vode za namakanje so odvisne od velikosti odvzema. Pri velikih odvzemih so količine v sušnem in vodnatem obdobju različne, pri malih odvzemih pa so enake celo leto. Te zahteve izhajajo iz Uredbe o Qes. Veliki odvzem: v primeru delovanja vodomerne postaje v celotnem obdobju (od leta 1971 do leta 2000) je bilo za posamezno VTPV v analizi zajetih 120 vrednosti srednjih mesečnih pretokov za sušno 31 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin obdobje (30 let po 4 meseci: junij, julij, avgust in september) in 30 vrednosti srednjih mesečnih pretokov za vodnato obdobje (30 let po 1 mesec: maj). Mali odvzem: V primeru delovanja vodomerne postaje v celotnem obdobju (od leta 1971 do leta 2000) je bilo za posamezno VTPV v analizi zajetih 150 vrednosti srednjih mesečnih pretokov. 1.3.2 Določitev ekološko sprejemljivega pretoka Iz Zakona o vodah - ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02), in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah - ZV-1A (Uradni list RS, št. 57/08) sledi, da je rabo voda treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanje voda (ekološko in kemijsko stanje voda). Stanje voda se določa v skladu z metodologijo, ki je določena z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09). Določitev stanja voda na mestu odvzema presega okvir te naloge, zato temelji določitev razpoložljive količine voda za namakanje na izračunu ekološko sprejemljivih pretokov (Qes). Qes je podrejen parameter določitvi stanja voda. V letu 2009 je bila sprejeta Uredba o Qes. Ta z empiričnimi enačbami določa najmanjšo količino vode, ki mora ostati v vodotoku za splošno rabo. Qes je odvisen od: - srednjega (povprečnega) malega pretoka na mestu odvzema vode v obdobju: sQnp, - od skupine ekološkega tipa, - od velikosti prispevne površine, - od velikosti odvzema, - od obdobja v katerem se vodo rabi (sušno ali vodnato obdobje) in - razmerja med srednjim pretokom in srednjim malim pretokom. Ekološki tip je odvisen od ekoregije in bioregije območja, kateri pripada VTPV. Ekološko sprejemljiv pretok je izračunan po enačbi: Qes = f • sQnp, kjer je Qes.. .ekološko sprejemljiv pretok f... faktor iz Preglednice 1 sQnp. srednji (povprečni) mali pretok na mestu odvzema Vrednosti faktorja f za izračun ekološko sprejemljivega pretoka pri namakanju (nepovratnem odvzemu) so podane v preglednici (Preglednica 1). 32 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin Preglednica 1: Vrednosti faktorja f za izračun Qes pri nepovratnem odvzemu (Vir: Uredba o Qes) Velikost prispevne površine Skupina ekoloških tipov < 10 km2 10-100 km2 100-1.000 km2 1.000-2.500 km2 in sQs < 50 m3/s > 2.500 km2 ali sQs > 50 m3/s Majhen odvzem celo leto ali velik odvzem v sušnem obdobju 1* 1,5 1,5 1,2 1,0 2* 1,5 1,2 1,0 1,0 3 1,2 1,0 0,8 4 0,8 Velik odvzem v vodnatem obdobju 1* 2,4 2,4 1,9 1,6 2* 2,4 1,9 1,6 1,6 3 1,9 1,6 1,3 4 1,3 * Za skupino ekoloških tipov 1 in 2 velja, da se faktor f pomnoži z 1,6, če je razmerje med srednjim pretokom in srednjim malim pretokom na mestu odvzema večje od 20 1.3.3 Določitev razpoložljivih količin vode za namakanje Določitev razpoložljivih količin vode (Qneto) temelji na izračunu razlike med merodajno količino vode (Qmer) in vodo, ki mora ostati v vodotoku kot ekološko sprejemljiv pretok (Qes). Pred izbiro končne metodologije dela so bili primerjani trije variantni izračuni. V prvi varianti je bila razpoložljiva količina vode določena s povprečnimi srednji mesečni pretoki. V povprečju je v Sloveniji dovolj vode za namakanje, vendar jo potrebujemo v sušnem obdobju veliko več, zato ta metoda ni bila izbrana za nadaljnje delo. Z namenom prikaza realnejše slike so bili v drugi varianti uporabljeni podatki najmanjših izmed srednjih mesečnih vrednosti. Tudi te vrednosti ne prikažejo realnih razmer. V tretji varianti so bili uporabljeni pretoki, imenovani merodajni pretoki Qmer (merodajni pretoki), ki so podai najbolj optimalno sliko razpoložljivih količin. V nadaljevanju je opisan postopek izračuna Qmer. Merodajni pretok Qmer predstavlja velikostni razred pretoka Q95, ki pomeni pogostost pojava srednjega mesečnega pretoka v 5 % primerov (krivulja trajanja mesečnih pretokov). V povprečju predstavlja merodajni pretok Qmer = 1,5 • nQs(i). Faktor 1,5 je določen ekspertno, na podlagi korelacij. S tem faktorjem smo se približali pretoku srednje suhega leta tako, da ekstremno suho leto ne more vplivati na rangiranje VTPV glede možnosti namakanja. V poprečju velja: Qmer = Q95. Glede na določila 4. člena Uredbe o Qes, ki pravi,da je velik odvzem vode odvzem, pri katerem je količina odvzete vode večja od srednjega pretoka na mestu odvzema, so v nadaljevanju naloge podrobno opisani in prikazani le izračunani podatki za možnost namakanja pri malem odvzemu. 33 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin Veliki odvzemi niso predmet te naloge, saj tako veliki odvzemi v primeru namakanja ne pridejo v poštev, predvsem, ker so v času namakanja pretoki povečini nižji od srednjega pretoka. DOLOČITEV Qes ZA MALI ODVZEM ZA CELO Qneto = Qmer(m-s) - Qes(m-s), kjer je Qmer(m-s) = 1,5 • nQs(m-s) Qmer(m-s) ... merodajni pretok, ki predstavlja naravno količino vode v vodotoku v obdobju namakanja (maj - september) Qnam-m . razpoložljiva količina vode za namakanje nQs(m-s) . najmanjši obdobni srednji mesečni pretok (maj - september) Qes(m-s). ekološko sprejemljiv pretok pri malem odvzemu (maj - september) OPOMBA: za vsa VTPV na Vodnem območju Jadranskega morja so bili analizirani tudi srednji mesečni pretoki za mesec april. V kolikor je bil kot najmanjši mesečni pretok merodajen pretok iz meseca aprila, se je to upoštevalo v nadaljnjih analizah (Preglednica 2 in Preglednica 3, opomba *) Na podlagi izračunanih Qneto so vodna telesa razdeljena v razrede 1-6. V primeru, da je Qneto pozitiven oz. > 0,005 m3/s, se ocenjuje, da ponuja vodno telo možnost nadaljnje rabe voda (Slika 3). Ta vodna telesa so uvrščena v razred 1. V primeru, ko je izračunan Qneto negativen oz. < 0,005, se ocenjuje, da namakanje ni možno oz. podelitev vodne pravice ni racionalna (Slika 2), razen za izjemno majhen obseg kmetijskih površin in/ali ob ureditvi zadrževalnika. Ta vodna telesa so uvrščena v razred 3. Za vodna telesa tipa kMPVT in UVT so bile pregledane koncesijske pogodbe in vodna dovoljenja. Iz njih so bile povzete količine vode, namenjene namakanju kot sekundarni rabi. Ta vodna telesa so uvrščena v razred 5. Nekatera vodna telesa nimajo določenih karakterističnih pretokov zaradi preredke mreže vodomernih postaj državnega hidrološkega monitoringa, zato izračun Qneto ni bil mogoč. Ta vodna telesa so uvrščena v razred 4, v kolikor pa gre za jezera ali zadrževalnike pa v razred 2, kjer se dopušča možnost neposredne rabe voda iz jezer ali zadrževalnikov. Za vodni telesi na pretočnih akumulacijah Drave bo podan predlog možnega dogovora o rabi 1% sQs za namene namakanja, za staro strugo Drave pa bo podan predlog možne preusmeritve vode, ki je s koncesijsko pogodbo že namenjena odvzemu vode za namakanje iz kanalov (UVT Zlatoličje in UVT Formin). Ta vodna telesa spadajo v razred 6. 34 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin 1.4 Rezultati Rezultati naloge so podani v: - Preglednica 2: Možnost rabe voda za namakanje mali odvzem - kMPVT in UVT; - Preglednica 3: Možnost rabe voda za namakanje mali odvzem - VT - Slika 1: Možnost rabe voda za namakanje mali odvzem. 35 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin Preglednica 2: Možnost rabe vode za namakanje mali odvzem - kMPVT in UVT. Porečje/povodje Sava Šifra VT Ime VT Qs (m3/s) sQnp (m3/s) nQs (m3/s) Q (m3/s): količina vode za namakanje, določena v konc. pogodbi ** Primerno za namakanje DA / NE Rangiranje VTPT glede možnosti namakanja opomba: SI111VT7 **kMPVT zadrževalnik HE Moste 12,00 5,15 4,81 0,136 da 5 Sava SI14912VT UVT Gruberjev prekop NIP NIP NIP NIP NIP 4 Sava SI14VT93 **kMPVT Mestna Ljubljanica 54,97 7,61 8,18 4,658 da 1 Sava SI1624VT UVT Velenjsko jezero NIP NIP NIP NIP jezero 2 Sava SI1668VT **kMPVT zadrževalnik Šmartinsko jezero NIP NIP NIP NIP zadrževalnik 2 se ne rabi za namakanje, ocena bodoče rabe 6% volumna Sava SI168VT3 **kMPVT zadrževalnik Slivniško jezero NIP NIP NIP NIP zadrževalnik 2 se ne rabi za namakanje, ocena bodoče rabe 18% volumna Sava SI1VT170 **kMPVT Sava Mavčiče -Medvode 56,56 19,10 16,32 0,642 in 0,651 da 5 Sava SI1VT713 **kMPVT Sava Vrhovo - Boštanj 191,27 51,60 41,68 del od 4,00 da 5 Sava SI1VT739 **kMPVT Sava Boštanj - Krško 205,88 55,54 44,86 del od 4,00 da 5 Drava SI35172VT UVT Kanal HE Zlatoličje NIP NIP NIP 12,000 da 5 Drava SI378VT UVT Kanal HE Formin NIP NIP NIP 5+5 da 5 Drava SI38VT34 **kMPVT Perniško jezero NIP NIP NIP 0,005 da 5 za namakanje se rabi 5 l/s, ocena bodoče rabe 30% volumna Drava SI3VT197 **kMPVT Drava mejni odsek z Avstrijo 249,54 97,92 169,69 NIP pretočne aku. 6 se ne rabi za namakanje, ocena bodoče rabe: 1% Qs Drava SI3VT359 **kMPVT Drava Dravograd -Maribor NIP NIP NIP NIP pretočne aku. 6 se ne rabi za namakanje, ocena bodoče rabe: 1% Qs Drava SI3VT5171 **kMPVT Drava Maribor - Ptuj NIP NIP NIP NIP stara struga 6 možen dogovor o delu od 12 m3/s, namenjenega Zlatoličju Drava SI3VT5172 **kMPVT zadrževalnik Ptujsko jezero NIP NIP NIP NIP zadrževalnik 2 Drava SI3VT930 **kMPVT Drava Ptuj - Ormož 285,00 85,76 276,00 NIP stara struga 6 možen dogovor o delu od 5m3/s, namenjen Forminu Drava SI3VT950 **kMPVT zadrževalnik Ormoško jezero NIP NIP NIP NIP zadrževalnik 2 Drava SI3VT970 **kMPVT Drava zadrževalnik Ormoško jezero - Središče ob Dravi NIP NIP NIP NIP NIP 4 Mura SI434VT52 **kMPVT zadrževalnik Gajševsko jezero NIP NIP NIP NIP zadrževalnik 2 se ne rabi za namakanje, ocena bodoče rabe 30% volumna Mura SI442VT12 **kMPVT zadrževalnik Ledavsko jezero NIP NIP NIP NIP zadrževalnik 2 se ne rabi za namakanje, vodne količine za namakanje določa pravilnik o obratovanju Jadranske reke z morjem SI5212VT1 **kMPVT Klivnik zadrževalnik Klivnik 0,20 0,03 0,02 0,000 ne 3 v okviru trenutnega delovanja akumualcije vode za namakanje ni Jadranske reke z morjem SI5212VT3 **kMPVT Molja zadrževalnik Mola 0,52 0,07 0,06 0,000 ne 3 v okviru trenutnega delovanja akumualcije vode za namakanje ni Jadranske reke z morjem SI5VT6 **kMPVT Škocjanski zatok NIP NIP NIP NIP NIP 4 Jadranske reke z morjem SI5VT3 **kMPVT Morje - Koprski zaliv 0,27 NIP 0,00 0,000 ne 3 Soča SI64804VT **kMPVT zadrževalnik Vogršček 2,57 0,02 0,01 2+0,26+0,04 da 5 raba opredeljena v pravilniku o obratovanju Soča SI6VT330 **kMPVT Soške elektrarne * 89,64 19,56 22,77 0,400 da 5 36 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin Opombe k preglednici Preglednica 2: 1... VTPV za katera se ocenjuje, da je direkten odvzem iz površinskih voda možen 2... VTPV za katera se ocenjuje, da je količina vode v zadrževalnikih in jezerih tako velika, da bo namakanje najverjetneje možno 3. VTPV za katera se ocenjuje, da direkten odvzem iz površinskih voda ni možen 4... NIP (ni podatka) 5. kMPVT in UVT, za katera velja, da je količina vode, namenjena namakanju, določena v koncesijskih pogodbah 6. kMPVT za katera se ocenjuje, da bo možen dogovor o rabi vode glede na konc. pogodbo *opomba: v analizi razpooložljivih količin za namakanje so upoštevani tudi podatki o pretokih za mesec april **opomba: po uredbi o Qes se za kMPVT ne računa Qes. Zato se tudi ne računa razpoložljive količine vode za namakanje. Količine, ki so podane v tej preglednici izhajajo iz koncesijskih pogodb, razen za kMPVT Mestna Ljubljanica, ki je izračunan po metodologiji za Qes, pričakuje pa se, da bo z določitvijo ekološkega potenciala ta količina postala večja. 37 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin Preglednica 3: Možnost rabe voda za namakanje mali odvzem - VT. Porečje/povodje Šifra VT Ime VT Qs (m3/s) sQnp (m3/s) Qes (m3/s) (mali odvzem) Qmer (m3/s) Qneto: količina vode za rabo (m3/s) Primerno za namakanje DA / NE Rangiranje VTPT glede možnosti namakanja 7% sQnp (m3/s) (količina, ki se jo lahko rabi po uredbi o Qes) Sava SI1118VT VT Radovna 7,95 1,67 1,33 3,97 2,64 da 1 0,117 Sava SI111VT5 VT Sava izvir - Hrušica 9,10 3,91 3,13 5,47 2,34 da 1 0,273 Sava SI1128VT VTJ Blejsko jezero NIP NIP NIP NIP NIP da 2 NIP Sava SI112VT3 VTJ Bohinjsko jezero 7,80 0,80 0,80 2,48 1,68 da 1 0,056 Sava SI112VT7 VT Sava Sveti Janez - Jezernica 22,23 3,35 2,68 6,97 4,29 da 1 0,235 Sava SI112VT9 VT Sava Jezernica - sotočje s Savo Dolinko 23,96 3,61 3,61 7,52 3,90 da 1 0,253 Sava SI114VT3 VT Tržiška Bistrica povirje - sotočje z Lomščico 2,31 1,02 1,02 1,56 0,54 da 1 0,072 Sava SI114VT9 VT Tržiška Bistrica sotočje z Lomščico - Podbrezje 5,75 2,55 2,55 3,90 1,35 da 1 0,179 Sava SI116VT5 VT Kokra Jezersko - Preddvor 5,06 1,55 1,24 1,98 0,74 da 1 0,109 Sava SI116VT7 VT Kokra Preddvor - Kranj 5,83 1,23 1,23 0,31 -0,92 ne 3 0,086 Sava SI121VT VT Poljanska Sora 11,45 2,17 2,17 3,06 0,89 da 1 0,152 Sava SI122VT VT Selška Sora 7,22 1,34 1,34 1,66 0,325 da 1 0,094 Sava SI123VT VT Sora 24,34 6,91 6,91 10,03 3,122 da 1 0,484 Sava SI1324VT VT Rača z Radomljo 4,86 1,27 1,27 2,27 0,997 da 1 0,089 Sava SI1326VT VT Pšata 1,86 0,14 0,14 0,08 -0,061 ne 3 0,010 Sava SI132VT1 VT Kamniška Bistrica povirje -Stahovica 2,94 0,80 0,80 1,28 0,480 da 1 0,056 Sava SI132VT5 VT Kamniška Bistrica Stahovica -Študa 5,65 0,22 0,35 0,28 -0,068 ne 3 0,015 Sava SI132VT7 VT Kamniška Bistrica Študa - Dol 14,06 0,54 0,86 0,69 -0,170 ne 3 0,038 Sava SI14102VT VT Cerkniščica 1,02 0,09 0,11 0,15 0,035 da 1 0,007 Sava SI141VT1 VT Jezerski Obrh 2,01 0,27 0,32 0,34 0,021 da 1 0,019 Sava SI141VT2 VTJ Cerkniško jezero NIP NIP NIP NIP NIP NIP 4 NIP Sava SI143VT VT Rak 10,47 1,17 1,17 1,42 0,248 da 1 0,082 Sava SI144VT1 VT Pivka povirje - Prestranek 2,65 0,00 0,00 ne 3 0,000 Sava SI144VT2 VT Pivka Prestranek - Postojnska jama 5,26 0,04 0,06 0,02 -0,032 ne 3 0,002 Sava SI145VT VT Unica 20,95 2,35 2,35 2,84 0,488 da 1 0,164 Sava SI146VT VT Logaščica NIP NIP NIP NIP NIP NIP 4 NIP Sava SI1476VT VT Iščica 2,64 0,53 0,53 0,62 0,093 da 1 0,037 Sava SI148VT3 VT Gradaščica z Veliko Božno 2,58 0,53 0,63 0,62 -0,008 ne 3 0,037 Sava SI148VT5 VT Mali Graben z Gradaščico 2,06 0,43 0,43 0,46 0,030 da 1 0,030 Sava SI14VT77 VT Ljubljanica povirje - Ljubljana 53,69 7,43 7,43 11,98 4,550 da 1 0,520 Sava SI14VT97 VT Ljubljanica Moste - Podgrad 58,70 8,13 8,13 13,10 4,975 da 1 0,569 Sava SI1616VT VT Dreta 5,03 0,93 0,93 1,06 0,133 da 1 0,065 38 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin Porečje/povodje Šifra VT Ime VT Qs (m3/s) sQnp (m3/s) Qes (m3/s) (mali odvzem) Qmer (m3/s) Qneto: količina vode za rabo (m3/s) Primerno za namakanje DA / NE Rangiranje VTPT glede možnosti namakanja 7% sQnp (m3/s) (količina, ki se jo lahko rabi po uredbi o Qes) Sava SI162VT3 VT Paka povirje - Velenje 0,99 0,17 0,20 0,22 0,025 da 1 0,012 Sava SI162VT7 VT Paka Velenje - Skorno 2,83 0,43 0,52 0,37 -0,151 ne 3 0,030 Sava SI162VT9 VT Paka Skorno - Šmartno 4,00 0,83 0,99 0,83 -0,163 ne 3 0,058 Sava SI164VT3 VT Bolska Trojane - Kapla 2,15 0,34 0,41 0,30 -0,108 ne 3 0,024 Sava SI164VT7 VT Bolska Kapla - Latkova vas 4,34 0,68 0,82 0,60 -0,217 ne 3 0,048 Sava SI1688VT1 VT Hudinja povirje - Nova Cerkev 1,23 0,36 0,43 0,24 -0,192 ne 3 0,025 Sava SI1688VT2 VT Hudinja Nova Cerkev - sotočje z Voglajno 2,97 0,61 0,73 0,38 -0,352 ne 3 0,043 Sava SI168VT9 VT Voglajna zadrževalnik Slivniško jezero - Celje 3,37 0,30 0,36 0,34 -0,020 ne 3 0,021 Sava SI1696VT VT Gračnica 2,02 0,48 0,58 0,58 0,006 da 1 0,034 Sava SI16VT17 VT Savinja povirje - Letuš 18,76 4,04 4,04 8,00 3,960 da 1 0,283 Sava SI16VT70 VT Savinja Letuš - Celje 31,40 6,11 6,11 7,36 1,241 da 1 0,428 Sava SI16VT97 VT Savinja Celje - Zidani Most 45,26 9,51 9,51 14,88 5,368 da 1 0,666 Sava SI172VT VT Mirna 4,302 1,007 1,01 0,98 -0,031 ne 3 0,071 Sava SI184VT1 VT Črmošnjičica 6,546 0,711 0,71 0,80 0,086 da 1 0,050 Sava SI184VT2 VT Radeščica 6,814 0,740 0,74 0,83 0,089 da 1 0,052 Sava SI186VT3 VT Temenica I 0,999 0,203 0,20 0,08 -0,121 ne 3 0,014 Sava SI186VT5 VT Temenica II 1,609 0,327 0,33 0,13 -0,195 ne 3 0,023 Sava SI186VT7 VT Prečna 1,721 0,350 0,35 0,14 -0,208 ne 3 0,024 Sava SI188VT5 VT Radulja povirje - Klevevž 1,458 0,219 0,26 0,26 0,001 ne 3 0,015 Sava SI188VT7 VT Radulja Klevevž - Dobrava pri Škocjanu 1,945 0,292 0,35 0,35 0,002 ne 3 0,020 Sava SI18VT31 VT Krka povirje - Soteska 27,125 5,686 5,69 7,16 1,470 da 1 0,398 Sava SI18VT77 VT Krka Soteska - Otočec 40,465 7,294 7,29 10,85 3,561 da 1 0,511 Sava SI18VT97 VT Krka Otočec - Brežice 52,080 10,484 8,39 14,56 6,177 da 1 0,734 Sava SI1922VT VT Mestinjščica 1,112 0,033 0,06 0,08 0,015 da 1 0,002 Sava SI1924VT1 VT Bistrica povirje - Lesično 0,526 0,106 0,13 0,13 0,003 ne 0,007 Sava SI1924VT2 VT Bistrica Lesično - Polje 2,043 0,412 0,41 0,51 0,096 da 1 0,029 Sava SI192VT1 VT Sotla Dobovec - Podčetrtek 1,308 0,134 0,20 0,17 -0,035 ne 0,009 Sava SI192VT5 VT Sotla Podčetrtek - Ključ 11,199 2,958 3,55 3,73 0,179 da 1 0,207 Sava SI1VT137 VT Sava HE Moste - Podbrezje 43,88 12,97 12,97 26,27 13,307 da 1 0,908 Sava SI1VT150 VT Sava Podbrezje - Kranj 52,65 15,56 12,45 31,53 19,080 da 1 1,089 Sava SI1VT310 VT Sava Medvode - Podgrad 105,22 33,55 26,84 49,14 22,297 da 1 2,348 Sava SI1VT519 VT Sava Podgrad - Litija 158,52 46,81 37,45 63,74 26,292 da 1 3,277 Sava SI1VT557 VT Sava Litija - Zidani Most 152,78 43,73 34,99 53,86 18,873 da 1 3,061 Sava SI1VT913 VT Sava Krško - Vrbina 252,465 66,689 53,35 84,06 30,710 da 1 4,668 Sava SI1VT930 VT Sava mejni odsek 263,852 69,774 55,82 87,95 32,131 da 1 4,884 39 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin Porečje/povodje Šifra VT Ime VT Qs (m3/s) sQnp (m3/s) Qes (m3/s) (mali odvzem) Qmer (m3/s) Qneto: količina vode za rabo (m3/s) Primerno za namakanje DA / NE Rangiranje VTPT glede možnosti namakanja 7% sQnp (m3/s) (količina, ki se jo lahko rabi po uredbi o Qes) Sava SI2112VT VT Čabranka 3,800 0,700 0,70 0,64 -0,061 ne 3 0,049 Sava SI21332VT VT Rinža 1,350 0,009 0,01 0,00 -0,013 ne 3 0,001 Sava SI21602VT VT Krupa 2,239 0,182 0,22 0,20 -0,018 ne 3 0,013 Sava SI216VT VT Lahinja 8,557 0,696 0,70 0,76 0,069 da 1 0,049 Sava SI21VT13 VT Kolpa Osilnica - Petrina 25,830 2,568 2,05 3,89 1,831 da 1 0,180 Sava SI21VT50 VT Kolpa Petrina - Primostek 68,218 7,194 5,76 10,43 4,679 da 1 0,504 Sava SI21VT70 VT Kolpa Primostek - Kamanje 74,529 9,746 7,80 12,69 4,898 da 1 0,682 Drava SI322VT3 VT Mislinja povirje - Slovenj Gradec 2,35 0,66 0,66 0,85 0,187 da 1 0,046 Drava SI322VT7 VT Mislinja Slovenj Gradec - Otiški vrh 4,95 1,32 1,05 1,79 0,742 da 1 0,092 Drava SI32VT11 VT Meža povirje - Črna na Koroškem 1,37 0,38 0,38 0,52 0,138 da 1 0,027 Drava SI32VT30 VT Meža Črna na Koroškem -Dravograd 12,26 4,10 3,28 5,27 1,989 da 1 0,287 Drava SI332VT1 VT Mutska Bistrica mejni odsek z Avstrijo 0,29 0,11 0,09 0,12 0,027 da 1 0,008 Drava SI332VT3 VT Mutska Bistrica 2,87 1,10 1,32 1,14 -0,175 ne 3 0,077 Drava SI364VT1 VT Ložnica povirje - Slovenska Bistrica 0,06 0,02 0,02 0,03 0,001 ne 3 0,001 Drava SI364VT7 VT Ložnica Slovenska Bistrica - Pečke 2,22 0,63 0,95 0,99 0,040 da 1 0,044 Drava SI368VT5 VT Polskava povirje - Zgornja Polskava 0,54 0,10 0,16 0,03 -0,121 ne 3 0,007 Drava SI368VT9 VT Polskava Zgornja Polskava - Tržec 2,64 0,51 0,61 0,17 -0,442 ne 3 0,036 Drava SI36VT15 VT Dravinja povirje - Zreče 0,88 0,25 0,25 0,39 0,141 da 1 0,018 Drava SI36VT90 VT Dravinja Zreče - Videm 11,87 2,27 2,72 2,25 -0,471 ne 3 0,159 Drava SI38VT33 VT Pesnica državna meja -zadrževalnik Perniško jezero 1,34 0,06 0,15 0,01 -0,133 ne 3 0,004 Drava SI38VT90 VT Pesnica zadrževalnik Perniško jezero - Ormož 5,60 0,69 0,83 0,36 -0,468 ne 3 0,048 Mura SI432VT VT Kučnica 0,27 0,01 0,02 0,00 -0,016 ne 3 0,001 Mura SI434VT51 VT Ščavnica povirje - zadrževalnik Gajševsko jezero 1,54 0,08 0,10 0,12 0,022 da 1 0,006 Mura SI434VT9 VT Ščavnica zadrževalnik Gajševsko jezero - Gibina 2,10 0,24 0,29 0,08 -0,208 ne 3 0,017 Mura SI43VT10 VT Mura Ceršak - Petanjci 153,70 62,07 49,65 123,30 73,647 da 1 4,345 Mura SI43VT30 VT Mura Petanjci - Gibina 158,10 63,27 50,62 126,75 76,131 da 1 4,429 Mura SI43VT50 VT Mura Gibina - Podturen 161,26 64,54 51,63 129,29 77,654 da 1 4,518 Mura SI441VT VT Velika Krka povirje - državna meja 0,42 0,02 0,04 0,01 -0,033 ne 3 0,001 Mura SI4426VT1 VT Kobiljski potok povirje - državna meja 0,24 0,01 0,01 0,00 -0,013 ne 3 0,000 Mura SI4426VT2 VT Kobiljski potok državna meja -Ledava 1,14 0,03 0,05 0,00 -0,048 ne 3 0,002 40 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin Porečje/povodje Šifra VT Ime VT Qs (m3/s) sQnp (m3/s) Qes (m3/s) (mali odvzem) Qmer (m3/s) Qneto: količina vode za rabo (m3/s) Primerno za namakanje DA / NE Rangiranje VTPT glede možnosti namakanja 7% sQnp (m3/s) (količina, ki se jo lahko rabi po uredbi o Qes) Mura SI442VT11 VT Ledava državna meja - zadrževalnik Ledavsko jezero 0,56 0,04 0,06 0,09 0,023 da 1 0,003 Mura SI442VT91 VT Ledava zadrževalnik Ledavsko jezero - sotočje z Veliko Krko 5,19 1,34 1,61 1,05 -0,560 ne 3 0,094 Mura SI442VT92 VT Ledava mejni odsek 4,90 1,27 1,52 0,99 -0,529 ne 3 0,089 Jadranske reke z morjem SI512VT11 VT Dragonja povirje - Topolovec 0,29 0,01 0,02 0,00 -0,022 ne 3 0,001 Jadranske reke z morjem SI512VT12 VT Dragonja Topolovec - Brič 0,31 0,01 0,02 0,00 -0,023 ne 3 0,001 Jadranske reke z morjem SI512VT3 VT Dragonja Brič - Krkavče 0,71 0,02 0,05 0,00 -0,053 ne 3 0,002 Jadranske reke z morjem SI512VT51 VT Dragonja Krkavče - Podkaštel 1,09 0,03 0,08 0,00 -0,082 ne 3 0,002 Jadranske reke z morjem SI512VT52 VT Dragovnja Podkaštel - izliv 1,11 0,04 0,08 0,00 -0,084 ne 3 0,002 Jadranske reke z morjem SI518VT VT Rižana povirje - izliv 4,04 0,21 0,25 0,18 -0,068 ne 3 0,015 Jadranske reke z morjem SI5212VT2 VT Klivnik 0,38 0,05 0,07 0,07 0,005 da 1 0,004 Jadranske reke z morjem SI5212VT4 VT Molja 1,17 0,17 0,20 0,22 0,017 da 1 0,012 Jadranske reke z morjem SI52VT11 VT Reka mejni odsek - Koseze NIP NIP NIP NIP 4 NIP Jadranske reke z morjem SI52VT15 VT Reka Koseze - Bridovec 7,31 1,05 1,05 1,36 0,314 da 1 0,073 Jadranske reke z morjem SI52VT19 VT Reka Bridovec - Škocjanske jame 9,36 0,76 0,76 0,68 -0,076 ne 3 0,053 Jadranske reke z morjem SI5VT1 VT Jadransko morje MORJE MORJE MORJE MORJE MORJE MORJE MORJE MORJE Jadranske reke z morjem SI5VT2 VT Morje Lazaret - Ankaran NIP NIP NIP NIP NIP NIP 4 NIP Jadranske reke z morjem SI5VT4 VT Morje Žusterna - Piran NIP NIP NIP NIP NIP NIP 4 NIP Jadranske reke z morjem SI5VT5 VT Morje Piranski zaliv 0,22 0,01 0,02 0,00 -0,018 ne 3 0,001 Jadranske reke z morjem SI5VT6 VT Škocjanski zatok NIP NIP NIP NIP NIP NIP 4 NIP Soča SI626VT VT Trebuščica 5,22 1,07 1,07 1,52 0,450 da 1 0,075 Soča SI628VT VT Bača 6,81 1,33 1,33 2,32 0,993 da 1 0,093 Soča SI62VT13 VT Idrijca povirje - Podroteja 8,52 1,59 1,59 2,27 0,679 da 1 0,111 Soča SI62VT70 VT Idrijca Podroteja - sotočje z Bačo 25,97 5,40 5,40 8,01 2,611 da 1 0,378 Soča SI6354VT VT Koren 0,33 0,09 0,14 0,14 0,009 da 1 0,006 Soča SI644VT VT Hubelj 3,30 0,51 0,76 0,76 -0,007 ne 3 0,036 Soča SI64VT57 VT Vipava povirje - Bije 13,09 2,02 2,42 3,00 0,580 da 1 0,141 Soča SI64VT90 VT Vipava Brje - Miren 17,23 1,97 2,36 3,14 0,781 da 1 0,138 Soča SI66VT101 VT Nadiža mejni odsek 0,33 0,02 0,03 0,02 -0,009 ne 3 0,001 Soča SI66VT102 VT Nadiža mejni odsek - Robič 1,93 0,09 0,18 0,13 -0,050 ne 3 0,006 Soča SI681VT VT Idrija 2,07 0,11 0,16 0,08 -0,083 ne 3 0,007 Soča SI6VT119 VT Soča povirje - Bovec 12,82 2,74 2,19 5,29 3,103 da 1 0,192 Soča SI6VT157 VT Soča Bovec - Tolmin * 39,99 9,22 7,38 18,46 11,076 da 1 0,646 41 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin Opombe k preglednici Preglednica 3: 1. VTPV za katera se ocenjuje, da je direkten odvzem iz površinskih voda možen 2. VTPV za katera se ocenjuje, da je količina vode v zadrževalnikih in jezerih tako velika, da bo namakanje najverjetne 3. VTPV za katera se ocenjuje, da direkten odvzem iz površinskih voda ni možen 4. NIP (ni podatka) 5. kMPVT in UVT, za katera velja, da je količina vode, namenjena namakanju, določena v koncesijskih pogodbah 6. kMPVT za katera se ocenjuje, da bo možen dogovor o rabi vode glede na konc. pogodbo *opomba: v analizi razpoložljivih količin za namakanje so upoštevani tudi podatki o pretokih za mesec april 42 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin 14J0'0"E Slika 1: Razvrstitev VTPV glede možnosti rabe voda za namakanje mali odvzem. 43 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin 1.5 Karakteristi čni pretoki V nadaljevanju so narejeni grafični prikazi karakteristični in izračunani pretoki za dve vzorčni vodni telesi. VT Temenica II SI186VT5 1,8 1,6 1,4 1,2 1 0,8 0,6 0,4 0,2 0 -0,2 -0,4 1,61 Qneto=Qmer-Qes 0,33 0,33 0,13 1-1 0,023 sQs sQnp Qes Qmer Qnet< 7%sQnp -0,2 Slika 2: Pretoki na VTPV, v primeru, ko namakanje ni možno VT Mislinja Slovenj Gradec - Otiški vrh SI322VT7 _ 4 4,95 1,32 Qneto=Qmer-Qes 1,79 1,05 0,74 0,092 sQs sQnp Qes Qmer Qneto 7%sQnp 6 5 3 2 0 Slika 3: Pretoki na VTPV, v primeru, ko je namakanje možno V preglednici (Preglednica 4) je prikazan povzetek preglednic 2 in 3 (Preglednica 2 in Preglednica 3) (Možnost rabe voda za namakanje mali odvzem). Vodna telesa so razdeljena v razrede 1 - 6 glede možnosti namakanja za male odvzeme. 44 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin Preglednica 4: Število VTPT v posameznem razredu glede možnosti namakanja - mali odvzem RAZRED Število VTPV v posameznem razredu VTPV, za katera se ocenjuje, da je direkten odvzem iz površinskih voda možen 71 VTPV VTPV, za katera se ocenjuje, da je količina vode v zadrževalnikih in jezerih tako velika, da bo namakanje najverjetneje možno 8 VTPV VTPV, za katera se ocenjuje, da direkten odvzem iz površinskih voda ni možen 54 VTPV VTPV, za katere ni podatka o količini vode: NIP (ni podatka) 8 VTPV kMPVT in UVT, za katera velja, da je količina vode, namenjena namakanju, določena v koncesijskih pogodbah 9 VTPV kMPVT za katera se ocenjuje, da bo možen dogovor o rabi vode glede na koncesijsko pogodbo 4 VTPV VTPV Jadransko morje 1 VTPV SKUPAJ: 155 VTPV Ne glede na to, da so posamezna VTPV rangirana v razred 1 in zanje velja, da je neposredno namakanje možno, se lahko v nadaljnjih analizah izkaže, da so te količine premajhne za namakanje potrebnih površin. Iz Uredbe o Qes izhaja, da se ne glede na izračunane razpoložljive količine vode za namakanje vedno lahko rabi količina 7% sQnp. Te vrednosti so prikazane na slikah (Slika 2 in Slika 3) in izračunane v preglednici 2 (Možnost rabe voda za namakanje mali odvzem - VT) (Preglednica 2). 45 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin 1.6 Sklepi V nalogi so izračunane razpoložljive količine vode za namakanje v srednjem suhem letu, to je pri pojavu hidrološke suše, ki nastopi z verjetnostjo 5%. Količine vode za namakanje v povprečnem in malo manj vodnatem letu bo dejansko več, v kolikor ne bodo klimatske spremembe doprinesle svoj delež k zmanjšanju nizkih pretokov. V nalogi so upoštevani tudi podatki iz koncesijskih pogodb, ki dovoljujejo sekundarno rabo voda za namakanje. Dopušča se tudi možnost dogovora o rabi vode za namakanje iz pretočnih akumulacij na Dravi v velikosti 1% sQs in dogovor o prerazporeditvi dela vode iz derivacijskih kanalov na Dravi v staro strugo reke Drave, ki je s koncesijsko pogodbo že določen rabi vode za namakanje. S tem so celostno obravnavane realne količine vode v Slovenije, ki se bodo v prihodnosti še lahko rabile za namakanje. 46 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin 1.7 Negotovosti in vrzeli v podatkih Razpoložljive količine za namakanje so izračunane za skrajno dolvodno točko VTPV. Lahko se zgodi, da nadaljnja analiza posameznih odsekov glavnega vodotoka ali pritokov (npr. zaradi že podeljenih vodnih pravic) pokaže, da namakanje navkljub temu ne bo možno. Razpoložljive količine vode, ki izhajajo iz te naloge, so namenjene celotni kvoti vode za posebno rabo. Kakšen delež se lahko porabi za namakanje in koliko za druge posebne rabe bosta odločila stroka (in politika) kot odziv na potrebe družbe. Analiza torej ni omejena z določanjem deleža rabe vode za namakanje, smatra se, da se vsa voda lahko porabi za namakanje. Ocena primernosti VTPT za namakanje še ne vključuje presoje vplivov na ekološko stanje voda in ne upošteva morebitnih omejitev rabe na območjih s posebnimi zahtevami. Ravno tako ni narejen scenarij v primeru, če se na gorvodnem VTPV dovoli tako velik nepovratni odvzem, da se spremenijo pogoji rabe voda na dolvodnih VTPV. Da bi z večjo gotovostjo določili pretoke v točkah na koncu vodnih teles, bi bilo potrebno v teh točkah izvesti večletni obratovalni ali raziskovalni monitoring. Ker to presega okvir te naloge, so bili pretoki določeni korelacijsko in velja, da so dobljeni karakteristični pretoki ocena dejanskega stanja. Izbrano 30-letno obdobje za izračun potrebnih količin (pretokov) se nanaša na obdobje od leta 1971 do leta 2000. V primeru izbranega drugega obdobja bi lahko bili rezultati drugačni. V nadaljevanju bi bilo smiselno po isti metodologiji obdelati še obdobje 1981-2010, še posebej, ker je bilo v obdobju 2001 - 2009 nekaj sušnih let. 47 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin 1.8 Viri ARSO (2005). Banka hidroloških podatkov. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. ARSO (2007). Hidrološki letopis Slovenije 2004. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. IzVRS (2009). Naloga III/1/4/1: Pregled in obravnava prispelih pobud za koncesijo za rabo vode za namakanje. IzVRS (2009a). Načrt upravljanja voda na VO Donave (strokovne podlage). IzVRS (2009b). Načrt upravljanja voda na VO Jadranskega morja (strokovne podlage). Zakon o vodah - ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah - ZV-1A (Uradni list RS, št. 57/08). Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05). Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 26/2006). Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka (Uradni list RS, št. 97/09). IzVRS (2010a). Strokovne podlage IzVRS za načrt upravljanja voda na VO Donave. IzVRS, Ljubljana. IzVRS (2010b). Strokovne podlage IzVRS za načrt upravljanja voda na VO Jadranskega morja. IzVRS, Ljubljana. 48 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ 2 Analiza razporeditve razpoložljivih vodnih količin iz vodotokov 2.1 Metodologija in rezultati Za vse vodotoke, ki se na podlagi Pravilnika o določitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05) in Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 26/06) uvrščajo med vodna telesa površinskih voda, smo določili podatek o količini (pretok) razpoložljive vode za namakanje na iztočnem profilu iz prispevnega območja. Ti podatki so bili pridobljeni po metodologiji, ki je natančneje opisana v poglavju 1 v delovni nalogi 3. Razpoložljiva količina vode v sušnem obdobju predstavlja razliko med merodajnim pretokom za sušno obdobje in ekološko sprejemljivim pretokom v sušnem obdobju. Razpoložljiva količina vode v vodnatem obdobju predstavlja razliko med merodajnim pretokom za vodnato obdobje in ekološko sprejemljivim pretokom v vodnatem obdobju. Skupna raba vode je sicer neznana, npr. odvzemi vode za potrebe gospodinjstev, podeljene vodne pravice itd. Za potrebe pričujoče delovne naloge je privzeto, da so pretoki, ki jih beležijo hidrološke postaje, že »zmanjšani« na račun različnih odvzemov vode vzdolž vodotoka in posredno tudi zaradi drugih odvzemov vode znotraj ali celo izven pripadajočega prispevnega območja, npr. vodarne, ki črpajo vodo iz podtalnice. Iz tega sledi, da podatki o razpoložljivih vodnih količinah predstavljajo »preostanek razpoložljive vode«, ne pa dejanske količine celotne »po naravnih danostih« razpoložljive vode, ki bi predstavljala razliko med naravnim odtokom s prispevnega območja in ekološko sprejemljivim pretokom. 2.1.1 Shematski prikaz vpliva odvzemov vode iz vodotokov na količinsko stanje Shematsko so prikazani nepovratni odvzemi vode in njihov vpliv na količine vode (Slika 4, Slika 8, Slika 9, Slika 10, Slika 11 ter Slika 12). Na vseh shemah se količina vode nanaša na razpoložljivo vodo, gre le za t.i. presežek vode - kar je več od ekološko sprejemljivega pretoka. Sheme so zasnovane za splošne hidrološke razmere in so načeloma smiselne tako za vodnato in sušno obdobje, kot tudi za dejansko hidrološko situacijo. Ker je ekološko sprejemljivi pretok že upoštevan pri določanju razpoložljivih količin vode, nam na shemah prikazane vrednosti ponazarjajo 'odmik' od ekološko sprejemljivega pretoka. Če npr. do nekega profila odvzamemo vso razpoložljivo vodo (količina na shemi po odvzemu bo nič), s tem ne izpraznimo struge, temveč bo v obravnavanem profilu ostal le še ekološko sprejemljivi pretok. Zaradi večje preglednosti so na shemah prikazana stanja samo v profilih vodotoka, ki predstavljajo »iztočno vozlišče« s posameznega prispevnega območja. To ne pomeni, da se bodo znotraj prispevnega območja odvzemi vršili le v enem profilu, gre le za to, do katerega nivoja bomo količinsko opredelili odvzeme. Po potrebi se lahko načela te metodologije, ki jih prikazujejo te sheme, analogno aplicirajo tudi na več nivojev, ko prispevno območje drobimo naprej na pripadajoča podpovodja ali celo do nivoja dejanskih lokacij odvzemov vode. Z barvami so ponazorjene spremembe v razpoložljivih količinah vode, ki so se zgodile znotraj enega prispevnega območja. Tako količinsko spremembo vode označujejo oranžna za prvo območje Pol, rožnata za Po2, rumena za Po3, vijolična pa za prispevno območje Po4. Običajno se reka v prispevnem območju od gorvodnega vozlišča (ali od izvira) do dolvodnega vozlišča obogati in govorimo o prirastu znotraj prispevnega območja (npr. Slika 4 in Slika 8). V redkejših primerih pa 49 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ se zgodi, da v gorvodnem vozlišču v prispevno območje priteče več vode, kot je v dolvodnem vozlišču izteče iz njega (do tega lahko pride na primer zaradi kraških ponorov, bogatenja podtalnice ali pa zaradi antropogenih odvzemov vode); takrat govorimo o upadu znotraj prispevnega območja (npr. Slika 11). V spodnjem delu shem je prikazano, kako odvzemi vplivajo na razpoložljive količine v vodotoku v izbranem profilu in na dolvodne odseke vodotoka. Z zeleno barvo je tu ponazorjeno, koliko vode odvzamemo do nekega vozlišča, z modro barvo pa, koliko razpoložljive vode po odvzemu ostane v strugi v obravnavanem vozlišču. Velikosti razpoložljivih količin vode poudarjajo črne dimenzijske puščice, oznake kot je Q1 poleg puščic nam povejo, za katero količino gre - za pozitivne količine so črne, za negativne pa rdeče (za primer, Slika 11 ponazarja situacijo, ko je Q1 pozitivna količina, Q2 in Q3 pa sta negativni količini). Številke (1, 2, 3 ... ) se nanašajo na prispevno območje in pripadajoči odsek vodotoka. Tako je npr. odsek vodotoka 1 tisti odsek vodotoka, ki teče znotraj prispevnega območja Pol. Črkovni indeksi (A, B, C, ...) pa se nanašajo na vozlišča - iztočne profile s prispevnega območja, npr. vozlišče KA. V sistemu štirih prispevnih območij (Slika 4) je podatek Q1 (KA) razpoložljiva količina vode v odseku vodotoka 1 v rečnem profilu tik pred sotočjem (KA) z odsekom vodotoka 2; Q3 (KB) je razpoložljiva količina vode odseka vodotoka 3 v rečnem profilu KB. Slika 4 prikazuje shematski prikaz odvzemov vode za sistem štirih prispevnih območij. Sotočje vodotoka 1 (s pripadajočih prispevnim območjem Pol) in vodotoka 2 (s pripadajočih prispevnim območjem Po2) poimenujemo KA. Odsek vodotoka 3 od vozlišča KA do vozlišča KB ima pripadajoče prispevno območje Po3, odsek vodotoka 4 od vozlišča KB do vozlišča KC ima pripadajoče prispevno območje Po4. 50 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ Slika 4: Shematski prikaz vpliva odvzemov vode iz vodotokov na količinsko stanje - sistem štirih prispevnih območij Obravnavane so različne okoliščine z vidika razpoložljivih količin vode za namakanje. Za vsakega od možnih scenarijev je shematsko prikazano, kako odvzemi vode vplivajo na količine ter kakšne omejitve zahtevajo posamezni scenariji. Predvideni scenariji so teoretični, namenjeni predvsem temu, da se pripravijo izhodiščna načela za upravljanje z vodnimi odvzemi. Npr. možnost, da bi bila razpoložljiva količina vode v gorvodnem in dolvodnem vozlišču povsem enaka, je sicer vključena v scenarije, v naravi pa je dejansko minimalna verjetnost takega stanja. Predloženi scenariji prikazujejo vpliv vodnih odvzemov na količinsko stanje vodnih teles v odvisnosti od tega ali se nepovratni vodni odvzem povzroči gorvodno ali dolvodno ter kako nepovratni vodni odvzemi vplivajo na stanje vodnih teles dolvodno oz. kako so razpoložljive vodne količine odvisne od razpoložljivih vodnih količin gorvodno. 51 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ Preglednica 5: Scenariji za različne okoliščine glede razpoložljivih količin vode vzdolž vodotoka. Scenarij Gorvodno Dolvodno Razpoložljiva količina vode glede na predznak in spremembe le-te 1 + + Količine se v dolvodno smer povečujejo in so v vseh vozliščih pozitivne 2 + + Količine ostajajo enake ali se vzdolž toka celo zmanjšujejo - so pa ves čas pozitivne 3 - + Količine so na začetku (v zgornjem vozlišču) negativne, vzdolž vodotoka se povečujejo, tako da so v iztočnem vozlišču pozitivne 4 + - Količine v gorvodnem vozlišču so pozitivne, nato pa se zmanjšujejo, tako da so v dolvodnem vozlišču negativne 5 - - Količine so negativne in ostajajo enake ali pa se vzdolž toka zmanjšujejo in postajajo še bolj negativne Posebej je treba obrazložiti vsebinsko ozadje 'negativnih količin razpoložljive vode'. Podatki za sušno obdobje kažejo, da je v mnogih primerih merodajen pretok manjši od računskega ekološko sprejemljivega pretoka, zaradi česar pride do 'negativnih količin razpoložljive vode' (le-te so bile izračunane kot razlika merodajnega in ekološko sprejemljivega pretoka). Dejansko pa v skladu z Uredbo o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka (Ur.l. RS, št. 97/2009) dejanski pretok ni nikoli manjši od ekološko sprejemljivega. Prvi odstavek 11. člena te uredbe namreč določa, da ekološko sprejemljivi pretok, določen v skladu z uredbo, velja v vseh letnih obdobjih, razen v razmerah, ko je dejanski pretok na mestu odvzema manjši od ekološko sprejemljivega pretoka. Takrat se za ekološko sprejemljivi pretok šteje vrednost dejanskega pretoka na mestu odvzema, vode pa v teh razmerah imetnik vodne pravice ne sme odvzemati. Kot primer si oglejmo ekološko sprejemljivi pretok za nepovraten odvzem v sušnem obdobju za Kokro od Preddvora do Kranja (vodno telo s šifro SI116VT7), ki znaša 1,23 kubičnega metra na sekundo. Slika 5 prikazuje srednji dnevni pretok s krivuljo trajanja (Krivuljo trajanja dobimo tako, da srednje dnevne pretoke razvrstimo po velikosti od največjega do najmanjšega.) reke Kokre na vodomerni postaji Kranj za suho leto (konkretno za leto 2003). KOKRA (vodomerna postaja Kranj): Slednji dnevni pretok s krivuljo t rajanja ¿a suho leto delež dni v letu [%] 40 50 &0 ..kj^ K 40 J5 30 25 20 15 10 5 0 151 181 211 241 dari v letu :301 :331 Slednji dnevni pretok - suho leto 'Računski' ekološko sprejemljivi pretok Krivulja trajanja za suho leto Slika 5: Primer reke Kokre na vodomerni postaji Kranj: Srednji dnevni pretok in krivulja trajanja za suho leto ter 'računski' ekološko sprejemljivi pretok za nepovraten odvzem v sušnem obdobju Zaradi boljše vidljivosti smo na naslednjih dveh slikah povečali merilo vertikalne osi ter izločili tisti del grafa, kjer so pretoki višji od 6 kubičnih metrov na sekundo. Slika 6 prikazuje krivuljo trajanja 52 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ in dejanski ekološko sprejemljivi pretok za leto 2003 - vidimo, da je bil v tem letu dejanski pretok Kokre na vodomerni postaji Kranj kar dobro tretjino leta manjši od 'računskega' ekološko sprejemljivega pretoka, ki znaša 1,23 kubičnega metra na sekundo. Z grafa srednjih dnevnih pretokov in ekološko sprejemljivega pretoka kot funkcije časa (Slika 7) pa je razvidno, da je bil dejanski pretok nekajkrat manjši od 'računskega' ekološko sprejemljivega pretoka v obdobju od maja pa tja do prvih dni v oktobru. Slika 6: Primer reke Kokre na vodomerni postaji Kranj: Ekološko sprejemljivi pretok za nepovraten odvzem v sušnem obdobju s krivuljo trajanja za suho leto KOKRA (vodomerna postaja Kranj): Srednji dnevni pretok za suho leto 6 i 4 - 2 2 H tu (l 1 1 i i 1 i i i \ 1 s I i n L I \ j \ M 1 H \u V 4 j \-/1 IV w i r~ \ I 1 31 61 91 121 151 181 211 dan \i letu 241 271 301 331 361 Srednji dnevni pretok - suho leto Ekološko sprejemljivi pretok Slika 7: Primer reke Kokre na vodomerni postaji Kranj: Ekološko sprejemljivi pretok za nepovraten odvzem v sušnem obdobju ter srednji dnevni pretok Ob upoštevanju določb 11. člena Uredbe o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka (Ur.l. RS, št. 97/2009) razpoložljive količine vode torej nikoli niso negativne - vrednosti so lahko le pozitivne ali pa nič. Iz praktičnih razlogov je vseeno smiselno obdržati negativen predznak, saj nam 'minusi' v preglednici lahko služijo kot opozorilo, da imamo v nekaterih strugah deficit. V nadaljnjem besedilu bo prikazano, da deficit v obravnavanem vozlišču ('negativne količine razpoložljive vode') predstavlja omejitev odvzema vode tudi za gorvodna prispevna območja, kjer lokalne razmere odvzem navidez dopuščajo. 53 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ Scenarij 1 (Slika 8): Hidrološke razmere so v vseh vozliščih ugodne in dopuščajo odvzeme vzdolž vodotoka; količine razpoložljive vode se v dolvodno smer povečujejo. Znotraj vseh prispevnih območij imamo torej prirast razpoložljivih količin. Kapaciteta celotnega sistema treh prispevnih območij je enaka Q3 - to je maksimalna količina razpoložljive vode, ki jo smemo odvzemati iz vodotokov v Po1, Po2 in Po3. Težave bi se pojavile le, če bi potrebe potencialnih porabnikov vode presegale razpoložljive količine voda. Scenarij 2 (Slika 9): V vseh vozliščih so razpoložljive količine vode pozitivne, vendar pa vodnatost reke znotraj prispevnega območja Po2 upade, znotraj Po3 pa se reka nič ne obogati, tako da sta razpoložljivi količini vode v vozlišču KB in KC enaki (Q2 = Q3). Izkaže se, da v vozlišču KA količina razpoložljive vode (Qi) ne predstavlja edine omejitve za dopusten odvzem. Če bi v vozlišču KA odvzeli vso razpoložljivo vodo, bi s tem tako poslabšali razmere v dolvodnih odsekih vodotoka, da bi bila pretoka v vozliščih KB in KC pod ekološko sprejemljivim pretokom. Največ, kolikor smemo odvzeti vode iz struge do profila KA, je količina Q2 - vendar, če je odvzem v tem profilu enak Q2, posledično niti znotraj prispevnega območja Po2 (do vozlišča KB), niti znotraj Po3 (do vozlišča KC) ne smemo več odvzeti vode. Kapaciteta celotnega sistema treh prispevnih območij je namreč enaka Q2 =Q3. Scenarij 3 (Slika 10): V prvem vozlišču (KA) so količine negativne, dolvodno pa se znotraj prispevnih območij Po2 in Po3 reka obogati; količine v vozliščih KB in KC so pozitivne. Znotraj prvega prispevnega območja, tj. do vozlišča KA vode ne smemo odvzemati iz struge. V prispevnih območjih Po2 in Po3 vodo lahko odvzemamo - seveda v skladu z razpoložljivimi količinami. Kapaciteta celotnega sistema treh prispevnih območij je enaka Q3 - to je maksimalna količina razpoložljive vode, ki jo smemo odvzemati iz vodotokov v Po2 in Po3. Scenarij 4 (Slika 11): V prvem vozlišču (KA) so količine pozitivne, dolvodno pa znotraj prispevnih območij Po2 in Po3 vodnatost reke upade do te mere, da so količine v vozliščih KB in KC negativne. Na prvi pogled bi pomislili, da lahko znotraj prispevnega območja Po1 do vozlišča KA vodo odvzemamo, ker je lokalno gledano tu voda še na razpolago. Izkaže pa se, da bi z odvzemom do prvega vozlišča poslabšali že tako slabe razmere v dolvodnih odsekih vodotoka (deficit bi se še povečal). Kapaciteta celotnega sistema treh prispevnih območij je enaka razpoložljivi količini vode v končnem iztočnem vozlišču, Q3. Ker gre za negativno količino, ne smemo odvzemati dodatnih količin vode nikjer, niti v gorvodnem območju. Scenarij 5 (Slika 12): Hidrološke razmere so v vseh vozliščih neugodne ('negativne količine razpoložljive vode') in ne dopuščajo odvzemov vzdolž vodotoka. Z vidika upravljanja z odvzemi vode so takšne okoliščine dokaj nezanimive, saj je znotraj vseh prispevnih območij odgovor jasen in preprost: vode ne odvzemamo! 54 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ Slika 8: Shematski prikaz vpliva odvzemov vode iz vodotokov na količinsko stanje - scenarij 1: Količine se v dolvodno smer povečujejo in so v vseh vozliščih pozitivne 55 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ Slika 9: Shematski prikaz vpliva odvzemov vode iz vodotokov na količinsko stanje - scenarij 2: Količine ostajajo enake ali se vzdolž toka celo zmanjšujejo - so pa ves čas pozitivne 56 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ Slika 10: Shematski prikaz vpliva odvzemov vode iz vodotokov na količinsko stanje - scenarij 3: Količine so na začetku (v zgornjem vozlišču) negativne, vzdolž vodotoka se povečujejo, tako da so v iztočnem vozlišču pozitivne Slika 11: Shematski prikaz vpliva odvzemov vode iz vodotokov na količinsko stanje - scenarij 4: Količine v gorvodnem vozlišču so pozitivne, nato pa se zmanjšujejo, tako da so v dolvodnem vozlišču negativne 57 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ Slika 12: Shematski prikaz vpliva odvzemov vode iz vodotokov na količinsko stanje - scenarij 5: Količine so negativne in ostajajo enake ali pa se vzdolž toka zmanjšujejo in postajajo še bolj negativne Za odvzem vode znotraj nekega sistema prispevnih območij lahko izpeljemo nekatere splošne zaključke oziroma pravila, ki jih je treba pri odvzemih vode upoštevati, da v naravi ohranjamo ekološko sprejemljivi pretok: Prvi kriterij je 'lokalen': odvzem znotraj posameznega prispevnega območja ne sme biti večji od razpoložljive količine vode v iztočnem vozlišču obravnavanega prispevnega območja. Drugi kriterij je 'globalen': skupen odvzem znotraj sistema prispevnih območij ne sme biti večji od celotne kapacitete tega sistema. Le-ta pa je po velikosti enaka razpoložljivi količini vode v končnem (iztočnem) vozlišču obravnavanega sistema prispevnih območij. Za okoliščine, kadar so potrebe potencialnih porabnikov vode večje od razpoložljive količine voda, bo treba razviti še dodaten model, ki bo temeljil na principu, da se zagotovi smiselno, pravično razdelitev vode med njene uporabnike. Postavljajo se vprašanja, kdo je v takšnih primerih najbolj upravičen do vode, za katero rabo je voda vitalnega pomena, kdo bi ob pomanjkanju utrpel najmanjše izgube (izgube tu niso mišljene le v ekonomskem smislu), po kakšnih kriterijih zasnovati prednostno lestvico in tako naprej. Takšna vprašanja niso več zgolj tehnične narave in se ne dotikajo le rabe vode v kmetijski pridelavi, zahtevajo poglobljen razmislek in segajo že v področje okoljske politike ter presegajo okvire te raziskovalne naloge. Če obravnavamo vsako vodno telo posebej, neodvisno od tega, v katerega od petih vodnih sistemov spada, govorimo o vodnih perspektivah vsakega vodnega telesa posebej. Kako bodo v prihodnosti vodne količine dejansko razporejene znotraj vodnih sistemov, ki nosijo zakonitosti predstavljenih scenarijev, pa je del dogovarjanja za vodo, ki presega vsebino pričujočega CRP. Dogovarjanja za vodo znotraj posameznih vodnih sistemov gredo lahko na primer v smeri enakomerne razporeditve razpoložljivih vodnih količin po sistemu ali v smeri večje rabe vode za namakanje dolvodno kot gorvodno. 58 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ 2.2 Zaključek Razpoložljive količine za namakanje so bile določene za skrajno dolvodno točko vodnega telesa površinskih voda in so s tem vezane na določene točke oziroma rečne profile. Da bi odpravili čim več nejasnosti v zvezi s temi podatki in da bi ilustrirali njihovo praktično uporabnost, so bile nato v nadaljevanju zasnovane sheme, ki za nekaj osnovnih (teoretičnih) scenarijev prikazujejo nepovratne odvzeme vode in njihov vpliv na količine vode. Za pet scenarijev, ki obravnavajo različne hidrološke razmere (upoštevan je bil predvsem vidik 'pozitivnih' in 'negativnih' količin razpoložljive vode ter vidik bogatenja oziroma upadanja vodnih količin znotraj prispevnega območja), so bila v obliki shem razvita izhodiščna načela za upravljanje z vodnimi odvzemi. Kriterij, ki smo mu sledili, je bilo ohranjanje ekološko sprejemljivega pretoka, kakor je določen z Uredbo o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka (Ur.l. RS, št. 97/2009). Načela metodologije, ki so prikazana na shemah, so uporabna tudi za višji nivo, ko prispevno območje drobimo naprej na pripadajoča podpovodja ali celo do nivoja dejanskih lokacij odvzemov vode. Ugotovili smo, da je pri odvzemih vode znotraj nekega sistema prispevnih območij treba upoštevati dva tehnična kriterija, da v naravi ohranjamo ekološko sprejemljivi pretok. Prvi kriterij pravi, da odvzem znotraj posameznega prispevnega območja ne sme biti večji od razpoložljive količine vode v skrajnih dolvodnih točkah vodnega telesa obravnavanega prispevnega območja. Drug kriterij se nanaša na skupen odvzem znotraj sistema prispevnih območij - le-ta ne sme biti večji od celotne kapacitete sklopa prispevnih območij, ki je po velikosti enaka razpoložljivi količini vode v končnem (iztočnem) vozlišču obravnavanega sistema prispevnih območij. Zelo pomemben je drugi kriterij, saj je manj očiten. Lokalne razmere nam včasih kažejo, da je odvzem vode znotraj nekega prispevnega območja dopusten, dejansko pa bi z odvzemom vode lahko povzročili tako poslabšanje razmer dolvodno in pretoke potisnili pod ekološko sprejemljivi pretok. Gledano v celoti je vodna mreža povezan sistem, zato lokalne razmere nikoli ne smejo biti zadosten kriterij pri odmerjanju dopustnih odvzemov vode. Oba tehnična kriterija pa v praksi ne bosta dovolj. Poleg nujnih omejitev za zagotavljanje ekološko sprejemljivega pretoka je odprtih še neomejeno število možnosti za porazdelitev vode med uporabnike. Če je razpoložljive vode dovolj za vse potrebe potencialnih uporabnikov, težav ni. Za preostale okoliščine pa bo treba razviti še dodaten model, ki bo temeljil na načelu, da se zagotovi smiselno, pravično razdelitev vode med njene uporabnike (za različno rabo, ne le za potrebe namakanja). Vprašanja, ki se ob tem pojavljajo, niso več zgolj tehnične narave in segajo že v področje okoljske politike ter presegajo okvire te raziskovalne naloge. 59 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ 3 Določitev obsega površin primernih za namakanje na območjih, kjer imamo na voljo vodo za direkten odvzem iz vodotoka 3.1 Uvod Na podlagi upoštevanja cene transporta vode iz vodotoka, je bila oblikovana prioriteta rabe različnih vodnih virov, ki ponazarja miselni model za razumevanje faktorjev, ki vplivajo na razpoložljivost vode v prostoru (Slika 14). Na razpoložljivost vode ne vplivajo samo prostorska spremenljivost razpoložljivosti vode in cenovna dostopnost (kot prikazano v pričujočem CRP), ampak tudi nekateri družbeni in institucionalni faktorji, katerih preučitev presega vsebino pričujočega CRP. 3.2 Metodologija in rezultati Na javnem razpisu MKGP za sredstva za Izboljšanje in razvoj infrastrukture povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva (ukrep 125) oz. Izgradnjo velikih namakalnih sistemov in posodobitve hidromelioracijskih sistemov (podukrep št. 2), ki je bil razpisan v letu 2009, je višina razpisanih nepovratnih sredstev znašala 10 mio. EUR. Na posamezno vlogo je mogoče pridobiti največ 1,5 mio. EUR. To vključuje financiranje izvedbe do hidranta in vključuje stroške razvoda s priključki, črpališčem, trafo postajo, regulacijo in eventualno filtracijo, električne energije ter drugo opremo. Največji upravičeni stroški za to opremo znašajo 10.000 EUR/ha (brez DDV). Predpostavka je, da lahko s to omejitvijo izgradimo približno 200 ha velik namakalni sistem. V primeru, ko imamo sklenjeno površino primerno za namakanje v neposredni bližini vodnega vira predstavlja investicija v primarni cevovod približno 83 % (1,2 mio. EUR) celotne investicije (1,5 mio. EUR). Po informacijah, ki jih je podal v času izdelave naloge MKGP (Simončič, osebni stik, 2010), naj bi bilo v prihodnje na posamezno vlogo mogoče pridobiti največ 3 mio. EUR. Če predpostavimo, da za sistem velik do 200 ha potrebujemo cev z notranjim premerom DN 500, lahko ponazorimo spreminjanje cene transporta vode od vodnega vira do namakalnih površin. Iz krivulje (Slika 13) ugotovimo, da cena transporta vode z razdaljo raste. Pri razdalji 1 km je cena cevovoda z vgradnjo 0,4 mio EUR, pri 2 km 0,80 mio EUR, pri 4 km pa že preseže prag višine investicije, ki jo je MKGP sicer predvidel na posamezno vlogo. Pri 8 km preseže tudi višine investicije, ki jo bo MKGP najverjetneje predvidel na posamezno vlogo v prihodnosti. Iz tega izhaja, da je razpoložljivost vodnih količin iz vodotokov bistveno boljša, ko razdalja do namakalnega kompleksa ne znaša več kot 3 km. To velja ob predvidevanju, da so, v pasu 3 km od vodotoka, razpoložljive vodne količine vedno večje kot potrebe po vodi (Brezigar in Plohl, osebni stik, 2010). Na podlagi upoštevanja cene transporta vode iz vodotoka, je bila oblikovana prioriteta rabe različnih vodnih virov, ki ponazarja miselni model za razumevanje faktorjev, ki vplivajo na razpoložljivost vode v prostoru (Slika 14). Na razpoložljivost vode ne vplivajo samo prostorska spremenljivost razpoložljivost vode in cenovna dostopnost (kot prikazano v pričujočem CRP), ampak tudi nekateri družbeni in institucionalni faktorji, katerih preučitev presega vsebino pričujočega CRP. 60 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ Slika 13: Spreminjanje cene transporta vode v odvisnosti od premera cevi in razdalje do namakalnih površin (Brezigar, 2010) —■-• vodotok (prispevna > 10km2) ••••A'" zadrževalnik —X— podtalnica —• vodotok (prispevna < 10km2) —m«— prečiščena odpadna voda —DN 500 Razdalja od vodotoka (km) Slika 14: Prioriteta rabe vodnega vira za potrebe namakanja glede na oddaljenost namakane površine od vodotoka in ceno transporta vode. Prioriteta rabe: 1 - najvišja, 2 - visoka, 3 - nizka, 4 - najnižja. Pri definiranju območja namakanja iz posameznega vodotoka so bili v splošnem upoštevani naslednji kriteriji: - Območje namakanja iz posameznega vodotoka se nahaja na prispevni površini vodnega telesa površinske vode (VTPV) (Slika 15). - Horizontalna razdalja od vodotoka do meje območja ni večja kot 3 km. 61 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ - Višinska razlika med vodotokom in skrajno točko območja ni večja kot 100 m. Ponekod smo območje namakanja določili brez upoštevanja prvega ali drugega kriterija in tako v obravnavo vključili več območij, kot jih je bilo obravnavanih z upoštevanjem vseh treh kriterijev. Vedno je bila upoštevana omejitev 100 m višinske razlike do najbližje točke vodotoka. V kolikor bi vedno upoštevali vse tri omejitve, bi iz obravnave izpadla nekatera območja primerna za namakanje, na katerih voda je na voljo. Območja bi iz obravnave izpadla zaradi različnih vzrokov: - Meja vodnega telesa poteka tik ob vodotoku, zato območje preko meje v obravnavo ni vključeno, če upoštevamo vse kriterije. Tak primer je namakanje Sorškega polja iz reke Save. Potencialne površine za namakanje iz reke Save sedaj segajo tudi v prispevno površino reke Sore. - Potencialna območja namakanja smo ponekod razširili na več kot 3 km oddaljenosti od vodotoka. Takšen primer je namakanje Krškega polja iz rek Save in Krke. - Spremenili smo meje prispevnih površin na območjih, kjer voda je na voljo na območja, kjer direktno črpanje vode iz vodotoka ni mogoče. Takšen primer je v Vipavski dolini, kjer smo razširili območje namakanja iz reke Vipave na prispevno površino Hublja, ker iz Hublja neposreden odvzem vode za rabo ni mogoč. Zaradi navedenih vzrokov so bila prvotno definirana območja, ki so bila definirana ob upoštevanju vseh treh kriterijev, delno korigirana. Vsa območja in razlika med prvotno definiranimi in korigiranimi območji so prikazana na karti ( Slika 16). Predhodno so bile določene količine vode, ki so na voljo za rabo iz posameznega vodotoka (Preglednica 2 in Preglednica 3), ter predstavljeni pogoji rabe vode (Slika 8 do Slika 12). V nadaljevanju so obravnavani le vodotoki, iz katerih lahko neposredno črpamo vodo za rabo. Iz nadaljnje obravnave so izvzeti vodotoki, iz katerih neposreden odvzem vode za rabo (namakanje) ni mogoč in nekateri vodotoki, za katere nimamo podatkov o vodi, ki je na voljo. Tretja kategorija izločenih vodotokov so tisti, kjer so izračuni pokazali, da je odvzem mogoč, dejansko pa odvzem ni dovoljen. Do takšne situacije pridemo, če je na vodnem telesu gorvodno na vodotoku vode dovolj za rabo, na vodnem telesu istega vodotoka dolvodno pa odvzem ni mogoč. V primeru da bi odvzemali vodo na vodnem telesu gorvodno, bi še dodatno poslabšali stanje vodotoka dolvodno, zato smo iz obravnave izključili celoten vodotok. Vodotoki in količine vode, ki so na voljo za rabo iz posameznega odseka vodotoka, kjer je neposreden odvzem vode mogoč, so prikazani na sliki 17 (Slika 17). V obravnavi je tako ostalo 70 območij (Preglednica 7), na katerih smo definirali površine primerne za namakanje. Za vsako območje smo izračunali potrebno količino vode za namakanje vseh površin primernih za namakanje na območju ter obseg površin, ki jih z razpoložljivo količino vode lahko namakamo (ha in %). Poudariti moramo, da območja ne sovpadajo vedno z mejami prispevnih površin vodnih teles površinskih voda, ampak so zaradi prej omenjenih razlogov, delno korigirana. Največja sprememba je na spodnji Savi, kjer na območju od Suhadola do državne meje s Hrvaško velja ena koncesijska pogodba. Zato so vse prispevne površine na tem odseku reke Save, združene v eno območje (Sava Suhadol - državna meja). Pri izračunu obsega površin, katere lahko z vodo, ki je na voljo namakamo, so bili upoštevani hidromoduli (l/s/ha), ki veljajo na posameznih območjih. Hidromoduli so privzeti po študiji Določitev izhodiščnih parametrov za rabo vode za namakanje kmetijskih površin glede na klimo, tla in tipične kulture (Pintar, 1998). V kolikor na posameznem območju velja več hidromodulov, je bil privzet tisti, ki je po obsegu na največji površini obravnavanega območja. V Preglednica 6Preglednici 6 so podana območja in hidromoduli (l/s/ha) za 18 urno namakanje. 62 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ Preglednica 6: Pregled privzetih hidromodulov (l/s/ha) po območjih, pri 18 urnem dnevnem namakanju. Območje Hidromodul (l/s/ha) - 18 urno namakanje Zgornja Sava 0,59 Srednja Sava 0,59 Spodnja Sava 0,64 Soča 0,58 Savinja 0,59 Mura 0,68 Drava 0,64 Jadranske reke 0,64 3.2.1 Upoštevanje koncesij Posebno obravnavo potrebujejo deli vodotokov, na katerih veljajo koncesije, ki jih je potrebno pri načrtovanju rabe vode iz vodotoka dodatno upoštevati. Opisane so izjeme, ki smo jih upoštevali na reki Dravi in Savi. 3.2.1.1 Reka Drava Količine vode, ki jih imamo na voljo za rabo iz reke Drave niso znane, razen za kanal Zlatoličje (12 m3/s) in kanal Formin (5 + 5 m3/s). Voda iz omenjenih dveh kanalov zadošča za namakanje vseh površin ob reki Dravi, toda koncesija je omejena le na vsak posamezen kanal. Zaradi velikih pretokov, ki jih ima reka Drava, predvidevamo, da bi bila voda za namakanje na voljo na vseh vodnih telesih, v katera spada reka Drava. V Preglednici 6 so izračunane potrebne količine vode, ki bi jih potrebovali iz vsakega dela reke Drave, da bi z vodo namakali vse površine na definiranem območju. V vsakem vodnem telesu za namakanje vseh površin potrebujemo manj kot 2,5 m3/s, kolikor znaša 1% srednjega pretoka reke Drave. Zaradi velikih količin vode na voljo za namakanje iz obeh hidroenergetskih kanalov, predlagamo, da se vodne pravice (odvzemi) namesto na samem kanalu izvajajo tudi na stari strugi reke Drave. V obravnavo so zato vključene vse površine primerne za namakanje ob reki Dravi. 3.2.1.2 Reka Sava Tudi na določenih odsekih reke Save je potrebno upoštevati določila koncesijskih pogodb. Na območju veljavnosti koncesije za HE Moste je dovoljen odvzem do 136 l/s vode. Ta količina zadošča za oskrbovanje vseh površin primernih za namakanje na definiranem območju, zato tega dela nismo posebej ločili od prispevne površine, v katero spada območje koncesije. Drugo območje na reki Savi, kjer moramo upoštevati določila koncesije, je območje HE Mavčiče in HE Medvode. Območje koncesije sovpada z območjem prispevne površine vodnega telesa Sava Mavčiče - Medvode, zato je bila omenjenemu območju pripisana vrednost dovoljenega odvzema iz koncesijske pogodbe in sicer 642 l/s (HE Mavčiče)in 651 l/s (HE Medvode). Skupna količina vode, ki je na voljo, ne zadošča za namakanje vseh potencialno primernih površin na definiranem območju. 63 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ Tretje območje na reki Savi, kjer moramo upoštevati določila iz koncesijskih pogodb, je celotno območje spodnje Save od Suhadola do državne meje s Hrvaško. Vodna telesa, ki so definirana na omenjenem območju, so bila združena v eno območje, saj je količina vode, ki je na voljo definirana za celotno območje spodnje Save. V povprečju lahko na omenjenem območju v rastni dobi porabimo 2,3 m3/s vode za namakanje. Maksimalni trenutni odvzem je lahko do 4 m3/s do JEK Krško in še 4 m3/s do državne meje. Količina vode, ki je na voljo, ne zadošča za namakanje vseh površin na obravnavanem območju. 3.3 Sklepi Skupno je na območjih (3 km horizontalno in 100 m nadmorske višine nad vodotokom), kjer je na voljo vsaj nekaj vode za rabo, definiranih 62.909 ha kmetijskih zemljišč potencialno primernih za namakanje (Slika 18). Kjer ni posebej določenih količin vode le za namakanje, je upoštevano, da lahko za namakanje uporabimo vse razpoložljive količine vode, ki so na voljo za rabo. Če upoštevamo omejitev, da je na nekaterih podobmočjih površin več, kot je na voljo vode za rabo (namakanje), je na območjih 3 km horizontalne in 100 m višinske razlike nad vodotokom, definiranih le še 52.330 ha kmetijskih površin. Zaradi medsebojnega vpliva rabe vode gorvodno na razpoložljive vodne količine dolvodno, pa so dejanske površine, ki bi jih lahko namakali z vodo, ki je za rabo na voljo iz vodotokov, manjše od 52.330 ha. Kakšen bo obseg površin, ki jih lahko z vodo iz vodotokov namakamo, bo odvisno od dogovora, koliko razpoložljive vode in na katerih območjih lahko porabi kmetijstvo. Območja, kjer je raba najbolj smiselna, bo definirala strategija namakanja, količine vode, ki bodo na posameznem območju na voljo za kmetijstvo pa bodo določene z medsektorskim usklajevanjem. Pri tem dogovoru bo moral biti upoštevan tudi medsebojni vpliv med vodnimi telesi, ki v tem primeru še ni upoštevan. 64 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi Prispevne površine vodnih teles površinskih voda Pripravila: Matjaž Tratnik, Rozalija C vejic Oddelek za agronomijo. Katedra za agrometeorologijio. urejenje kmetijskega prostora in ekonomoko ter razvoj podeželja Leto: 2010 Slika 15: Šifre vodnih teles površinskih voda in meje prispevnih površin vodnih teles površinskih voda. 65 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin Slika 16: Območja namakanja neposredno iz vodotokov (3 km oddaljenosti, 100 m nadmorske višine nad vodotokom). 66 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin Slika 17: Količine vode za rabo (namakanje) iz vodotokov (m3/s). 67 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin Slika 18: Odstotek površin primernih za namakanje, ki jih lahko na definiranem območju namakamo z vodo iz vodotoka. 68 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ Preglednica 7: Obseg površin primernih za namakanje po območjih. Vodni vir je voda, ki je na voljo za rabo iz vodotokov, kjer je neposreden odvzem vode mogoč in dovoljen. Senčena so polja z območji, kjer je prišlo zaradi vpliva koncesijskih pogodb do sprememb območij, oziroma je predvideno, da bodo količine vode za namakanje na voljo, čeprav niso še določene. Vodni vir Območje 3 km od vodotoka in 100 m nadmorske višine nad vodotokom Šifra VT Območje / ime prispevne površine VT površinske vode Voda za rabo (namakanje) (m3/s) Površine primerne za namakanje na območju (ha) Hidromodul (l/s/ha) pri 18 urnem namakanju Voda potrebna za namakanje vseh površin na območju (m3/s) Delež površin na območju, ki jih lahko namakamo z razpoložljivo vodo (%) Obseg površin na območju, ki jih lahko namakamo z razpoložljivo vodo (ha) 1 SI1118VT VT Radovna 2,638 12,4 0,59 0,007 100 12,4 2 SI111VT5 VT Sava izvir -Hrušica 2,343 10,4 0,59 0,006 100 10,4 3 SI111VT7 kMPVT Sava Dolinka HE Moste 3,089 5,8 0,59 0,003 100 5,8 4 SI112VT7 VT Sava Sveti Janez -Jezernica 4,291 39,4 0,59 0,023 100 39,4 5 SI112VT9 VT Sava Jezernica -sotočje s Savo Dolinko 3,904 32,5 0,59 0,019 100 32,5 6 SI114VT3 VT Tržiška Bistrica poviije -sotočje z Lomščico 0,540 0,9 0,59 0,001 100 0,9 7 SI114VT9 VT Tržiška Bistrica sotočje z Lomščico -Podbrezje 1,346 345,2 0,59 0,204 100 345,2 8 SI121VT VT Poljanska Sora 0,889 169,6 0,59 0,100 100 169,6 9 SI122VT VT Selška Sora 0,325 152,8 0,59 0,090 100 152,8 10 SI123VT VT Sora 3,122 968,2 0,59 0,571 100 968,2 11 SI14102VT VT Cerkniščica 0,035 29,3 0,59 0,017 100 29,3 12 SI141VT1 VT Jezerski Obrh 0,021 44,4 0,59 0,026 78 34,7 13 SI143VT VT Rak 0,248 0,1 0,59 0,000 100 0,1 14 SI145VT VT Unica 0,488 61,7 0,59 0,036 100 61,7 15 SI1476VT VT Iščica 0,093 1082,2 0,59 0,639 14 158,1 16 SI148VT5 VT Mali Graben z Gradaščico 0,030 248,8 0,59 0,147 20 51,6 17 SI14VT77 VT Ljubljanica poviije -Ljubljana 4,550 2454,2 0,59 1,448 100 2454,2 69 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ Vodni vir Območje 3 km od vodotoka in 100 m nadmorske višine nad vodotokom Šifra VT Območje / ime prispevne površine VT površinske vode Voda za rabo (namakanje) (m3/s) Površine primerne za namakanje na območju (ha) Hidromodul (l/s/ha) pri 18 urnem namakanju Voda potrebna za namakanje vseh površin na območju (m3/s) Delež površin na območju, ki jih lahko namakamo z razpoložljivo vodo (%) Obseg površin na območju, ki jih lahko namakamo z razpoložljivo vodo (ha) 18 SI14VT93 kMPVT Mestna Ljubljanica 4,658 12,6 0,59 0,007 100 12,6 19 SI14VT97 VT Ljubljanica Moste -Podgrad 4,975 688,9 0,59 0,406 100 688,9 20 SI1616VT VT Dreta 0,133 147,6 0,59 0,087 100 147,6 21 SI1696VT VT Gračnica 0,006 143,9 0,59 0,085 7 10,9 22 SI16VT17 VT Savinja poviije -Letuš 3,960 295,3 0,59 0,174 100 295,3 23 SI16VT70 VT Savinja Letuš -Celje 1,241 3429,5 0,59 2,023 61 2104,0 24 SI16VT97 VT Savinja Celje -Zidani Most 5,368 138,7 0,59 0,082 100 138,7 25 SI184VT1 VT Črmošnjičica 0,086 47,9 0,64 0,031 100 47,9 26 SI184VT2 VT Radeščica 0,089 70,2 0,64 0,045 100 70,2 27 SI188VT5 VT Radulja poviije -Klevevž 0,001 652,4 0,64 0,418 0 1,8 28 SI188VT7 VT Radulja Klevevž -Dobrava pri Škocjanu 0,002 309,1 0,64 0,198 1 2,4 29 SI18VT31 VT Krka povuje -Soteska 1,470 506,9 0,64 0,324 100 506,9 30 SI18VT77 VT Krka Soteska -Otočec 3,561 1335,3 0,64 0,855 100 1335,3 31 SI18VT97 VT Krka Otočec -Brežice 6,177 4388,5 0,64 2,809 100 4388,5 32 SI1922VT VT Mestinjščica 0,015 1058,9 0,64 0,678 2 22,7 33 SI1924VT1 VT Bistrica povuje -Lesično 0,003 107,1 0,64 0,069 5 5,3 34 SI1924VT2 VT Bistrica Lesično -Polje 0,096 465,9 0,64 0,298 32 149,3 35 SI192VT5 VT Sotla Podčetrtek -Ključ 0,179 2078,6 0,64 1,330 13 279,7 36 SI1VT137 VT Sava HE Moste -Podbrezje 13,307 560,3 0,59 0,331 100 560,3 37 SI1VT150 VT Sava Podbrezje -Kranj 19,080 368,4 0,59 0,217 100 368,4 38 SI1VT170 kMPVT Sava Mavčiče -Medvode 1,293 2292,4 0,59 1,353 95 2191,5 39 SI1VT310 VT Sava Medvode -Podgrad 22,297 1445,6 0,59 0,853 100 1445,6 70 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ Vodni vir Območje 3 km od vodotoka in 100 m nadmorske višine nad vodotokom Šifra VT Območje / ime prispevne površine VT površinske vode Voda za rabo (namakanje) (m3/s) Površine primerne za namakanje na območju (ha) Hidromodul (l/s/ha) pri 18 urnem namakanju Voda potrebna za namakanje vseh površin na območju (m3/s) Delež površin na območju, ki jih lahko namakamo z razpoložljivo vodo (%) Obseg površin na območju, ki jih lahko namakamo z razpoložljivo vodo (ha) 40 SI1VT519 VT Sava Podgrad -Litija 26,292 534,9 0,59 0,316 100 534,9 41 SI1VT557 VT Sava Litija -Zidani Most 18,873 163,5 0,59 0,096 100 163,5 42 SI1VT713 SI1VT739 SI1VT913 SI1VT930 Sava Suhadol - državna meja 2,300 5425,6 0,64 3,472 66 3593,8 43 SI216VT VT Lahinja 0,069 1581,9 0,64 1,012 6 107,4 44 SI21VT13 VT Kolpa Osilnica - Petrina 1,831 3,4 0,64 0,002 100 3,4 45 SI21VT50 VT Kolpa Petrina - Primostek 4,679 1347,4 0,64 0,862 100 1347,4 46 SI21VT70 VT Kolpa Primostek -Kamanje 4,898 543,5 0,64 0,348 100 543,5 47 SI322VT3 VT Mislinja povuje -Slovenj Gradec 0,187 241,6 0,64 0,155 100 241,6 48 SI322VT7 VT Mislinja Slovenj Gradec -Otiški vrh 0,742 341,3 0,64 0,218 100 341,3 49 SI32VT11 VT Meža povuje -Črna na Koroškem 0,138 0,8 0,64 0,000 100 0,8 50 SI32VT30 VT Meža Črna na Koroškem -Dravograd 1,989 112,1 0,64 0,072 100 112,1 51 SI35172VT UVT Kanal HE Zlatoličje 12,000 3148,2 0,64 2,015 100 3148,2 52 SI378VT UVT Kanal HE Formin 10,000 4310,9 0,64 2,759 100 4310,9 53 SI3VT197 kMPVT Drava mejni odsek z Avstrijo NIP 145,2 0,64 0,093 100 145,2 54 SI3VT359 kMPVT Drava Dravograd -Maribor NIP 1411,0 0,64 0,903 100 1411,0 55 SI3VT5171 kMPVT Drava Maribor -Ptuj NIP 2469,3 0,64 1,580 100 2469,3 56 SI3VT930 kMPVT Drava Ptuj -Ormož NIP 689,0 0,64 0,441 100 689,0 57 SI3VT970 kMPVT Drava zadrževalnik Ormoško jezero -Središče ob Dravi NIP 756,2 0,64 0,484 100 756,2 71 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ Vodni vir Območje 3 km od vodotoka in 100 m nadmorske višine nad vodotokom Šifra VT Območje / ime prispevne površine VT površinske vode Voda za rabo (namakanje) (m3/s) Površine primerne za namakanje na območju (ha) Hidromodul (l/s/ha) pri 18 urnem namakanju Voda potrebna za namakanje vseh površin na območju (m3/s) Delež površin na območju, ki jih lahko namakamo z razpoložljivo vodo (%) Obseg površin na območju, ki jih lahko namakamo z razpoložljivo vodo (ha) 58 SI43VT10 VT Mura Ceršak -Petanjci 73,647 2794,9 0,68 1,901 100 2794,9 59 SI43VT30 VT Kučnica Mura Petanjci -Gibina 76,131 6574,5 0,68 4,471 100 6574,5 60 SI43VT50 VT Mura Gibina -Podturen 77,654 1405,6 0,68 0,956 100 1405,6 61 SI626VT VT Trebuščica 0,450 1,4 0,58 0,001 100 1,4 62 SI628VT VT Bača 0,993 1,4 0,58 0,001 100 1,4 63 SI62VT13 VT Idrijca povirje -Podroteja 0,679 1,1 0,58 0,001 100 1,1 64 SI62VT70 VT Idrijca Podroteja -sotočje z Bačo 2,611 18,8 0,58 0,011 100 18,8 65 SI6354VT VT Koren 0,009 8,4 0,58 0,005 100 8,4 66 SI64VT57 VT Vipava povirje -Brje 0,580 1371,1 0,58 0,795 72 999,6 67 SI64VT90 VT Vipava Brje -Miren 0,781 1161,3 0,58 0,674 100 1161,3 68 SI6VT119 VT Soča povirje -Bovec 3,103 0,2 0,58 0,000 100 0,2 69 SI6VT157 VT Soča Bovec -Tolmin 11,076 50,9 0,58 0,029 100 50,9 70 SI6VT330 kMPVT Soške elektrarne 0,400 91,8 0,58 0,053 100 91,8 72 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe tekočih površinskih voda za namakanje kmetijskih površin_ 3.4 Viri Pintar M. 1998. Določitev izhodiščnih parametrov za rabo vode za namakanje kmetijskih površin glede na klimo, tla in tipične kulture. Vodnogospodarski inštitut. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Ljubljana, 1998. Simončič, osebni stik, 2010. Ministrstvo kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Brezigar in Plohl, osebni stik, 2010. Vodnar d.o.o. 73 Delovna naloga 4: Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi 74 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi KAZALO VSEBINE 1 Uvod..........................................................................................................................78 2 Metodologija in rezultati...........................................................................................78 2.1 Stanje in obratovanje akumulacij.........................................................................78 2.1.1 Akumulacije za hidroenergetsko rabo na Savi in Dravi....................................80 2.1.1.1 Akumulacije na Savi..........................................................................................80 2.1.1.1.1 Zgornja Sava...........................................................................................80 2.1.1.1.1.1 Akumulacije HE Moste, HE Mavčiče in HE Medvode...................80 2.1.1.1.2 Spodnja Sava..........................................................................................80 2.1.1.1.2.1 Akumulacije HE Vrhovo, HE Boštanj in HE Blanca......................80 2.1.1.2 Akumulacije na Dravi........................................................................................81 2.1.1.2.1.1 Kanala HE Zlatoličje in HE Formin................................................81 2.1.2 Druge akumulacije obravnavane po porečjih....................................................81 2.1.2.1 Porečje Drave....................................................................................................81 2.1.2.1.1 Območje Polskave in Dravinje...............................................................81 2.1.2.1.1.1 Akumulacije Požeg, Medvedci in Dežno........................................82 2.1.2.1.2 Območje Pesnice....................................................................................82 2.1.2.1.2.1 Akumulacije Pernica, Pristava, Komarnik, Radehova, Gradišče, Savci.........................................................................................................82 2.1.2.2 Porečje Mure.....................................................................................................83 2.1.2.2.1 Območje Ščavnice..................................................................................83 2.1.2.2.1.1 Akumulaciji Negova in Blaguš ter Gajševsko jezero......................83 2.1.2.3 Prekmurje in Goričko........................................................................................83 2.1.2.3.1.1 Akumulacije Bukovnica, Hodoš in Domanjci.................................83 2.1.2.4 Porečje Save......................................................................................................84 2.1.2.4.1 Območje Srednje Save............................................................................84 2.1.2.4.1.1 Mokri zadrževalnik Drtijščica.........................................................84 2.1.2.4.2 Območje Savinje.....................................................................................84 2.1.2.4.2.1 Žovneško, Šmartinsko in Slivniško jezero......................................84 2.1.2.5 Porečje Jadranskih rek z morjem.......................................................................85 2.1.2.5.1.1 Klivnik, Mola in Vanganel..............................................................85 2.1.2.6 Porečje Soče in Goriška brda............................................................................86 2.1.2.6.1.1 Akumulacija Vogršček....................................................................86 2.1.2.6.1.2 Kozlink............................................................................................86 2.1.3 Povzetek analize stanja in obratovanja akumulacij...........................................87 2.2 Vodne količine in površine za namakanje iz akumulacij....................................91 2.2.1 Porečje Drave....................................................................................................92 2.2.1.1 Akumulacije Pernica, Pristava, Komarnik, Radehova, Gradišče in Savci........92 2.2.1.2 Akumulacije Medvedci, Požeg in Dežno..........................................................92 2.2.1.3 Akumulaciji HE Zlatoličje in HE Formin s Ptujskim jezerom..........................92 2.2.2 Porečje Mure.....................................................................................................93 2.2.2.1 Ledavsko jezero, akumulacija Bukovnica, Blaguš, Negova, Gajševci in Hodoš 93 2.2.3 Porečje Save......................................................................................................93 75 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi 2.2.3.1 Podporečje Savinje............................................................................................93 2.2.3.1.1 Slivniško, Šmartinsko in Žovneško jezero.............................................93 2.2.3.2 Podporečje zgornje Save...................................................................................94 2.2.3.2.1 Akumulacije HE Moste, HE Mavčiče in HE Medvode..........................94 2.2.3.3 Podporečje srednje Save....................................................................................94 2.2.3.3.1 Akumulacija Drtijščiča...........................................................................94 2.2.3.4 Podporečje spodnje Save...................................................................................94 2.2.3.5 Porečje Soče......................................................................................................94 2.2.3.5.1 Akumulaciji Vogršček in Kozlink.......................................................... 94 2.2.3.6 Porečje jadranskih rek z morjem.......................................................................95 3 Viri..........................................................................................................................100 76 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Akumulacije za hidroenergetsko rabo...........................................................................................88 Preglednica 2: Ostale obravnavane akumulacije, po porečjih...............................................................................89 Preglednica 3: Pregled načina določitve vode za namakanje, količine vode ter odstotka namakanih površin na definiranem območju za posamezno akumulacijo..................................................................................96 Preglednica 4: Pregled načina določitve vode za namakanje, količine vode ter odstotka namakanih površin na definiranem območju za kanala HE Formin in HE Zlatoličje.................................................................97 KAZALO SLIK Slika 1: Obravnavane akumulacije in območja na katerih bi lahko z vodo iz akumulacij namakali vsaj 30 % površin primernih za namakanje.............................................................................................................98 Slika 2: Obseg površin (ha, %), ki jih lahko z definirano količino vode za rabo (ocenjena ali že definirana) iz akumulacije namakamo...........................................................................................................................99 77 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi 1 Uvod V okviru pričujoče delovne naloge je na podlagi pregleda arhivskega materiala in terenskih ogledov izdelan pregled stanja in obratovanja obstoječih vodnih akumulacij. Na podlagi analize pravilnikov o obratovanju in vzdrževanju akumulacij in informacij o dejanskem obratovanju in rabi akumulacij pridobljenih na terenu, je v naslednjem poglavju izpostavljena problematika rabe (podpoglavje stanje in obratovanje akumulacije) in potenciali rabe obstoječih akumulacij za namene namakanja kmetijskih zemljišč (podpoglavje vodne količine in površine za namakanje iz akumulacij). 2 Metodologija in rezultati 2.1 Stanje in obratovanj e akumulacij Za generiranje splošnega seznama izgrajenih akumulacij so pregledani podatkovni viri IzVRS (IzVRS, 1994), Seznam obstoječe vodne infrastrukture (Ur. l. RS št. 63/06), Dopolnitev seznama obstoječe vodne infrastrukture (Ur. l. RS, št. 96/06) in podatki Slovenskega nacionalnega komiteja za velike pregrade (SLOCOLD, 2010). Akumulacije (preglednici 1 in 2) so bile v obravnavo vključene na podlagi naslednjih treh kriterijev: Kriterij 1: Po podatkih iz obravnavanih virov (IzVRS, 1994; SLOCOLD, 2010), se voda iz akumulacije uporablja tudi za namakanje kmetijskih zemljišč. Kriterij 2: Akumulacija, je locirana na področju, kjer je prisotna intenzivna kmetijska pridelava, vendar namakanje iz nje ni predvideno. Kriterij 3: Akumulacija ni suhi zadrževalnik. Zaradi kratkega časa zadrževanja vode v suhih zadrževalnikih, ta voda, namreč ni zanesljiv vir za namakanje kmetijskih zemljišč. Izboru akumulacij je sledila terenska analiza stanja in obratovanja akumulacij. Informacije o stanju in obratovanju so pridobljene, s pomočjo uporabe strukturiranih in pol-strukturiranih intervjujskih vprašalnikov, od upravljalcev akumulacij in območnih služb ARSO. Opravljenih je bilo: - osem pol-strukturiranih intervjujev, skupaj z ogledi akumulacij, za katere so intervjuvanci odgovorni. S tem smo pridobili natančne informacije o stanju, namembnosti in upravljanju z akumulacijami. - štirje strukturirani intervjujski vprašalniki so bili poslani upravljalcem in območnim službam ARSO, ki so prispevali svoje odgovore pisno. - 10 telefonskih intervjujev z območnimi službami ARSO in upravljalci za pridobitev dodatnih informacij o delovanju in obratovanju akumulacij. - 9 samostojnih terenskih ogledov akumulacij, za oceno stanja na terenu. Analizirani so bili tudi pridobljeni pravilniki o obratovanju in vzdrževanju akumulacij ter členi koncesijskih pogodb, ki pri akumulacijah za hidroenergetsko rabo določajo količine vode, ki jih morajo koncesionarji zagotavljati za namakanje kmetijskih zemljišč. Rezultati analize stanja in obratovanja, ki so bili podlaga za nadaljnjo analizo in določitev vodnih količin in površin primernih za namakanje iz akumulacij. 78 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi Obravnavanih je bilo 32 akumulacij. Osem takih, ki so primarno namenjene hidroenergetski rabi vode in so locirane na Savi in Dravi. Po koncesijskih pogodbah morajo iz teh akumulacij koncesionarji zagotavljati tudi vodo za druge namene, med drugim tudi za namakanje kmetijskih zemljišč. Količine vode, ki jih lahko odvzamemo za namakanje, so določene tudi količinsko. Izmed ostalih 24 akumulacij je deset takih, ki imajo v pravilnikih o obratovanju in vzdrževanju opredeljeno tudi možnost rabe vode za namakanje kmetijskih zemljišč, medtem ko preostalih 14 tega nima. Raziskava na terenu je pokazala, da se iz štirih od desetih akumulacij voda tudi dejansko uporablja za namakanje kmetijskih zemljišč. Za dve drugi obravnavani akumulaciji, ki v pravilnikih nimata opredeljene rabe za namakanje, je v prostorskih aktih občine mogoče zaslediti podatke o tem, da naj bi se iz akumulacij načrtovalo namakanje kmetijskih zemljišč (to sta akumulaciji Radehova in Gradišče) (Ur.l. RS št. 56/97). V večini primerov je Ministrstvo za okolje in prostor RS (MOP) lastnik vodnih površin in vodne infrastrukture. ARSO, ki je organ v sestavi MOP-a, preko koncesionarja, skrbi za delovanje akumulacij v skladu z njihovo namembnostjo. Podlaga za upravljanje z akumulacijo je pravilnik o obratovanju in vzdrževanju akumulacije (POVA), po katerem opravlja svoje delo tudi koncesionar, v okviru gospodarskih javnih služb urejanja voda. POVA je izdelan glede na predviden namen akumulacije in rabe vode iz le-te. Koncesionar mora zagotavljati dobro stanje vodne infrastrukture oz. zagotavljati osnovno namembnost objekta in obratovanje v skladu s pravilnikom obratovanja in vzdrževanja. Iz pravilnikov o obratovanju, druge pregledane dokumentacije in opravljenih intervjujev smo ugotovili, da so bile za vsako obravnavano akumulacijo definirane predvidene rabe vode. Obravnavane akumulacije služijo veliko različnim, a dopolnjujočim se, rabam, med katerimi so najpogostejše naslednje: energetika, za tehnološke vode, bogatenje nizkih voda, zadrževanje poplavnega vala, vodooskrba, rekreacija, ribištvo, turizem, namakanje ter za požarne vode. V času obratovanja akumulacij se lahko dogodi, da se določene vrste rab opustijo oz. se oblikujejo nove rabe. V analiziranih pravilnikih o obratovanju je navadno opisana primarna namembnost akumulacije, kjer je tudi s kotami delovanja opredeljen način delovanja akumulacije. Sekundarne in terciarne namembnosti so v nekaterih pravilnikih opredeljene tudi s količinami vode namenjenimi za vsako od načrtovanih rab. V nekaterih primerih so omenjene le kot možnosti rabe vode, ki bi jih bilo potrebno na podlagi analize vodne bilance akumulacije za posamezno rabo natančneje opredeliti. Akumulacije, primarno namenjene hidroenergetski rabi vode, imajo različne rabe vode definirane s koncesijskimi pogodbami, zato imajo upravljalci manj težav v procesu upravljanja z akumulacijami. Pri ostalih akumulacijah so rabe in razmerja med njimi manj jasno opredeljena. Za razliko od objektov namenjenih hidroenergetski rabi, so upravljalci ostalih akumulacij navedli problem zagotavljanja zadostnih finančnih sredstev za financiranje vzdrževanja akumulacij, zato v večini primerov poteka le redno vzdrževanje, medtem ko so investicijska vzdrževanja redka. Pregled stanja in obratovanja obstoječih vodnih akumulacij je v nadaljevanju predstavljen za 32 akumulacij v dveh sklopih: - predstavljeni so rezultati za osem akumulacij, ki so primarno namenjene hidroenergetski rabi (na Savi in Dravi) (Preglednica 1); - predstavljeni so rezultati za 24 ostalih obravnavanih akumulacij (razvrščene po porečjih) (Preglednica 2). 79 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi 2.1.1 Akumulacij e za hidroenergetsko rabo na Savi in Dravi Raba vode iz akumulacij primarno namenjenih hidroenergetski rabi je definirana s koncesijskimi pogodbami, iz katerih je razvidno, koliko, kdaj in za katere potrebe morajo koncesionarji zagotavljati vodo. Po koncesijskih pogodbah morajo koncesionarji, tudi na račun zmanjšanja proizvodnje električne energije, zagotavljati določene količine vode za ostale rabe - med drugim tudi za potrebe kmetijstva (Preglednica 1). 2.1.1.1 Akumulacij e na Savi 2.1.1.1.1 Zgornja Sava 2.1.1.1.1.1 Akumulacije HE Moste, HE Mavčiče in HE Medvode Po koncesijskih pogodbah za energetsko rabo ima koncesionar v povezavi z izvajanjem bodočih vodnih pravic na območju koncesije tudi obveznosti. Na akumulacijah hidroelektrarn HE Moste, HE Mavčiče in HE Medvode je dovoljena skupna vsota nepovratnih odvzemov do 1% srednjega letnega pretoka reke v profilu pregrade. Po podatkih upravljalca se iz teh akumulacij voda za namakanje ne uporablja (Savske elektrarne Ljubljana, 2010). V absolutnih količinah so dovoljene količine vode za rabo (nepovratni odvzemi): Akumulacija HE Moste 136 l/s Akumulacij a HE Mavčiče 642 l/s Akumulacija HE Medvode 651 l/s 2.1.1.1.2 Spodnja Sava 2.1.1.1.2.1 Akumulacije HE Vrhovo, HE Boštanj in HE Blanca Koncesijska pogodba, ki velja za območje od Suhadola do državne meje določa, da mora koncesionar omogočiti na območju koncesije izvajanje vodnih pravic za namakanje kmetijskih zemljišč in sicer z odvzemom do prereza Nuklearne elektrarne Krško največ 4 m3/s in še 4 m3/s do državne meje, v kolikor to dopušča stanje voda. Povprečni odvzem vode iz porečja reke Save za prerez do državne meje v vegetacijski dobi od aprila do septembra je ocenjen na 2,3 m3/s (Holding elektrarn na spodnji Savi , 2010). V času izdelave naloge se je pojavilo več možnih interpretacij navedene omejitve iz koncesijske pogodbe. Interpretacija, ki jo uporabljamo za potrebe pričujočega CRP je naslednja: Ocenjen dovoljen povprečni odvzem od Suhadola do Državne meje v vegetacijski dobi od aprila do septembra je 2,3 m3/s. Maksimalni trenutni odvzem je do prereza Nuklearne elektrarne Krško lahko največ 4 m3/s in še 4 m3/s do državne meje. Na obravnavanem območju so naslednje hidroelektrarne: HE Vrhovo HE Boštanj HE Blanca Do leta 2015 naj bi bila dokončane še HE Mokrice (zadnja HE v verigi), že prej pa naj bi dokončali HE Krško in HE Brežice. V uredbi o državnem lokacijskem načrtu za HE Blanca je navedeno, da je potrebno za namen namakanja urediti dostope do vode, kjer se lahko namestijo premični agregati, poleg tega se mora omogočiti izvedba stacionarnega črpališča za potrebe namakanja (Ur.l. RS, št. 61/05). 80 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi 2.1.1.2 Akumulacij e na Dravi 2.1.1.2.1.1 Kanala HE Zlatoličje in HE Formin Na reki Dravi sta za namakanje pomembna predvsem kanala za HE Zlatoličje in HE Formin. Kanala za omenjeni hidroelektrarni se raztezata od Maribora do Ormoža, loči pa ju Ptujsko jezero. Zaradi dolžine kanalov je odvzem vode za namakanje enostavnejši in možen na več mestih, o mestu in količini odvzema se je potrebno uskladiti s koncesionarjem (Dravske elektrarne Maribor, 2010). Dovodni in odvodni kanal za HE Zlatoličje se raztezata od Maribora do Ptujskega jezera in sta skupno dolga 23,4 km. Po koncesijski pogodbi lahko iz njiju izkoristimo 12 m3/s vode za namakanje kmetijskih zemljišč. Kanal za HE Formin se razteza od Ptujskega jezera, do Ormoža. Ptujsko jezero lahko obravnavamo kot akumulacijo za kanal hidroelektrarne Formin in na njem upoštevamo iste vodne pravice, kot so določene za HE Formin. Dovodni kanal je dolg 8,1 km, odvodni pa 8,5 km. Iz vsakega od njiju lahko izkoristimo do 5 m3/s vode za namakanje kmetijskih zemljišč (skupaj 10 m3/s) (Dravske elektrarne Maribor, 2010). 2.1.2 Druge akumulacije obravnavane po porečjih Podatki o ostalih 24 akumulacijah so bili pridobljeni od upravljavcev, območnih služb ARSO in iz pravilnikov o obratovanju in vzdrževanju posameznih akumulacij (Preglednica 2). Večina obravnavanih akumulacij je bilo zgrajenih z namenom zagotavljanja poplavne varnosti naselij dolvodno od akumulacij. Z izgradnjo akumulacij se je povečala možnost vplivanja na pretoke rek in potokov dolvodno od pregrad. Z uravnavanjem pretokov lahko skrbimo tudi za to, da v vodotoku ni premalo vode niti v času suše in tako skozi vse leto skrbimo za ohranjanje vodnih in obvodnih habitatov. Delež volumna akumulacije ali količino vode v eni rastni sezoni, ki bi jo lahko namenili za namakanje, smo uspeli pridobiti ali definirati za devet od 24 obravnavanih akumulacij (Preglednica 2). Za ostale akumulacije bi bilo mogoče določiti volumen vode, ki bi bil namenjen namakanju kmetijskih zemljišč, vendar bi bile za to potrebne dodatne analize delovanja akumulacij. Potrebno bi bilo preučiti, ali je v posamezni akumulaciji, med določenima kotama delovanja, prostor, ki bi bil lahko namenjen hranjenju vode za potrebe namakanja, in to ne bi negativno vplivalo na delovanje akumulacije v skladu z njeno primarno namembnostjo. Za akumulacije, kjer bi se izkazalo, da tovrsten prostor omogočajo, bi bilo s pomočjo izračuna vodne bilance mogoče določili količino vode, ki bi bile v rastni sezoni na voljo za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč. Pravilniki o obratovanju, ki so podlaga za upravljanje z akumulacijami, v večini primerov niso bili bistveno spremenjeni od začetka delovanja posamezne akumulacije, čeprav so se nekatere rabe vode opustile oz. spremenile. Kljub temu, da so obstoječe vodne akumulacije večinoma starejše od 20 let, so bili podrobnejši načrti upravljanja posamezne akumulacije izdelani šele v letu 2006, in sicer le za tri zadrževalnike (Šmartinsko jezero, Slivniško jezero in Pernica). V podrobnejših načrtih upravljanja posamezne akumulacije bi bilo mogoče določiti volumen posamezne akumulacije, ki bi ga lahko namenili za namakanje (Računsko sodišče RS, 2007; ARSOs, 2010). 2.1.2.1 Porečje Drave 2.1.2.1.1 Območje Polskave in Dravinje 81 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi 2.1.2.1.1.1 Akumulacije Požeg, Medvedci in Dežno Obravnavane akumulacije na območju Polskave in Dravinje (še) ne služijo vsem namembnostim, za katere so (bodo) izgrajene. Stanje in obratovanje treh akumulacij na območju Polskave in Dravinje (desni pritok Drave): - Akumulacija Požeg - primarna naloga akumulacije je zadrževanje visokih voda. Ob predhodni ureditvi avtomatskih zapornic na iztočnem objektu bi bila omogočena izvedba namakalnega sistema. Za namakanje kmetijskih zemljišč je predvidenih 480.000 m3 volumna akumulacije. V primeru, da je med rastno sezono večji pritok v akumulacijo, kot iztok iz nje, je lahko vode za namakanje v rastni sezoni tudi več, za kar bi bilo potrebno preveriti vodno bilanco vodotoka (ARSOa,t, 2010). - Akumulacija Medvedci - je nedokončan objekt, ki bo primarno namenjen zadrževanju visokovodnega vala. Trenutno služi le ribogojstvu in razvoju vodnih in obvodnih habitatov. Če bo objekt dokončan tako, kot je bil načrtovan, bo v njem za namakanje kmetijskih zemljišč predvidena vodna nabira med določenima kotama, z volumnom 800.000 m3 (ARSOb, 2010). - Akumulacija Dežno - je nedokončan objekt, ki omogoča le ribogojstvo in razvoj vodnih in obvodnih habitatov. Če bo akumulacija zgrajena tako kot je načrtovana, bo primarno služila zadrževanju visokih vod. V akumulaciji je za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč predviden volumen med dvema kotama, z vsebino 80.000 m3 (ARSOc, 2010) 2.1.2.1.2 Območje Pesnice 2.1.2.1.2.1 Akumulacije Pernica, Pristava, Komarnik, Radehova, Gradišče, Savci Na območju reke Pesnice in njenih pritokov je bilo obravnavanih šest akumulacij. Osnovni namen le-teh je sploščenje konice visokovodnega vala in preprečevanje poplav na dolvodnem območju (ARSOd,e,f,g,h,i, 2010), vendar se je primarni rabi pridružilo ribištvo in rekreacija, medtem ko se je funkcija zadrževanja visokega vala skoraj povsem izgubila (Globevnik, 2010, osebni stik). Obravnavane so: - Akumulacija Pernica - Akumulacija Pristava - Akumulacija Komarnik - Akumulacija Radehova - Akumulacija Gradišče - Akumulacija Savci Od teh akumulacij ima le akumulacija Pernica objekt za kontrolirano prelivanje vode in se tudi edina uporablja za namakanje kmetijskih zemljišč. Po podatkih iz pravilnika o obratovanju akumulacije Pernica (ARSOd, 2010), obstaja eno delno vodno dovoljenje, ki iz akumulacije dovoljuje odvzemati do 5 l/s oz. do 14.000 m3 na leto za namakanje kmetijskih zemljišč. Z izjemo Pernice, imajo ostale obravnavane akumulacije na območju Pesnice fiksne prelivne objekte, kar pomeni, da bi bilo potrebno za rabo vode za potrebe namakanja te akumulacije še dograditi in urediti sisteme za kontrolirano prelivanje vode. V kolikor bi se pojavil interes za namakanje iz ostalih akumulacij, bi bilo potrebno s preučitvijo vodne bilance preveriti tudi 82 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi razpoložljivost vode za ta namen (ARSO1, 2010). V vsakem primeru sistem zadrževalnikov na Pesnici, za učinkovito delovanje, potrebuje analizo stanja ter program ukrepov, ki bodo sistem izboljšali. Na območju se namreč še vedno pojavljajo poplave, ki otežujejo kmetijsko pridelavo. Kljub temu, da namakanje iz obravnavanih akumulacij formalno še ni mogoče, občinski prostorski plan občine Lenart iz leta 1996, omenja tudi namakanje polj semenske koruze iz akumulacij Gradišče in Radehova (Ur.l. RS št. 56/97), vendar v pravilnikih o obratovanju teh akumulacij namakanje ni opredeljeno kot ena od rab vode iz akumulacij. 2.1.2.2 Porečje Mure 2.1.2.2.1 Območje Ščavnice 2.1.2.2.1.1 Akumulaciji Negova in Blaguš ter Gajševsko jezero Na območju reke Ščavnice so bile obravnavane tri akumulacije: - Akumulacija Negova - Akumulacija Blaguš - Gajševsko jezero Primarna naloga teh treh akumulacij je urejanje vodnega režima rek in zmanjševanje oz. preprečevanje poplav. V pravilnikih za obratovanje in vzdrževanje teh treh akumulacij eksplicitno ni omenjeno namakanje niti katera druga raba vode iz teh akumulacij, razen zadrževanja visokovodnega vala (ARSOj,l,m, 2010). Po podatkih upravljalca teh akumulacij se nobena od njih ne uporablja za namakanje, v vseh pa je prisotno ribištvo (ARSOs, 2010). Za razvoj možnosti rabe vode za namakanje, bi bilo potrebno popraviti in prilagoditi načrte obratovanja akumulacij tako, da bi bila voda za namakanje ob suši dostopna. Po predvidevanjih upravljalca teh akumulacij bi bilo v tem primeru potrebno rabo vode količinsko in časovno uskladiti predvsem z imetniki ribiških koncesij za omenjene akumulacije (ARSOs, 2010). 2.1.2.3 Prekmurje in Goričko 2.1.2.3.1.1 Akumulacije Bukovnica, Hodoš in Domanjci Na območju Prekmurja in Goričkega smo obravnavali naslednje tri akumulacije: - Akumulacija Bukovnica - Akumulacija Hodoš - Akumulacija Domajinci - Ledavsko jezero Kljub dejstvu, da je bila Akumulacija Bukovnica primarno zgrajena za poskusno namakanje 20 ha zemljišč (ARSOk, 2010), tej rabi ni nikoli služila. Trenutno je v funkciji popestritve turistične ponudbe občine Dobrovnik in športnega ribolova. V pravilniku o obratovanju in vzdrževanju Ledavskega jezera je volumen akumulacije razdeljen na tri dele: stalna ojezeritev, koristni delovni volumen in volumen za visokovodno zaščito. Koristni delovni volumen (2.416.000 m3) je namenjen različnim rabam, med njimi je omenjeno tudi namakanje (ARSOn, 2010), vendar se voda za ta namen ne uporablja. Za akumulacijo Hodoš ni predvidena nobena druga raba, razen zadrževanja visokovodnega vala (ARSOo, 2010). Območje vseh treh akumulacij spada v Krajinski park Goričko in območje Nature 2000. 83 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi Upravljalci nimajo podatkov o tem, koliko vode iz omenjenih akumulacij bi lahko porabili za namakanje. Za vsako akumulacijo bi bilo potrebno ponovno preučiti vodno bilanco in v podrobnejšem načrtu upravljanja opredeliti rabo vode iz akumulacij. 2.1.2.4 Porečje Save 2.1.2.4.1 Območje Srednje Save 2.1.2.4.1.1 Mokri zadrževalnik Drtijščica Mokri zadrževalnik Drtijščica je bil zgrajen leta 2002 za ublažitev negativnih posledic izgradnje avtoceste na poplavno varnost avtocestnega odseka Blagovica-Šentjakob. Ker je zadrževalnik razmeroma nov, je upravljanje objektov možno ročno ali avtomatsko z daljinskim nadzorom obratovanja iz nadzornega centra (Hidrotehnika, 2010). Mokri zadrževalnik je bil zgrajen tudi zaradi prizadevanja okoliših občin, ki so želele mokri zadrževalnik s stalno ojezeritvijo in ne suhega, ki bi bil napolnjen le v času visokih vod. Občine v okolici jezera načrtujejo in razvijajo športno rekreacijski turizem. Od začetka delovanja zadrževalnika, leta 2004, je voda narasla največ za 1,2 m nad koto normalne gladine, ki je pri 344,90 m, do kote 346,11 m. Maksimalna gladina akumulacije je pri koti 354,60 m, ko je v akumulaciji 5,9 x106 m3 vode, medtem ko jo je pri normalni gladini 830.000 m3. V akumulaciji je torej veliko prostora za visokovodni val, ki pa do sedaj še ni bil izkoriščen. Zaradi neurejene kanalizacije v zaledju akumulacije, se v času nizkih vod in daljšega zadrževanja vode v akumulaciji pojavlja neprijeten vonj v okolici akumulacije (Hidrotehnika, 2010). Za namakanje se voda iz akumulacije ne uporablja. V primeru potreb po rabi vode iz akumulacije za namakanje, ali druge namene, bi bilo potrebno tako kot pri ostalih akumulacijah preveriti, ali je mogoče spremeniti režim delovanja akumulacije in ga uskladiti z ostalimi funkcijami zadrževalnika (turizem, ribištvo, rekreacija). 2.1.2.4.2 Območje Savinje 2.1.2.4.2.1 Žovneško, Šmartinsko in Slivniško jezero Na pritokih reke Savinje smo obravnavali naslednje tri akumulacije: - Žovneško jezero - Šmartinsko jezero - Slivniško jezero Vse tri akumulacije so bile zgrajene z namenom povečanja poplavne varnosti naselij in za bogatenje nizkih vod dolvodno od akumulacij. Trenutno jih uporabljajo ribiči za športni ribolov in vzgojo rib (Nivo Celje, 2010). Vodo iz Žovneškega jezera se uporablja tudi za namakanje hmeljišč dolvodno od iztoka iz jezera. Namakanje poteka tako, da upravljalec iz jezera nadzorovano spusti več vode, ki jo niže ob potoku, kjer so postavljena črpališča, z manjšo zajezitvijo zopet zaustavijo, da lahko iz nje s črpalkami črpajo vodo (Nivo Celje, 2010). Namakanju in bogatenju nizkih vod je namenjeno 70% volumna akumulacije (Ur.l. RS št. 35/96). V rastni sezoni se za namakanje ne porabi vsa voda, ki je na voljo namakanju kmetijskih zemljišč. V jezeru poteka tudi intenzivno ribogojstvo, zaradi katerega jezero jeseni namerno izpraznijo, da je izlov rib lažji. Preko zime je jezero skoraj prazno. 84 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi V programu priprave državnega lokacijskega načrta za območje Šmartinskega jezera (Ur.l. RS št. 136/06), je zapisano, da Šmartinsko jezero obratuje kot zadrževalnik visokih voda in je to njegova temeljna naloga, kateri se morajo vse druge dejavnosti podrediti. V največji možni meri se morajo upoštevati tudi dejavnosti ribiške družine in varovanje vodnih in obvodnih habitatov. Omenjena je tudi možnost razvoja turizma na Šmartinskem jezeru, ki se v tem trenutku že dogaja (pešpoti, plovba po jezeru, ribiški turizem). V takšnem primeru pridemo do položaja, kjer ob različnih interesih rabe vode iz akumulacije težko zagotovimo vodo potrebno za namakanje kmetijskih zemljišč. Slivniško jezero je namenjeno zadrževanju poplavnega vala, bogatenju nizkih vod in ribištvu. Ob vznožju pregrade je tudi manjša hidroelektrarna, ki deluje le, ko je v jezeru dovolj vode, sicer bi se jezero lahko preveč izpraznilo. Viške vode v tem primeru porabi hidroelektrarna (Nivo Celje, 2010). 2.1.2.5 Porečje Jadranskih rek z morjem 2.1.2.5.1.1 Klivnik, Mola in Vanganel Na območju povodja Jadranskih rek z morjem smo obravnavali 3 akumulacije: - Akumulacija Klivnik - Akumulacija Mola - Akumulacija Vanganel Akumulaciji Klivnik in Mola je potrebno obravnavati skupaj, saj se voda iz akumulacije Klivnik steka v Molo in nato naprej v notranjsko Reko. Mola poleg tega dobiva vodo tudi iz potoka Molja in nekaterih manjših potokov. Akumulaciji sta bili zgrajeni za zagotavljanje vode za bogatenje nizkih pretokov notranjske Reke dolvodno od Ilirske Bistrice in za zadrževanje visokih vod. Poleg tega se akumulaciji uporabljata za ribištvo in za tehnološke vode (ARSOp, 2010). V primeru požarov, ki se pojavljajo na Krasu, pa se voda lahko uporablja tudi za gašenje s helikopterji (VGP Dravaa, 2010). Da bi ugotovili, koliko vode iz teh dveh akumulacij bi lahko porabili za kmetijstvo, bi morali preučiti vodno bilanco teh dveh akumulacij. Po podatkih upravljalca se že sedaj redno dogaja, da sta na koncu poletja zaradi bogatenja notranjske Reke obe akumulaciji izpraznjeni do minimalne gladine, tako da tudi bogatenje notranjske Reke ni več mogoče v predpisanih količinah. S 1. majem 2010 je začel veljati nov, začasni pravilnik o obratovanju akumulacij Klivnik in Mola, s katerim so zmanjšali ekološko sprejemljiv pretok notranjske Reke na merilni postaji Trnovo - Reka. Doslej je bilo potrebno bogatenje notranjske Reke, ko je pretok na merilni postaji padel pod 925 l/s, odslej pa je ta meja 610 l/s. Poleg tega imajo podeljene pravice za rabo vode tudi ribiči, ki si prizadevajo za stalno gladino vode v akumulacijah (VGP Dravaa, 2010). Voda iz akumulacije Vanganel se uporablja tudi za namakanje kmetijskih zemljišč. Uporaba za namene namakanja je podrobno definirana v Poslovniku o obratovanju akumulacije Vanganel (ARSOr, 2010), vendar se za ta namen uporabi le majhen delež potenciala akumulacije. Po poslovniku je za namakanje in bogatenje nizkih pretokov na voljo 60 - 70% volumna akumulacije. Namakanje poteka tako, da se iz akumulacije spušča voda, ki jo porabniki črpajo iz potoka dolvodno od akumulacije. Odvzemi niso organizirani, evidentirani ali merjeni, zato je porazdelitev vode med uporabniki neenakomerna. Dogaja se, da prvi 85 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi porabniki zase načrpajo dovolj vode, medtem ko za zadnje vode zmanjka. Poraba vode iz akumulacije za namen namakanja kmetijskih zemljišč ni znana, saj posamezni odvzemi niso merjeni. Z upravljalcem, ki je zadolžen za upravljanje s pregrado, o potrebah po vodi komunicirajo posamezni uporabniki vode, neodvisno eden od drugega. Ocenjujejo, da se je od izgraditve akumulacije Vanganel v njej nabralo od 2 - 3 m mulja, kar zmanjšuje volumen akumulacije, tako da je za namakanje trenutno na voljo 100.000 do 130.000 m3 vode v rastni sezoni (VGP Dravab, 2010). 2.1.2.6 Porečje Soče in Goriška brda 2.1.2.6.1.1 Akumulacij a Vogršček Akumulacija Vogršček je največja akumulacija pri nas, ki je primarno namenjena namakanju in zadrževanju visokih vod. Za namakanje iz akumulacije Vogršček je predvidenih 6,8x106 m3 vode (Hidrotehnikb, 2010). Trenutno se za namakanje v eni sezoni porabi le približno eno tretjino te količine vode. Iz akumulacije bi lahko namakali približno 3.500 ha površin (Kmetijstvo Vipava, 1999). Akumulacija Vogršček sicer služi svojemu namenu, vendar so na njej potrebna večja vzdrževalna dela. Potrebna je analiza težav (na terenu, institucionalne težave), ki se pri upravljanju in uporabi te akumulacije pojavljajo, saj bi ob poznavanju teh težav, lahko izboljšali delovanje akumulacije (Hidrotehnikb, 2010). 2.1.2.6.1.2 Kozlink Kozlink je primer manjše akumulacije, z volumnom 20.000 m3, ki je bila zgrajena za kapljično namakanje približno 20 ha površin, pretežno sadovnjakov. Čeprav je volumen akumulacije razmeroma majhen, je letna nabira iz zaledja v povprečnem sušnem letu 102.000 m3 vode, s čimer je zagotovljen dovolj velik dotok vode za namakanje površin v okolici akumulacije. Poleg tega je bila urejena možnost prečrpavanja vode v akumulacijo iz približno 380 m oddaljene struge Reke (Gabrijel čič, 2010). Pri tej akumulaciji se je pojavila težava financiranja in vzdrževanja objekta. Objekt je samoiniciativno prevzela v upravljanje področna ribiška družina, ki ga uporablja za potrebe ribištva in skrbi za osnovno vzdrževanje pregrade, nihče pa ne skrbi za upravljanje z akumulacijo v skladu z njeno osnovno namembnostjo (Vinska klet, 2010). 86 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi 2.1.3 Povzetek analize stanja in obratovanja akumulacij Rezultati izkazujejo, da je raba vode iz akumulacij, za namakanje kmetijskih zemljišč, pod potenciali akumulacij. Vzrokov za takšno stanje je veliko in mnogi so med seboj povezani. V nadaljevanju so predstavljeni in podrobneje definirani trije glavni vzroki za to: 1) Sektorsko upravljanje z vodno infrastrukturo - Za vzpostavitev rabe akumulacij za potrebe namakanja ni pomemben le kmetijski sektor, ampak je pomembnih več sektorjev, ki morajo delovati usklajeno. Tudi po določilih vodne direktive (Vodna direktiva, 2010) morajo posamezne države zagotavljati vključevanje načrtov upravljanja voda in vodne politike v vse ključne gospodarske sektorje in politike delovanja, npr. v kmetijstvo, energetiko, promet, turizem, poselitev, regionalni razvoj, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. - V primeru, da dejavnosti na akumulacijah niso ustrezno načrtovane, s pravilniki opredeljene in nadzorovane, lahko pride do tega, da postane določena dejavnost na akumulaciji prevladujoča in zavira razvoj ostalih dejavnosti. Tako lahko nekontroliran razvoj turizma in ribištva na akumulaciji zmanjšuje razpoložljivost vode za potrebe namakanja. 2) Pomanjkanje organiziranega izražanja interesa po vodi za namakanje s strani potencialnih uporabnikov in nepoznavanje obstoječih ali potencialnih koristi akumulacij - Potencialni uporabniki vode za namakanje kmetijskih zemljišč so premalo povezani in aktivni pri predstavljanju svojih stališč in interesov na področju potreb po vodi. Veliko večje izražanje tega interesa smo opazili pri ribičih, ki uspešno delujejo na večini obravnavanih akumulacij. - Opaziti je slabo izkoriščenost obstoječih akumulacij. Zaradi nepoznavanja potencialov za 15 od 24 obravnavanih akumulacij (brez akumulacij za hidroenergetsko rabo na Savi in Dravi) ni podatka o količini vode, ki bi jo lahko porabili za namakanje. - Zaradi nedokončanih akumulacij raba za vse namene, katerim naj bi akumulacije služile, ni mogoča. Nekatere akumulacije za vzpostavitev rabe za namakanje potrebujejo izračun vodne bilance in tudi dograditev (Medvedci, Pristava, Radehova). - Pravilniki o obratovanju in upravljanju z akumulacijami so premalo natančni in zastareli, zato ne izkazujejo več dejanske rabe akumulacij in ne definirajo pravic in predvsem dolžnosti uporabnikov akumulacij. 3) Premalo sredstev za vzdrževanje akumulacij - Ni dovolj finančnih sredstev za investicijsko vzdrževanje akumulacij, zato je upravljanje večine objektov še vedno ročno, pojavljajo se težave s puščanjem pregrad (Bukovnica) in zamuljenostjo akumulacij (Vanganel). - Nekatere akumulacije ne dosegajo ustreznega kemijskega stanja voda. Za to je lahko več vzrokov: iztoki odpadnih voda neposredno v akumulacijo ali neustrezna kmetijska praksa v okolici akumulacij (Ledavsko jezero, Šmartinsko jezero, Vogršček). 87 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi Preglednica 1: Akumulacije za hidroenergetsko rabo. Porečje Ime akumulacije Voda Količina vode za namakanje (l/s) Raba Namakanje po koncesijski pogodbi 1 Drava Kanal He Formin Drava 5.000 + 5.000a HE, VV, N DA 2 Drava Kanal HE Zlatoličje Drava 12.000 HE, VV, N DA 3 spodnja Sava Akumulacija HE Blanca Sava 2.300b HE, VV,N DA 4 spodnja Sava Akumulacija HE Boštanj Sava 2.300b HE, VV DA 5 spodnja Sava Akumulacija HE Vrhovo Sava 2.300b HE, VV DA 6 zgornja Sava Akumulacija HE Mavčiče (Trbojsko jezero) Sava 642c HE, VV DA 7 zgornja Sava Akumulacija HE Moste Sava 136c HE, VV DA 8 zgornja Sava Akumulacija HE Medvode (Zbiljsko jezero) Sava 651c HE, VV DA Opombe k preglednici Preglednica 1: a 5.000 l/s na dovodnem kanalu in 5.000 l/s na odvodnem kanalu. b Na območju od Suhadola da državne meje lahko v rastni dobi za namakanje porabimo povprečno 2,3 m3/s, največji trenutni odvzem pa je 4 m3/s do JEK in 4 m3/s od JEK do državne meje. c Koncesijska pogodba za rabo reke Save za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah HE Moste, HE Mavčiče in HE Medvode (dovoljena vsota vseh nepovratnih odvzemov na območju veljavnosti koncesije) VV varstvo pred visokimi vodami B bogatenje nizkih pretokov HE raba za hidroenergetske potrebe N namakanje R ribištvo 88 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi Preglednica 2: Ostale obravnavane akumulacije, po porečjih. Porečje Ime akumulacije Voda Količina vode za namakanje (m3) Raba Namakanje p° pravilniku o obratovanju 1 Drava Akumulacija Komarnik Partinjščak ni določeno VV, R NE 2 Drava Akumulacija Pristava Pesnica ni določeno VV, R, HE NE 3 Drava Akumulacija Radehova Globovnica ni določeno VV, R NE 4 Drava Akumulacija Gradišče Velka ni določeno VV, R NE 5 Drava Akumulacija Savci Sejanski potok ni določeno VV, R NE 6 Drava Akumulacija Požeg Framski potok 480.000 VV, R DA 7 Drava Akumulacija Dežno Dežnica 80.000 VV, R DA 8 Drava Akumulacija Medvedci Devina 800.000 R DA 9 Drava Akumulacija Pernica Pesnica 14.000d VV, R, N DA 10 Jadranske reke Akumulacija Vanganel Bavški potok 130.000e VV, R, N DA 11 Jadranske reke Akumulacija Mola Molja ni določeno VV, R, B NE 12 Jadranske reke Akumulacija Klivnik Klivnik ni določeno VV, R, B NE 13 Mura Akumulacija Bukovnica Bukovnica 50.000f VV, R, B DA 14 Mura Akumulacija Hodoš Dolenski potok ni določeno VV, R NE 15 Mura Akumulacija Negova Negovski potok ni določeno VV, R NE 16 Mura Akumulacija Blaguš Blaguški potok ni določeno VV, R NE 17 Mura Gajševsko jezero Sčavnica ni določeno VV, R NE 18 Mura Akumulacija Domajinci (Ledavsko jezero) Ledava ni določeno VV, R DA 19 Savinja Zovneško jezero Trnavca 1.200.000g VV, R, N, B DA 20 Savinja Smartinsko jezero Koprivnica ni določeno VV, R NE 21 Savinja Slivniško jezero Voglajna ni določeno VV, R, HE NE 22 Soča Akumulacija Vogršček Vogršček 6.800.000h VV, R, N DA 23 Akumulacija Kozlink Kozlink 50.000i R DA 24 Srednja Sava Drtijščica Drtijščica ni določeno VV NE Opombe k preglednici Preglednica 2: d Vodna količina določena z enim vodnim dovoljenjem, eni fizični osebi; določeno s pravilnikom o obratovanju (ARSOe). e Ocena upravljavca. f Akumulacija je bila zgrajena za namakanje cca 20 ha površin (ARSOk), kar ob upoštevanju norme namakanja 2.500 m3/leto/ha, pomeni 50.000 m3. 89 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi v g Po Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP2 (Ur.l. RS št. 35/1996), je 70 % volumna akumulacije namenjene bogatenju nizkih voda in namakanju, kar je 1.200.000 m3. h Volumen 6.800.000 m3 predstavlja 84,5 % koristnega volumna akumulacije (Volumen 1.250.000 mio m3 je namenjen zadrževanju visokega vala, min. volumen vode v akumulaciji je 450.000 m3). i Akumulacija je bila zgrajena za namakanje cca 20 ha površin, kar ob upoštevanju norme namakanja 2.500 m3/leto/ha, pomeni 50.000 m3. VV varstvo pred visokimi vodami B bogatenje nizkih pretokov HE raba za hidroenergetske potrebe N namakanje R ribištvo 90 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi 2.2 Vodne količine in površine za namakanje iz akumulacij V tem poglavju so opisani postopki določitve količin vode za namakanje iz posamezne akumulacije, ter načini določitve potencialno primernih površin za namakanje z vodo iz akumulacij. Akumulacije so obravnavane po območjih - porečja, podporečja in povodja. Podatki o načinu določitve vode za namakanje, količini vode ter odstotku namakanih površin na definiranem območju so zbrani v preglednici v zaključku poglavja (Preglednica 3, Preglednica 4, Slika 1, Slika 2). Akumulacije se glede na potencial, ki ga imajo za namakanje kmetijskih zemljišč, med seboj zelo razlikujejo. Prva razlika je ta, da imajo nekatere akumulacije potencial že določen, drugim pa ga je bilo na podlagi dostopnih podatkov (namen akumulacije ob izgradnji) potrebno določiti. Pri akumulacijah z določeno količino vode za namakanje kmetijskih zemljišč, smo ugotovili naslednje deleže volumna akumulacij, ki ga lahko ta voda zavzema: Več akumulacij je takšnih, kjer ni nikakršnih podatkov o rabi vode za namakanje iz njih, niti ni bila mogoča posredna določitev te količine vode. V takšnih primerih bi bilo potrebno ponovno določiti in uskladiti funkcije akumulacije, saj ne smemo preveč posegati v stalno gladino vode v akumulacijah (pri nekaterih je to hkrati tudi minimalna gladina), ker bi s tem negativno vplivali na dejavnost ribičev in vodne ter obvodne habitate, ki so prisotni. Z zasedanjem prostora, ki je namenjen visokovodnemu valu pa bi ogrožali varnost ljudi in premoženja dolvodno od akumulacije. V takšnih primerih, smo privzeli, da bi lahko za namakanje kmetijskih zemljišč porabili 30 % volumna akumulacije. Izbrana vrednost je pod povprečjem volumna, ki se ga lahko za namakanje uporablja iz akumulacij, ki imajo predvidenih več možnih rab (namakanje, poplavna varnost, ribištvo) oz. so načrtovane kot večnamenske. Vsaka akumulacija je specifična in pred vsakršno spremembo načina delovanja bi bilo potrebno ponovno preučiti vodno bilanco in oblikovati nov pravilnik o obratovanju akumulacije, nekatere pa bi bilo potrebno vsaj delno dograditi. Z omenjenim deležem volumna akumulacije (30 %o) je bil preverjen potencial ter možnost razvoja rabe akumulacije za namen namakanja kmetijskih zemljišč. Po pridobljenih količinah vode, ki je, oziroma bi lahko bila na voljo za namakanje kmetijskih zemljišč, smo prikazali namakalne površine, ki jih lahko namakamo z vodo iz določene akumulacije. Niso definirane površine edine primerne za namakanje, ampak je določen obseg območja, na katerem lahko namakamo določen delež površin. V nekaterih primerih je namreč tik ob akumulacijah malo površin, primernih za namakanje, dlje dolvodno pa so večji kompleksi površin, ki bi jih lahko namakali. Določitev lokacij (gorvodno, dolvodno) in konkretnih parcel, kjer je namakanje bolj smiselno, je stvar podrobnejših analiz (želje lastnikov, ekonomičnosti izgradnje namakalnih sistemov) na določenem območju. Vogršček Žovneškojezero Vanganel Ledavskojezero Dežno Medvedci Požeg 28% 21% 9% 80% do 70% do 53% do 42% 91 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi Pri vsaki akumulaciji je definirano takšno območje, da bi na njem lahko namakali vsaj 30% površin, primernih za namakanje. Kjer je vode v akumulacijah veliko oz. je površin primernih za namakanje malo, smo izračunali, kakšen odstotek vseh površin lahko namakamo. Kjer je površin zelo malo, smo v obravnavo vključili vse površine primerne za namakanje na območju (100%) in izračunali, kakšen delež volumna akumulacije bi potrebovali za namakanje teh površin. 2.2.1 Porečje Drave 2.2.1.1 Akumulacije Pernica, Pristava, Komarnik, Radehova, Gradišče in Savci Akumulacije (Pernica, Pristava, Komarnik, Radehova in Gradišče) so na reki Pesnici, oziroma v bližini Pesnice na njenih pritokih. Količine vode, ki bi jih lahko uporabljali za namakanje kmetijskih površin iz omenjenih akumulacij niso določene. Iz navedenih razlogov, količin vode za namakanje tudi za potrebe pričujoče naloge ni mogoče neposredno določiti, zato so predvidene le količine vode, ki jih potrebujemo za namakanje potencialno primernih površin dolvodno od akumulacij. V kolikor bi želeli uporabljati vodo iz akumulacij za namakanje, bi bilo akumulacije potrebno dograditi in urediti nadzorovano prelivanje vode iz akumulacij. Akumulacije so na, oziroma v neposredni bližini reke Pesnice, zato smo upoštevali površine okrog reke Pesnice dolvodno od akumulacije Pernica, ki je prva akumulacija v nizu. Obravnavane površine niso na višji nadmorski višini, kot je akumulacija Pernica. Definirano je območje, na katerem bi lahko namakali 30 % površin (767 ha), primernih za namakanje in ob tem porabili 30 % volumna vseh omenjenih akumulacij skupaj. Akumulacije Savci, ki je prav tako na enem od pritokov Pesnice, nismo obravnavali v sklopu skupaj z ostalimi akumulacijami na Pesnici, saj je precej oddaljena od ostalih obravnavanih akumulacij in reke Pesnice. Kot potencialno primerne površine za namakanje smo opredelili površine, ki so dolvodno od akumulacije in niso na višji nadmorski višini kot akumulacija. V kolikor bi za namakanje lahko porabili 30 % volumna akumulacije, bi lahko namakali 30 % (54 ha) definiranih površin dolvodno od akumulacije Savci. 2.2.1.2 Akumulacije Medvedci, Požeg in Dežno Akumulacije Medvedci in Požeg na porečju Polskave in Dežno na porečju Dravinje imajo definirane količine vode za namakanje kmetijskih površin iz njih. S pomočjo norme namakanja (2500 m3/ha/leto), je bil določen obseg površin, ki jih lahko namakamo s količino vode, ki je na voljo (Medvedci 320 ha, Požeg 192 ha, Dežno 32 ha). Za vsako akumulacijo je bilo oblikovano imaginarno vplivno območje, znotraj katerega je bilo za namakanje predvidenih 30 % površin primernih za namakanje. 2.2.1.3 Akumulaciji HE Zlatoličje in HE Formin s Ptujskim jezerom Za namakanje kmetijskih zemljišč je iz omenjenih akumulacij na voljo veliko vode, zato smo pri definiranju območij, primernih za namakanje iz omenjenih akumulacij, v obravnavo vključili območje, kot pri vodotokih. Površine, ki bi jih iz omenjenih akumulacij lahko oskrbovali z vodo, so oddaljene do 3 km od akumulacije in do 100 m višinske razlike nad nivojem akumulacije (kanala). V sklop akumulacije za HE Formin sodi tudi Ptujsko jezero, ki je akumulacija za omenjeno hidroelektrarno, torej je mogoč odvzem vode za namakanje tudi iz Ptujskega jezera (Dravske elektrarne Maribor, 2010). Vode namenjene za namakanje je v 92 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi omenjenih akumulacijah toliko, da bi lahko namakali vse površine (100 %) v izbrani razdalji od akumulacij. 2.2.2 Porečje Mure 2.2.2.1 Ledavsko jezero, akumulacija Bukovnica, Blaguš, Negova, Gajševci in Hodoš Količino vode in območja za namakanje iz akumulacij na porečju Mure smo določili na tri različne načine. Pri Ledavskem jezeru smo upoštevali člen v pravilniku o obratovanju in vzdrževanju, ki pravi, da je za rabo na voljo koristni volumen akumulacije in sicer 2 416 000m3. Definirali smo območje dolvodno od iztoka iz jezera ob reki Ledavi, na katerem lahko z dano količino vode namakamo 30 % (966 ha) površin, primernih za namakanje. Akumulacija Bukovnica je bila zgrajena z namenom poskusnega namakanja 20 ha površin, vendar natančna količina vode, ki bi jo lahko v rastni sezoni porabili za namakanje ni znana. Voda se iz akumulacije za namakanje ne uporablja, predvidevamo pa, da bi lahko iz akumulacije v eni rastni sezoni porabil vsaj 50 000m3 vode, kar bi ob upoštevanju norme namakanja 2500 m3/ha/leto zadoščalo za namakanje 20 ha površin. Za potrebe pričujoče naloge smo definirali območje dolvodno od iztoka iz akumulacije, na katerem bi lahko z vodo, ki je na voljo, namakali 30 % (torej 20 ha) površin primernih za namakanje. Pri ostalih akumulacijah v porečju Mure (akumulacije Blaguš, Negova, Gajševci in Hodoš), smo privzeli, da lahko za namakanje uporabimo 30 % volumna akumulacije. Določen je bil obseg površin, primernih za namakanje, od katerih bi jih z razpoložljivo vodo namakali 30 %, kar pomeni: akumulacija Blaguš 47 ha, akumulacija Negova 29 ha, akumulacija Gajševci 306 ha, akumulacija Hodoš 59 ha. 2.2.3 Porečje Save 2.2.3.1 Podporečje Savinje 2.2.3.1.1 Slivniško, Šmartinsko in Zovneško jezero Voda iz Slivniškega in Šmartinskega jezera se ne uporablja za namakanje kmetijskih površin. Iztok iz Slivniškega jezera je reka Voglajna, za katero je ugotovljeno, da neposreden odvzem vode iz nje za namakanje kmetijskih zemljišč ni mogoč. Za namakanje 100 % (294 ha) površin ob reki Voglajni (površine niso na višji nadmorski višini, kot je jezero), vse do izliva v Savinjo bi potrebovali 735 000 m3 vode na rastno sezono, kar predstavlja 18 % volumna Slivniškega jezera. V neposredni okolici Šmartinskega jezera ni veliko površin, potencialno primernih za namakanje. V kolikor bi želeli namakati vse definirane površine (100 %) od iztoka iz jezera do sotočja s Savinjo, bi potrebovali 430 000 m3 vode v rastni sezoni, kar predstavlja le 6 % volumna Šmartinskega jezera. Žovneško jezero se uporablja tudi za namakanje kmetijskih površin, na nekaterih površinah, potencialno primernih za namakanje iz jezera, so že zgrajeni namakalni sistemi. Trenutno se iz jezera za namakanje ne porabi toliko vode, kot jo je na voljo. Vodo za namakanje na obstoječih namakalnih površinah se zagotavlja tudi iz drugih virov, ki so na obravnavanem območju lažje dostopni, kot voda iz Zovneškega jezera. Potencialno primerne površine za namakanje se v tem primeru pokrivajo s površinami, ki vodo zagotavljajo iz reke Savinje in 93 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi njenih manjših pritokov ali iz podtalnice. Definirano je območje, na katerem bi lahko namakali 30 % (480 ha) površin, primernih za namakanje, za kar bi porabili 70 % volumna akumulacije. 2.2.3.2 Podporečje zgornje Save 2.2.3.2.1 Akumulacije HE Moste, HE Mavčiče in HE Medvode V koncesijski pogodbi za rabo reke Save za proizvodnjo električne energije je s koordinatami določeno območje koncesije in količina vode, ki jo lahko nepovratno odvzamemo na območju. V tem primeru gre za tri odseke reke Save, na katerem so hidroelektrarne HE Moste, HE Mavčiče in HE Medvode. Na območjih koncesije smo preverili obseg površin v pasu 3 km od reke in 100 m višinske razlike nad reko Savo in ugotovili, da bi lahko s količinami vode, ki so na voljo, namakali več kot 70 % površin primernih za namakanje na območju. 2.2.3.3 Podporečje srednje Save 2.2.3.3.1 Akumulacija Drtijščiča Kot površine, potencialno primerne za namakanje iz akumulacije Drtijščica so bile definirane površine ob reki Radomlji (3 km oddaljenosti, 100 m višinske razlike nad nivojem reke). Površine so na območju od iztoka iz akumulacije, do sotočja Radomlje s Kamniško Bistrico. Za namakanje 30 % (240 ha) površin primernih za namakanje, bi ob upoštevanju norme namakanja 2 500 m3/ha/leto, potrebovali 600 000 m3 vode v rastni sezoni, kar predstavlja 67 % stalnega volumna oziroma 10 % maksimalnega volumna akumulacije. 2.2.3.4 Podporečje spodnje Save V koncesijski pogodbi za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, ki opredeljuje območje od Suhadola do državne meje s Hrvaško so določene količine vode, ki jih lahko izkoristimo za namakanje kmetijskih zemljišč. Koncesija nanaša na celoten odsek reke, zato so površine in količine vode za namakanje obravnavane v sklopu obravnave vodotokov. 2.2.3.5 Porečje Soče 2.2.3.5.1 Akumulaciji Vogršček in Kozlink Največja akumulacija v Sloveniji, primarno namenjena namakanju je Vogršček. V okolici akumulacije so že zgrajeni namakalni sistemi, vendar se za namakanje teh površin porabi le približno tretjina vode, ki je v akumulaciji namenjena namakanju. Pri definiranju površin, primernih za namakanje smo upoštevali površine, na katerih je že namakalni sistem, ter vse površine severno od akumulacije, kamor bi se lahko namakalni sistem še razširili. Ker bi bilo v tem primeru vode v akumulaciji še vedno dovolj, smo preverili možnost namakanja tudi gorvodno ob reki Vipavi. Iz akumulacije Vogršček bi lahko namakali 85 % (2720 ha) površin na območjih: - severno od akumulacije Vogršček - površine ob reki Vipavi (3 km oddaljenosti, 100 m višinske razlike nad nivojem reke), od njenega izvira, do državne meje z Italijo. Akumulacija Kozlink v Goriških brdih je bila zgrajena za namakanje 20 ha površin. Za območje namakanja iz akumulacije smo definirali površine dolvodno od akumulacije, ki niso 94 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi na višji nadmorski višini, kot je akumulacija, vse do državne meje z Italijo. Namakali bi lahko 50 % (20 ha) površin primernih za namakanje na območju. Potrebno je poudariti, da vinogradi niso ena izmed kategorij, ki so predvidene za namakanje. 2.2.3.6 Porečje jadranskih rek z morjem Ob trenutnem režimu delovanja, iz akumulacij Klivnik in Mola, vode za namakanje ni na voljo, saj se vsa razpoložljiva voda porabi za bogatenje nizkih pretokov notranjske Reke. Akumulacija Vanganel v zaledju Kopra je namenjena tudi namakanju kmetijskih zemljišč. Definirano je območje, na katerem bi lahko z vodo, ki je na voljo iz akumulacije, namakali 30 % (52 ha) površin, primernih za namakanje. 95 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi Preglednica 3: Pregled načina določitve vode za namakanje, količine vode ter odstotka namakanih površin na definiranem območju za posamezno akumulacijo. Ime akumulacije Način določitve količine vode za namakanje Količina vode za namakanje (m3) Obseg definiranih površin primernih za namakanje na območju (ha) Delež (%) in obseg (ha) namakanja definiranih površin Akumulacija Pernica 30 % volumna vseh akumulacij 1.917.000 2.556 30 % definiranih površin (767 ha) Akumulacija Komarnik Akumulacija Pristava Akumulacija Radehova Akumulacija Gradišče Akumulacija Savci 30 % volumna akumulacije 136.200 183 30 % definiranih površin (54 ha) Akumulacija Požeg Pravilnik o obratovanju 480.000 640 30 % definiranih površin (192 ha) Akumulacija Dežno Pravilnik o obratovanju 80.000 107 30 % definiranih površin (32 ha) Akumulacija Medvedci Pravilnik o obratovanju 800.000 1.067 30 % definiranih površin (320 ha) Akumulacija Vanganel Pravilnik o obratovanju 130.000 173 30 % definiranih površin (52 ha) Akumulacija Mola V okviru trenutnega delovanja akumulacij vode za namakanje ni, saj sta akumulaciji običajno ob koncu poletja popolnoma izpraznjeni zaradi bogatenja nizkih vod Akumulacija Klivnik Akumulacija Bukovnica Določitev količin na podlagi podatkov o namembnosti akumulacije (namakanje 20ha površin) 50.000 67 30 % definiranih površin (20 ha) Akumulacija Hodoš 30 % volumna akumulacije 147.000 196 30 % definiranih površin (59 ha) Akumulacija Negova 30 % volumna akumulacije 72.000 96 30 % definiranih površin (29 ha) Akumulacija Blaguš 30 % volumna akumulacije 117.000 156 30 % definiranih površin (47 ha) Gajševsko jezero 30 % volumna akumulacije 765.000 1.020 30 % definiranih površin (306 ha) Akumulacija Domajinci (Ledavsko jezero) Pravilnik o obratovanju 2.416.000 3.221 30 % definiranih površin (966 ha) Žovneško jezero Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP2; 1.200.000 1.600 30 % definiranih površin (480 ha) 96 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi Ime akumulacije Način določitve količine vode za namakanje Količina vode za namakanje (m3) Obseg definiranih površin primernih za namakanje na območju (ha) Delež (%) in obseg (ha) namakanja definiranih površin Ur.l. RS 35/1996 Šmartinsko jezero Določitev potrebnih količin na podlagi površin primernih za namakanje - 6 % volumna akumulacije 429.250 172 100 % definiranih površin (172ha) Slivniško jezero Določitev potrebnih količin na podlagi površin primernih za namakanje - 18 % volumna akumulacije 735.000 294 100 % definiranih površin (294 ha) Akumulacija Vogršček Pravilnik o obratovanju 6.800.000 3.156 86 % definiranih površin (2.720 ha) Akumulacija Kozlink Določitev količin na podlagi podatkov o namembnosti akumulacije (namakanje 20 ha površin) 50.000 40 50 % definiranih površin (20 ha) Drtijščica Določitev potrebnih količin na podlagi površin primernih za namakanje - 10 % volumna akumulacije 600.000 800 30 % definiranih površin (240 ha) Skupna količina vode, ki bi jo lahko uporabili za namakanje iz obravnavanih akumulacij (m3) 16.924.450 Skupna neto površina (ha KZ), ki jo lahko namakamo iz obravnavanih akumulacij 6770 ha Preglednica 4: Pregled načina določitve vode za namakanje, količine vode ter odstotka namakanih površin na definiranem območju za kanala HE Formin in HE Zlatoličje. Ime akumulacije Voda Količina vode za namakanje (l/s) Obseg definiranih površin primernih za namakanje na območju (ha) Delež namakanja definiranih površin (%) Kanal He Formin Koncesijska pogodba 5.000 dovodni kanal in Ptujsko jezero + 5.000 odvodni kanal 4.311 100 % definiranih površin Kanal HE Zlatoličje Koncesijska pogodba 12.000 3.148 100 % definiranih površin 97 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi Slika 1: Obravnavane akumulacije in območja na katerih bi lahko z vodo iz akumulacij namakali vsaj 30 % površin primernih za namakanje. 98 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi Slika 2: Obseg površin (ha, %), ki jih lahko z definirano količino vode za rabo (ocenjena ali že definirana) iz akumulacije namakamo. 99 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi 3 Viri ARSOa, Oddelek porečja reke Drave. 2010. Pravilnik o obratovanju - akumulacija Požeg. (osebni stik, 27.1.2010) ARSOb, Oddelek porečja reke Drave. 2010. Pravilnik o obratovanju - akumulacija Medvedci. (osebni stik, 27.1.2010) ARSOc, Oddelek porečja reke Drave. 2010. Pravilnik o obratovanju - akumulacija Dežno. (osebni stik, 27.1.2010) ARSOd, Oddelek porečja reke Drave. 2010. Pravilnik o obratovanju - akumulacija Pernica. (osebni stik, 27.1.2010) ARSOe, Oddelek porečja reke Drave. 2010. Pravilnik o obratovanju - akumulacija Pristava. (osebni stik, 27.1.2010) ARSOf, Oddelek porečja reke Drave. 2010. Pravilnik o obratovanju - akumulacija Komarnik. (osebni stik, 27.1.2010) ARSOg, Oddelek porečja reke Drave. 2010. Pravilnik o obratovanju - akumulacija Radehova. (osebni stik, 27.1.2010) ARSOh, Oddelek porečja reke Drave. 2010. Pravilnik o obratovanju - akumulacija Gradišče. (osebni stik, 27.1.2010) ARSOi, Oddelek porečja reke Drave. 2010. Pravilnik o obratovanju - akumulacija Savci. (osebni stik, 27.1.2010) ARSOj Oddelek porečja reke Mure. 2010. Pravilnik za obratovanje in vzdrževanje zadrževalnikov Bolehnečici in Gajševsko jezero. (osebni stik, 25.1.2010) ARSOk, Oddelek porečja reke Mure. 2010. Pravilnik za obratovanje in vzdrževanje akumulacije Bukovnica. (osebni stik, 25.1.2010) ARSOl, Oddelek porečja reke Mure. 2010. Pravilnik za obratovanje in vzdrževanje akumulacije Negova. (osebni stik, 25.1.2010) ARSOm, Oddelek porečja reke Mure. 2010. Pravilnik za obratovanje in vzdrževanje akumulacije Blaguš. (osebni stik, 25.1.2010) ARSOn, Oddelek porečja reke Mure. 2010. Pravilnik o upravljanju, obratovanju in vzdrževanju akumulacije Domajinci - Ledavskega jezera. (osebni stik, 2.3.2010) ARSOo, Oddelek porečja reke Mure. 2010. Pravilnik za obratovanje in vzdrževanje akumulacije Hodoš. (osebni stik, 25.1.2010) ARSOp, Oddelek povodja jadranskih rek z morjem. 2010. Pravilnik o upravljanju, obratovanju, vzdrževanju, opazovanju in čuvajski službi na akumulaciji Klivnik. (osebni stik, 15.3.2010) ARSOr, Oddelek povodja jadranskih rek z morjem. 2010. Poslovnik o obratovanju pregrade Vanganel. (osebni stik, 15.3.2010) ARSOs, Oddelek porečja reke Mure. 2010. Stanje in obratovanje obstoječih vodnih akumulacij. (osebni stik, 10.3. 2010) ARSO', Oddelek porečja reke Drave. 2010. Stanje in obratovanje obstoječih vodnih akumulacij. (osebni stik, 27.1.2010) 100 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi Dravske elektrarne Maribor, Stanje in obratovanje obstoječih vodnih akumulacij - Zlatoličje, Formin. (osebni stik, 27.1.2010) Gabrijelčič Z., 2010. Zadrževalnik Kozlink v Goriških brdih (osnovni podatki iz zapiskov o investicijsko tehnični dokumentaciji). (interno gradivo) Globevnik L., 2010. Realnost nadzora in ukrepanja na večnamenskih pregradah v Sloveniji. (osebni stik, 29. 4. 2010) Hidrotehnik3. Stanje in obratovanje obstoječih vodnih akumulacij - Drtijščica. 2010 (osebni stik, 11.6.2010) Hidrotehnikb. Stanje in obratovanje obstoječih vodnih akumulacij - Vogršček. 2010. (osebni stik, 9.2.2010) Holding elektrarn na spodnji Savi. Koncesijska pogodba za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. (osebni stik, 12. 4. 2010) IzVRS, 1994. Zadrževanje voda in večnamenska izraba akumulirane vode. (osebni stik, 28.4.2010) Kmetijstvo Vipava. Namakanje v Vipavski dolini. 1999. Šempeter, Kmetijstvo Vipava: 8 str. Nivo Celje. 2010. Stanje in obratovanje obstoječih vodnih akumulacij. (osebni stik, 11.1.2010) Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP2 Ur.l. RS št. 35/1996 z dne 5. 7. 1996 Računsko sodišče Republike Slovenije, 2007. Revizijsko poročilo o smotrnosti ravnanja Republike Slovenije pri preprečevanju in odpravi posledic suše v kmetijstvu. Računsko sodišče Republike Slovenije, št. 1207-3/2006-22, Ljubljana, 2007. http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K99638A13FF506FB3C1257322003D2E6B/$file/Susa_RSP00-06.pdf (15.1.2010) Savske elektrarne Ljubljana. Informacije o vodnih akumulacijah. (osebni stik, 24.2.2010) SLOCOLD. http://www.slocold.si/index.htm (3.5.2010) Ur.l. RS št. 136-5695/06. Program priprave državnega lokacijskega načrta za območje Šmartinskega jezera http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006136&stevilka=5695&smode=ul Ur.l. RS št. 35-2337/96. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP2. Ur.l. RS št. 56-2881/97. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lenart za obdobje 1986-1990-2000 v letu 1996. http://www.uradni-list.si/1/content?id=6082 Ur.l. RS št. 63-2726/06. Seznam obstoječe vodne infrastrukture. Ur.l. RS št. 96-4099/06. Dopolnitev Seznama obstoječe vodne infrastrukture. Ur.l. RS, št. 61-2664/05. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Blanca VGP Dravaa. 2010. Stanje in obratovanje obstoječih vodnih akumulacij - Klivnik, Mola. (osebni stik, 9.2.2010) VGP Dravab. 2010. Stanje in obratovanje obstoječih vodnih akumulacij - Vanganel. (osebni stik, 15.4.2010) Vinska klet Goriška Brda, svetovalna služba. Stanje in obratovanje obstoječih vodnih akumulacij - Kozlink. (osebni stik, 16.4.2010) Vodna direktiva. Vodna direktiva (Water Framework Directive) - 2000/60/EC http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_okolje/sektor_za_vode/vodna_direktiva/ (15.4.2010) 101 Delovna naloga 5: Možnost rabe podzemne vode za namakanje kmetijskih površin 102 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe podzemne vode za namakanje kmetijskih površin KAZALO VSEBINE 1 Uvod...............................................................................................................................104 2 Metodologija..................................................................................................................104 3 Rezultati.........................................................................................................................104 3.1 Dodatne možnosti zajema podzemnih vod..............................................................107 3.1.1 Lahko dostopna................................................................................................107 3.1.2 Srednje dostopna..............................................................................................107 3.1.3 Težko dostopna................................................................................................108 3.2 Črpanje iz obstoječih in novih objektov..................................................................108 3.3 Razpoložljive vodne količine glede na kmetijske površine v obravnavi.................110 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1:Porabljen delež razpoložljivih količin podzemne vode iz posameznih vodnih teles v obdobju od 1990 - 2006 ter delež podeljenih pravic (ARSO).................................................................................105 Preglednica 2: Delež površin primernih za namakanje, ki ga je mogoče namakati iz podtalnice, po posameznih vodnih telesih podzemnih voda............................................................................................................. 111 KAZALO SLIK Slika 1: Stopnja izrabe teles podzemne vode (GeoZS, 2010).............................................................................112 Slika 2: Karta možnosti zajema podzemnih vod (GeoZS, 2010)........................................................................113 Slika 3: Karta možnosti zajema podzemnih vod (glede na vodovarstvena območja) (GeoZS, 2010)................114 Slika 4: Količina podzemne vode in možnosti namakanja površin primernih za namakanje za vsako vodno telo podzemne vode.....................................................................................................................................115 103 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe podzemne vode za namakanje kmetijskih površin 1 Uvod V okviru pričujoče delovne naloge je proučena možnost uporabe podzemne vode v Sloveniji za namakanje kmetijskih površin. Trenutno v Sloveniji še ni izhodišč oziroma strokovnega konsenza glede pogojev za izkoriščanje podzemne vode za delovanje obstoječih ter novih namakalnih sistemov. 2 Metodologija Delo je bilo razdeljeno v dve fazi. V prvi fazi dela smo pregledali sedanje stanje na področju rabe podzemne vode za namakanje kmetijskih površin. Trenutno v Sloveniji po dostopnih podatkih deluje 168 kmetijskih namakalnih sistemov. Na mnogih območjih obstajajo potrebe po dodatnih namakalnih sistemih, vendar se v večini primerov postavlja vprašanje razpoložljivih virov vode. V nadaljevanju smo proučili, do kakšne stopnje so izkoriščeni obstoječi viri podzemne vode, bodisi za javno ali individualno oskrbo z vodo, tehnološko vodo ter seveda za namen namakanja kmetijskih površin. Pri tej oceni smo uporabili tako lastne razpoložljive podatke ter bilanco podzemnih vod v Sloveniji, ki jo je za namen Načrta upravljanja z vodami pripravila Agencija Republike Slovenije za okolje. 3 Rezultati Na podlagi uradnih podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje o porabljenem deležu razpoložljivih količin podzemne vode iz posameznih teles podzemne vode v obdobju 1990 -2006 je ocenjeno, kolikšen delež razpoložljivih količin je že podeljen z vodnimi pravicami (Preglednica 1), kaže na relativno majhen delež porabljene razpoložljive vode iz posameznih teles podzemne vode. Najvišjo stopnjo izkoriščenosti telesa podzemne vode beležimo pri telesu podzemne vode 1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje, kjer znaša povprečna stopnja izkoriščenosti 35 % (Slika 1). Nekoliko drugačna slika kot pri dejanski stopnji izkoriščenosti posameznih teles podzemne vode je pri podeljenih pravicah za rabo. Preglednica kaže, da je kar pri treh telesih podzemne vode že dosežena razpoložljiva vodna količina (Savska kotlina in Ljubljansko barje, Kamniško - Savinjske Alpe ter Vzhodne Slovenske gorice). Podeljena vodna pravica izraža rezervacijo vodne količine in v večini primerov ne pomeni dejanskega odvzema podzemne vode. 104 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe podzemne vode za namakanje kmetijskih površin Preglednica 1:Porabljen delež razpoložljivih količin podzemne vode iz posameznih vodnih teles v obdobju od 1990 - 2006 ter delež podeljenih pravic (ARSO)._ VODNO TELO PODZEMNE VODE PORABLJENO PODELJENE PRAVICE 1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje 35 % 75 - 100 % 1002 Savinjska kotlina 8 % 0 - 25 % 1003 Krška kotlina 5 % 25 - 50 % 1004 Julijske Alpe v porečju Save 3 % 0 - 25 % 1005 Karavanke 14 % 25 - 50 % 1006 Kamniško - Savinjske Alpe 16 % 75 - 100 % 1007 Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje 5 % 0 - 25 % 1008 Posavsko hribovje do osrednje Sotle 24 % 25 - 50 % 1009 Spodnji del Savinje do Sotle 31 % 25 - 50 % 1010 Kraška Ljubljanica 5 % 0 - 25 % 1011 Dolenjski kras 7 % 0 - 25 % 3012 Dravska kotlina 22 % 50 - 75 % 3013 Vzhodne Alpe 28 % 25 - 50 % 3014 Haloze in Dravinjske gorice 41 % 50 - 75 % 3015 Zahodne Slovenske gorice 3 % 0 - 25 % 4016 Murska kotlina 12 % 0 - 25 % 4017 Vzhodne Slovenske gorice 29 % 75 - 100 % 4018 Goričko 2 % 25 - 50 % 5019 Obala in Kras z Brkini 26 % 50 - 75 % 6020 Julijske Alpe v porečju Soče 1 % 0 - 25 % 6021 Goriška Brda in Trnovsko - Banjška planota 10 % 0 - 25 % Prikazani podatki Agencije RS za okolje nakazujejo velike razlike med podeljenimi vodnimi pravicami in dejansko rabo podzemnih voda. V praksi tako opažamo, da se izkorišča le del z vodnimi pravicami podeljenih razpoložljivih količin podzemnih voda. Po drugi strani pa se v Sloveniji na kmetijskih površinah vse pogosteje pojavljajo velike škode zaradi suše, ki bi jih bilo možno z neizkoriščenim delom razpoložljivih količin podzemnih voda možno bistveno zmanjšati. Zaradi navedenih dejstev predlagamo, da se za namakanje kmetijskih površin v bodoče dajejo pogojna soglasja, vendar le ob predhodni analizi že podeljenih vodnih pravic za rabo površinske vode, ki lahko vodi v optimiranje in/ali revizijo že podeljenih vodnih pravic za rabo površinskih voda na hidrološko vplivnem območju. Soglasje bi dovoljevalo odvzem preostale razpoložljive količine podzemne vode v normalnih hidroloških pogojih, ob ekstremnih sušah, ki bi izrazito poslabšale količinske razmere v vodonosniku, pa odvzem podzemne vode za namakanje ne bi bil več dovoljen. Takšna rešitev bi po našem mnenju pomeni korak k sonaravni izrabi razpoložljivih virov oz. trajnostnemu upravljanju z vodami. Po eni strani vključuje varstveni vidik razpoložljivih količin podzemne vode, torej da ne bi prihajalo do prekomernega izkoriščanja posameznih vodnih teles oziroma vodonosnikov, po drugi strani pa omogoča koristno rabo tistih vodnih količin, ki bi drugače ostale neizkoriščene. Poleg varstva vodnih virov je namreč v Sloveniji ena od pomembnih prioritet tudi pridelava hrane, pri kateri je zadostna količina vode v tleh seveda nujni pogoj. 105 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe podzemne vode za namakanje kmetijskih površin Odvzem podzemne vode iz telesa podzemne vode za potrebe namakanja kmetijskih površin na aluvialnih vodnih telesih podzemnih voda z medzrnsko poroznostjo bi bil možen, dokler gladina podzemne vode ne pade pod kritično vrednost, pod katerim je ogrožena oskrba s pitno vode ter druge ekološke funkcije tovrstnega telesa podzemne vode. Oskrba s pitno vode ter vzdrževanje od podzemne vode odvisnih ekosistemov mora imeti v vsakem primeru prednost pred ostalimi rabami podzemne vode: namakanje in zalivanje, tehnološka voda, toplotne črpalke ipd. Na tak način bo možno koristno izkoristiti del razpoložljivih količin podzemne vode, ki trenutno ni izkoriščen in bi bil lahko s pridom uporabljen v kmetijski pridelavi. Predlagamo tudi, da se v prvih in drugih varstvenih pasovih vodnih virov vodne pravice za namakanje kmetijskih površin ne podeljujejo. Ta ukrep bi po eni strani pomenil zaščito količin vodnega vira, ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, po drugi strani pa tudi preprečitev negativnih vplivov intenzivne kmetijske dejavnosti na kakovost vira pitne vode. Namakanje kmetijskih površin namreč običajno pomeni tudi intenzivno kmetijsko proizvodnjo, ki vključuje tudi večjo porabo gnojil ter zaščitnih sredstev, kar lahko negativno vpliva na kemijsko stanje podzemne vode v vodnem viru. Osnova za delovanje predlaganega sistema nadzora rabe podzemne vode za namakanje je torej določitev kritičnih gladin, ob katerih lahko pričakujemo pričetek težav pri obratovanju črpališč pitne vode oziroma ob katerih se pričnejo negativni vplivi na ekosisteme, ki so odvisni od podzemne vode. Agencija Republike Slovenije za okolje pri znižanjih gladine podzemne vode pod kritično vrednost izda opozorilo, da uporabniki s pogojnim dovoljenjem ne smejo več izkoriščati podzemne vode, bodisi za namakanje ali ostale neprioritetne rabe podzemne vode. Agencija Republike Slovenije za okolje bo morala ob podeljevanju vodnih pravic za namakanje upoštevati tudi vodovarstvena območja tako, da v prvem in drugem vodovarstvenem območju vodnih virov delovanja namakalnih sistemov ne bi dovoljevala. Predlagani sistem torej na posameznem telesu podzemne vode za podelitev dovoljenja za namakanje kmetijskih površin predvideva sledeče zaporedje aktivnosti: 1. Pregled vseh podeljenih vodnih pravic za rabo površinskih voda ter izdelava predloga za optimiranje njene rabe ter predlog za morebitno revizijo vodnih pravic na hidrološko vplivnem območju. V primeru razpoložljivih količin površinskih voda, se za namakanje kmetijskih površin primarno uporablja voda iz površinskih vodnih teles. 2. V primeru ugotovljenega pomanjkanja vode v površinskih vodnih telesih za nove odvzeme se izdela podrobnejša količinske bilance vodonosnih sistemov znotraj telesa podzemne vode, ki vključuje oceno napajanja ter vse izgube oziroma odvzeme podzemne vode. Vodna bilanca vodonosnih sistemov znotraj telesa podzemne vode mora izkazovati zadostne rezerve, ki jih je možno uporabiti tudi za namakanje kmetijskih površin. 3. Preveritev, ali se predlagana lokacija nahaja na prvem ali drugem vodovarstvenem območju; v takšnih primerih podelitev vodne pravice za namakanje kmetijskih površin ni možna. 4. Določitev opazovalnih mest za spremljanje sprememb gladin podzemne vode v primeru vodonosnikov z medzrnsko poroznostjo in za spremljanje sprememb pretokov izvirov oz. vodotokov v primeru vodonosnikov s prevladujočo kraško ali razpoklinsko poroznostjo. 5. Določitev kritične gladine podzemne vode v primeru vodonosnikov z medzrnsko poroznostjo in/ali kritičnih pretokov v primeru vodonosnikov s prevladujočo kraško in razpoklinsko poroznostjo, pri katerih prihaja do motenj pri 106 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe podzemne vode za namakanje kmetijskih površin oskrbi s pitno vodo oziroma do nezadostne gladine podzemne vode ali pretoka v ekosistemih, ki so odvisni od podzemne vode. 6. Opredelitev načina obveščanja o eventuelnih omejitvah rabe podzemne vode. Na objektih, na katerih se določa kritične gladine in/ali pretoki, naj potekajo zvezne meritve sprememb podzemne vode ali pretoka izvirov ali vodotokov. Opazovalni objekt naj bo telemetrijsko povezan z Agencijo Republike Slovenije za okolje. 7. Vsi namakalni sistemi morajo biti opremljeni z merilniki količine uporabljene vode. Upravljalec namakalnega sistema naj vsako leto poroča o skupni količini porabljene vode v preteklem letu. Prepričani smo, da bi takšen sistem upravljanja s podzemno vodo, ki bi moral biti utemeljen tudi v državni strategiji upravljanja z vodami, lahko v precejšnji meri preprečil škodo zaradi pomanjkanja vode na kmetijskih območjih, brez nevarnosti ogrožanja dobrega količinskega in kemijskega stanja teles podzemne vode. 3.1 Dodatne možnosti zajema podzemnih vod Dostopnost do podzemne vode v vodonosniku je pogojena s tipom poroznosti samega vodonosnika oz. z njegovo geološko zgradbo. Podzemne vode iz aluvialnih/medzrnskih vodonosnikov so v večini primerov lažje dostopne kot iz razpoklinskih/kraških vodonosnikov, najtežji pa je zajem podzemne vode v slabo prepustnih ter zaglinjenih kamninah. Iz aluvialnih/medzrnskih vodonosnikov je večinoma možno črpati tudi največje količine podzemne vode, medtem ko so razpoložljive količine podzemne vode v slabo prepustnih kamninah praviloma dokaj majhne (Slika 2). 3.1.1 Lahko dostopna Dostopnost podzemne vode je prikazana na Sliki 2 »Karta možnosti zajema podzemnih vod« na območju Slovenije. Iz karte je razvidno, da so območja z najlažje dostopno podzemno vodo predvsem na aluvialnih ravnicah slovenskih rek (Dravsko - Ptujsko polje, Prekmurje, Savinjska dolina, Kranjsko, Sorško in Ljubljansko polje ter Krško polje). Na teh območjih se nivo podzemne vode nahaja plitvo pod površjem (do cca 50 m), kar načeloma pomeni lažje črpanje podzemne vode iz vodonosnika. Tako lahko npr. iz vrtine premera 100 mm v takem vodonosniku črpamo okoli 5,5 l/s podzemne vode. Povprečen fiksni strošek vrtine znaša približno 5700 €, povprečna globina vrtine je vsaj 50 m, cena za meter vrtine pa okoli 100 EUR. Cena povprečne vrtine tako znaša 11.000 EUR. 3.1.2 Srednje dostopna Največji del Slovenije (Slika 2) je uvrščen v kategorijo srednje dostopnih podzemnih vod. Srednje dostopna območja do podzemne vode se nanašajo na tiste lokalne vodonosnike, ki so lahko obširni, vendar nizko do srednje izdatni. Na teh območjih je podzemna voda sicer večinoma prisotna, vendar pa se pri aktivnostih za izkoriščanje podzemne vode pojavijo problemi. S tem v zvezi se lahko pojavi problem večje globine do podzemne vode, ki pogojuje večje globine vrtanja ter večjo porabo energije zaradi višjega dviganja podzemne vode. Prav tako so lahko zaradi negotovosti v poznavanju hidrogeološke zgradbe oziroma zapletenih hidrogeoloških razmer posamezni zajemni objekti neuspešni (negativne oz. suhe vrtine). V kategorijo srednje dostopna možnost zajema podzemnih vod prištevamo obširna kraška območja (območje Matičnega krasa, Trnovsko - Banjška planota, Dolenjski kras z Belo krajino ter gorska kraška območja Julijskih Alp, Kamniško - Savinjskih Alp in Karavank). V to kategorijo prištevamo tudi območja pliocenskih peščeno - prodnih kamnin, 107 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe podzemne vode za namakanje kmetijskih površin ki se običajno izmenjavajo s slabo prepustnimi glinenimi serijami kamnin. Iz kraško/razpoklinskih vodonosnikov lahko npr. iz vrtine premera 100 mm črpamo do 5,5 l/s podzemne vode. Zaloge podzemne vode v kraških vodonosnikih so sicer lahko velike, vendar neenakomerno porazdeljene. Nivo podzemne vode ni mogoče oceniti, saj le-ta konstantno niha. Povprečen fiksni strošek vrtine znaša približno 5700 €, povprečna globina vrtine je od vsaj 70 m do 150 m, cena za meter vrtine pa okoli 160 EUR. Cena povprečne vrtine tako znaša 15.000-30.000 EUR. 3.1.3 Težko dostopna V kategorijo območij s težko dostopno podzemno vodo, kjer so razpoložljive količine podzemne vode običajno dokaj majhne, prištevamo območja, ki jih grade slabo prepustne kamnine: flišne kamnine slovenskega obalnega območja in Vipavske doline, območje paleozojskih skrilavcev in peščenjakov v Zasavju ter Polhograjskem hribovju, obširno območje magmatskih in metamorfnih kamnin Pohorja ter območje zaglinjenih miocenskih sedimentov Haloz in Slovenskih Goric. Na težko dostopnih območjih se s črpanjem nivo podzemne vode drastično zniža, zaloge podzemne vode pa nimajo ekonomskega pomena. Iz vrtine premera 100 mm lahko črpamo okoli 1 l/s. Povprečen fiksni strošek vrtine znaša približno 5900 €, povprečna globina vrtine je vsaj 200 m, cena za meter vrtine pa okoli 200 EUR. Cena povprečne vrtine tako znaša 44.300 EUR. Dostopnost podzemne vode v vodonosniku je poleg geologije odvisna tudi od nivoja podzemne vode v vodonosniku, debeline vodonosnega sloja in tipa odprtosti vodonosnika v katerem se podzemna voda pretaka. Pomemben omejitveni faktor zajema podzemne vode iz vodonosnika je tudi vodovarstveno območje (Slika 3) pri katerih je potrebno upoštevati omejitve veljavne za posamezen vodovarstveni pas. V najožjem in ožjem vodovarstvenem območju (1. in 2. varstveni pas) naj se praviloma ne bi črpalo podzemne vode za potrebe namakanja kmetijskih površin. 3.2 Črpanje iz obstoječih in novih objektov Črpanje iz že obstoječih objektov (vrtin in vodnjakov) je odvisno od zmogljivosti objekta, nivoja podzemne vode in razpoložljive količine podzemne vode v vodonosniku. Tako je npr. iz plitkih objektov (cca 50 m), ki so zavrtani v aluvialne/medzrnske vodonosnike z visokimi nivoji podzemne vode, lažje črpati podzemno vodo, kot pa iz globokih vrtin (cca 200 m) v razpoklinsko/kraških vodonosnikih z nizkim nivojem podzemne vode. Črpalka črpa vodo, ki se nahaja nad črpalko na določeni globini in pod nivojem podzemne vode v vrtini. Porabljena energija za črpanje je tako odvisna od dvižne višine od nivoja podzemne vode do površja. V primeru visokih nivojev podzemne vode (do 8 m pod površjem) v aluvialnem/medzrnskem vodonosniku se lahko v vrtino vstavi centrifugalna črpalka, medtem ko se v vrtinah z nižjim nivojem podzemne vode (8 m pod površjem in več) uporablja potopna črpalka. V različno poroznih vodonosnikih se črpalke vgrajujejo na različnih globinah, ki so pogojene z nivojem podzemne vode. V vrtinah aluvialno/medzrnskih vodonosnikov so tako vgrajene plitveje, v kraško/razpoklinskih globlje. V slednjih je v zakup potrebno upoštevati možnost kaljenja, velikega nihanja podzemne vode in onesnaženja z muljem. 108 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe podzemne vode za namakanje kmetijskih površin Cena nove vrtine je odvisna od načina vrtanja in tipa cevitve. Tako je npr. okvirna cena za 50 m globoko vrtino s premerom cevitve 100 mm v prodnem vodonosniku okoli 96 EUR (z DDV) na 1 m vrtine, medtem, ko je cena 200 m globoke vrtine okoli 192 EUR (z DDV) na 1 m vrtine. Vrtanje globokih vrtin torej predstavlja večji finančni strošek zaradi vrtanja in tipa cevitve, ter uporabe izplake. Če se lastnik odloči vrtati vrtino do globine 30 m izven varovanega ali ogroženega območja, mu za raziskave ni potrebno pridobiti dovoljenja za raziskave podzemnih voda, ki se izvedejo brez poseganja v prostor in za raziskave podzemnih voda. Če pa se lastnik odloči vrtati vrtino globljo kot 30 m, mora pred izvedbo del pridobiti dovoljenje za raziskave in sicer je potrebno imeti hidrogeološke osnove za vodonosnik v profilu vrtine in rudarski projekt vrtine. Za vrtine globlje od 200 m je potrebno imeti revidirani rudarski projekt vrtine ali revidirano projektno dokumentacijo za vrtino. 109 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe podzemne vode za namakanje kmetijskih površin 3.3 Razpoložljive vodne količine glede na kmetijske površine v obravnavi Na podlagi preučitve prostorske in količinske razpoložljivosti vodnih virov za namakanje iz podtalnice je bila pripravljena ocena, iz katere je razvidno, kolikšen delež površin primernih za namakanje lahko oskrbimo z razpoložljivimi vodnimi količinami po posameznih vodnih telesih podzemnih vod (Preglednica 2, Slika 4). Skupno je na območjih vodnih teles podzemne vode definiranih 194.403 ha površin primernih za namakanje. Opazimo lahko, da je razlika med površinami primernimi za namakanje, ki so definirane na območju celotne Slovenije (194.935 ha) in površinami definiranimi na območjih vodnih teles podzemne vode (194.403 ha). Do te razlike pride zaradi nekoliko različnih obsegov grafičnih podlag, ki so na voljo. Grafična podlaga raba (MKGP, 2010), obsega večje območje kot podlaga vodnih teles podzemne vode (GeoZS, 2010). Skupna namakana površina z razpoložljivimi vodnimi količinami podzemne vode bi tako lahko obsegala 117.950 ha (Preglednica 2), toda upoštevati je potrebno količino dostopne podzemne vode in njeno prostorsko dostopnost, ki ni povsod enaka. 110 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe podzemne vode za namakanje kmetijskih površin Preglednica 2: Delež površin primernih za namakanje, ki ga je mogoče namakati iz podtalnice, po posameznih vodnih telesih podzemnih voda. Ime vodnega telesa Količina vode za rabo (m3/s) Površine primerne za namakanje/ vodno telo podzemne vode (ha) Hidromodul (l/s/ha) pri 18 urnem namakanju Površine za posamezno vodno telo podzemne vode, ki jih lahko namakamo z vodo, ki je na voljo (ha) Odstotek površin za posamezno vodno telo podzemne vode, ki jih lahko namakamo z vodo, ki je na voljo (%) Murska kotlina 4 33808 0,68 5882 17 Vzhodne Slovenske gorice 1,9 9664 0,68 2794 29 Dravska kotlina 4 20687 0,64 6250 30 Krška kotlina 1,2 4928 0,64 1875 38 Goričko 3,5 15267 0,68 5147 34 Savinjska kotlina 1,7 4517 0,59 2881 64 Zahodne Slovenske gorice 7 20208 0,64 10938 54 Haloze in Dravinjske gorice 4,1 8448 0,64 6406 76 Savska kotlina in Ljubljansko Barje 10,9 19574 0,59 18475 94 Karavanke 8,8 12 0,59 12 100 Vzhodne Alpe 11,7 3361 0,64 3361 100 Spodnji del Savinje do Sotle 12,5 8071 0,59 8071 100 Posavsko hribovje do osrednje Sotle 18,2 11973 0,64 11973 100 Kamniško-Savinjske Alpe 20,2 855 0,59 855 100 Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje 20,7 1436 0,59 1436 100 Obala in Kras z Brkini 26,6 5441 0,64 5441 100 Julijske Alpe v porečju Save 27,3 198 0,59 198 100 Kraška Ljubljanica 35,6 1487 0,59 1487 100 Julijske Alpe v porečju Soče 35,5 92 0,58 92 100 Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota 40,1 4155 0,58 4155 100 Dolenjski kras 62,9 20221 0,64 20221 100 Skupaj (ha) 194.403 117.950 111 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe podzemne vode za namakanje kmetijskih površin Slika 1: Stopnja izrabe teles podzemne vode (GeoZS, 2010). 112 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe podzemne vode za namakanje kmetijskih površin Slika 2: Karta možnosti zajema podzemnih vod (GeoZS, 2010). 113 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe podzemne vode za namakanje kmetijskih površin Slika 3: Karta možnosti zajema podzemnih vod (glede na vodovarstvena območja) (GeoZS, 2010). 114 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Možnost rabe podzemne vode za namakanje kmetijskih površin Slika 4: Količina podzemne vode in možnosti namakanja površin primernih za namakanje za vsako vodno telo podzemne vode. 115 Delovna naloga 6: Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč 116 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč KAZALO VSEBINE 1 Uvod...............................................................................................................................119 1.1 Standardi uporabe prečiščene odpadne vode za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč...............................................................................................................................120 2 Metodologija..................................................................................................................121 2.1 Analiza I..................................................................................................................121 2.2 Analiza II.................................................................................................................122 2.3 Analiza II - A...........................................................................................................122 2.4 Analiza II - B...........................................................................................................123 2.5 Analiza III................................................................................................................123 3 Rezultati.........................................................................................................................124 3.1 Analiza I..................................................................................................................124 3.2 Analiza II.................................................................................................................126 3.2.1 Analiza II - A....................................................................................................126 3.2.2 Analiza II - B....................................................................................................126 3.2.3 Analiza III........................................................................................................128 3.2.3.1 Uporaba POV zahteva prilagoditve..........................................................128 3.2.3.2 Dostopnost POV za NKZ..........................................................................128 3.2.3.2.1 Na območjih tekočih površinskih voda.................................................. 128 3.2.3.2.2 Na območjih brez tekočih površinskih voda..........................................128 3.2.3.3 Potreba po monitoringu POV.................................................................... 128 3.2.3.4 Industrijske čistilne naprave.....................................................................128 3.2.3.5 Skladiščenje POV.....................................................................................129 3.2.3.6 Kakovost POV..........................................................................................129 3.2.3.7 Pomen načina aplikacije POV..................................................................130 3.2.3.8 Upoštevanje hranil v gnojilni bilanci........................................................130 3.3 Sklep........................................................................................................................130 4 Viri.................................................................................................................................132 117 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Mejne vrednosti parametrov vode za namakanje rastlin iz Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Ur. l. RS, št. 84/05)............................................................................... 120 Preglednica 2: Razvrstitev primernosti vode za namakanje po kriteriju suspendiranih snovi (mg/l) ter po kriteriju nevarnosti zasoljevanja tal glede na raztopljene snovi (mg/l) in elektroprevodnost (^S/cm) - standardi FAO......................................................................................................................................................120 Preglednica 3: Razredi ustreznosti prečiščene odpadne vode iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč, glede na povprečno temperaturo (°C), pH in povprečne vsebnost skupnega dušika (N), fosforja (P) in nitratov (mg/l).............................................................................................................................122 Preglednica 4: ČN razporejene po primernosti za namakanje KZ glede na povprečno temperaturo (°C), pH in povprečne vsebnost skupnega dušika (mg/l), fosforja (mg/l) in nitratnega dušika (mg/l) po podatkih iz obratovalnega monitoringa odpadnih vod za leto 2007 (MOP, 2009).................................................. 124 Preglednica 5: Ustreznost POV iz ČN iz vidika tehničnih zmogljivosti ČN za odstranjevanje mikrobiološkega onesnaženja vode na iztoku iz ČN, in učinkov čiščenja po KPK, P in N (IzVRS, 2009)..................... 133 KAZALO SLIK Slika 1: Primernost prečiščene odpadne vode, za namakanje kmetijskih zemljišč glede na povprečno temperaturo (°C), pH in povprečno vsebnost fosforja na iztoku iz obravnavanih komunalnih čistilih naprav (MOP, 2009; ARSO 2009)............................................................................................................................... 124 Slika 2: Primernost prečiščene odpadne vode, za namakanje kmetijskih zemljišč glede na povprečno vsebnost dušika na iztoku iz obravnavanih komunalnih čistilih naprav (MOP, 2009; ARSO 2009)................... 125 Slika 3: Primernost prečiščene odpadne vode za namakanje kmetijskih zemljišč glede na povprečno vsebnost nitratov na iztoku iz obravnavanih komunalnih čistilih naprav (MOP, 2009; ARSO 2009)................. 125 Slika 4: Karta obravnavanih komunalnih čistilnih naprav v Slovenji za leto 2007 z oceno primernosti izpustov prečiščene odpadne vode za namakanje kmetijskih zemljišč (IZvRS, 2009; ARSO, 2009)................. 127 118 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč 1 Uvod V okviru pričujoče delovne naloge je preverjena možnost uporabe iztokov čistilnih naprav (ČN) z vidika količin in kakovosti prečiščene odpadne vode (POV) kot možnega vira za namakanje kmetijskih zemljišč (NKZ), kar je upoštevano pri izdelavi ocene potencialno razpoložljivih vodnih količin v Sloveniji. Poleg tega so v pričujočem poročilu delovne naloge izpostavljeni morebitni problemi uporabe POV za NKZ. Raziskava je pokazala, da POV za potrebe NKZ predstavlja potencial na Primorskem (na Krasu in priobalnem pasu), v Suhi krajini, Prekmurju, Slovenskih Goricah in Prlekiji oz. tam kjer ni na voljo vodotokov in/ali POV steka v okolje kot ponikalnica. 119 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč 1.1 Standardi uporabe prečiščene odpadne vode za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč Kakovost vode za namakanje je v slovenski zakonodaji določena z Uredbo o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Ur. l. RS, št. 84/05) (Preglednica 1). V primeru teh parametrov je naša zakonodaja usklajena s standardi FAO. V preglednici 2 so prikazana priporočila FAO glede na količino suspendiranih in raztopljenih snovi ter elektroprevodnost. Tudi glede vsebnosti natrija in klora naša zakonodaja sledi priporočilom FAO (Preglednica 2). Preglednica 1: Mejne vrednosti parametrov vode za namakanje rastlin iz Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Ur. l. RS, št. 84/05). Parameter vode za namakanje rastlin Mejna vrednost temperatura 35 °C vsebnost suspendiranih snovi 100 mg/l vsebnost raztopljenih snovi 2000 mg/l elektroprevodnost 2000 ^S/cm nitrati - pri večjih vrednostih od mejne je njihovo vsebnost treba upoštevati v gnojilni bilanci 10 mg N-NO3/l vsebnost natrija (Na) 70 mg/l vsebnost klora (Cl) 100 mg/l Mikrobiološka lastnost vode za namakanje: a) namakanje rastlin, katerih deli se uživajo surovi ali prekuhani (razen pri namakanju s kapljači) 1000 skupnih koliformnih bakterij MPN/l b) namakanje rastlin za predelavo 200.000 skupnih koliformnih bakterij MPN/l Preglednica 2: Razvrstitev primernosti vode za namakanje po kriteriju suspendiranih snovi (mg/l) ter po kriteriju nevarnosti zasoljevanja tal glede na raztopljene snovi (mg/l) in elektroprevodnost (^S/cm) - standardi FAO. Primernost vode za namakanje dobra srednja slaba Suspendirane snovi (mg/l) < 50 50-100 > 100 Omejitev rabe vode brez omejitev majhne omejitve strogi režim Raztopljene snovi (mg/l) < 450 450-2000 > 2000 Elektroprevodnost (^S/cm) < 700 700-3000 > 3000 Naša zakonodaja določa, da je voda primerna za NKZ, v kolikor vsebnost težkih kovin ne presega mejnih vrednosti dobrega kemijskega stanja za težke kovine v površinskih vodah. Smiselno bi bilo v zakonodajo vključiti standarde, ki bi definirali količine in monitoring težkih kovin v vodi posebej za namakanje. Pri namakanju z vodo iz površinskih vodotokov ali podtalnice navadno nimamo težav z vsebnostjo težkih kovin, drugače pa je pri POV iz ČN, kjer pa lahko pričakujemo določene vsebnosti težkih kovin (Pescod, 1992). 120 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč 2 Metodologija Za oceno primernosti uporabe POV za NKZ so bile izvedene tri analize. Prvi dve analizi predstavljata presojo primernosti uporabe POV za NKZ glede (1) na toplotno, kemijsko in mikrobiološko primernost ter (2) obstoječe tehnološke zmogljivosti ČN. Tretja analiza predstavlja pregled problemov, za katere je pričakovati, da se bodo pojavili ob uporabi POV za NKZ. 2.1 Analiza I Analiza I je bila opravljena na podlagi podatkov iz obratovalnega monitoringa odpadnih voda. Primernost POV za NKZ je bila ocenjena na podlagi podatkov o povprečni temperaturi, povprečnem pH, povprečni vsebnosti dušika (N), povprečni vsebnosti fosforja (P) in povprečni vsebnosti nitratov (mg/l) v vzorcih odpadnih voda v letu 2007 (MOP, 2009). Čeprav literatura predpisuje veliko več parametrov, po katerih je potrebno presojati, ali je PO V primerna za NKZ, je bilo v analizi I število parametrov kakovosti vode omejeno s podatki, ki so na voljo iz državnega monitoringa (MOP). Eden od manjkajočih sklopov kemijskih snovi, po katerih se presoja primernost POV za NKZ, so vsebnosti težkih kovin v POV. Teh podatkov uradno ni bilo mogoče pridobiti, saj zakonodaja monitoringa težkih kovin v POV iz komunalnih čistilnih naprav ne predvideva. Podatke o številu koliformnih bakterij zakonodaja zahteva le pri večjih čistilnih napravah, katerih odpadne vode se odvajajo neposredno v kopalne vode. Ta zakonodaja velja šele od leta 2008, zato bodo prve meritve dostopne šele leta 2015 (MOP, osebni stik, 2009). S pomočjo razpoložljive strokovne literature in obstoječe zakonodaje (Ur.l. RS, št. 84/2005), so bili izdelani kriteriji (Preglednica 3), po katerih je bila ocenjena primernost uporabe POV za NKZ. Primernost uporabe POV je bila opredeljena v tri razrede primernosti - primerna, pogojno primerna in neprimerna: - PRIMERNA: POV primerna za NKZ je tista, ki v povprečju vseh vzorčenj ne presega temperature 35 °C, katere povprečen pH se giblje med 6,5 in 8,4, katere povprečna vsebnost skupnega N na iztoku ne presega 35 mg/l (s katero ob porabi 5000 m3/ha/leto vode za namakanje po FAO (Pescod, 1992) ne bi mogli dodati več kot 170 kg N/ha/leto), katere povprečna vsebnost P na iztoku ne presega 24 mg/l (s katero ob porabi 5000 m3/ha/leto vode za namakanje po FAO (Pescod, 1992) ne bi mogli nanesti več kot 120 kg P/ha leto) in katere povprečna vsebnost nitratov na iztoku ne presega 10 mg/l nitratnega dušika (Preglednica 3). - POGOJNO PRIMERNA: POV pogojno primerna za NKZ je tista, ki v povprečju vseh vzorčenj presega temperaturo 35 °C, katere povprečen pH se giblje nad 6,5-84, katere povprečna vsebnost skupnega N na iztoku presega 35 mg/l (s katero bi ob porabi 5000 m3/ha/leto vode za namakanje po FAO (Pescod, 1992) lahko nanesli več kot 170 kg N/ha leto), katere povprečna vsebnost P na iztoku presega 24 mg/l (s katero bi ob porabi 5000 m3/ha/leto vode za namakanje po FAO (Pescod, 1992) lahko nanesli več kot 120 kg P/ha leto) in katere povprečna vsebnost nitratov na iztoku presega 10 mg/l nitrata. Pogojno primerna POV je primerna za NKZ, če lahko pri njeni uporabi upoštevamo in ne presegamo omejitev iz razreda »primerna« (temperatura nižja kot 35 °C, nižji pH, upoštevanje hranil v gnojilni bilanci) (Preglednica 3). 121 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč - NEPRIMERNA: Po parametrih iz preglednice 4 ni POV, ki bi bila neprimerna za NKZ. Preglednica 3: Razredi ustreznosti prečiščene odpadne vode iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč, glede na povprečno temperaturo (°C), pH in povprečne vsebnost skupnega dušika (N), fosforja (P) in nitratov (mg/l). MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV RAZRED PRIMERNOSTI Temperatura1 Povprečni pH na iztoku2 Povprečna vsebnost skupnega N na iztoku3 Povprečna vsebnost P na iztoku4 Povprečna vsebnost nitratnega dušika na iztoku5 Primerna < 35 °C 6,5-8,4 < 34 mg/l (170 kg N/ha leto) < 24 mg/l (120 kg P/ha leto) < 10 mg/l Pogojno primerna > 35 °C Izven območja 6,5-8,5 > 34 mg/l >24 mg/l > 10 mg/l Neprimerna / / / / / 2.2 Analiza II Kot osnova za Analizo II so bili uporabljeni podatki o KČN iz baze podatkov ARSO za leto 2007 (ARSO, 2007), ki vsebuje podatke o lokaciji, stopnji čiščenja, učinkih čiščenja, letnih količinah očiščene odpadne vode ter recipientih (prejemnikih) POV za 223 KČN. Izdelani sta bili Analiza II - A in Analiza II - B. 2.3 Analiza II - A Analiza primernosti uporabe POV za NKZ je bila opravljena na podlagi (a) presoje tehničnih zmogljivosti posameznih ČN za odstranjevanje mikrobiološkega onesnaženja iz POV pred iztokom iz ČN, (b) presoje učinkov čiščenja kemijske potrebe po kisiku (KPK), (c) učinkov čiščenja fosforja (P) in (d) učinkov čiščenja dušika (N). Primernost uporabe POV za NKZ je bila opredeljena v tri razrede primernosti - primerna, pogojno primerna in neprimerna: - PRIMERNA: POV iz vseh ČN, ki so bile ustrezno očiščene za vse obravnavane parametre (mikrobiološko čiščenje, učinki čiščenja KPK, biološke potrebe po kisiku (BKP5), P in N) (Preglednica 5). - POGOJNO PRIMERNA: odpadne vode iz vseh ČN, ki so bile ustrezno očiščene za vse ostale parametre (učinki čiščenja KPK, BKP5, P in N), razen mikrobioloških parametrov (Preglednica 5). - NEPRIMERNA: odpadne vode iz vseh ČN, ki niso bile ustrezno očiščene po obravnavanih parametrih (mikrobiološko čiščenje, učinki čiščenja KPK, BKP5, P in N) (Preglednica 5). 1 Ur.l. RS, št. 84-3646/05 2 Pescod in sod. (1994) 3 Ur.l. RS, št. 84-3646/05; Pescod,1992 4 Ur.l. RS, št. 84-3646/05; Pescod, 1992 5 Ur.l. RS, št. 84-3646/05 122 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč V Sloveniji trenutno ni na voljo sistematično zbranih podatkov o mikrobiološki ustreznosti, kot jo določa Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS, št. 45/07). Zaradi tega je velik del presoje posredne narave in izhaja iz znanja o tehnološki zmogljivosti čistilnih naprav. 2.4 Analiza II - B Na podlagi statističnih podatkov o pretokih na vodomernih postajah redne mreže površinskih voda ARSO, so bili ocenjeni obdobni6 nizki pretoki (nQnp) na koncu vodnih teles površinskih voda. Vrednosti o letnih količinah vode iz KČN so preračunane v enote m3/s, s čimer so neposredno primerljive z obdobnimi nizkimi pretoki. Na podlagi teh dveh podatkov o pretokih so bili izračunani deleži POV glede na obdobne nizke vode. V prilogi 1 so podani rezultati preračuna pri čemer izpustov, ki se končajo v ponikalnicah nismo upoštevali. 2.5 Analiza III Osrednja tema tretje analize je problematika uporabe POV za NKZ. S pomočjo strokovne literature so opredeljeni nekateri problemi pri uporabi POV, katerih se moramo zavedati pred začetkom morebitne uporabe POV za NKZ in se nanje z ustreznimi ukrepi pripraviti. Obdobni nizki pretok (nQnp) predstavlja vrednost najmanjšega pretoka med vsemi letnimi nizkimi vrednostmi, pridobljenimi na podlagi dnevnih povprečij. 123 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč 3 Rezultati 3.1 Analiza I S prvo analizo je bilo ugotovljeno (Preglednica 4), da je POV iz vseh 245 ČN primerna za namakanje glede na temperaturo, povprečni pH in povprečni P na iztoku iz ČN (Slika 1). Od 245 je iz 224 ČN POV primerna iz 21 ČN pa je pogojno primerna za NKZ glede na povprečno vsebnost skupnega dušika na iztoku (Slika 2). Od 245 je POV iz 230 ČN primerna, iz 15 pa pogojno primerna za NKZ zaradi povprečne koncentracije nitratnega dušika na iztoku (Slika 3). Glede na obravnavane parametre, ČN z neprimerno POV za NKZ ni. Razred pogojno pomeni, da so pri uporabi POV za NKZ potrebne določene prilagoditve. To pomeni, da je POV obogatena s hranili, ki jih je potrebno upoštevati pri gnojilnem načrtu. Preglednica 4: ČN razporejene po primernosti za namakanje KZ glede na povprečno temperaturo (°C), pH in povprečne vsebnost skupnega dušika (mg/l), fosforja (mg/l) in nitratnega dušika (mg/l) po podatkih iz obratovalnega monitoringa odpadnih vod za leto 2007 (MOP, 2009). RAZRED PRIMERNOSTI ŠTEVILO CN PRIMERNIH ZA NKZ GLEDE NA RAZPOLOŽLJIVE PARAMETRE Temperatura Povprečni pH na iztoku Povprečni N na iztoku Povprečni P na iztoku Povprečni nitrat na iztoku Primerna 245 245 224 245 230 Pogojno primerna 0 0 21 0 15 Neprimerna - - - - - Legenda Primernost po T, ph in P • Prečiščena odpadna voda primerna za namakanje kmetijskih zemljišč Zgornja-Soča Nddlža « Zgornja Sava ffi Os, Mejna1 Drava'0 8 C ® Me ¿a • * V * • • Zgornja Drava Velika Krka iLedavo Spodnja Mura _ - 9 • * Sora • % Savinja • * • • « • 9 ® @ Pesnica ,9 Ptujska Dfava I 0rmoSka Dfava • * Dravinl&Gra.%a-Ofiiva © V ljubljanska Sava ^¡jska Sava #> Idrijca Srednja Soča / r i« » • ® - Spodnja Sava Krika Sava & 0 « Timav Krka; § Ljubljanica SO © O D ® genska Obala Slovenska Istra KoM Slika 1: Primernost prečiščene odpadne vode, za namakanje kmetijskih zemljišč glede na povprečno temperaturo (°C), pH in povprečno vsebnost fosforja na iztoku iz obravnavanih komunalnih čistilih naprav (MOP, 2009; ARSO 2009). 124 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč Legenda Primernost po skupnem dušiku • Prečiščena odpadna voda primerna za namakanje kmetijskih zemljišč • Prečiščena odpadna voda pogojno primerna za namakanje kmetijskih zemljišč V Mejna Drava- • ® ZgomjaSoča MiHiia * • Zgornja Sa9a o % • «• • • Zgornja i Tfk Zaia • & Velika Krka z Ledavo Spodnja M ust.. i^snica ; Ormoža Drava ' » • e * Savinja ^Spoitfija Sava Ptlfcka Drava » urr™SKa L © ^ -ijpoonja; "Ljubljanska Sava ^^ Saw> " % ° . * ^ , TT t * . - • Krška Sarv; Sredma Soča 9 Srednja Soia / * © ^ Vipava Tini a v _ • 4 Ljubljanica o o®. • • • o ftrkar 8 m "gornika 4» •""" o Obala Slovanska Istra Kol^a Slika 2: Primernost prečiščene odpadne vode, za namakanje kmetijskih zemljišč glede na povprečno vsebnost dušika na iztoku iz obravnavanih komunalnih čistilih naprav (MOP, 2009; ARSO 2009). Legenda Primernost po nitratih • Prečiščena odpadna voda primerna za namakanje kmetijskih zemljišč • Prečiščena odpadna voda pogojno primerna za namakanje kmetijskih zemljišč TVK Zala Velika Krka iLedavo V Mejna'Drava- o O • * • % Zgornja Sava • * Zgornja Ora^ * Zgornja Soia rhHrij . • « ® s • • «S |avinja * • i . @ 1 Spodnja Sava %>ra Ljubljartka Sava wijska Sava Idrija ld,i'ca S * Srednja Soča 0 Q • Spodnja Jtli»-, Pesnica $ Ptujska Drava C- °r™ska Drava • * DravTniaGra<&hr Drava ® e ° Timav ©Vipava • • O Krška Sava ® v t ,9, » s ® m a Krka Ljubljanica © Obala Slovenska Istra K-oiga Slika 3: Primernost prečiščene odpadne vode za namakanje kmetijskih zemljišč glede na povprečno vsebnost nitratov na iztoku iz obravnavanih komunalnih čistilih naprav (MOP, 2009; ARSO 2009). 125 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč 3.2 Analiza II 3.2.1 Analiza II - A Na podlagi presoje tehničnih zmogljivosti posameznih ČN za odstranjevanje mikrobiološkega onesnaženja vode na iztoku iz ČN je bilo ugotovljeno, da (Preglednica 5): - 208 od 223 obravnavanih čistilnih naprav pri normalnem obratovanju po obravnavanih kriterijih zagotavlja primerno oz. pogojno primerno kakovost POV za NKZ (Slika 4). - kriterijem primerne in pogojno primerne prečiščene odpadne vode ustreza 89,2 % od celotne količine POV iz vseh obravnavanih ČN za leto 2007, kar v absolutni količini pomeni 98,7x106m3 vode /leto. Z analizo 208 ČN, ki lahko zagotavljajo vsaj pogojno primerno prečiščeno vodo za namakanje kmetijskih zemljišč, je bilo ugotovljeno, da: - 19 ČN lahko zagotavlja tudi mikrobiološko čiščenje, kar pomeni, da smo POV iz teh čistilnih naprav opredelili kot primerno za namakanje. - je količina POV iz teh 19 ČN 9,1 mio m3 vode/leto, kar predstavlja 8,2% vse prečiščene vode iz obravnavanih čistilnih naprav. V nobenem od primerov absolutne vodne količine še ne predstavljajo dejansko razpoložljivih vodnih količin za NKZ. 3.2.2 Analiza II - B Izpusti očiščene vode iz večine ČN so zanemarljivo majhni v primerjavi z obdobnimi nizkimi pretoki (nQnp), ponekod pa vendarle ti izpusti predstavljajo precej večjo količino (priloga 1). V primeru izpusta iz čistilne naprave v Rižano predstavlja izpust iz KČN kar 371 % nQnp, v primeru izpusta v Ščavnico pa 71 %. Pri načrtovanju uporabe POV za NKZ bi bilo potrebno podrobno preučiti vpliv izpusta iz ČN na hidrologijo (krivuljo trajanja pretokov) prejemnika. 126 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč Slika 4: Karta obravnavanih komunalnih čistilnih naprav v Slovenji za leto 2007 z oceno primernosti izpustov prečiščene odpadne vode za namakanje kmetijskih zemljišč (IZvRS, 2009; ARSO, 2009). 127 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč 3.2.3 Analiza III 3.2.3.1 Uporaba POV zahteva prilagoditve V Sloveniji je v večini primerov dovolj vode za NKZ iz drugih virov (vodotoki, akumulacije, podtalnica), ki so še vedno lažje dostopni in za uporabo zahtevajo manj znanja in prilagoditev, kot uporaba POV. Uporaba POV zahteva prilagoditve uporabnikov, od njih zahteva več znanja o dodajanju hranil rastlinam, lastnostih tal in namakalnih tehnikah. Za uporabo POV je prvo potrebno definirati koristi in omejitve in šele nato prilagoditi zakonodajo tako, da bo pod določenimi pogoji dovoljevala namakanje s POV. 3.2.3.2 Dostopnost POV za NKZ 3.2.3.2.1 Na območjih tekočih površinskih voda Povsod, kjer se POV izteka v vodotoke, so količine, ki bi sicer bile razpoložljive za NKZ neposredno iz ČN, upoštevane v razpoložljivih vodnih količinah za NKZ iz vodotokov. Zaradi tega je razpoložljivost POV za NKZ kljub njenim absolutno velikim količinam relativno majhna. 3.2.3.2.2 Na območjih brez tekočih površinskih voda Uporaba POV za NKZ bi bila smiselna predvsem na področjih, kjer ni površinskih tekočih voda in/ali ni primernih podzemnih ali drugih virov vode za NKZ (na primer Kras). Težava območij brez površinskih tekočih voda je, da POV po Direktivi 2000/60/ES (Direktiva...) ne bi smeli izpuščati v podzemlje (ponikalnica), kar pa se pri nekaterih ČN dogaja, saj v bližini ni nobene površinske tekoče vode (npr. Divača, Kastelec, Sežana, Rakek), ki bi lahko služila kot prejemnik POV. Na območjih brez površinskih voda je POV lahko enakovreden vir vode podtalnici ali vodi iz zadrževalnika. 3.2.3.3 Potreba po monitoringu POV Obstoječi monitoring, ki se izvaja na ČN, ne omogoča dovolj natančne presoje primernosti kakovosti POV za uporabo za NKZ. Poleg ostalih parametrov (temperatura, skupni dušik, skupni fosfor, nitrati, pH, KPK, BKP5), je pomembna tudi mikrobiološka ustreznost. Potrebno bi bilo izvajanje monitoringa na specifične ciljne patogene organizme. Predvsem so pomembne koncentracije koliformnih bakterij in bakterije Escerichia coli, ki so potencialno nevarne za zdravje ljudi. Ostale parametre monitoringa bi bilo potrebno zbirati z namenom nadzora uspešnosti čiščenja glede na tip ponovne uporabe vode in regionalnih posebnosti (Lazarova, 2005). Pri uporabi prečiščene odpadne vode za namakanje bi se moral monitoring izvajati pogosteje, predvsem v času rastne sezone, saj se vsebnosti posameznih snovi v vodi med letom spreminjajo. 3.2.3.4 Industrijske čistilne naprave Komunalne vode, ki ne vsebujejo industrijskih odplak, vsebujejo organske in anorganske dodatke, ki ne predstavljajo večje nevarnosti za zdravje ljudi in živali. Večina, 90% takšnih dodanih spojin se očisti v procesu čiščenja in so koncentrirane v komunalnem blatu, ki ostane po koncu čiščenja. Toksične spojine so zabeležili le v vodi industrijskih odplak (WHO, 2006, cit. po Per, 2009). Pri industrijskih čistilnih napravah je v monitoring zajeta le letna količina vnosa posamezne nevarne snovi v vodotok in ne dnevna koncentracija posamezne nevarne 128 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč snovi v prečiščeni vodi. Monitoring posameznih industrijskih čistilnih naprav je definiran za odpadne snovi, ki so značilne za tip proizvodnje, kjer se čistilna naprava nahaja. Iz javnih podatkov monitoringa industrijskih čistilnih naprav ni razvidna niti letna količina prečiščene odpadne vode. Zato ne moremo z gotovostjo trditi, da je voda iz industrijskih čistilnih naprav primerna za namakanje. (Per, 2009). 3.2.3.5 Skladiščenje POV Vodo za rastlinsko pridelavo potrebujemo predvsem v času rastne sezone in neodvisno od nastanka POV. Zaradi tega bi bilo potrebno urediti začasno skladiščenje POV v manjših ali večjih akumulacijah. Minimalni pogoji skladiščenja POV niso določeni in potrebno bi jih bilo zakonsko določiti. Pri umeščanju takšnih akumulacij v prostor moramo upoštevati tudi okoljske in naravovarstvene omejitve. Eden od problemov, ki se lahko pojavi je tudi možnost širjenje smradu, kar je pri načrtovanju takega zadrževalnika potrebno upoštevati. Ob dolgotrajnem skladiščenju se lahko poslabša kakovost POV, zato je potrebno monitoring kakovosti vode opravljati tudi med skladiščenjem in neposredno pred aplikacijo vode rastlinam. Pri povečani vsebnosti dušika v takšnih akumulacijah je večja možnost evtrofikacije in nastanka alg, kar povečuje možnost mašenja namakalne opreme. Uporaba prečiščene odpadne vode in obenem tudi skladiščenje te vode v akumulacijah je še bolj pomembno na območjih, kjer ni na voljo drugih virov vode za NKZ. 3.2.3.6 Kakovost POV POV lahko vsebuje veliko snovi in organizmov, ki so lahko potencialno nevarni za zdravje ljudi. Uporaba POV je odvisna od tega, katere kulture namakamo in za kakšno rabo se bodo namakane kulture uporabljale (sveža poraba, predelava, hrana za otroke, industrijske rastline). Pri kmetijskih pridelkih, kjer ni daljšega časovnega intervala od časa namakanja do uporabe, je pomembno, da je voda, s katero namakamo tudi mikrobiološko primerna. Veliko patogenih organizmov lahko preživi daljše časovno obdobje tako na pridelku kot tudi v tleh in se prenese na ljudi in živali. Največjo nevarnost predstavlja uživanje nekaterih surovih pridelkov, npr. solate, radiča, čebule, peteršilja, špinače in korenja. Prisotnost določenih elementov v POV lahko posredno ali neposredno vpliva na rast in razvoj rastlin. Neposredno na rastlino vplivajo nekateri elementi, ki so v manjših koncentracijah esencialni za rast rastlin (mikroelementi), pri višjih koncentracijah pa fitotoksični (Cu, Mg, Zn). Nekateri elementi so fitotoksični že v manjših koncentracijah (Al, Cd, Ni, Hg, Ag) (Pintar, 2002). Posredno na razvoj rastline vplivajo elementi, ki s svojimi lastnostmi primarno vplivajo na lastnosti tal ter tako posredno vplivajo na sprejem hranil in vode. V primeru, da namakamo z vodo, ki je kakovostno neustrezna npr. vsebuje veliko natrija, lahko rušimo strukturo tal ter s tem povzročimo manjšo infiltracijsko sposobnost tal za vodo (Pintar, 2006). Specifični problemi, ki se pojavljajo pri rabi neustrezne vode za namakanje so še zasoljevanje tal, vnašanje fitotoksičnih snovi, vnašanje snovi, ki se akumulirajo v in na rastlinah, kar lahko povzroči oporečnost pridelkov za prehrano. Namakanje z vodo, ki je kakovostno neustrezna, ni priporočljivo, saj lahko pri dolgoletnem namakanju s takšno vodo v tla vnesemo velike količine elementov, ki negativno vplivajo na lastnosti tal in neposredno na kakovost in količino pridelka. (Pescot, 1997, cit. po Lazarova in Bahri, 2005). Od kakovosti vode je odvisna izbira tehnike namakanja in izbira kultur za 129 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč gojenje. Še bolje pa bi bilo, da bi čiščenje vode v čistilnih napravah prilagodili potencialno primernim kulturam in tipu namakanja na določenem območju. 3.2.3.7 Pomen načina aplikacije POV Od kakovosti POV in namena uporabe pridelkov je odvisen tudi priporočen način aplikacije vode. Prevelike količine nekaterih snovi lahko škodijo ne samo rastlinam in posledično ljudem, ampak lahko poškodujejo tudi namakalno opremo. Mangan in železo se lahko obarjata že v namakalnem sistemu in tako mašita namakalne cevi, kapljače in šobe (Pintar, 2002). Pri namakanju s POV je najbolj ustrezna uporaba tehnike neposrednega namakanja območja korenin, kar dosežemo z izbiro površinskega ali podzemnega kapljičnega namakanja, kjer omočimo le območje korenin. Zaradi lokalne omočenosti (podzemnega dela) rastlin, so postavljene višje mejne vrednosti števila koliformnih bakterij v POV, pri kapljičnem namakanju in pri namakanju rastlin, ki niso namenjene neposredno človeški prehrani (industrijske rastline). Ostale tehnike namakanja so zaradi velike porabe namakalne vode, oziroma možnosti okužb rastlin in ljudi, tako ob aplikaciji vode, kot ob uživanju rastlin, manj primerne (Pintar, 2002). 3.2.3.8 Upoštevanje hranil v gnojilni bilanci Pri aplikaciji POV moramo biti pozorni na količino in čas dodajanja vode, saj s prevelikimi količinami dodane vode, obogatene s hranili, povzročimo izpiranje hranil in soli v podtalnico. Pri apliciranju vode, ki že vsebuje nekatera hranila, bi bilo potrebno ustrezno spremeniti gnojilni načrt in tako upoštevati vrednosti dušika, fosforja in ostalih mikroelementov v gnojilnih normah. Vrednosti N in P se dnevno spremljajo, če ni drugih omejitev vnosa hranil, znašata mejni letni vrednosti vnosa 170 kg/ha dušika in 120 kg/ha fosforja. Pri količini nitratov v vodi za namakanje, večji od 10 mg/l, je njihovo vrednost potrebno upoštevati v gnojilni bilanci (Ur.l. RS št. 84/05). Dejanske dovoljene koncentracije so odvisne od založenosti tal s hranili, od razvojne faze rastlin, tipa tal, vremenskih razmer in predvsem od kmetijske kulture. V analizi I je upoštevana maksimalna norma namakanja za naše razmere (5000 m3/ha/leto). Upoštevajoč to, je določena maksimalna povprečna vrednost dušika in fosforja v POV, ki bi bila še dovoljena, da ne bi presegli dovoljenega letnega vnosa hranil. Dovoljena količina dušika v POV, bi tako bila 34 mg/l in količina fosforja 24 mg/l (Ur.l. RS, št. 84/05; Pescod, 1992). Če upoštevamo povprečno normo namakanja 1500 - 2500 m3/ha/leto, bi lahko bile količine dušika in fosforja v vodi za namakanje večje in sicer 68 - 113 mg/l dušika in 48 - 80 mg/l fosforja (Per, 2009). 3.3 Sklep Uporaba POV iz ČN predstavlja v Sloveniji iz vidika NKZ neizkoriščen potencial na območjih, kjer se pojavlja problem pri odvajanju POV v površinske vodotoke, zaradi odsotnosti le-teh v krajini. Poleg tega bi odvzem POV za namakanje iz ČN lahko pozitivno vplival na ekološko stanje nekaterih površinskih in podzemnih vodnih teles. Z neposredno rabo dela POV za NKZ bi lahko zmanjšali direkten pritisk na vodno telo (prejemnik) in tako ugodno vplivali na zmanjšanje onesnaženja posameznih vodnih teles. Analizi I in II sta pokazali, da je POV iz večine čistilnih naprav glede obravnavanih parametrov primerna za NKZ. Dodatno bi bilo potrebno določiti mejne vrednosti vseh 130 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč parametrov, ki so pomembni za namakanje s POV in vsaj v času rastne sezone uvesti bolj pogost monitoring POV za NKZ. Brez vsaj kratkotrajnega skladiščenja POV namakanje s to vodo ne bi bilo mogoče. Pred začetkom skladiščenja POV v zadrževalnikih bi bilo potrebno definirati minimalne pogoje skladiščenja ter glede na obdobne nizke pretoke vodotokov, ki prejemajo POV, določiti količine vode, ki jih lahko odvzemamo in hranimo v zadrževalnikih. Temu bi lahko sledilo umeščanje primerno velikih zadrževalnikov za hranjenje POV v prostor in kasneje monitoring kakovosti vode v zadrževalnikih. Določiti je potrebno pogoje (morebitne ugodnosti) pridobivanja vodnih dovoljenj za potencialne uporabnike. Uporaba POV zahtev več dogovarjanja o načinu in času rabe vode med upravljalci ČN in potencialnimi uporabniki POV za NKZ. Namakanje s POV zahteva od uporabnikov POV veliko več znanja, saj je potencialnih nevarnosti ob namakanju s takšno vodo veliko, tako za uporabnika POV, kot za potencialnega uživalca rastlinskih pridelkov namakanih s POV. Z uporabo znanja, lahko izkoristimo prednosti, ki jih tak način pridelave ponuja in se izognemo nevarnostim ter ob varovanju okolja dosežemo tudi večji ekonomski učinek pridelave. 131 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč 4 Viri ARSO. 2007. Podatki monitoringa komunalnih čistilnih naprav http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_voda/pages.php?op=print&id=CISNPR_POD (11. 3. 2010) Direktiva 2000/60/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000, ki določa okvir za delovanje Skupnosti na področju vodne politike Drev in sod. 2008. Količina in kakovost odpadnih voda na iztokih iz ČN v Sloveniji z vidika možne uporabe za namakanje. Ljubljana, Inštitut za vode Republike Slovenije: 25 str. Lazarova V., Bahri A. 2005. Water Reuse for Irrigation; Agriculture, Landscapes and Turf Grass. Boca Raton, CRS Press: 408 str. MOP. osebni stik, 2009 MOP. 2009. Podatki obratovalnega monitoringa odpadnih voda na komunalnih čistilnih napravah (osebni stik) Pintar, M. 2002. Kakovost vode za namakanje. Seminar KGZ za kmetijske svetovalce na temo namakanje, marec 2002. (interno gradivo) Pintar, M. 2006. Osnove namakanja s poudarkom na vrtninah in sadnih vrstah v zahodni, osrednji in južni Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 56 str. Per, M. 2009. Voda iz Čistilnih naprav kot alternativni vir vode za namakanje. Diplomsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 28 str. Pescod, M. 1992. Wastewater Treatment and Use in Agriculture. Rim, FAO Irrigation and Drainage Paper 47. Ur.l. RS št. 84-3646/05. Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla. Ur.l. RS št. 45-2451/07. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav Wescot, D. W. 1997. Quality Control of Wastewater for Irrigated Crop Production. Rome. Water report No.10. http://www.fao.org/docrep/W5367E/W5367E00.htm WHO. 2006. Guidelines for the safe use of wstewater, excreta and greywaqter. Vol.II:Wastewater use in agriculture. 2006. Geneva, World Health Organization: 196 str. 132 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč Preglednica 5: Ustreznost POV iz ČN iz vidika tehničnih zmogljivosti ČN za odstranjevanje mikrobiološkega onesnaženja vode na iztoku iz ČN, in učinkov čiščenja po KPK, P in N (IzVRS, 2009). Ocena Učinek primernosti čiščenja (%) vode za ...............................namakanje......... Ime KČN Porečje Prejemnik Šifra VTPV Stopnja (0 o (0 Letna nQnp Delež /podporečje /povodje čiščenja KPK P N n r e E ri P Pogojni n r e E ri p količina odpadne vode na VTPV (m3/s) odpadne vode iz KČN v Ajdovščina Soča Hubelj SI644VT terciarna 91 0 72 0 1 20000 0,4 16,43 Jadransko m>V,2eto) Ankaran morje Morje sekundarna 98 61 50 0 1 podzemne 3,004 Areh vode ponikalnica sekundarna 0 15 0 0 1 Belsko OX-5000 srednja Sava potok Črnec (izteka v sekundarna 44 0 0 0 1 1,95 Mura 115,24 49,674 0,01 Beltinci Muro) SI43VT51 sekundarna 94 63 72 0 1 Benedikt Drava potok Drvanja (iztok potoka v Pesnico) SI38VT90 sekundarna 76 32 30 0 1 23,36 0,159 0,47 spodnja Sava Gabernica (iztok v 50,23 0,00 Beržice - nova Savo) SI1VT930 terciarna 1 1 Bevke srednja Sava primarna 42 27 27 0 1 2,812 Bistrica Mura reka Mura SI43VT30 sekundarna 51 0 21 0 1 58 48,7 0,00 Bled zgornja Sava Sava SI1VT137 sekundarna 87 84 81 0 1 933,3 4,796 0,62 Bogojina Mura Lipnica (iztok v Ledavo) SI442VT91 sekundarna 88 0 0 0 1 11,605 0,488 0,08 Bohinjska Bistrica zgornja Sava Sava Bohinjka SI112VT7 sekundarna 86 0 0 0 1 115 2,304 0,16 Bolnica Stara gora Soča Liskur (iztok Vrtojbco) sekundarna 97 0 0 0 1 2,987 srednja Sava Borovniščica (iztok v 153 3,956 0,12 Borovnica Ljubljanico) SI14VT77 sekundarna 78 49 50 0 1 Soča potok Gereš (izteka v 138,3 5,537 0,08 Bovec Sočo) SI6VT157 terciarna 92 56 74 1 1 Brdo zgornja Sava Belca (iztok v Kokro) SI116VT7 sekundarna 90 0 0 0 1 12 0,037 1,03 133 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč Ocena Učinek primernosti čiščenja (%) vode za namakanje Ime KČN Porečje Prejemnik Šifra VTPV Stopnja (0 o (0 Letna nQnp Delež /podporečje /povodje čiščenja KPK P N n r e E ri P Pogojni n r e E ri p količina odpadne vode na VTPV (m3/s) odpadne vode iz KČN v Breg Drava Dravinja SI36VT90 sekundarna 95 0 0 0 1 iiaoo mn/ieto) 0,638 0,06 Brestanica spodnja Sava Sava SI1VT739 sekundarna 91 28 70 0 1 38,493 g,05 Brežice-stara spodnja Sava Gabernica (iztok v 425,261 50,23 0,03 Savo) SI1VT930 sekundarna 46 0 0 0 Drava Brezniški potok (iztok v 1,8 Brezno- zahod Dravo) SI3VT359 sekundarna 28 0 0 0 1 Brod srednja Sava Sava SI1VT310 sekundarna 88 48 45 0 1 572 23,61 0,08 spodnja Sava potok Brusničica (iztok 24,345 4,189 0,02 Brusnice v Krko) SI18VT77 sekundarna 96 0 0 0 1 Cankova Mura Kučnica SI432VT sekundarna 93 6 68 15,7 Čatež spodnja Sava Močilnica (iztok v Mirno) SI172VT sekundarna 89 0 0 0 1 1,8 0,492 0,01 Celje Savinja Savinja SI16VT97 terciarna 95 74 84 0 1 7375,77 4,74 4,93 Cerkno Soča Drava Cerknica (izteka v Idrijco) Adrenski potok (iztok v Brnco, Brnce na v SI62VT13 sekundarna 88 0 42 0 1 302 31,536 0,875 1,09 Cerkvenjak Pesnico) sekundarna 46 0 1 0 1 Ceršak Mura Mura SI43VT10 sekundarna 86 49 52 0 1 47,997 45,3 0,00 Češča vas spodnja Sava Krka SI18VT77 sekundarna 91 0 0 0 1 8,552 4,189 0,01 Cirkulane Drava Bela (iztok v Dravo) SI3VT930 sekundarna 89 0 0 0 1 7,501 7,925 0,00 Črenšovci Mura potok Črnec (izteka v Muro) SI43VT50 sekundarna 86 23 35 0 1 91 49,674 0,01 Črna na Koroškem Drava Meža SI32VT30 sekundarna 21 0 0 0 110,804 2,198 0,16 Črnuče srednja Sava Sava SI1VT310 terciarna 95 57 81 0 1 629 23,61 0,08 Deskle Soča Soča SI6VT330 sekundarna 34 0 0 1 1 54 9,586 0,02 podzemne 34,2 Divača vode ponikalnica sekundarna 97 0 0 0 1 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč Ocena Učinek primernosti čiščenja (%) vode za ................................namakanje........... Ime KČN Porečje Prejemnik Šifra VTPV Stopnja ¡2 Q ro Letna nQnp Delež /podporečje čiščenja K p N £ £ količina na odpadne /povodje KPK P N £ odpadne VTPV vode iz _£ g ^ vode (m3/s) KČN v Soča potok Skrivšek (iztok v (1000 m9/leto) 1,216 0,00 Dobravlje Vipavo) SI64VT90 sekundarna 88 0 0 0 1 Dobrenje Drava potok Pesnica SI38VT33 sekundarna 81 14 2 0 1 5,451 0 Dobrna Savinja Dobrnica (izteka v H ud i njo) SI1688VT1 sekundarna 98 69 55 0 1 274,936 0,069 12,64 srednja Sava Horjulščica (iztok v 50 3,956 0,04 Dobrova Ljubljanico) SI14VT77 sekundarna 83 39 44 0 1 Dolenja vas (Cerknica) srednja Sava Cerkniščica SI14102VT sekundarna 63 10 13 0 1 293,87 0 Dolenjska 250 srednja Sava sekundarna 56 0 0 0 1 1,42 spodnja Sava Sušica (izteka v Krko) 74,951 4,189 0,06 Dolenjske toplice SI18VT77 sekundarna 93 44 61 0 1 Dolsko (posl. stan. center) srednja Sava potok sekundarna 90 0 0 0 1 5 Dom Bor Črni vrh Soča ponikalnica sekundarna 0 0 0 0 1 4 Dom starejših občanov srednja Sava 14,194 0,037 1,22 Preddvor reka Kokra SI116VT7 sekundarna 90 0 0 0 1 Dom upokojencev Gradišče Soča Soča Vipava SI64VT90 iztok potoka v Sočo, sekundarna 64 0 0 0 1 9,7 4,856 1,586 5,537 0,02 0,00 Dom upokojencev Podbrdo Potok SI6VT157 sekundarna 90 0 0 0 1 Domžale - Kamnik srednja Sava Kamniška Bistrica SI132VT7 sekundarna 90 43 34 0 1 6713,55 0 Dornava Drava Pesnica SI38VT90 sekundarna 94 0 94 0 1 25,956 0,159 0,52 Jadransko 14,58 Dragonja morje Drica (iztok v morje) SI5VT5 sekundarna 83 0 0 1 1 Savinja Drameljski potok (iztok 7 Dramlje v Pešnico) sekundarna 85 0 0 0 1 Drežniške Ravne Soča Ročica (iztok v Sočo) SI6VT330 sekundarna 97 0 0 0 1 1,8 9,586 0,00 Gameljne srednja Sava Sava SI1VT310 terciarna 86 57 64 0 1 63,5 23,61 0,01 Globodol spodnja Sava reka Temenica SI186VT5 sekundarna 86 0 0 0 1 3,567 0,021 0,54 135 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč Ime KČN Ocena Učinek primernosti čiščenja (%) vode za ................................namakanje.......... Porečje /podporečje /povodje Prejemnik Šifra VTPV Stopnja čiščenja KPK P N a n r e m a on Letna nQnp Delež = ^ količina na odpadne ~ odpadne VTPV vode iz o o z tL g vode (m3/s) KČN v podzemne Godovič vode ponikalnica sekundarna 94 0 0 0 zgornja Sava potok Krivulje (iztok v Golnik Savo) SI1VT150 sekundarna 89 66 0 0 zgornja Sava Gorenja vas Poljanska Sora SI121VT sekundarna 64 0 0 0 podzemne Gorišnica vode ponikalnica sekundarna 76 0 0 0 Gornji grad | Savinja | Dreta SI1616VT |sekundarna | 88 |0 |0 |0 Drava iztok Grajne v Dravo, Grajena Grajena SI3VT359 sekundarna 96 0 0 0 spodnja Sava potok Bičje (iztok v Grosuplje ponikalnik) sekundarna 85 42 30 0 spodnja Sava Rateški potok (iztok v Gumberk Krko) SI18VT77 sekundarna 89 0 0 0 Drava potok Studenčnica Hajdina (iztok v Dravo) SI3VT5172 sekundarna 89 0 0 0 Drava Hočki potok (iztok v Hoče Dravo) SI3VT5171 sekundarna 65 16 26 0 Hodoš Mura Velika Krka SI441VT sekundarna 75 0 77 0 srednja Sava Horjulščica (iztok v Horjul ^ Ljubljanico) SI14VT77 sekundarna 34 14 0 0 Hotel Špik zgornja Sava Sava Dolinka SI111VT7 sekundarna 91 0 0 0 Hotiza Mura rokav Mure SI43VT50 sekundarna 92 0 0 0 podzemne Hrpelje vode ponikalnica sekundarna 94 0 0 0 26000 nr3/leto) 100 21,2 9,622 65 0,4 2886 21,3 0,627 63,632 25,3 183 6,53 21 14,5 5,755 0,06 1,344 0,05 0,326 10,63 4,189 0,02 0 3,956 0,15 3,388 0,01 49,674 0,00 1 136 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč Ocena Učinek primernosti čiščenja (%) vode za namakanje Ime KČN Porečje Prejemnik Šifra VTPV Stopnja (0 o (0 Letna nQnp Delež /podporečje /povodje čiščenja KPK P N n r e E ri P n 'o1 a o P n r e E ri p količina odpadne vode na VTPV (m3/s) odpadne vode iz KČN v Idrija Soča Idrijca SI62VT70 sekundarna 93 0 34 0 1 56900 3,826 0,47 ig srednja Sava Ižica (Iščica) SI1476VT sekundarna 51 47 26 0 1 m&leto) 0,185 7,16 Ivanci Mura Ledava SI442VT91 sekundarna 81 0 0 0 1 6,143 0,488 0,0n spodnja Sava potok Višnjica (izteka v 896 18 3,274 0,87 Ivančna Gorica Drava Krko) pritok potoka Rogoznica (iztok v SI18VT31 sekundarna 94 38 53 0 1 Janežovski vrh (Destrnik) Dravo) SI3VT5172 sekundarna 98 0 0 0 1 Jesenice zgornja Sava Drava Sava Dolinka Desni pritok potoka Oplotnice (iztok v SI111VT7 sekundarna 93 82 72 0 1 1502,39 3 3,388 1,41 Jurgovo Dravinjo) sekundarna 49 15 18 0 1 Kamnik pod Krimom srednja Sava jarek , Ljubljanica SI14VT77 primarna 41 14 6 0 1 7,8 3,956 0,01 Kanal Soča Soča SI6VT330 sekundarna 88 42 74 0 1 78,6 9,586 0,03 Kanižarica (Črnomelj) spodnja Sava potok Dobličica (iztok v Lahinjo) SI216VT sekundarna 93 0 0 0 1 15 0,246 0,19 podzemne 1,8 Kastelec vode poni kanje sekundarna 97 0 0 0 1 Kavče Savinja Ložnica (iztok v Savinjo) SI16VT70 sekundarna 82 37 15 0 1 19,544 3,07 0,02 Kobarid Soča Soča SI6VT157 sekundarna 96 93 88 1 1 82,3 5,537 0,05 Kobilje Mura Kobiljski potok SI4426VT1 sekundarna 92 36 56 0 1 17,9 0 Kočevje spodja Sava Rinža SI21332VT sekundarna 79 73 59 1 1 716,384 0 Jadranske reke Rižana 200 m pred primarna 3515 0,03 371,53 Koper izlivom v morje SI518VT3 (terciarna) 36 17 2 1 1 Kostanjevica na Krki spodnja Sava Krka SI18VT97 sekundarna 98 0 0 0 1 81 6,235 0,04 Kranj (Zarica) zgornja Sava Sava SI1VT150 sekundarna 90 63 50 0 1 5839 5,75 3,22 srednja Sava Rača / Kamniška 10 0,151 0,21 Kraščce Bistrica SI1324VT sekundarna 93 0 0 0 1 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč Učinek Ocena primernosti čiščenja (%) vode za namakanje Ime KČN Porečje Prejemnik Šifra VTPV Stopnja (0 o (0 Letna nQnp Delež /podporečje /povodje čiščenja KPK P N n r e E ri P n 'o1 a o P n r e E ri p količina odpadne vode na VTPV (m3/s) odpadne vode iz KČN v Kromberk -Loke Soča Globočnik (iztok v Sočo) SI6VT330 sekundarna 83 0 0 0 1 (1000 m79feto) 9,586 0,00 Jadransko potok Žaneštra (iztok v 10 0,032 0,99 Kubed morje Rižano) SI518VT3 sekundarna 97 0 0 0 1 Laško (Strensko) Savinja Savinja SI16VT97 terciarna 91 93 83 0 1 566,173 4,74 0,38 podzemne 98,429 Lenart vode ponikalnica sekundarna 70 26 50 0 1 Lendava Mura Ledava SI442VT91 terciarna 95 92 91 1 1 631,7 0,488 4,10 Leskovec Drava Psičine (izok v Dravo) SI3VT930 sekundarna 92 0 0 0 1 1,829 7,925 0,00 Libeliče Drava zgornja Sava Drava potok Ušica (iztok Ušice v Reko, Reke pa SI3VT197 sekundarna 82 0 0 0 1 15 56,7 76,859 0,00 Lipce v Pšato) sekundarna 91 0 0 0 1 Ljubljana (Zalog) srednja Sava Ljubljanica SI14VT97 sekundarna 93 50 56 0 1 26069,5 4,325 19,11 Ljubno Savinja Savinja SI16VT17 sekundarna 68 0 0 0 1 44 2,618 0,05 Ljutomer Mura Ščavnica SI434VT9 terciarna 95 79 94 0 1 769,37 0,034 71,75 podzemne 619 Logatec vode Logaščica sekundarna 84 61 36 0 0 Drava Radoljna (iztok v 193,572 Lovrenc na Pohorju Dravo) SI3VT359 sekundarna 67 23 13 0 1 Luče Savinja Savinja SI16VT17 sekundarna 91 0 0 0 1 10 2,618 0,01 Lukačevci Mura Martjanski potok (izteka v Ledavo) SI442VT91 sekundarna 90 28 64 0 1 240,665 0,488 1,56 Jadransko 1,7 Lukini morje Lukinski potok sekundarna 97 0 0 1 1 Lukovica srednja Sava Drava vodotok Radomlja potok brez imena (iztok potoka v SI1324VT sekundarna 88 38 32 0 1 350 12,903 0,151 0,638 7,35 0,06 Majšperk Dravinjo) SI36VT90 sekundarna 95 0 0 0 1 138 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč Ime KCN Učinek čiščenja (%) Ocena primernosti vode za ..namakanje........... Porečje /podporečje /povodje Prejemnik Šifra VTPV Stopnja čiščenja a a on KPK P N Letna Rača>Kam. SI172VT sekundarna 45 0 0 0 1 Moravče Bistrica SI1324VT sekundarna 89 0 0 0 1 Most na Soči Soča Soča SI6VT330 sekundarna 92 0 0 0 1 31,8 9,586 0,01 Jadransko hudourniški potok 3,3 Movraž morje Dužica sekundarna 97 0 0 0 1 Mozirje Savinja Savinja SI16VT17 sekundarna 60 0 4 0 1 681 2,618 0,82 Murska Sobota Mura Ledava SI442VT91 terciarna 96 80 90 1 1 2432,6 0,49 15,74 Muta (Industrijska cona) Drava Drava SI3VT359 sekundarna 71 0 0 0 1 3,4 zgornja Sava potok Stržnica (iztok v 4,5 2,304 0,01 Nemški rovt Savo) SI112VT7 sekundarna 60 0 0 0 1 Nova cerkev Savinja H udinja SI1688VT2 sekundarna 92 55 74 0 1 85,506 0,069 3,93 139 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč Ocena Učinek primernosti čiščenja (%) vode za ...............................namakanje.......... Ime KČN Porečje Prejemnik Šifra VTPV Stopnja (0 o (0 Letna nQnp Delež /podporečje /povodje čiščenja KPK P N n r e E ri P n 'o1 a o P n r e E ri p količina odpadne vode na VTPV (m3/s) odpadne vode iz KČN v Nova vas (Kovinoplastika) podzemne vode potok Farovščica sekundarna 0 0 0 0 1 (1000 m737eto) podzemne 8,7 Nova vas nad Dragonjo vode ponikalnica sekundarna 94 0 0 1 1 Novo mesto (Ločna) spodlja Sava Krka SI18VT77 sekundarna 89 43 31 0 1623,1 4,189 1,23 Obrežje spodnja Sava Sava SI1VT930 sekundarna 93 0 29 0 1 63,739 50,23 0,00 Odranci Mura potok Črnec (iztok potoka v Ledavo) SI442VT91 sekundarna 87 0 0 0 1 75,402 0,488 0,49 podzemne 0,35 Orešje vode ponikalnica sekundarna 74 0 0 0 1 Ormož Drava Pušenjski potok SI3VT970 sekundarna 69 30 29 0 1 226,243 Osilnica spodnja Sava Kolpa SI21VT13 sekundarna 96 0 0 0 1 9 1,55 0,02 Jadransko Osapska reka (iztok v 11,6 Osp-Gabrovica morje morje v Italiji) sekundarna 96 0 0 0 1 Otočec spodnja Sava Krka SI18VT97 sekundarna 94 0 0 0 1 28,851 6,235 0,01 podzemne 6,05 Padna vode ponikalnica sekundarna 77 0 0 0 1 Paloma Sladkogorska Drava Mura SI43VT10 terciarna 92 97 97 0 1 139,994 45,3 0,01 Piran Jadranske reke Morje SI5VT5 primarna 24 9 9 0 3626 Pirniče srednja Sava jarek, Sava SI1VT310 sekundarna 50 34 14 0 1 11 23,61 0,00 Pivka srednja Sava javna kanalizacija sekundarna 87 0 0 0 1 2,292 Planina pri Sevnici Savinja sekundarna 85 0 0 0 1 8 Pod vrbco (Šentjur) Savinja Pešnica (iztok v 12 0,112 0,34 Vog lajno) SI168VT9 sekundarna 85 0 0 0 0 spodnja Sava potok Svino (iztok 240 2,13 0,36 Podčetrtek potoka v Sotlo) SI192VT5 sekundarna 73 0 0 0 0 podzemne 2,7 Podgorje vode ponikalnica sekundarna 97 0 0 1 1 140 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč Ocena Učinek primernosti čiščenja (%) vode za namakanje Ime KČN Porečje Prejemnik Šifra VTPV Stopnja (0 o (0 Letna nQnp Delež /podporečje /povodje čiščenja KPK P N n r e E ri P n 'o1 a o P n r e E ri p količina odpadne vode na VTPV (m3/s) odpadne vode iz KČN v Savinja Ložnica (iztok v 3,07 0,02 Podkraj (Velenje) Savinjo) SI16VT70 sekundarna 19 0 0 0 1 m^ieto) Podova Drava Prednica sekundarna 85 0 0 0 1 30 Podraga Soča Mrzli potok (iztok v Vipavo) SI64VT90 sekundarna 93 0 0 0 0 15,3 1,216 0,04 Podsreda spodnja Sava Bistrica sekundarna 93 53 0 0 1 8,4 Podzemelj spodnja Sava Kolpa SI21VT70 sekundarna 93 0 0 0 1 6 6,048 0,00 Polhov gradec srednja Sava Gradaščica SI148VT5 sekundarna 75 28 23 0 1 55 0,212 0,82 Poljane zgornja Sava Poljanska Sora SI121VT sekundarna 63 0 0 0 1 15 1,344 0,04 Savinja potok(nima imena) 6 0,112 0,17 Ponikva (iztok v Voglajno) SI168VT9 sekundarna 85 0 0 0 1 Postojna srednja Sava Stržen (izteka v Pivko) SI144VT2 sekundarna 82 39 55 0 0 1238 zgornja Sava potok Jesenica (iztok v 2,85 10 3,388 0,112 0,00 0,28 Prihodi Savinja Savo) odvodni jarek iz ribnika Blagojna (iztok v SI111VT7 sekundarna 78 0 0 0 1 Proseniško Drava Voglajno) desnobrežni drenažni jarek-stara struga SI168VT9 sekundarna 77 0 0 0 1 5395,44 Ptuj Drave SI3VT5171 sekundarna 90 75 55 0 1 Puconci Mura potok Puconci sekundarna 87 0 0 0 1 15,536 Rače Drava Zabnik (izteka v Polskavo) SI368VT9 sekundarna 46 35 34 1 1 230 0,024 30,39 Radenci (Črnomelj) spodnja Sava Kolpa SI21VT70 sekundarna 93 0 0 0 1 5 6,048 0,00 Radovljica zgornja Sava Sava SI112VT9 terciarna 93 52 62 0 0 852,241 2,484 1,09 Rakek podzemne vode ponikalnica sekundarna 62 0 0 0 1 35,281 141 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč Ime KCN Učinek čiščenja (%) Ocena primernosti vode za ..namakanje........... Porečje /podporečje /povodje Prejemnik Šifra VTPV Stopnja čiščenja KPK P N a n r e m a 8 E ■ffg o z tL q Letna količina odpadne vode nQnp Delež na odpadne VTPV vode iz (m3/s) KCN v podzemne odvodna kanalizacija, (1000 m541eto) Ravberkomanda-vzhod vode nato ponikovalnica sekundarna 78 0 0 0 1 podzemne 4,227 Ravberkomanda-zahod vode ponikalnica štimpaški potok (iztok sekundarna 79 0 0 0 1 Drava 1,6 Remšnik v Dravo) SI3VT359 sekundarna 0 0 0 0 1 Ribčev laz zgornja Sava Sava Bohinjka SI112VT7 sekundarna 93 0 0 0 1 20 2,304 0,03 Ribnica srednja Sava Bistrica sekundarna 75 0 0 0 1 141 Rogaška Slatina spodnja Sava Sotla SI192VT1 terciarna 96 54 87 0 1 1128 0,059 60,62 Drava Ločnica (izteka v 31 0,078 1,26 Rogla Dravinjo) SI36VT15 sekundarna 64 14 13 0 1 Rosalnice spodnja Sava Kolpa SI21VT70 sekundarna 89 0 0 0 1 16 6,048 0,01 Jadransko 34,16 Sečovlje morje Drnica (iztok v morje) SI5VT5 sekundarna 95 0 0 1 1 Drava Lorgarjev potok (iztok 274,48 Selnica potoka v Dravo) SI3VT359 sekundarna 56 11 6 0 1 Semič spodnja Sava ponikalnica >Krupa SI21602VT sekundarna 97 0 0 0 1 44 0,06 2,18 podzemne Senožeški potok (iztok 29,2 Senožeče vode v Rašo) sekundarna 95 0 0 0 1 Šentilj Mura hudournik (iztok 11,917 45,3 0,00 hudournika v Muro) SI43VT10 sekundarna 86 0 1 0 1 Šentilj - jug Mura Šentiljski potok (iztok v Muro) SI43VT10 sekundarna 32 10 17 0 1 105,363 45,3 0,01 Sežana ponikalnica terciarna 98 88 91 0 0 296,3 Škofije Jadransko Škofijski potok (izliv v 10 morje morje je v Italiji) sekundarna 96 0 0 0 1 Škofja Loka zgornja Sava Sora SI123VT sekundarna 97 55 53 0 1 1659,3 4,113 1,28 Škofja vas Savinja H udinja SI1688VT2 sekundarna 94 74 79 0 1 462,2 0,069 21,24 142 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč Ocena Učinek primernosti čiščenja (%) vode za ................................namakanje........... Ime KČN Porečje Prejemnik Šifra VTPV Stopnja ¡2 Q ro Letna nQnp Delež /podporečje čiščenja K p N £ £ količina na odpadne /povodje KPK P N £ odpadne VTPV vode iz _£ g ^ vode (m3/s) KČN v Škofljica srednja Sava Škofeljščica (iztok v (1000 170, . . 0,185 2,91 Iščico) SI1476VT sekundarna 91 43 67 0 1 nr/leto) Slovenj Gradec Drava Mislinja SI322VT7 terciarna 92 42 41 0 1 1793,9 0,7796 7,30 Drava potok Bistrica (izteka v 910 0,198 14,57 Slovenska Bistrica Ložnico) SI364VT7 terciarna 92 84 88 1 1 Šmarjeta spodnja Sava Primorac (iztok v Krko) SI18VT77 sekundarna 79 0 0 0 1 11,703 4,189 0,01 Šmartno ob Paki Savinja srednja Sava Savinja Glinščica (iztok v Gradaščico in nato v SI16VT17 terciarna 85 0 0 0 1 127 11 2,618 0,322 0,15 0,11 Smodinovec spodnja Sava Ljubljanico) SI148VT3 iztok sekundarna 69 34 32 0 1 Sodražice v 31 0 Rinžo, Sodražica Bistrica (iztok v Rinžo) SI21332VT sekundarna 39 0 0 0 1 Sostro-Zadvor srednja Sava Ljubljanica SI14VT77 sekundarna 50 35 28 0 1 87,6 3,956 0,07 Spodnja Idrija -nova večja Soča Idrijca SI62VT70 sekundarna 95 0 72 0 1 26 3,826 0,02 Spodnja Polskava Drava potok Polskava SI368VT5 sekundarna 84 0 0 0 1 5,8 0 Štanjel podzemne 0,485 vode ponikalnica sekundarna 97 0 0 0 1 podzemne Brežiček nato po 80m v 273,933 Stari trg (Lož) vode Veliki Obrh sekundarna 91 0 0 0 1 Straža (Sela pri Straži) spodnja Sava reka Krka SI18VT31 sekundarna 93 47 50 0 1 67,426 3,274 0,07 podzemne 3,3 Sveti Peter vode ponikalnica sekundarna 92 0 0 0 1 Drava Tomaževski potok 5 7,925 0,00 Sveti Tomaž (iztok v Dravo) SI3VT930 sekundarna 90 0 0 1 1 Tabre (Kranjska Gora) zgornja Sava Sava Dolinka SI111VT7 terciarna 99 88 88 0 1 380 3,388 0,36 Tešanovci Mura Lipnica (iztok v Ledavo) SI442VT91 sekundarna 76 0 0 0 1 14,138 0,488 0,09 143 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč Ocena Učinek primernosti čiščenja (%) vode za namakanje Ime KČN Porečje Prejemnik Šifra VTPV Stopnja (0 o (0 Letna nQnp Delež /podporečje /povodje čiščenja KPK P N n r e E ri P Pogojni n r e E ri p količina odpadne vode na VTPV (m3/s) odpadne vode iz KČN v Tolmin Soča Tolminka (izteka v Sočo) SI6VT157 sekundarna 91 85 77 1 1 (1000 m^/feto) 5,537 0,1(3 Trebnje spodnja Sava reka Temenica SI186VT5 terciarna 84 0 0 0 1 259 0,021 39,11 podzemne 1,4 Trenta vode ponikalnica sekundarna 97 0 0 0 1 Savinja tekoča površinska voda 1 3,07 0,00 Trje (iztok v Savinjo) SI16VT70 sekundarna 84 0 0 0 1 Trnovska vas Drava potok Črmlja sekundarna 96 0 0 0 1 4,494 Turnišče Mura Ledava SI442VT91 sekundarna 86 40 38 0 1 140,54 0,488 0,91 Drava potok Sejanca (iztok v 37 7,924 0,01 Velika Nedelja Dravo) SI3VT930 sekundarna 81 59 0 0 1 podzemne 2,4 Veliki Gaber vode ponikalnica sekundarna 61 0 0 0 1 srednja Sava meteorni kanal - Črni 8,305 Veliki Otok potok (iztok v Pivko) SI144VT2 sekundarna 97 0 0 0 1 Veržej Mura Murica (iztok v Muro) SI43VT50 sekundarna 94 0 0 0 1 36,11 49,674 0,00 Vipava (Agroind) Soča Vipava SI64VT90 terciarna 96 88 90 0 1 171 1,216 0,45 Vodice podzemne vode ponikalnica - laguna sekundarna 84 0 0 0 1 35,965 Vojna vas (Črnomelj) spodnja Sava Lahinja SI216VT sekundarna 93 0 0 0 1 293 0,2456 3,78 Volče Soča Soča SI6VT330 sekundarna 63 0 0 1 1 26,48 9,586 0,01 Voličina Drava Ruperški potok (iztok v Pesnico) SI38VT90 sekundarna 45 15 16 0 1 68,085 0,159 1,36 Savinja Podgrajščica (iztok v 7 0,071 0,31 Vransko Bolsko) SI164VT3 sekundarna 99 0 0 0 1 Vrhnika srednja Sava Ljubljanica SI14VT77 primarna 0 0 0 0 439,8 3,956 0,35 Žaga Soča Soča SI6VT157 sekundarna 95 0 0 0 1 5,87 5,537 0,00 Zagorje ob Savi (Kotredež) srednja Sava potok Kotredeščica (iztok potoka v Savo) SI1VT557 sekundarna 91 0 0 0 0 90,746 30,978 0,01 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Potencial uporabe iztokov iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč Ocena Učinek primernosti čiščenja (%) vode za namakanje Ime KČN Porečje /podporečje /povodje Prejemnik Šifra VTPV Stopnja čiščenja KPK P N Primerna Pogojno primerna Letna količina odpadne vode nQnp na VTPV (mf/s) Delež odpadne vode iz KČN v Žalec (Kasaze) Zali log Savinja Savinja Selščica SI16VT70 sekundarna sekundarna 92 70 63 0 69 0 0 0 0 1 2308>0 mf/leto) 3,07 2,38 Zavrč Drava Muža (iztok v Dravo) SI3VT5171 sekundarna 84 0 0 0 1 0,717 Železniki zgornja Sava Selška Sora SI122VT sekundarna 77 54 32 0 1 590 0,555 3,37 Drava Černenica (iztok v 1,6 Zg. Kapla Dravo) SI3VT359 sekundarna 0 0 0 0 1 Žgani Jadransko morje Rižana SI518VT3 sekundarna 94 0 0 0 1 11 0,032 1,09 Žiri zgornja Sava Poljanska Sora SI121VT sekundarna 86 64 0 0 1 440 1,344 1,04 Žužemberk spodnja Sava Krka SI18VT31 sekundarna 88 0 0 0 1 5,239 3,274 0,01 Število 19 208* Skupna količina vode (1000 m3/leto) Delež (%) 9.101 8,2 98.736* 89,2* 110.649 145 Delovna naloga 7: Ukrepi za zmanjšanje ranljivosti rastlinske pridelave na sušo 146 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Ukrepi za zmanjšanje ranljivosti rastlinske pridelave na sušo KAZALO VSEBINE 1 Ukrepi za zmanjšano ranljivost rastlinske pridelave na sušo.....................................................................148 1.1 Splošni ukrepi.......................................................................................................................................148 1.2 Ukrepi vezani na upravljanje voda.......................................................................................................149 1.2.1 Krizno namakanje.....................................................................................................................149 1.2.2 Optimalno namakanje...............................................................................................................150 1.2.3 Deficitno namakanje.................................................................................................................150 1.3 Povzetek................................................................................................................................................ 152 2 VIRI........................................................................................................................................................... 153 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Izbrane rastlinske kulture in njihova občutljivost na vodni stres v odvisnosti od razvojne faze (Doorenbos in sod., 1984)..................................................................................................................... 152 147 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Ukrepi za zmanjšanje ranljivosti rastlinske pridelave na sušo 1 Ukrepi za zmanjšano ranljivost rastlinske pridelave na sušo Rastlinska pridelava v Sloveniji je občutljiva na sušo, posledice pa od družbe terjajo znatne finančne izdatke. Ocenjeno je, da je suša v letu 2007 povzročila 16,5 mio. EUR škode na 27.875 ha kmetijskih površin, v 56 od 210 občin (Vlada RS, 2007). MKGP je v obdobju med letoma 2003 in 2008, založilo in izdalo več priporočil za preprečevanje posledic suše v rastlinski pridelavi (Pintar in sod., 2003;^ Edelbaher, 2003; Pintar, 2003; Milevoj, 2003; Knapič, 2003; Pintar, 2006; Kodri č, 2006; Štampar, 2006; Rode in sod., 2006; Ugrinovič in sod., 2008). S pomočjo te literature, pregleda nekaterih tujih prispevkov in vsebin zvezkov začasnih načrtov upravljanja voda (MOP, 2010) so bila oblikovana priporočila za ukrepe za zmanjšanje občutljivosti rastlinske pridelave na sušo. Pred škodljivim delovanjem suše lahko rastlinsko pridelavo zaščitimo na več načinov (Knapič, 2003). V Sloveniji je uporaba nekaterih od teh ukrepov (npr. uporaba zastirke, podposevka, namakanje) bolj razširjena, kot uporaba drugih (npr. deficitno namakanje). Ukrepi so različno učinkoviti, uporabni in cenovno dostopni. Uporaba zgolj enega ukrepa ne prinese nujno popolne zaščite pred sušo, zato je potrebno razumeti omejitve učinkov ukrepov in omejitve, ki obstajajo za implementacijo teh ukrepov. Pomanjkanje vode v tleh ali vodni primanjkljaj (ko je voda v območju korenin na talne delce vezana tako močno, da jo rastline težko črpajo ali jo sploh ne morejo črpati) zmanjšuje razpoložljivost rastlinskih hranil v tleh. Sušni stres, ki ga povzroči vodni primanjkljaj negativno vpliva na sprejem rastlinskih hranil, fotosintezo in količino ter kakovost pridelka. Vremenskim razmeram neprilagojeno gnojenje in zmanjšan sprejem hranil v času suše lahko vodi v kopičenje hranil v tleh. Hranila se lahko v času sušnega stresa kopičijo tudi v rastlinah in celo do stopnje, ko uživanje takih rastlin z vidika zdravstvene varnosti ni več priporočljivo. Če se vodni primanjkljaj in posledično vodni stres pojavi v času, ko rastlina najbolj potrebuje vodo za razvoj (recimo faza cvetenja), to lahko bistveno negativno vpliva na količino pridelka. Pri nekaterih kmetijskih kulturah vodni stres v pravem trenutku (specifični fenofazi) povečuje kakovost pridelka z npr. povečanjem vsebnosti sladkorja v grozdju ali s povečanjem vsebnosti alfa kislin v pridelku hmelja. Ukrepe za zmanjšanje občutljivosti rastlinske pridelave na sušo smo razdelili v dve skupini. Prvo skupino ukrepov imenujemo splošni ukrepi in so povzeti po Knapič (2003). Gre za skupino ukrepov, ki jih pridelovalci lahko uporabljajo skozi kmetijsko prakso samostojno in so (vsaj na deklarativni ravni) del dobre kmetijske prakse. Drugo skupino ukrepov imenujemo ukrepi vezani na učinkovitost rabe vode. Gre za celovitejši pogled na trajnostno rabo vodnih virov znotraj posameznega podporečja. Podporečje je naravni sistem mnogih interesov in rastlinska pridelava je le eden od pritiskov na dobro stanje voda. Z utemeljeno in racionalno rabo vode za potrebe rastlinske pridelave si je potrebno prizadevati, da bo ta pritisk čim manjši. V tem pogledu izpostavljamo tri principe namakanja, ki nam omogočajo razvoj različnih upravljalskih strategij za povečano prilagodljivost rastlinske pridelave na razpoložljive vodne količine oz. omogočajo razvoj različno fleksibilnih strategij zaščite pred kmetijsko sušo. 1.1 Splošni ukrepi Sušo lahko pomagamo preprečiti s pravilno obdelavo tal, izboljšanjem strukture tal, pravočasno obdelavo tal, ipd. Tehnološki ukrepi so zbrani v knjižici Tehnološka priporočila za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave na sušo (Knapič, 2003). Če povzamemo, 148 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Ukrepi za zmanjšanje ranljivosti rastlinske pridelave na sušo avtor navaja naslednja tehnološka priporočila za obvladovanje tveganja zaradi suše, ki so dopolnjeni s trenutnimi spoznanji na področju obremenjevanja voda iz kmetijske pridelave: - približevanje ugodni (grudičasti) strukturi tal z agromelioracijami (npr. apnenje); - vzdrževanje dobre strukture tal z agrotehniko: ne prepogosto fina obdelava, obdelavo v primerno suhih vremenskih pogojih, namakanje z vodo primerne kakovosti??; - vzdrževanje primernega deleža organske snovi v tleh: ta vpliva na izboljšanje vodnozadrževalnih sposobnosti tal v peščenih tleh in zračnost tal v težkih tleh ter izboljšuje sposobnost oblikovanja strukturnih agregatov; - žetveni in ostali rastlinski ostanki na površini tal. Povečujejo infiltracijo padavin v tla, zmanjšujejo izhlapevanje vode iz tal, ščitijo tla pred erozijo, s senčenjem tal ugodno vplivajo na mikrobiološko aktivnost v tleh; - ustrezna osnovna in predsetvena obdelava tal ter ustrezna obdelava tal med rastjo nam pomagajo vzdrževati ustrezno strukturo tal ter pomagajo zmanjšati izhlapevanje vode iz tal; - gnojenje po načelu dobre kmetijske prakse, gnojenje na podlagi analize tal in gnojilnega načrta. Fertigacija in foliarno gnojenje izboljšujejo dostopnost in izkoristek dodanih hranil; - vrstenje (kolobar) in izbor primerih vrst rastlin. 1.2 Ukrepi vezani na upravljanje voda Ukrep namakanja pozitivno vpliva tako na sprejem hranil iz tal kot količino in kakovost kmetijskih pridelkov. Iz tega razloga je razpoložljivost vode ob pravem času, četudi v minimalnih količinah, izjemnega pomena. To prinaša tudi prilagodljivost rastlinske pridelave. Načela namakanja se razlikujejo glede na to, kako celostno, iz vidika črpanja vode za potrebe rastlinske pridelave, obravnavamo rabo določenega vodnega vira. Izhajajoč iz prostorskih, časovnih in količinskih omejitev razpoložljivih vodnih količin za rastlinsko pridelavo (kar definira pričujoči CRP) in ob poznavanju učinkov različnih načel namakanja na porabo vode in ekonomiko rastlinske pridelave, lahko prispevamo k celoviti obravnavi rabe vodnega vira. Prvi obravnavni princip je krizno namakanje, ki vodne vire obravnavajo najmanj celostno. Za tem sta obravnavani optimalno in deficitno namakanje, ki veljata za načeli, značilni za bolj celostno obravnavo rabe vodnih virov. 1.2.1 Krizno namakanje V Sloveniji je mogoče opaziti uporabo kriznega namakanja. Gre za enkratne ali nekajkratne, navadno nekontrolirane odvzeme vode, katerih namen je pridobiti potrebne vodne količine, ki bi v času dolgotrajne suše preprečile nastanek večje škode na kmetijskih rastlinah ali pridelku (npr. krizno namakanje oljk na Koprskem, enkratni odvzemi vode iz reke Vipave (ARSO, osebni stik, 21.07.2010)). Za ta princip namakanja je značilno, da o časovnih in količinskih odvzemih nimamo natančnega podatka, da za te odvzeme ne obstaja vodno dovoljenje in da se velikokrat pojavljajo v času suše, kar lahko negativno vpliva na stanje vodnih teles, iz katerih voda se odvzema. Na ravni nekega podporečja je navadno na voljo več vodnih virov, ki pa so različno količinsko bogati z vodo za potrebe rastlinske pridelave. Tako se lahko zgodi, da pridelovalci vodo brez vodnega dovoljenja odvzemajo iz vodnih virov, ki so za tovrstne vodne odvzeme neprimerni (neupoštevanje ekološko sprejemljivega pretoka, neprimerno kemijsko in mikrobiološko stanje vode za namakanje, poseganje v pridobljene vodne pravice ostalih uporabnikov vodnega vira). 149 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Ukrepi za zmanjšanje ranljivosti rastlinske pridelave na sušo Za krizno namakanje lahko rečemo, da je posledica pomanjkanja primernih strategij rabe vode za potrebe rastlinske pridelave na lokalnem nivoju. Lahko ga razumemo kot signal, da je z vodo potrebno upravljati na nekem območju učinkoviteje, da bi izboljšali prostorsko razpoložljivost vode. To področje s pričujočim CRP, vsaj na področju identificiranja količinske in prostorske spremenljivosti razpoložljivosti vode za potrebe rastlinske pridelave, na načelni ravni rešujemo. Naslednji korak je implementacija ustreznih programov namakanja na ravni podporečja ali na ravni administrativnih enot znotraj podporečja, kar presega vsebino pričujočega CRP. Krizno namakanje lahko predstavlja uporaben princip namakanja, vendar je potrebno poznati vzroke za njegov pojav in ga kontrolirati. Pomanjkanje strategije namakanja na lokalnem nivoju ne sme biti sprejemljiv vzrok za uporabo kriznega namakanja. 1.2.2 Optimalno namakanje Za razliko od kriznega namakanja je bistvo optimalnega namakanja maksimizirati pridelke in zmanjšati nihanja v količini in kakovosti pridelkov, ki bi lahko nastala zaradi kmetijske suše. Največ se uporablja na območjih kjer je padavin sicer dovolj, vendar se v poletnih mesecih pojavljajo sušna obdobja ali tam kjer rastlinska pridelava poteka v zaprtih in polzaprtih prostorih. Značilno je za vrtnarsko-poljedelski in vrtnarski kolobar. Pri optimalnem namakanju z namakalnimi obroki pokrijemo celotno dejansko evapotranspiracijo (bodisi dnevno, s kapljičnim namakanjem, bodisi na zalogo, z razpršilci). Namakalni sistemi so narejeni tako, da lahko pokrijejo 80-90 % verjetno maksimalno evapotranspiracijo rastlin, za katere so bile izračunane potrebe po vodi. Optimalno namakanje je značilno za organizirana namakalna območja, kjer raba vode poteka po določenem urniku in z znanimi količinskimi vodnimi odvzemi iz znanega vodnega vira. To načelo uporabljamo na večini velikih in malih namakalnih sistemov v Sloveniji. Značilno je, da lahko omenjeni princip uporabljamo tam, kjer imamo vode za namakanje dovolj. Zadostne količine vode so lahko posledica naravnih hidroloških razmer na območju ali izgradnje ustrezne infrastrukture (zadrževalnik, namakalni sistemi), ki izboljšuje razpoložljivost vode na lokalnem nivoju. Za optimalno namakanje lahko rečemo, da je značilen rezultat obstoja vsaj delne strategije rabe vode za potrebe rastlinske pridelave na lokalnem nivoju. 1.2.3 Deficitno namakanje Vodni primanjkljaj lahko iz različnih vzrokov (npr. varčevanje z razpoložljivimi vodnimi količinami) ustvarimo tudi namenoma, zato kot zadnji obravnavani princip namakanja obravnavamo deficitno namakanje. To je princip, ki je uporaben takrat, ko so razpoložljive vodne količine izjemno omejene in/ali ko je cena vode ali cena vode izražena skozi obratovalne stroške namakalnega sistema tako visoka, da bistveno pogojuje ekonomiko rastlinske pridelave. Potenciali uporabe omenjenega principa so v Sloveniji še neraziskani. Deficitno namakanje v osnovi povezuje vodni primanjkljaj v tleh in posledično sušni stres, ki se zgodi v določeni fenološki fazi, s spremembami v kakovosti in količini pridelka. Vodni deficit je v času rastne sezone lahko razporejen enakomerno, ali pa se pojavi le v obdobju posameznih fenofaz (npr. cvetenje, zorenje). Gre za princip namernega in sistematičnega namakanja na način, da rastlino oskrbimo z manj vode, kot je optimalno potrebno. S tem načinom namakanja je možno zmanjšati količino dodane vode na 41 %o do 85 %o optimalnega obroka namakanja (15 %o do 59 %o zmanjšanje). Navadno skrbimo na nižjo ciljno vsebnost vode v tleh, približno 50 % poljske kapacitete (pri optimalnem namakanju je ta odstotek 80-100 % poljske kapacitete). 150 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Ukrepi za zmanjšanje ranljivosti rastlinske pridelave na sušo Obrok vode dodamo takrat, ko rastlina to vodo lahko uporabi najbolj produktivno v smislu povečanja količine in kakovosti pridelka, ekonomske produktivnosti vode in zagotavljanja pridelka. Poleg poznavanja vodnozadrževalnih lastnosti tal in vsebnosti vode v tleh (delež poljske kapacitete) je ključno poznavanje splošnega odziva rastline na vodni deficit (različne kulture, sorte, hibridi so različno odporni na vodni deficit) in specifičnega odziva rastline na vodni deficit v posamezni fenofazi. Spodaj navajamo tri primere učinkov deficitnega namakanja na izbrane kmetijske kulture. 1.2.3.1 Vpliv deficitnega namakanja na izbrane kmetijske kulture 1.2.3.1.1 Paradižnik (Lycopersicum esculentum) Rastline paradižnika (Lycopersicum esculentum) so na vodni deficit najbolj občutljive v času nastavljanja plodov, takrat namerno varčevanje z vodo ni priporočljivo, saj močno vpliva na zmanjšanje pridelka in lahko povzroči ovršno gnilobo plodov. Po tem, ko rastline nastavijo večino plodov (zeleni plodovi) in preidejo v fazo zorenja, pa znatni vodni deficit ne povzroči več znatne izgube pridelka, medtem ko kakovost plodov ostane na skoraj enaki ravni (Hartz in sod., 2009). Če paradižniku dodamo vodo na začetku rastne dobe (ob saditvi), v času cvetenja in še enkrat v času nastavljanja plodov, se to, v primerjavi z nenamakanim paradižnikom, značilno odrazi na povečanju pridelka. Oskrba z vodo ni optimalna, vendar povzroči, da se pridelek, v primerjavi s pridelkom z nenamakane površine, poveča tudi za količnik 1,8 (iz 15 t/ha na 27 t/ha) (Pulvento in sod., 2008). Na tleh z dobro vodnozadrževalno sposobnostjo lahko v času zorenja, v zadnjih šestih tednih rasti, pokrivanje potencialne evapotranspiracije zmanjšamo za 85 % oz. jo pokrivamo samo 25 odstotno. (Hartz in sod., 2009; Favati in sod., 2009) 1.2.3.1.2 Melona (Cucumis melo L.) Raziskava Fabeiro in sod. (2002) je pokazala, da melona (Cucumis melo L.) na pomanjkanje vode najintenzivneje reagira v fazah začetka cvetenja do nastavljanja podov (vpliv vodnega deficita na količino pridelka), zgodnje nastavljanje plodov do prvih plodov (vpliv vodnega deficita na količino in kakovost) in zorenja plodov (vpliv vodnega deficita na kakovost plodov - vsebnost sladkorja). Rastline, ki niso izpostavljene deficitu v času cvetenja in zorenja plodov lahko dosegajo tudi za 14,14 t/ha večje pridelke kot tiste, ki so izpostavljene deficitu v omenjenih razvojnih fazah. Avtorji zaključujejo, da pri količini 370-410 mm vode dodane v času rastne sezone, ki je trajala 99 dni, lahko pričakujemo pridelke večje od 40 t/ha, ob upoštevanju pogoja, da rastline v zgodnjih fazah obdobje nastavljanja plodov niso izpostavljene sušnemu stresu. Pod temi pogoji bo tudi vsebnost sladkorja v plodovih relativno visoka. 1.2.3.1.3 Paprika (Capsicum annuum L. Demre) Pridelek paprike (Capsicum annuum L. Demre) se povečuje linearno glede na dodano vodo. Raziskave nakazujejo, da je največja produktivnost vode (pridelek na določeno količino vode), 3,39 kg/mm, dosežena, ko je vodni deficit 25 %. Pridelek je v primerjavi z optimalnim namakanjem zmanjšan za 26,3 0%, a je višji kot na nenamakanih rastlinah (Demirtas in sod., 2009). Kot optimalno zmanjšanje aplicirane vode se priporoča 27 % vodni deficit. Ko gojenje paprike poteka na območju, kjer so razpoložljive vodne količine močno omejene, je razpoložljive vodne količine bolje deficitno razporediti po celotnem nasadu paprike, kot pa ciljati na maksimiziranje pridelka na manjši površini nasada (Gencoglan in sod., 2006). 151 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Ukrepi za zmanjšanje ranljivosti rastlinske pridelave na sušo Navedeni razpon možnega deficita vode je zelo velik in je v veliki meri odvisen od fiziologije rastline, odziva rastline na sušo, potreb po vodi za posamezno razvojno fazo rastline, cene vode in oportunitetnih stroškov vode. Spodaj so za izbrane kulture prikazane faze rasti, ki so občutljive na vodni stres (Preglednica 1) (Doorenbos in sod., 1984). Preglednica 1: Izbrane rastlinske kulture in njihova občutljivost na vodni stres v odvisnosti od razvojne faze (Doorenbos in sod., 1984). Kulture Faze rasti, ki so občutljive na vodni stres Fižol Cvetenje in čas nastavljanja strokov, faza zorenja Brokoli V času formiranja glave in njenega povečevanja Zelje V času formiranja glave in njenega povečevanja Cvetača Zahteva redno namakanje od saditve do pobiranja Češnje Čas hitre rasti plodičev pred fazo zorenja Zelena solata Zahteva vlažna tla predvsem pred pobiranjem Oljke Tik pred cvetenjem in v času debelitve plodov Breskve Faza hitre rasti plodov pred fazo zorenja Grah Na začetku cvetenja in v času debeljenja strokov Korenje V času debelitve korenov Jagode Od razvoj plodov do zorenja Paradižnik V času formiranja cvetov in v času hitrega povečevanja plodov Melona Cvetenje in pobiranje 1.3 Povzetek Osnovni ukrepi za zmanjševanje ranljivosti rastlinske pridelave za sušo omogočajo večjo učinkovitost rabe razpoložljivih vodnih virov in se dotikajo obdelave tal, gnojenja, zmanjševanja izhlapevanja vode iz tal in kolobarjenja ter izbire na sušo odpornejših kmetijskih kultur. Druga skupina ukrepov nam lahko pomaga izboljšati prostorsko in časovno razpoložljivost vodnih virov na ravni npr. podporečja. Krizno namakanje je navadno posledica slabe učinkovitosti pridelovalcev pri pridobivanju vodnih dovoljenj in slaba učinkovitosti MKGP v gradnji novih namakalnih sistemov, pomanjkljivega medsektorskega sodelovanja, ki bi vodilo v boljšo rabo vodne infrastrukture in vodnih virov. Krizno namakanje ni primer dobre prakse, tako iz vidika pridelovalca kot iz vidika zakonodajne in izvršne veje oblasti, saj nakazuje na slabo in premalo celostno obravnavo rabe posameznih vodnih virov kot naravnih sistemov mnogih interesov. Za tako ureditev ni pričakovati, da bo dolgoročno ugodno vplivala na zmanjšanje občutljivosti rastlinske pridelave na sušo ob hkratnem upoštevanju potrebe po doseganju in varovanju dobrega stanja voda. Na območjih, kjer je vode dovolj, je mogoče namakati optimalno in tako zagotavljati stabilno rastlinsko pridelavo ter dosegati količinsko in kakovostno optimalne pridelke. Deficitno namakanje je primeren ukrep, kjer so razpoložljive vodne količine za potrebe rastlinske pridelave izjemno omejene in kjer je v času izjemnih suš potrebno porabo vode zmanjšati ali pa manjše količin vode razporediti po večji površini. 152 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Ukrepi za zmanjšanje ranljivosti rastlinske pridelave na sušo 2 VIRI ARSO, osebni stik, 21.07.2010 Demirtas in sod., 2009. Deficit irrigation effects on pepper (Capsica annuum L. Demre) yield in unheated greenhouse condition. Journal of Food, Agrculture and Environment Vol.7 (3&4): 989-993. 2009. Doorenbos in sod., 1984. Crop water requirements. FAO Irrigation and Drainage Paper 24. Rome, 1984. Edelbaher M., 2003. Osnove trženja proizvodov pridelave z namakanjem. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Fabeiro in sod., 2002. Production of muskmelon (Cucumis melo L.) under controlled deficit irrigation in a semiarid climate. Agricultural Water Management 54 (2002) 93-105. Favati in sod., 2009. Processing tomato quality as affected by irrigation shceduling. Scientia Horticulturae 122 (2009) 562-571. Gencoglan in sod., 2006. Deficit Irrigation Analysis of Red Pepper (Capsicum annum L.) Using the Mathmetamical Optimisation Method. Turk J Agric For 30 (2006) 203-212. Hartz in sod., 2009. California: Deficit irrigation strategies for processing tomatoes. UCCE San Joaquint County newsletter, Field Notes. Knapič M., 2003. Fertigacija. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Knapič, 2003. Tehnološka priporočila za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave na sušo - poljedeljstvo, travništvo, zelenjadarstvo in hmeljarstvo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana. Kodrič I., 2006. Zaščita pred spomladansko pozebo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Milevoj L., 2003. Vpliv namakanja na bolezni in škodljivce vrtnin. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. MOP, 2010. Skrbimo za vode: http://www.skrbimozavode.si/ (10. julij, 2010). Pintar in sod., 2003. Postopek pridobitve dovoljenj in soglasij za namakalni sistem. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Pintar M., 2003. Osnove namakanja s poudarkom na vrtninah in sadnih vrstah v severovzhodni Sloveniji. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Pintar M., 2006. Osnove namakanja s poudarkom na vrtninah in sadnih vrstah v zahodni, osrednji in južni Sloveniji. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Pulvento in sod., 2008. Effects of deficit irrigation on two cherry tomato cultivars in hilly areas. Irrigation in Mediterranean Agriculture: challenges and innovation for the next decades. Options Mediterraneennes, 84, 2008. Rode in sod, 2006. Namakanje zelišč. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Štampar F., 2006. Namakanje v sadjarstvu. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Ugrinovič in sod., 2008. Tehnološka priporočila za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave na sušo -poljedelstvo, travništvo, zelenjadarstvo in hmeljarstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vlada RS, 2007. Delni program odprave posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah v letu 2007, Sklep Vlade RS na 164. redni seji dne 3.4.2008. 153 Delovna naloga 8: Kmetijske površine primerne za namakanje glede na obravnavan vodni vir 154 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Kmetijske površine primerne za namakanje glede na obravnavan vodni vir. KAZALO VSEBINE 1 Uvod..........................................................................................................................................................156 2 Metodologija in rezultati...........................................................................................................................156 3 Sklep..........................................................................................................................................................158 4 Grafična priloga.........................................................................................................................................159 155 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Kmetijske površine primerne za namakanje glede na obravnavan vodni vir. 1 Uvod V okviru študije Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi so bili obravnavani naslednji vodni viri primerni za namakanje: vodotoki prvega reda, velike vodne akumulacije, vodonosniki (podtalnica) in na čistilnih napravah prečiščena komunalna odpadna voda. Vsi štirje viri so bili zaradi preglednosti obravnavani ločeno. Dejansko pa so vsi del hidrološkega kroga (vodnega kroga) in so kot taki med seboj bolj ali manj povezani. Sintezna karta (Priloga 1) prikazuje kmetijske površine primerne za namakanje glede na obravnavan vodni vir. 2 Metodologija in rezultati Na podlagi rezultatov samostojnih analiz opisanih v poglavjih od 1 do 7 je bila pripravljena sintezna karta. Na karti so prikazane površine kmetijskih zemljišč potencialno primernih za namakanje, ki spadajo v naslednje skupine kategorij rabe tal: njive oz. vrtovi, intenzivni sadovnjaki, hmeljišča, ostali trajni nasadi, trajne rastline na njivskih površinah, rastlinjaki in matičnjak, neobdelana kmetijska zemljišča in plantaže gozdnega drevja. Površine skupno obsegajo 194.935 ha (podrobneje v delovni nalogi 2). Vodna telesa površinskih vodotokov Za vseh 155 vodnih teles površinskih vodotokov na območju Slovenije je izdelana analiza razpoložljivih vodnih količin za rabo. Ob vsakemu od vodotokov, kjer je neposreden odvzem vode mogoč, je določen pas 3 km horizontalne razdalje in 100 m višinske razlike od vodotoka. To je območje, na katerem je, iz vidika cene transporta vode, za namakanje najugodnejša raba razpoložljivih vodnih količin iz vodotokov. Znotraj območja je v hektarjih in odstotkih označen neto obseg kmetijskih zemljišč potencialno primernih za namakanje, ki bi jih bilo mogoče namakati z vodnimi količinami, ki so bile določene kot razpoložljive za rabo na ravni posameznega vodnega telesa oz. njegove prispevne površine (Priloga 1). Kjer so identificirane razpoložljive vodne količine za rabo, je na območju definiranih skupno 62.909 ha kmetijskih zemljišč potencialno primernih za namakanje. Če upoštevamo omejitev, da je na določenih podobmočjih več kmetijskih zemljišč potencialno primernih za namakanje površin, kot je na voljo vode za rabo (namakanje), je na območju definiranih le še 52.330 ha kmetijskih površin potencialno primernih za namakanje. Zaradi medsebojnega vpliva rabe vode gorvodno na razpoložljive vodne količine dolvodno, pa so dejanske površine, ki bi jih lahko namakali z vodo, ki je za rabo na voljo iz vodotokov, manjše od 52.330 ha. Kakšen bo obseg površin, ki jih bo na območju mogoče namakati z vodo iz vodotokov, bo odvisno od dogovora, koliko razpoložljive vode lahko rabi kmetijstvo na katerih podobmočjih (podrobneje v delovni nalogi 3). Zadrževalniki Za izbrane večje zadrževalnike na območju Slovenije je izdelana analiza razpoložljivih vodnih količin za namakanje. Pri vsakem od obravnavnih zadrževalnikov je definirano območje potencialno primernih površin za namakanje (Priloga 1). Podrobneje je definirano, kolikšen odstotek kmetijskih zemljišč potencialno primernih za namakanje bi bilo na definiranem območju mogoče namakati z vodo iz obravnavanih zadrževalnikov. Od 32 obravnavanih, je osem zadrževalnikov primarno namenjenih hidroenergetski rabi. Za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč je mogoče črpati: 2,3 m3/s na spodnji Savi, na območju od Suhadola do državne meje; 1 % srednjega letnega pretoka reke v profilu pregrade (136 l/s pri HE Moste, 642 l/s pri HE Mavčiče ter 651 l/s pri HE Medvode) na območju zgornje Save; 12 m3/s iz kanala HE Zlatoličje in 10 m3/s iz kanala HE Formin na Dravi. 156 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Kmetijske površine primerne za namakanje glede na obravnavan vodni vir. Preostalih 24 obravnavanih zadrževalnikov izkazuje potencial rabe za namakanje na 6.770 ha kmetijskih zemljišč potencialno primernih za namakanje. Za vse zadrževalnike je bila ocenjena količina vode za namakanje. Zadrževalniki so v nadaljevanju razdeljeni v tri razrede in vsakemu zadrževalniku je pripisan obseg površin kmetijskih zemljišč potencialno primernih za namakanje, ki bi jih lahko z definirano količino vode namakali: Prav skupina obsega šest zadrževalnikov, ki so bili izgrajeni tudi za namakanje, vendar jih v te namene trenutno ne uporabljamo: akumulacije Požeg (192 ha), Dežno (32 ha), Medvedci (320 ha), Bukovnica (20 ha), Ledavsko jezero (966 ha) in Kozlink (20 ha). Druga skupina obsega tri zadrževalnike, ki so bili izgrajeni tudi za namakanje in jih v te namene uporabljamo, vendar pod njihovimi potenciali: akumulacije Vanganel (52 ha), Žovneško jezero (480 ha) in Vogršček (2.720 ha). Tretja skupina obsega 15 zadrževalnikov, ki za namene namakanja niti niso bili izgrajeni niti jih v ta namen ne uporabljamo: akumulacije Pernica, Komarnik, Pristava, Radehova in Gradišče (767 ha), akumulacija Savci (54 ha), akumulaciji Mola in Klivnik (v okviru trenutnega obratovanja nimata razpoložljivih vodnih količin za namakanje KZ), akumulacije Hodoš (59 ha), Negova (29 ha), Blaguš (47 ha), Gajševsko jezero (306 ha), Slivniško jezero (294 ha), Šmartinsko jezero (172 ha) in Drtijščica (240 ha). V prihodnosti bi si v kmetijstvu morali prizadevati za to, da bi infrastrukturo, ki je že bila izgrajena za zadrževanje vode, v največji možni meri uporabili tudi za namakanje. Umeščanje novih zadrževalnikov v prostor je težavno, predvsem pa nesmiselno v kolikor že obstoječe uporabljamo pod potenciali (podrobneje v delovni nalogi 4). Podtalnica Za vse podzemne vodonosne sisteme na območju Slovenije je izdelana analiza vodnih količin za namakanje ter njihove prostorske dostopnosti za črpanje (Priloga 1). Smiselna je uvedba sistema pogojnih vodnih dovoljenj, s katerimi bi bili dovoljeni odvzemi neporabljene, vendar že rezervirane vode. Najmanj vode je na voljo prav na območjih, kjer je največ kmetijskih zemljišč potencialno primernih za namakanje (Murska kotlina, Dravska kotlina, Savinjska kotlina, Krška kotlina, Savska kotlina in Ljubljansko barje). Čeprav razpoložljive vodne količine izkazujejo, da bi s podtalnico lahko oskrbeli 117.950 ha KZ, je potrebno upoštevati, da je mestoma nedostopna. Na območju lahko dostopne podtalnice, lahko pričakujemo izdatnost vrtine 5,5 l/s (50 m globine, cena naprave vrtine okoli 11.000 EUR). Če iz enakega vidika pogledamo območja srednje dostopnosti in težke dostopnosti podtalnice, ostane izdatnost vrtine enaka, ali se bistveno zmanjša (1,1 l/s), medtem ko se potrebna globina vrtanja poveča in znaša od 70 m do 200 m. V tem pogledu se zviša tudi investicija, potrebna za napravo vrtine in znaša od 15.000 EUR do 44.300 EUR (podrobneje v delovni nalogi 5). Prečiščena odpadna voda Prečiščene odpadne vode iz čistilnih naprav v Sloveniji ne uporabljamo za namakanje kmetijskih zemljišč. Potencial predstavlja na območjih, ki jih pogosteje prizadene suša in na območjih brez površinskih tekočih voda, kjer iztoki iz čistilnih naprav ne smejo biti speljani v podzemne vode. Vrednosti merjenih parametrov (temperatura, pH, skupni dušik, fosfor in nitratni dušik) ustrezajo na 245 komunalnih čistilnih napravah. Kljub velikim količinam primerne vode za namakanje, ki bi lahko zadostovala za 3.600 ha kmetijskih zemljišč potencialno primernih za namakanje, moramo upoštevati, da je ta vodni vir za namakanje večinoma nerazpoložljiv (vodo odvajamo v vodotoke in je zajeta v količinskem monitoringu vodnih teles površinskih voda) ali pa je potencial rabe zelo majhen (dostopnejši drugi vodni viri, neustrezna mikrobiološka sestava, pomanjkljiv monitoring, posebne zahteve skladiščenja prečiščene odpadne vode) (podrobneje v delovni nalogi 6). 157 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Kmetijske površine primerne za namakanje glede na obravnavan vodni vir. 3 Sklep Sintezna karta (Priloga 1) prikazuje kmetijske površine primerne za namakanje glede na obravnavan vodni vir. Prostorska spremenljivost razpoložljivosti vode za potrebe kmetijske pridelave je v Sloveniji relativno velika. Na le-to vplivajo tako hidrološki, ekonomski, sociološki kot institucionalni dejavniki. Rezultate te naloge je potrebno podkrepiti z učinkovito strategijo namakanja, ki bo navedene dejavnike prepoznavala in usmerjala. Še posebej na območjih, kjer je razpoložljivost vode manjša, kot so potrebe kmetijske pridelave, bo potrebno trud vložiti v medsektorsko in medprostorsko dogovarjanje za vodo. 158 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Kmetijske površine primerne za namakanje glede na obravnavan vodni vir. 4 Grafična priloga 159 Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi Priloga 1: Prikaz obsega površin primernih za namakanje glede na obravnavan vodni vir Odstolok povrtln. ki Jih lahko m območju namakamo Legenda L vodo a vodotoka jo mogoCo namazi 100% povtim primernih za namakanj na def*»anem ofnoiju Odtic^k povrt*i p*ime»mh za namakani«, ki jti lahko na definiranem otmo^u namakamo z vodo iz vodocoka Povrfauki vodoiofc» Legenda | Območja potencialno pnmema za namakanje z vodo iz obravnavnih akumulacij Površinski vodotoki m Površine primerne za namakanje z vodo iz podtalnice /drugih virov Območje lahko dostopne vode iz podtalnice | Meja območja namakanja za posamezno vodno tek) površinskih voda Obravnavane akumulacije 123 Obseg namakanih površin na obravnavanem območju (ha) Območje srednje dostopne vode iz podtalnice ■I Površine pnmerne za namakanje z vodo iz površinskih vodotokov Območje težko dostopne vode iz podtalnice Pnprmta Ha:»p Cv+fC Mat»»? TrKrak Ck»N»< za agronom»} Kale«» za agrometeorotcuno KC)Unje krnrtv»»«^» (*0*lwa ler ekonom*« in razvo| podeča