M.chSSOuOOOSI^iu.l.lMtoJ 1 H^ji. ftn-TTfnir in »bil fitiNHft • 1J SBl^rT ^ j m m m m §1 #11 III I H . H jf^^,W y H jflPB^vH^HL j&S H SfH^^R. . 'm^B^B^B ^^»BwrB IT ipi h ''BMIBM b_BB B i || ■m. l^^B' ';< mIIBKb IBI •' .v ■ •' „ 1MI Bf ■BI Jfmm II I .■K^l■! ••• - ., B B BHPrV •■ B HB 'J0B ' NEODVISEN LIST ZA SLOVENlfe DELAVCE V AMERIKI. __ Officsel Omm tf M'Min_ ■WPP" mr^r^rw^r^^^^^^ iiiim ' -........■jt- - m LETO XI. - VOL. XL CLEVELAND, OHIO. WJEDN&DAY, SEPTEMBER ISth 1918. NO. 109. __ Srbi napredujejo na Balkanu za 5 milj. —rr-y-p—:- 3000 Bulgarov ujetih in 24 velikih topov. Jugoslovanska divizija pomaga Srbom pri napredovanju. ■HH 1} jfj! • » ' 1 grbi napredujejo. London, 17. sept.'Srbske in francoske čete nadaljujejo z ofenzivo v Macedoniji, glasom uradnih srbskih poročil, ki so dospela sem. Srbi so včeraj napredovali ma več kot pet milj v bulgrfske postojanke. Več ist 3000 Bulgarov Je bilqifjetlh na mace-aonski fronHCin 24 topov zaplenjenih. 'Žavezniki so zasedli mesto Gradešnica, dvanajst milj vzhodno od Mona-stirja. Jugoslovanska divizija. London, 17. sept. Ob strani Srbov se bori Jugoslovanska divizija, ki je včeraj zasedla najbolj važno mesto na ma-cedonski fronti. Koziak. Francozi pomagajo Jugoslovanski diviziji. Bulgari v Franciji Amsterdam, 17. sept. Bul-garski regimenti so dospeli v okolico francoske trdnja-ve,Maubeuge, ki je sedaj v nemških rokah. Bulgari bodejo pomagali Nemcem. Avstrija naj pomaga. Rim, 17. sept. Nemški generalni štab je zahteval na-daljnih 200.000 mož od Av-strije-Nemčija zahteva te vo-Ljake kot* v povračilo za moš-Ptvo, katero je Nemčija poslala Avstrijcem ob času italijanske ofenzive. Na ameriški fronti. - Pariz, 17. sept. Nemci se umikajo pred Amerikanci na Lorrainski meji. Hindenburg fronta je Že skoro opuščena. Nemci požigajo mesta in vasi ob reki Moselle, kjer Amerikanci napadajo. Priprave za nov napad. London. 17. sept. Kot v odgovor na avstrijski poziv za mir se pripravljajo zavezniki za nove napade proti Nemcem. Od Severnega mor ja do švicarske meje se pripravljajo zavezniki, da prizadenejo najhujši udarec nemškim armadam. Na celi fronti se vršijo že sedaj lokalni boji, v katerih skušajo zavezniki izvedeti za nemško moč v posameznih oddelkih fronte. V splošnem pa sedaj zavezniki deloma mirujejo, da utrdijo pridobljene postojanke in očistijo okolico nesnage ter upeljejo redne prometne zveze s fronto. Amerikanci pred Metzom. Prva ameriška armada, pod poveljstvom generala Pershinga, stoji sedaj nedaleč od Metza. Včeraj so A-merikanci tuintam Napredovali in vzravnali fronto na več krajih. Dozdeva se, da Amerikanci ne bodejo pustili Nemcem dovolj počitka, ampak bodejo znova udarili na Nemce. Nemci se bojijo vpada. V Vogeških hribih razvijajo Nemci veliko delavnost, ker se pričakiije, da bodejo Amerikanci v tem kraju napadli Nemce ob meji. V najbolj južnem koncu Vogezov stojijo ameriške čete že na nemških tleh. Toda svet, kjer se nahajajo Amerikanci je Jako divji in kraf je kakor ustvarjen za obrambo in jail ko težaven za napadanje. Okcfli Verdana. General Foch se pripravlja, da udari zapadno od Verdu na, kjer so nemške postojanke se jako omajale radi ameriške zmage pri St. Mi-chielu. Nemci so sedaj na najbfižnjem kraju 14 milj oddaljeni od Verduna. / | s jr . OljMwJW * HI*®« ' * : , ^ _ pm PERMIT. PaMttad mai ArtributMl iM^MT pwrait N*. 10 auth-erkwdiytheActefOcteUr M, Iti 7, on file lit tli« Put Sffki if CiffiUp4, OM». ^ By ar^r mf tl»Pr««i4e»t, zmag severno od Vladivosto-ka, tako da je v vzhodni Sibiriji sedaj boljševizem popolnoma uničen. Čeho-slovaške Sramotna izdajaj skih boljsevikov. Washington, 17. sept. A-meriška vlada sporoča danes nadaljne dokaze o izdaji bolj-ševikov in njih zavezništvu z Nemci. V teh zadnjih dokazih se bere posebno, kako so se boljševiki zavezali z Nemci, da bi širili anarhistično propagando v Ameriki. Uradni dokument št. 16 dokazuje, da je Trotzky dal napačna potne liste več nemškim štabnim častnikom, da bi se podali na pot v Ameriko, Anglijo in Francijo, kjer bi agitirali za, Nemčijo. Uradni akt št. 7 govori o prošnji nemške vlade na vlado bolj-ševikov, da pošlje ruska vlada skozi Sibirijo po železnici več nemških submari-nov, ki bi napadali angleške, japonske in ameriške ladije v Tihem oceanu. Po vojni bi smeli boljševiki submarine obdržati za sebe. Uradni dokument št. 17 pozivi je Trotz-kya, da pošlje več "tovarišev" v Ameriko, da začnejo tukaj z mirovno propagando. Boljševiki so objednem dovolili mnogo denarja (iz nem ških virov), da se borijo proti imperialistom v Ameriki, Angliji in Franciji. Dokument št. 18 prinaša pismo nemškega generalnega štaba vladi boljševikov, v katerem pismu prosi nemška vlada Trotzkya, da pošlje več agentov med ruske ujetnike v Nemčiji z namenom, da se ujetnike pridobi za nemško armado. Trotzky je privolil v to z*Htevo1*emšfc* vlade. Do kument št. 10 spričuje, da so boljševiki spustili v Sibirijo 250 nemških častnikov, ki so vohunili glede Japoncev. U-radni dokument št. 20 je zahteva nemške vlade boljševikov, da jim slednji dajo na razpolago več parnikov v Vladivostoku, da s eprepelje-jo nemški agentje in boljševiki v Ameriko, kjer bi uničevali tovarne in delali mirovno propagando. Trotzky je dovolil to zahtevo Nemcem. Committee on Public Information priobčuje Šč številne druge dokumente, ki kažejo ogromno izdajo boljševikov. Iz vseh teh dokumentov se jasno vidi, da sc boljševiki delali natančno pc nemških načrtih, in da so za svoje delo dobivali nemške zlato. Dokazi so bili prineše-Ui na dan o4 ameriških detektivov v Rusiji, ki so dobil v roke skrivne pogodbe Nem cev in boljševikov, njih ko j t * R* k« 1 i t »iffim »• ■ n čete, ki operirajo v okolici u Bajkalskega jezera so deže- s lo očistile boljševikov. Mno- v go tisoč kozakoy se je pridru- t žilo Čeho-Slovakom. r Pri nemški meji. r Pariz, 17. sept. Ameriške 1 čete so zavzele mesto Van- \ diers, tri milje severno od f Pont-a-Mousson, in |e pol- > drugo miljo od nemške meje. c Objednem ie padlo tudi me- t sto Vingeulles v ameriške ro- > ke. To mesto je pravzaprav i prišlo z največjo lahkoto v \ ameriške roke. Nekaj ameri- c ških častnikov in nekaj stot- \ nij je prikorakalo zjutraj v \ mesto. Sli so v razne hiše in r barake, kjer so Nemci pov- t sod Še spali. Amerikanci c so jih enostavno zbudili in t naznanili, da so ujetniki, na- 2 kar se je podalo celo mesto- ( ' Grki naprej. f Atene, Grško, 17. sept. Gr- j ške čete so na fronti 19 milj i napredovale od dve do tri i milje v Struma sektorju, med > reko Vardar in jezerom Doi-ran, Večjvasij so Grki zase- 1 dli, Sovražnik je bil popolno- \ ma presenečen. Grki so zgu- 1 bili le deset mož glasom po- c rofil iz Aten. 1 k Poljaki v Sibiriji. * Harbin, Mandžurija, 17. , sept. Poleg čeho-Slovakov , nastopijo v najkrajšem času | v Sibiriji tudf poljske diVizi- , je. V okolici Vladivostoka, ; Nikolska in Harbrna se na-L haja skoro 100.000 izvežba-nih Poljakov, ki so vsi željni j da stopijo v armado in se : borijo proti boljševikom. Če J se Poljakom posreči organi- , zacija njih divizij, tedaj je 1 skoro gotovo, da se dvignejo , tudi Ukrajinci. Poljaki so že ; naprosili zaveznike in Ame- t riko, da jih pripoznajo. Za- ( vezniki se strinjajo z idejo { Poljakov, ker če Poljaki postavijo svoje divizije v Si- , birijo, tedaj zaveznikom ni . treba prepeljavati novih čet , v Sibirijo in v Murmansko okrožje. Skupen nastop Po- j ljakov, Čeho-Slovakov in U- j krajincev bi imel velik upljiv ' na ostali Rusijo in Jtonec i boljševikov bi bil nemudoma, j Zavezniki v Rusiji. Amsterdam, 8. sept. Nemško časopisje poroča koliko zavez nikov se nahaja v Rusiji. Nemško časopisje je mnenja, da se nahaja v severni Rusiji do 20.000 Angležev, Francozov in Srbov, katerim pomaga odj 6Č00 do 8000 Rusov/ domačinov. Poleg tega so Angleži pri Baku izkradli 2800 mož. Boljševiki in Kitajci Vladivostok, 8. sept. Boljševiki v Blagoveščensku, glavnem mestu Amurske pro-vincije so napovedovali Kitajcem vojno, ker pošiljajo Kitajci vojaške čete v severno Mandžurijo. Nemci bombardirajo . bolnišnico. Ameriška fronta, 8. sept. Nemški zrakoplovci so zagnali v sredo več bomb na a-meriško bolnišnico južno od Soissonsa. Bolnike so ob pravem času prenesli v kleti, tako, da ni bil nihče ranjen. Francozi na delu. Pariz, 15. sept. Medtem ko Amerikanci naskakujejo Metz fronto, ne pusti maršal Foch Nemcem počitka na drugih frontah.^Francozje so začeli novo ofenzivo v soboto na Laon fronti, kjer so vrgli Nemce nazaj za dve milji na m . »I« • /^AKtii Vlada namerava popolnoma omejiti uporabi gasoliu radi vojnih zahtev. Vlada se posv|tiuje z izku- C Sensi če bi kazaM da se pro- ii met avtomobilom »popolnoma v ustavi v Ameri«. Če ne za v stalno, pa vsaj zmsno. Usta- d vila se bo vožnjlfvsakega av- lj tomobila, ki ne ifuži direkt- f no v trgovske intindustrijSke e namene. Vsaka J^nja za iz- \ lete ali zabavo bi bila prepo- 1 vedana. Vzrok* j| sledeč: A- f meriška Vlada kit tudi za- r vezniki potrewejo vsak c dan več gasolinft Pomniti je r treba, da so zawniki sedaj 2 v ofenzivi, da sejlemci umi- s kajo in razdira|i železnice. Zavezniki nimajl časa gra- s diti nove želerae. Preva- f žanje.vojaštva scfflnora vršiti r v avtofhobilih. W.000 avto- j mobilčv je na frofei, in ti po- l trebujejo vsak lian skoro 1 dvajset »galonov fsak. Poleg y tega se je števili ameriških l zrakoplovov Tfotisočerilo. s Gasolin se rabi fcjreje kot se r more pridelovati! Raditega je vlada prisiljeft ukreniti r izvanredne kofJte, da bo ( imela armada ttdafronti do- i volj gasolina. I —Dne 1. decebmraE ko bo 1 ustavljeno proizvafcftjc pive J v Clevelandu, fct> zgubilo c 1800 delavcev v Clevelandu > delo. Za vse je že preskrblje- i no, da dobijo nemtidoma dru- 1 go delo. h t —Povišana ceni mleku se i računa že od 15.«eptembra 2 naprej, in ne šele bi. okto- 1 bra, k^a bilo Aiprvo po- 1 živilska administracija drža- 1 ve Ohjo je ukrenila tako. < —V norišnico se prepeljali 1 Rev. F. E. Coxa, ki je star | 34 let. Probatno sodišče pra- 1 vi, da gospod ni pri pravi pa- < meti. Pisal je predsedniku Wilsonu mnogo pisem glede j vojne in v nekaterih pismih ; je predsednika hudo sramo- < til. Na njegovem domu so I dobili mnogo socijalističhe li- j terature. —Frank Havlatko se je v pondeljek mrtev zgrudil na ; tla, ko je korakal po Hen-nington Rd. Njegov zet, Fr. | Zanca, trdi da je imel Hav- | latka $300 pri sebi, ko Je od- | šel od doma, toda policija, ki je našla njegovo truplo, ni našla nobenega denarja pri njem. Ležal je kake pol ure, predno so ga našli, in medtem so mu lopovi najbrž izpraznili žepe. —Clevelandske zdravstvene oblasti opozarjajo ljudi naj se varujejo pljučnice v teh dnevih. Pjučnica je zabela se jako razširjati v vzhodnih mtestfh. V Bostonu je zbolelo v treh dnevih 750 ljudi} za pljučnico, in povprečno jih dvajset na dan umrje za pljučnico. Vse.bolnišnice so prenapolnjene. Pazite na svoje zdravje, na prepih in ka dar se pojavi slučaj pljučnice v vaši družini, naznanite nemudoma zdravniku. —Za siromašno družino Tekavec v Nottinghamu, katere oče je lansko zimo prišel radi ozebljenja ob obe nogi in roki, so darovali potom uredništva sledeči: H. Zalokar $2, Matija Klemen $1.50, po $1.00 John Toma-žič, Jos. Piškur, Jos. Markič, Mike Udovič, Mary 2ele, Jos. Milavec, Fr. Lorber, Fr. Ma-jer, Mike dragan, Fr. Pucelj, Karol Lenardič, Frances SkUlj, Jos. Leban, Louis Spe->ek, po 50c Jos Centa, Rozi Stepic, po 60c A. Miklavčič, po 25c Messelre English, Agnes Kavčič, in štirje po 10c, skupaj $30. Sirotna družina se priporoča it naprej naklonjenosti rojakov.. b rsc J ■ ■ 1 Clevelandu se posvetuje kje n kako bi se prihranilo največ premoga to zimo. Cerkveni predstojniki so mnenja, ia se služba božja ob nede-jah lahko uredi tako, da se brani več cerkev snidejo v ;ni sami cerkvi, da ni treba fsake cerkve posebej greti, rrgovine se bodejo prej zapirale. Radi gostilen se namerava ukreniti, da se začne odpirati ob 6. uri zjutraj namesto ob petih in s ebodejo zapirale ob 11. zvečer, namesto ob dvanajstih. —Sedaj je naprodaj v mestu mnogo medu. Vlada priporoča, da hišne gospodijne rabijo med namesto sladkorja. Med se da uporabiti v vsako svrho, za katero je sladkor dober. In ker je med mno go bolj uspešen in zdravilen kot sladkor, priporočamo gospodinjam, da posežejo po nJem. —Prvi cJevelandski Slovenec, o katerem poroča vlada, da je bil teško ranjen na bojišču v Franciji, je Anton Lauričh, katerega stariši stanujejo na 1447 E. 51 St. To |e prvi junak in žrtev svobode med elevelandskimi Slovenci. Častitamo starišem in iskreno želimo, da sin okreva, in se posveti nadaljni borbi človeštva za svobodo. Drugi Jugoslovani, o katerih nezgodah se uradno poroča iz francoskega bojišča so: ja-kob JMgfr {S" So. Laflin lac, 3243 Mospmt St. Chicago, 111. teško ranjen, Anton Klaus, Avondale, Colo, pogrešan v boju, Martin Kraše-vic, 109 Arroyo ave. ,Pueblo Colo, pogrešan v boju. —V sredo zvečer, 18. sept. je v Grdinovi dovrani ob 8. zvečer seja radi Liberty bon-dov. Vsak Slovenec, ki je dobil poziv od vlade, se nujno prosi, da je gotovo navzoč. —Lovci, ki so se podali v nedeljo na lov na veverice, se vračajo v Cleveland žalostnih obrazov. Splošno se poroča, da nobene veverice ni na spregled. Ne ve se, ali je ver veric zmanjkalo, ali so lovci tako slabi. Navadno prinese vsak lovec, ki je šel na lov, nazaj polno bisago gob, katerih ie dovolj po gozdovih in Šumah, ker je jesenski dež pridno namakal zemljo zadnje dneve. —Dvoje cest v Clevelandu, ki so dosedaj nosile nemška imena, je bilo prekrščenih od mestne zbornice. Germania Court se bo odslej naprej i-menovala Edwards Court, v spomin Clevelandčana Ed-wardsa, ki zapoveduje eni diviziji ameriškega vojaštva v Franciji. German Court pa je bilo spremenjeno v Sims Court, po vrhovnem poveljniku ameriške mornarice v evropskih vodah, admiralu Simsu. —Pri egremni paradi, kise bo vršila v nedeljo 29. sept. ko se začne Liberty Loan kampanja, bo na stotine avto. mobilov, predstavljajoči razne vojne dogodke. Vlada ni dovolila nobeni drugi narodnosti kot Čehom in Jugoslo-vlnom, da imajo v paradi sve je flote. S tem so Cehi in Jugoslovani posebej odlikovani John Gornik vodi vse prepri-prave za udeležbo Jugoslova nov pri paradi. Civilisti ne bodejo korakali, ampak le ons društva, ki ima uniformo. Za pojasnila se obrnite na Johr Gornika. —15. sept. se je že dvignili cena mleku, ln ne 1. oktobri i kot te uiio Dorocano* Wilson odgovarja Avstriji, da ne bo j prej Biro, dokler se ne podajo Remci Washington, 17. sept. Iz lajboljšlh virov m poroča, ia je ameriška vlada koneč-no veljavno sklenila Avstrijo po vojni popolnoma razkosati. Iz razkosane Avstrije nastanejo tri nove države, ki bodejo nemudoma priznane od zaveznikov. Češka, Poljska in Jugoslavija. Dočim se ameriška vlada prej še ni jasno izjavila tozadevno, je sedaj razkosanje Avstrije sklenjena stvar. Washington, 17. sept. V kratkih, toda ostrih besedah je vlada Zjedinjenih držav zagrnila avtsrijsko ponudbo miru. Predsednik Wilson se je izjavil, da so Nemčiji in Avstriji dobro znani mirovni pogoji, pod katerimi so zavezniki pripravljeni skleniti mir, in predno Nemčija ne spolne teh pogojev, nima A-merika ničesar opraviti z Avstrijo niti z Nemčijo. Državni tajnik Lansing se je izjavil: Avstrija govori o miru z dovoljenjem Nemčije, Avstriia prosi za zborovanje vsen zaveznikov, med njimi tudi Ameriko. Avstrija želi, da se pogovorimo in pravi da bi to povzročilo boljši sporazum. Toda mi že razumemo Avstrijo in Nemčijo. Mi razumemo tako dobro avstrijsko in nemško militari-stično gospodo, da ji lahko odgovorimo v teh dveh besedah: "Podajte sel" Neqytjd državnikii sapi so pričakovati zmage samo od orožja. Nemški vodje pravijo, da se mora zmaga dobiti tudi z diplomacijo. In avstrijska mirovna nota je del te nemške diplomacije. Avstrija upa, da bo dobila od zaveznikov tak mir kot ga je dobila od Rusov v Brest-Litovsku. Nemčija je mnogo dobila v tej vojni. In ničesar ne bi Nemčiji bolj ugajalo kot mir takoj. Nemčija ima v svojih • / ... ■ i-cremljih vojni plen pol Evrope. Finska, Poljska, Ru-nunija, Avstrija, Turčija in Bulgarija, vsi ječijo danes v nemškem jarmu. In če bi danes sklenili mir, tedaj bi dali Nemčiji priložnost, da prebavi vse, kar je nagrabila in v moči in ropu bi snovala no* vt vojne. To bi bila takojšna posledica, če bi danes skle« nili mir. Vsak mir ki bi bil sklenjen sedaj bi pomenil največjo zmago za Nemčijo. Tudi Zjedinjene države dobijo poziv, da pošljejo delegate na mirovno zborovanje. Toda Zjedinjene države ti* morejo skleniti miru s centralnimi zavezniki. Glavna stvar, katero Zjedinjene 4** žave zahtevajo je: Brezpo- Sojna predaja Nemčiie in ivstrije zaveznikom*. Na ta način bo vlada Zjed. držav odgovorila Avstriji in potoki nje Nemčiji. Predsednik Wilson se )e izjavil: Ta siloviti stvor, brez vesti in časti, brez zmožnost^ da bi držal mir, se mora po* polnoma uničiti... In kadar bo Nemčija ter znjo njenf zaveznice popolnoma unite* ne, tedaj bodejo Zjed. drŽav« in njih zavezniki sklenili mir, V pondeljek popoldne oko- sedniku Wifsonii, da jo preštudira. Wilson ni dobri v avstrijski noti ničesar, kafbi kazalo iskrenost Avstrije, Raditega je Wilson nemudoma odgovoril, da nima z avstrijsko vlado ničesar skupnega in da popolnoma prezira mirovni poziv, dokler sc Avstrija uradno ne izjavi, 4a —-- -r • ••. •;. 21 mest v Nemčiji bombardiranih od angleških zrakoploKe? London, 17. sept. Tekom meseca avgusta so angleški zrakoplovci z uspehom bombardirali 21 velikih nemških mest, razrušili nešteto železniških postaj in tovaren. Nad sto ton bomb je bilo zagnanih na razna nemška mesta. BilHngen, ^usseldorf/Karl^ ruhe, Metz in druga mesta so občutila drznost angleških zrakoplovcev. S svojimi zrakoplovi so slednji se podali cjo 250 milj v notranjost Nem-čijp. Velika industrijska središča ob reki Reni, ki so bila bombardirana imajo vse r 7T.B: ' * ■' vvv • •" 'iiNI^^^^H polno tovaren, kjer se izdelujejo strupeni plini ter največ- a je kroglje za topove. Tovarne strupenih plitiov v Mann-heimu na primer so bile enajstkrat bombardirane in ! popolnoma uničene. Vojaške barake v Cobleznu so bile požgane. V Stutgartu so An- . gleži popolnoma uniitH želez niško postajo. Promet na železniških progah ob rekli Reni je bil mnogokrat za | cele dneve ustavljen, čemur je pripisati mnogo nemškt&|| porazov na fronti, ker Nemci niso dobivali dovolj hitro Tujci v Ameriki ne smejo zapustiti Amerike brez posebnega permita. Committee on Public Information naznanja: Vsi tujci v Ameriki, to je oni, ki niso državljani, ki hočejo oditi iz Zjed. držav, začasno ali za stalno, morajo dobiti od vlatie permit. Ti permiti se bodejo dajali le iz važnih vzrokov. Dokazati se mora potreba odpotovanja in da odpotovanje tujca ni v škodo Ameriki. V Canado pa lahko prosi za permit, mora čakati štiri tedne. Prošnja za permit se mora vložiti pri naselni-, škem nadzorniku v mestu,. kjer oseba biva ali pri zvezi-nem pravniku, če teh osebi ni v mestu, kjer prositeljjai nuje, se mora obrniti na itfjj onega mesta, ki je proden najbližji. Ta postava «K| jako strogo spolnovala od 15. sept. naprej in vsi tujci y A- CLEVELANDSKA AMERIKA IZHAJA V FONDELJEK, SREDO IN PETEK« NAROČNINA. /a Ameriko - f3.001X« Ctrifd. po poJHi JS4-.00 Xa Evropo - JS4-.001 Tosamimna Jtt+Oilka - Jc % •luar.ouukavi m a , oiav«>» popolnoma brez varstva in ižročeni nemškim napadom na milost in nemilost. Ni čuda tedaj, da je zavrela konečno kri tudi v sicer Hjilrngm slovenskem narodu. Po vseh slovenskih pokra j i-ah }e izzval ta barbarski nastop Nemcev v Ptuju, ^krajno llflfcorčenje In zgražanje. Ves slovenski narod je protestiral proti takemu postoponju s Slovenci in obsojal Nemce. Pet dnij po teh dogodkih v Ptuju je bil sklican v Ljubljani 18. septembra 1918. na želio vsega prebivalstva protesten shod, katerega so se udeležile ogromne množice ljud-I'styt. Videč, da jim oblasti nočejo dati zaščite pred nemš-I kimi napadi, da dolže nasprotno še celo nje same za nemi-f rc in izzivanja, je ljudstvo dajalo-glasno izraza svojemu (nezadovoljstvu vsled krivic, katere se mu nekažnjeno prizadevajo, in svoji mržnji do Nemcev. Po shodu, pozno zvečer, so se pričele demostracije po Ljubljani, pri kateri ih so bile demolirane šipe na kazinskem poslopju In pri ' nekaterih nemških trgovcih, kljub temu, da je bila pokli-- cana policija na pomoč, ki je zastražila vse dohode h kazini. Nemci se tedaj razbobnali v svet, da jih hočejo Slovenci vse uničiti, da niso več varni svojega življenja. Priznati si niso hoteli niti v misli, da nastopijo oblasti najstrožje proti demostrantom. In medtem, kg se niso zitffenile oblasti za pritožbe In prošnje Slovencev, da bi jih varovale pred nemškimi nasilneži, so se sedaj takoj odzvale Nemcem. Gotovo bi bile ^demonstracije z onim večerom v Ljubljani zaključene, in tudi razburjenje bi se kmato poleglo, da ni bilo poslano | vojaštvo na pomoč Nemcem. In ravno nesramni, izzivajoči nastop teh vojakov je povzročil nadaljnje izgrede In vodil do prelivanja nedolžne slovenske krvi. Brez povoJa in brez usmiljenja je dala Avstrija sipa-U na svoje iasme podanike svinčenke, zapovedala goniti slovensko ljudstvo po ljubljanskih ulicah .s težkimi konjeniki, tako da je bilo več oseb nevarno ali lahko ranjenih. Nemci so se zavedali, da so sedaj oni gospodarji plahe in neoborožane mase, in divjali so zaradi tega toliko bes-nejše proti nji. Zagrizenost nemških barbarov se najbolje prikazuje v besedah mladega nemškega poročnika, ki se ic na svojo roko izrazil: "še danes mora teči slovenska kri." In res je tekla! Na njegovepovelje, dasi ni imel zato potrebnega dovoljenja od vojaških oblasti, je ustrelilo vojaštvo, in svinčenke so pogodile svoj cilj. Plaho se po strelih razpršila zbrana množica, a ljubljanski tlak ob Ljubljanici je rdečila kri dveh mladih žrtev avstrijskega "junaštva" — dveh zavednih slovenskih mladeničev, toda nepristranskih gledalcev dogotkov, ki so se vršili po ljubljanskih ulicah. Desetič obhajamo dvajseti september po onih usode-polnih dneh, ko sta padla mladeniča Lunder in Adamič kot žrtve nikdar nenasitne germanske krvoželjnosti. Dala sta svoje življenje, ker sta bila Slovenca— s Avstrijski "pravičnosti" je bilo zadoščeno, nemšk 1 je dal streljati v množico, je dobil nakdad-tio oao&reu/v in — pohvalo. 2alost je objela ves slovenski narod nad smrtjo mla-: dih mučenikov in z Ljubljano je plakala vsa Slovenija ob lljih grobu. Silne množice so se udeležile pogreba, napra-iple špalir sprevodu ali spremljale krsto do groba. Vse Ipovenske dežele so si nadele žalno obleko, a slovensk narod ti je prisegel v srcu, da bode nekega dne maSčeval re svoje mučenike, dasi je moral tedaj molče kloniti glavo pred nasajenimi bajoneti in svinčenkami. Ali Avstriif n(so bile dovolj samo £rtve — hotela je izbrisati rutu spomin nanje — izbrisan večen madež, ka- Slovenski narod jc sklenil, da bo 20. september vsa- i.esreča in naše prokletstvo. Ko so hotele naslednje leto obiskati slovenske množice grobova mučenikov, je dal ueželni predsednik Schwartz zastražiti grobova z bajoneti, v Ljubljano pa so bili poklicani orožniki iz vse dežele. Preprečili so vsak spomin, vsako javno žalovanje, zadušiti niso mogli gnjeva tf/ žalujočih slovenskih srcih. Minuli so časi ponižen j a, ko smo morali molče kloniti glave in le v srcih prisegati maščevanje onim, ki so pre-lili nedolžno slovensko kri. Napočil je dan, da se moremo oddolžiti onim, ki so> dali življenje za ideje svoje, za ideje naše. Napočilo je maščevanje morilcem, zatirateljem In krvnikom slovenskega naroda. Danes vstaja Slovenec, da maščuje s svojimi brati Hrvati in Srbi v nebo upijoče zločine tiranske Avstrije, d? odkrito zahteva zadoščenja za prelito nedožno kri Lundra in Adamiča in vseh krvavih žrtev avstrijske krvoželjnosti. Danes se ne boji več bajonetov in svinčenk, pač pa vzbuja sam strah in trepet svojim krvnikom,, ki so ga tlačili in zatirali toliko stoletij. Napočila je doba, ko s trdno vero in rteomajnim prepričanjem pričakuje celokupen jugoslovanski narod veselega vstajenja k zlati svobodi — Avstrija pa se trese in maja v najglobokejših temeljih, drveč neustavljivo v prepad. S hitrimi koraki se bliža razpad Avstrije, a z njim svoboda po njej tlačenih narodov________f" Vstani tudi ti, slovenski izseljenec v Ameriki, vstani in dvigni Svojo roko na meščevanje proti onim, ki so dali prelivati nedolžno slovensko kri Lundra in Adamiča in ki so tudi tebe pognali v tujino. Ni še maščevana kri teh mu-tenikov, niso še maščevane vse rieštevttne slovenske žrt-*,c tiranske mačehe: še zdihujejov ječah naši nedolžni ro-juki, še je naša domovino v rokah krutega tirana, ki se je zaklel, da nas mora iztrebiti. > Pridruži tudi ti svoje maščevalno desnico roki slovenskega ljudstva, ki si išče skupno s IHrvati in Srbi zadoščenja za vse prestane krivice in trpljenje. Stopi pod jugoslovanski prapor, slovanski izseljenec, da te povede v boj, kjer moreš priboriti zadoščenje mučenikoma Lun-aru in Adamiču ter vsem slovenskim žrtvam, pomagati /.drobiti težke verige in priboriti narodu in domovini svobodo. M Hrvatje imajo svoj Zrinjsko-Frankopanski dan, Srbi svoj Vidov: bodi nam Slovencem proslava Lunder-Ada-t.iičevega spomina dan, da znova priseŽemo vernost svojemu narodu ter maščevanje našim zatirateljem. Položimo ta dan sveto prisego, da ne bomo odnehali prej, dokler ne bodo maščevane vse krivice, katere smo morali trpeti, in dokler ne bo priborjena Slovencem in vsem Jugoslovanom svoboda, da bodemo* mogli postaviti dostojen spomenik našim žrtvam in tudi dostojno in svDbodno Proslavljati njih spomin. Iz stare domovine. ' .;*'«§ Mj ' V, ,'f'i'| i , JUGOSLOVANSKO VPRA-I ŠANJE IN MADŽARI, j Edinost piše začetkom junija: Iz Budimpešte se pdroča, da se smatra potovonje minis tra zunanjih stvari, grofa Bu riana, v Berolin za velepo-membo, ker naj bi se ob tej priliki, kakor vedo pripovedovati, ne rešilo samo poljsko temveč tudi jugoslovanske? vprašanje. Za rešitev jugoslo vanskega vprašanja se smatra priklopitev Bosne in Hercegovine Ogrski, Dalmacija pa Hrvatski. V tem slučaju bi stopila Bosna in Hercegovina v take odnošaje napram Ogrski, v kakršnih se nahaja danes Hrvatska napram O-grski. Na čelu Bosne in Hercegovine bi, kakor na Hrvatskem, stala posebna banska vlada. Pojavil se je pa tudi še drug predloga namreč) da bi se Bosna in. Hercegovina neposredno priklopih Ogrski. Seveda pa pravijo, da so to le predlogi in načrti, o katerih je treba temeljitih posvetovanj. Rešitev jugoslovanskega vprašanja da je v veliki meri odvisna od vprašanja, kaka bo usoda Srbije in Crnegore. Kakor je toraj jasno razvidno, pričakujejo v Budimpešti, da "reši" jugoslovan-ko vprašanje Berolin, in sicer v korist Madžarom in sicer tako, da bi se pač nekako združile hrvatske in srbske dežele, kolikor jih je na oni strani, toda brez ogrskih pokrajin, v katerih bivajo Jugoslovani, tako prekmurski Slovenci., Medjumurci ter Hrvatje in Srbi na oni strani Drave,v ozirofoa Donave in Tise. Dalmacija naj bi se priklopila Hrvatski, ne pa tudi Bosna in Hercegovina, kateri naj bi ostali sami zase a vendar enako odvisni od Budimpešte, kakor je odvisna danes Hrvatska. O nas Slovencih v Avstriji se sploh ne govori; mi liaj bi pai ostali pod nemškim jarmom. Verjamemo, da bi taka rešitev jugoslovanskega vpraša- jih rokah tudi velikanska naravna bogastva, H |iče nje-razkrita in seveda se manj iz koriŠČena v Bosni in Hercfr1 govini, Jugoslovani v Adriji pa bi bili omejeni edinole na slovenske pokrajine in hrvatski del Istre,, toraj znatno oslabljeni, da bi se teško ali sploh* ne mogli dolgo upirati nemškemu pritisku. Najznačilnejše na vsej stvari pa je, da naj bi tako "rešitev" jugoslovanskega vprašanja prinesel grof Burian. (Sedem vrst zaplenjenih.) Mislimo, da nam ni šele treba povdarjatl, da z vso odločnostjo odklanjamo tako reševanje in takb rešitev našega vprašanja. POSLANIK MIHAJLOVld ODPOTOVAL. V soboto 3. avgusta ob štirih popoldan je zapustil poslanik MihajloviČ Washington in se podal v New York, kjer misli ostati par dni predno odpotuje v Evropo. Na kolodvoru jfe bil sprejet od članov Jugoslovanskega Narodnega Sveta in cčle jugoslovanske kolonije v Washingtonu, ki ga je želela še enkrat pozdraviti in mu zaželeti srečno pot in vspeh v bodočem ddelova-nju. ZAHVADA ČEŠKEGA NARODA. Po jubilejnih svečanostih v Pragi so poslali Čehi Jugoslovanom naslednjo zahvalo, ki je bila priobčena v vseh jugoslovanskih listih: "Dragi bratje Jugoslovani: Na jubilejni svečanosti češkega "Narodnega gledališča" ste poslali v zlato slovensko Prago toliko svojih najboljših -sinov, kolikor jih naša stara prestolnica že zdavnaj ni imela časti pozdraviti v svoji sredini. Proslavili ste z nami naš narodni praznik prisrčno in bratsko, a v teh zgodovinskih dneh smo se združili ponovno v sveti oed-sebojni prisegi, tako čvrsto in nerazdružljivo, da bo ostal ta dogodek trajno uklesan v kamenitih letopisih na- soče in tisoče bratskih src vašega naroda. Ni nam mogoče, zahvaliti se vsakemu izmed vas posebej, ki ste prihiteli k nam na našše svečanosti, kakor tudi ne vsem vam, ki ste se" doma spomnili nas in naših skupnih slavnostnih dnij. Pozdravljamo vas v vaši krasni domovini in se vam toplo zahvaljujemo za 1 vse, kar nas je v teh nepozabnih dneh tako tesno združilo: za vašo bratsko ljubav, za vse iz laže vašega zaupanja v nas, i za pozdrave in vaše govore, za drago zagotavljanje, da je naša borba tudi vaša borba ; in da bomo vstrajali čvrsto v tej borbi, krepko in nefcaz-družljivo za čast in svobodo svojih krasnih dežel, in da bo mo z vsakim dnem bolj in bolj obvladali vse zapreke, ki so nas dosedaj delile, nam na škodo,, a tujcu na korist. Verujemo, dragi bratje, trdno v vašo prisego, katero ste nam prisegli, pa smo prepričani, da bomo skupno prebrodil vse zanjke, katere nam postavlja naš skupni, sovražnik tra pot do skupnega cilja. Danes vemo tako mi, kakor vi, in v to globoko verujemo, da tudi naš ni daleč in da bomo tem prej dosegli svoj cilj, čim složnejši bomo in Čim zvestejši eden drugemu. Praga. 10. junija 1918. Češka zveza v parlamentu Češki Narodni Svet. Slavnostni odboor za jubilej "Narod nega Gledališča" t868.-1918. BORBA ZA SVOBODO. Koncem junija je začel zasedati hrvatski sabor, katerega zasedanje je z ozirom na našo narodno borbo za osvobojen je in zjedinjenje zelo važno in zanimivo. Na vsaki seji se kaže nezlomljiva volja našega naroda, da zgradi na orincipu narodnega samood-ločevanja svojo bodočo državo. V dokaz temu navajamo resolucijo, katero je stavil 27. junija poslanec Pavelič v imenu svojih tovarišev. 1. Državni sabor kraljevine Hrvatske protestira kot tisočletni predstavnik hrvatskega kraljevstva proti temu, da rešujejo madžarska vlada v Budimpešti, avstrijska vlada na Dunaju in njihov skup ni minister v Berolinu hrvatsko, oziroma jugoslovansko vprašanje brez vpraševanja in brez pritrjevanja najbolj poklicanega faktorja v "tej stvari, to je, sabora kraljevine Dalmacije, Hrvatska in 2. Narodni poslanci na hrvatskem saboru kot sinovi e-nega edintsevenega naroda Slovencev, rtrvatov in Srbov zahtevajo, da se reši hrvatsko, oziroma jugoslovansko vprašanje na podlagi prava narodnega samoodločevanja v onem smislu, kakor to danes izjavljajo in priznavajo vse velike in male, svobodne in demokratske države in narodi celega sveta. Za ta predlog zahtevamo nujnost. V Zagrebu dne 26. junija 1918. NEMCI IN SLOVANSKI PROBLEM. (Jug. čas. Urad, Washington, D. C ) Hrvatska država poroča 7. junija: Slovenski Narod je prejel iz Dunaja iz povsem zanesljivega vira: "V palači nemškega veleposestnika se zbirajo 2e ves čas razni odlični nemški parlamentarci, ki z nemškimi diplomati razpravljajo o političnih zadevah ter o taktiki nemško nacijonalnih strank. V zadnjem času so se vršili posebno živahni razgovori o stališču, ki ga naj zavzamejo Nemci napram jugoslovanskemu, poljskemu, in češkemu vprašanju. Pri tej prilifci Je nemški veleposlanik nemškim PROŠNJA. S teškim srcem a v skrajni bedi in pomanjkanja, j sem primoran obrniti se do usmiljenih rojakov za malo pomoč v Uilni potrebi. V zadnji hudi zimi sem se ponesrečil. Obnemogel sem bil v hudih zametih, ko sem se vr* , čal iz dela^iomov. Bil sem v bolnišnici 9 tednov, kjer so-i mi odrezali TQirzle ude, kot vidite na sliki. Vse prihranke, . nam je pobrala moja nesreča, Žena je vedno bolehna in i b nedolžnih otročičev prosi kruha, a kako naj jim ga za- ► služim, ko nimam niti enega uda več celega. Ljubi rojaki l ^ ► Ne prosim za se, pač pa prosim usmiljenja za moje cmk ■ dolžne otroke. Usmilite se jih, da ne bodo umrli lakote i Vsak najmanjši dar vam bo donesel hvaležnost nedolž-i nih otroških src. — Jaz sem doma od Sv. Vida pri Cirk- g i niči. Sem v dveh društvih a sem v jednem že iz podpore NADLEŽNE BOLHE in STENICE " fe^/Wra^ mX " -i*-. ' Q. zadostuj« zp en kvort zmesnine, da umorite en mjlljon bolh'In stenic, ne. oziraje ae, kako veWke eo »a odkod ao prfttt* 1ZRBJ4ITE TO: To novo kemikalijo lahko dobite t vsaki dobri lekarni. En paket velja 36o ta vam pomaga več k»t en barel starodavne smeanlne. Ne' i i • • ffcjv , ir ■ • _ Na proda) pri: Standard Drug Co., M Jemljite drugih produktov. Zahtevajte kar pomaga. UBIJE BOLHE NA PSU. Baetaa'^ Je videt! kafro bolhe beUJood pea ln i crkajo. •■ J UBIJE UftI NA KOKOŠIH. Bake*^ m 36c odstrani vae uši od vaeh vaftlh kokoši. Val lekarnar ima to kemtkaH ar«bail Drug Co. in v drugih lekarnah noikrvne Amertkance, te- zakladnice^ daj nd ničesar po moji pre nar dritav« skuftnjl tako dragocen^, kakor Je or- owa; blvfli gani Ano Selbzo — Nuxated Itoo'\ p rs- senator ZJed. držav Richard Ro4kmd vi Dr. Jane« Franci« Sullivan, bivši Kearney fes Delaware in sedaj major zdravnik Bellevue bolnišnice, (Out- T* ameriški armadi. General John t«.' door Dept.) New Ycntk in Westche- Clem, (v pokoju) bivši bobnar is, ster County bolnišnice. Nuxated Iron flhlkvh, ki Je ibU saržent v ameriški mnogokrat poveča moč in vztrajnost armadi, iko Je bil komaj dvanajst let slabih, nervoznih, popolnoma Jnn/uče- star. Poleg tega tudi ZJedfoJ. drtav nih UttdiJ tekom dveh tednov časa. sodnik O. W. Atkinson od prliivns Danes se rabi bo zdravilo od preko Bodal Je v Waahingtonu in drugi'. Nt*-tri milijone ljudi j, med njuni od ta- xated Iron ae prodaja pri vseh dobrih ki h mož Kakor so Hon. Leslie Shaw, lekarnarjih vsepovsod. v. , >iliw to ^odi n3 pflme^eii in Z2- ne pride med njimi in Čehi do poštenega komppomisa. Zato naj nemškonatijonalna politika svoje cilje in metode še pravičasno revidira. Ta nasvet nemškega državnika je napravil na vodilne nemške kroge najglobo-keiši vtis. Značilno, je, da mnogi nemški politiki v zadnjem Času zaupno pripove j dujejo, da je s Čehi vendarle le lažje izhajati nego z Jugoslovani. Pojavljajo se toraj že prvi učinki nasveti! nemškega državnika. Treba počakati, kako bodo sedaj nemški nacijonalci zasukali j svoje zastave. Kolikor jih po* znamo, bodo predvsem začeli Se bolj vpiti o jugoslovanskih izdajalcih... Koliko je veleizdajalcev. Dunajski napredni poslanec Zenker je napisal v "Die Wage" sledeče: / "S kakšno pravico se označujejo vsi ostali narodi kot veleizdajalci in kot društvo brez domovine? Ali ne vidijo ti edini nositelji državne misli, da s tem dokazujejo pred celim svetom: da je namreč od 516 poslancev avstrijskega parlamenta samo 161 pravih patrijotov in da ostalih 335 nece ničesar slišati o tej državi ?" K temu pristavlja Hrvatska Država 7. julija: Ktejtri-stopetintridesetorici prištejemo še število njih volivcev, pa bodete videli, koliko je v Avstriji onih, ki "nečejo ni- tako malenkost, na kakoršnl Država Slov|ncev, Hrvatov V Hrvatski Državi od 7. jul. piše "Tribunus": Poj> Stipe Vučetic polemizira na dolgo in široko s škofont dr, Mahničem. Misli, da je odkril novo "zvezdo", ker je prona-šel, da jugoslvanska deklaracija ne pove, kako se bo ime-| novala država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Enostavno; Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. kako se ima nazivati drŽava Slovencev, Hrvatov in Srbov | Vidite-Ii, pop Stipe, vsa velika vprašanja imajo svof e-nostavni odgovor, a za Vaše vprašanje evo Vam odgovo- JPo volji naroda (strinjamo se in podpisujemo z obema rokama, op. uredništva)-država Slovencev, Hrvatov Cena vina. — Slovenec, 5. junija. Na Hrvatskem prodajajo kmetje vino po 7 kron liter. Te dni je bil prodan na otoku Visu en hektoliter vina za 100 kron. Slovenski Narod 3. junija. Na Štajerskem se prodaja 2e danes hektoliter vina po 800 do 900 kron,_ ' Ali ste brali dr. Cowdri-ckov oglas? ---- ■ -ig— Mlad fant, ki je prost šole, dobi takoj delo v groceriji. Vpraša se na 3908 St. Clair ave. john Skuly. (110) dlowtt* uobrodelna KpP'^ . , tUinrtM ' 1 I U»T. 1». NOV. Z^fiSj^H I I I V PK^AV' OHIO ^HV H V PKŽAVI OHIO | I ■ \\ i«.............................. . ' , I Sadaži Cl.veUnd, Ohio I Tal.O.S.PfbNtM 127«R Vrbavnl»r»d: 1052 E.«2a*St. | llHJllIlllHlflllllllllllllllllllllllMIHllin^l^'MJIVIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIunilllllillllP UPfiAVNI ODBOR: N j Predsednik: PRIMOŽ KOGQJ, 6518 Edna Av. Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6a17 St Clair av* Tajnik; FRANK 1IUDOVBRNIK, 1052 E. 62nd St. . .Blagajnik: JEiRNKJ KM.AUS, 1052 E. 62nd S tree t NADZORNI ODBOR: LOtTIS J. PiW, 6119 St Clair ave N ^ IGNAC SMUK, 14701 Hale ave. N. E. JOS. RUSS, 6517 Bona avenue. N. E. POROTNI ODBOR: JOSIP KALAN. 6101 St. Claif ave. AGNES ZALOK1A1R, 1081 Addison -FRANK ZORIC,'1271 E. 58th St. FINANČNI ODBOR: FR. M. JAKSIČ, «033 St. Clair Ave. . ; . FRANK CERfrE, 6033 St. Clair ave. ANTON GRDINA: 6127 St. Clair ave. VRHOVNI ZDRAVNIK. FRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave. GLASILO ZVEZE: "CLEVELANDSKA AMERIKA", 6119 St. Clair ave. Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega I odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društvenj-po-rotni odbor, se ipošiljajo na predsednika porotnega od-I bora Josip Kaian. -Seje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v j mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega urada. Proslava petletnice reorgani ziranja S.D.Z. dne 8. dec. '18 Cleveland, Ohio, V petek, 6. sept, so imeli zastopniki Slovenske Dobrodelne Zveze z glavnim odborom svoj sestanek v J. Grdi-novi dvorani, da se pomenijo na kakšen načinbi se najbolje praznovalo4 petletnico reor-ganiziranja Slovenske Dobrodelne Zveze'. * Zastopana so bila vsa društva razven številk 7, 11 in 16, in še celo Lorain je poslal svoja dva zastopnika, g. Frank Justin in John Ivančič Brat Frank Zorich je ot-voril zborovanje. Zapisnikarjem je bil izvoljen Fr. Hudo-vernik. Navzočih je bilo nad ' 30 zastopnikov. Ker je bila dvorana že v najemu za Zahvalni dan, ni bil Lorain s tem zadovoljen, ker delajo v Lorain celi dan in bi jim bilo nemogoče se udeležiti banketa, radičesar so se društva na to ozirala nakar je bila zbrana druga nedelja v decembru in sicer 8. decembri Sklenilo se%je, da se banket priredi in sicer celi dobiček je bil prvotno namenjen za AmeriSki Rudeči Križ. Ker pa je bila večina zastop; nikov proti temu z vzrokom, da se mesečno že prispeva v : tovarnah z^isti namen, se je sklenilo, da se polovico pre-I ostanka da družini ponesrečenega člana Tomaž Tekavc, oH tov. 6 in drugo polovico za druge člane Slovenske Dobrodelne Zveze, ki so v potrebi. To preskrbi tozadevni odbor. Vstopnina se je določila za par $1.50, samec $1. Vstopnice bodejo naprodaj pri raz-ilih trgovcih in članih SDZ, lyir bo ob pravem času naznanjeno. Preskrbelo -se je domačo godbp in sicer iz predmestja Newburg. Tamošnji tambu-raSi pod vodstvom g. Simiča bodejo preskrbeli godbo. Na banket se povabi več upljiv-nih oseb, med njimi councilman a 23. varde, county cler-ka, bivšega _odvetnika^ Zveze ° Izdala se bo spominjska knjižica, za kar se bodejo na- M V11'melični odbor, ki ima moC, da ukrene vse nadaljne /uupivjllli&hft * Iz glavnega urada Slovenske Dobrodelne zveze. Cleveland, O. Ta mesec je bil razposlan od Committee on Public Information (Jugoslav Bureau) od vladnega oddelka za javne iformacije v Washingto-nu, D. C. cirkular št. 8. Ta cirkular mora biti spreiet kot uraden akt ameriške vladč in mora vsako društvo naše Zveze odgovoriti na vprašanja, ki so stavljena v tem cirkularju. Opozarja se vse člane, da ne nasprotujejo pri tem, ker cirkular je poslan naravnost od* ameriške vlade, in naj nihče ne tolmači, da orihaja to iz Jugoslovanske kancelarije. jZatorej apeliram na vse tajnike, da predjože na svoji prvi seji ta cirkular in/ se vestno ravnajo po vsebini istega. Za morebitna vprašanja ali za spis istega naj se obrnejo na vrhovni urad SDZ, kjer vam rade volje pomagamo pri delu. Katero društvo, ki spada k SDZ ni dobilo tega cirkularja, naj to naznani na urad, da rtu preskrbimo kopije istega. Z bratskim pozdravom Frank Hudovernlk, tajnik. m KMffQES FIGHT ^y^SBt nE9H l{ ; ' I ščmy s\\ojega moža John Kocjan, ^oma iz Zagrada, Škocjanska fara. Pred tremi tedni je -neznano kom odpotoval in pustil doma dva otroka, enega starega enp leto, drugi tri leta. Ako kdo rojakov kaj ve o njem, je prošen, da mi naznani a^i pa naj se sam zglasi, ker sicer bom primo-rana iskati pomoči pri oblastih. Frančiška'Kocjan, 3576 E. 82nd St.___(111) Dve čedni sobi za fante se oddajo v najem. Vprašajte na 6701 Bonna ave. (110) I Pozor! Proda se najboljši candy store v slovenski naselbini. Proda se z vso pripravo vred, poleg nekaj grocerije. Rent na mesec $50. Še noben Slovenec ni tako poceni kupil c kot se sedaj nudi prilika. _ Rent je poceni v primeri s tr-. govino, ki se lahko naredi vsak mesec. Proda se radi bo-j lezni v družini. Natančnejše se pozve v našem uredništvu. ; s:--- -ni2) ' Naprodaj je mlekarija, dobro I obstoječa, v sredini slovenske ^ naselbine. Vpraša se v uredil ništvu._(112) kje i I S dobite najbolj« »kdo- # e S led in mehke pijače? ji) k # ^ V UW«rni © ;!§F. BMHIUCH,§ ® 1353 E 55th STREET # i- (©) vogal St. Clair Av«. (g) ToČna postrežba. ^ VPRAŠANJA. AH veste kaj vas boli? Ali veste kakšna razlika je med bolnim in zdravim Človekom? Ali veste kaj lahko nastane iz vaše sedanje bolezni? Ali veste kam iti, kadar ste bolni? Ali veste, da sem jaz zdravnik 32 let? Preiskal sem tisoče bolnih 1 moških in žensk, ki so imeli in imele vsakovrstne kronične bolezni. Če ne morete odgovoriti na vsa ta vprašanja, potem pridite v naš urad, 2200 Ontario St.. en bfok od market house. Nasveti zastonj. Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 7. zvečer. Ob nedeljah od 9. do 12. opoldne. / Dr. Cowdrick, 2209 Ontario St Naprodaj je candy store, kjer se prodaja tudi raznovrstni tobak in nekoliko grocerije. Pozve se v uredništvu. (110) PofOr Slovenci! Spodaj podpisani se priporočam 5h>v»encem za svojo krojaško obrrt. Irdehijem vsakovrstne moške obleke in suknje po meri, garantirano da pri stoji. Cene zmerne, blago vedno najbolje. MnogtrteUiia skušnja v krojaški obrti vam garantira ±a najboljše delo. "Boo* St. Clair ave. 1 1 1 m im mMjkrtl prt »ubonrin dobro ur«j«n«J PAINEXPELLER Imate u4 50 h> ▼•hko mad 81otmw» bi J«dlBo pmrt« vanrtreno saaak* sidra SSe. I116M. t lek»HMh ia njkrtmort od p AD. RICMTHR * CO. 7«.SO WmMUm 8*r*t, mw Y«a. K. f POZOR! ~ Naznanjam vam, da bom letos zopet vozil "cider". Kdor ga hoče naj se oglasi pri Anton Miklavčič, 6414 Spil-ker Ave. Cleveland, O. (109) National Drug Store t Slovenska lekarna. Vogal St. Clair »ve. in 61. cesta. S posebno stfcrfcnoatjo iz- ■ , . tfv-^- _ * - Naznanilo. Vsem onim članom Sam. K. K. dr. sv. Jožefa, ki niso bili na zadnji Wni mesečni seji se'naznanja, daj je društvo sklenilo sprejemati nove kandidate od 16—30 leta za prihodnje štiri mesece, brez >vsake pristopnine. To je za september, oktober, november in december. S tem apeliram na vse člane dr. sv. Jožefa, da agitirajo vsak po svoji moči med cenjenim občinstvom, da se kaj več novih članov pridobi. , Tem potom se naznanja tudi cenj. občinstvu, da se zdaj lahko vsak zavaruje za slu-1 čaj bolezni ali smrti. Društvo sv. Jožefa je usta-' novljeno leta 1899, je v najlepšem redu in na dobri podlagi. • Član plača mesečno , $1.25, za kar je zavarovan za , $250 smrtnine in v slučaju bo-, lezni dobi $6.00 tedenske 1 podpore. Oženjenl Člani pa , tudi dobijo $100 smrtnine za umrlimi soprogami. Seje se vrše vsako Četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Grdlhovi dvorani. 1 Kmalu se preselimo v Narod-' ni Dom. Natančneja pojasni-1 la se lahko dobijo pri pred-1 sedniku Frank Koren, 1583 1 E. 41 Street in pri blagajniku 1 John Grm, 1089 E. 64th St. 1 ali pa sploh pri vsakem dru-! štvenem članu. Cenjene rojake se prijazno vabi, da pristopijo k dr. sv. Jožefa. Zgla-siti se je treb* pri društve-! nem z&avniku dr. Kernu in ■ prinesti s seboj zdravniško spričevalo. John Gržinčič, ; tajnik. (110) — 1 ~ ■ - - , Dobro sredstvo za vtretl ^^r v. -i'^ Pozor! Naznanjam, da sem pravkar dobil vzorce blaga za jesenske i n zimskfc obleke. Na razpolago imam najboljše vzorce od najboljših kompa-nij, in prijazno vabim fante in može, da pridejo in si o-gledajo. Priporočam se v izdelavo po meri narejenih oblek, katere izdelujem točno po vašem okusu in po zmernih cenah. Priporočam se v obilno naklonjenost. Andrew J arc, 1U3 E. 61thSt. Tel. Princeton 1958 R. (x92) PAZITE kje kupuj*te vašo narejeno o-piravo. Blago kurjeno pri meni je vedno najboljše, sveže, ttpezno in poceni. Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. (*39) POROČNE ■ine svilene oMefci, vence, tančice 'n v s« tvrugo dobite pri neni vedno po nižji ceni kot irugje. B«Jio B Leustig. 6434 St. Clair ave. U30) Vaša obleka bo ogledala kaikor nova ako jo prinesete nam čistit, barvat ali popravit. Mi tudi. vaiso staro oblefco prenareMmo po novi mudi. The Frank's Dry Cleaning Co. 1361 E. 55th St (Wed). I Dr. J. B. ŽUPNIK, [ Slovenski zqbozMavnik. I 6127 St. aair Ave. [' Nad GrdKnovo trgovino. Uradne ure , ^ 8:30 zjutraj do 8. zvečer CE POTREBUJETE kako fino žensko ali otročjo spomladansko suknjo, n« zabite, da dobite boljše 'blago po nižja ce»ni kakor drufje pri Beno B. Leustig, 6424 St.Clair ave._(*3Q> Pozor Slovenci! t" ' t- >.■*•■< 1 Cadar potrebujete v hiši ka-cega plumberja za vsakovrat-10 delo, oglasite se pri meni. Faz vam zračunam koliko bo reljalo delo, delam vsa popravila, postavljam kopališča in rinke v hiši. Moje cene to niz ce, delo garantirano. Svoji k tvojim! Edini slovenski plumper: Nick Davldovich, 1081 Addison Rd. Princeton SOCHI K. N ViiKa^fi^Oi Kh »^jSh'.AtA 'i i'i/ii •'ii'l.lwS i <.» ■ ' v« ■ Hide naprodaj! V Clevelandu in Co»4n-Aroodu, na lahka odplačila 2 3% obrestmi. Naprodaj imam tudi več farm. Za podrobnosti ;e oglasite pri John Krall, m Addison Rd. (110) Naprodaj je motorno kolo, samo dva meseca rabljeno, s side karo. Proda se poceni Vprašajte na 1393 E. 43rd St, Z---(110) Vabilo v društvo. ta'. _ M v- Kranjsko Kat, pod. druStvc Presv. Srca J-ezusa je na svoj: »eji dne 9. ijunija 'sklenilo, da iprejema .prihodnje tri mesece t. j. julij, avgust in september kandidate v društvo od 16. eoi)aUat lakfeo naradl ta lite? ^^^f Vaša prilika narod v iolodou, ka Mj^A I I Tu Jf. _ ^'IJJJlJ tar? Narod v Jetrih t BL ■■ JfeelJnlM« aa «3 WovmatlnawT Qlavo- H ga van pr«lti> «..* bol, zaprtja, noiloio H TATgn« ■ • I Nlligor pr« kHT Slakeatf nerver 3 iI I [jjj* lm*lt ^jMB noet, toruh, kaftolj, || "^TV« I I ^ / iTTll 5 alaba pljuča r Prtvn- | J*) )f /V I No oRv ,v $1000.00 x Žarki se rabijo za preiskavo n zdravljenje ČE STE BOLNI Pridite takoj ta ta ipodjaMat raa popotooma preiUoj potem iniiM če moreCo ondravetl, kor uepeh jo odvlaon od pndnknve. Njegovi klgiM •trati Is vseh dokov oveta mu pomagajo, da Ima najbolj« xdramMU WtrfK v meotu. Ko oo drugo metodo edtavl jenja agaMla moč, dobite takaj mmM Bnet vprašanja, kakAao lotmm Haaga, če sdravnlk vidi. da aa da iiBdinviaB bbdlte prepričani, da kmalu oedravite, In igmmir ni treba sapravltl IgHi ja. no da M doMl uapeh. Pridite tn pogomrtto aa pttvatno i admvalkmn. 2047 E. 9th St. DOCTOR WOLFE Med Euclid 4. nadet ipMikibt, Cleveland, o. in Proepggtjj ; ' •• »JotroJ Ds Specialist za oči 8118 St. Clair Avo. 2. nadstropjo, , Cleveland, Ohio Zdravimo oči in jih preme tno. Preskrbimo f>rH t a očaln. i»» 11111111111 tmrmmtitffl imtmimmtt VOUNENE ALI SVILENE kiHclje vsakovrstnega kroja in iz najboljšega "blaga, fino i »de lanc, vse številke, dobite pri Bcno B. Lews t i g, 6424 St Glair ave. vedno ceneje kot drtvgje (x39» Zanesljiva in pametna deklica prosta šole iz dobre družne, ki ima veselje izučiti se v trgovini, lahko delo, se sprejme takoj. Mora znati dobro računati. Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. (xl06) Pomnite da imamo vedno naprodaj lepe in pripravna hiše in lote a vas. Jako nizke cene. Geo, Travnikar, Nottingham, O. --(114) NAJFINBJftE . *en*k>e bluze iz vsakovrstmfi Majca, fin<> izdelane, dobit« dno po najnižjih cenah' pri Reno B. Leustig, 6424 St Clair ave. (x30: ■i % iiii 11 : vi« ti« uvuiiuiiuii j • ti zobozdravnik t : 1355 E. 554 Si. ?«g.St Cbur || : Vstop iu 55. cesti ud lekarn« 1 Ure od 9. zjutraj j do 8. ivežer. m ! Zaprto ob gredah pop. ifl tudi v nedeljo zjutraj. Govorimo slovenako^l 1 >f>*HI4 I I 11 I ulj m* .i.,«,, 1 Slabotni ljudje I " ' * iV^StfM^I potrebujejo vftkrat kako krapčilo, I e redno *e jih na prima bolezen za ■ •dno In prodno le ni prapozno. VI K potrebujeta torej toniko. ki bo utr- P dila vat val t«le«ni eoatav. Na ■ odlašajte torej. Nikdar vara na bo A lal, ako poakusita ' ,-<(}■' l Several 1 .' .Ui jme^^^H Balsam of Life E K (Sorarov Življenski balzam). To K zdravilo ja znano, kot izboma toni- I ka in pravo zdravilo v alufiaju £0 ■ •ta zabaeani, £a oo morata preba- K vljati, te vaa tare mrzlica, da »te v F obče slabotni aU 6e imata nepnlike | na jetrih. Mi priporočamo to zdra- K vilo vsem, osotrito postaranim in i slabotnim osebam. Poakusita ga. ■ Cona 8« centov v vseh lekarnah. K . .............. Soba za enega fanta se o^Ofl za mal denar. VpraSajte na J1009 E. 61st St. (109) —HfS TROJKA POVEST S/JISS Spisul DR. FR. UBTBLA "Torej so bili Adam, David, Salamon samo premalo modroslovci." "Istina." "Torej so sami krivi, da so bili zapeljani. Zakaj se niso pečali marljiveje s tem, kar je edino vredno pametnega moža? Vas, gospod doktor, gotovo ne bi bila preslepila nobena Dalila in nobena Eva "Nekaj resnice je v tem, gospodična, a le nekaj, Poglaviten vzrok je vendar ženska. če bi Eve ne bilo, ne bi bil greSll Adam." "Oh, gospod doktor," se je nasmehnila Irma poredno, "jaz Vas Se vidim v duhu kot ^grmečega pravnika ali stroge %a sodnika, kako strmite, ko ne zagovarja ubogi zatoženec tako nekako: Tatvine jaz nl-*em kriv. zakaj če bi ne bilo W blagajnici denarja, bi ga jaz ne bil vzel. Pravi vzrok Je vendar denar." "Dobro, gospodična Irma," jo mrmral baron. "Jaz bi pretepel svakega dolgočasnega 'to in ga povrhu Se tožil, da je vzrok pretepa ide-jot sam. "V paradoksu gospodične gtrme tiče mnog6 resnice, ne ida bi si je bila v svesti," je ^modroval mirno Radivoj, ki M ni menil za puhle baronove opazke, ko se mu je klanjala Irma. "Človek je sin Capa, vzgoje, okoliSčin; U so Ifeanj odgovorne." "Tako, gospod doktor ? Kje pa ostane prostost človeku, njegova volja 1" "Prostost!" je dejal Radi- $voJ in puhnil dim Iz smotks. pProstost! Gospodična, goto- Sio ste že brali o zločinskih i —ti nI..... iN l lobanjah, o posebnosti njih možganov. Kaj more tak človek za to, da mu je podelila narava možgane, ki ga silijo v zločin!" j "Take ljudi bi morali že na prej pobesiti in postrelitl," se je rogal baron. "Tako sodi nerazsodna ma sa," je dejal Radivoj hladno; "drugim se zde taki ljudje po j milovanja vredni, ne kazni." 1 "Kaj morejo pa potem tudi poSteni ljudje za to, da so | pošteni ? Ali ne, gospod dok- ; tor?" "Globoka, istinita misel, gospodična." "In kaj morejo slednjič ; modroslovci za to, da so modroslovci!" se je smejala Irma. "Tako odpade tisto važ- « no odprovilo, edino vredno < pametnega človeka, ko zado- ; stuje lobanja." — Temu po njegovih mislih malo modro- i slovnemu izvajanju živahne < deklice se je nasmehnil Radi- j voj bolj prisiljeno nego pomi- ; lovalno. i "Logike za ženske ni," je dejal z Mirza-Schaffyjem. "In kaj moremo mi za to?" | ga je krenila po roki. "A če | ne more za nobeno reč nih- < če nič, potem ni na svetu ne i dobrega ne zla." I ."Pravzaprav", "Torej tudi ženske nismo ] zlo, gospod doktor." "Kar je bilo treba dokaza- j ti," Je pristavil baron. Radi- i voj pa je bil nekoliko nevo* 1 Ijen, ne na Irmo, ki ga je jako zabavala, ampak na baro- i na, ki se mu je predrzno rogal. Moral je imeti zadnjo besedo in začel je razlagati na dolgo in Široko, da je do- "Kaj koristijo tedaj modroslovci?" je vpraSala brž Irma. "O tem si sami glave belijo," je odgovoril baron. "Oh, oprostite!" je popravljala Irma. "Saj se ne govori o koristi modroslovcev, ampak kaj da koristimo me ženske. Ne li, gospod doktor?" "Da, to je preporna točka. In če mi dokažete, gospodična, da koristi vaš spol več, nego škoduje, se odrečem takoj svojemu sistemu in stopim v dolgo vrsto častilcev lepega spola." "Za toliko nagrado se je treba potruditi," se je nasmehnila ona. "O kmeticah, ki delajo od jutra do večera, dočim koristni moški spol pri Bendežu poseda in nanje zabavlja, ne bova govorila. Jelite?" "Velja." "A me, me gosposke ženske smo tako Škodljive in nevarne." "Oprostite, gospodična," se je opravičeval Radivoj in si brisal ščipalnik, "Vas to ne zadeva." "To se umeje; navzoči so vedno izvzeti, to je prvo mo-droslovno pravilo. Koristno imenujete to, kar ohranjuje življenje, škodljivo, kar je uničuje." ? "Gotovo." "Potrebno pa je gotovo to, brez česar bi ne mogli živeti, kakor zrak, jed, pijača. Brez česar pa ne moremo Živeti, to nas ohranjuje; in kar nas o-hranjuje, to je koristno. Kar je torej potrebno, to Je tudi koristno; in ker smo me potrebe — saj ste nas imenovali potrebno zlo — zato smo tudi koristne človeški družbi." ' ' "Kar je bilo treba dokazati," je pristavil zopet baron. "Potrebno je tedaj koristno, zlo pa Škodljivo, in potrebno zlo protislovje." * "Quod erat demonstran- "nikdar več ne bom rekel, da so ženske potrebno, ampak da so nepotrebno zlo." Ozrl se je na obe strani, če je pač slišala vsa družba bi-, sfroumnf dovtip, in pogladil si je brado, ko ga je imenovala Irma prijetnega in zabavnega modroslovca. Svoje črnoglede nazore je pa začasno odslovil, ker so mu bili napoti. Pod vrtom so zapirali fantje svatom cesto z verigo, ki je bila s slamo ovita, in gospod Majer jim je naročal, naj se le krepko postavilo. "Brez skrbi, gospod Majer," je kričal godec Bolte, hud, da hočejo svatovati brez njegovega sodelovanja, "dokler se ne odkupi nevesta, ne pojde nihče skoz." Od cerkve se je začulo u-kanje, Majerjevi so se^ po-meknili bližje ograje, in kmalu je pridrdrala podkraj-ska kočija in se ustavila pred verigo. Konja sta prhala in se spenjala, in Bolte je kričal : "Kdor hoče čez cesto, naj plača nevesto!" Janez bi bil najrajši z bičem po njem padel, ker )e bil jezen zaradi fantovske pesmi o podkraj-ski metilnici; a konja sta mu dajala preveč opravka. V drugem vozu je sedel svetnik in se hudoval, da mora biti cesta prosta, da je to javno nasilstvo. "Navadna beračija," "je dejal Stojan. Lovro je bil med tem zamašil Boltetu z denarjem usta, ker se je bal prepira; zakaj mlajši svatje so bili začeli vpiti, da se ne sme zapirati cesfca, ker ne gre nevesta iz vafi, in rvali so kole iz plota. Gospod Majer. ki je bil pričakoval večje rabuke, se je umeknil v zatišje. ''Nevesta^ ljubka," je dejala Irma. te, kar vas je gosposkih." "Jaz ugovarjam," je dejal Radivoj. "Gospodu doktorju ugajata bolje družici," je opomnila Irma. "Zaradi teh ne ugovarjam, gospodična," se je priklonil Radivoj. "Gospodu doktorju motijo še Dunajčanke glavo," je menila gospa. "In srce, ha, ha, ha," je pristavil gospod Majer, "in srce." , "Beli sta bili obe kakor II- modroval Radivoj. "Gospod doktor, Vi ste jako razvajeni;' ga Je zavračala Irma. "Bojim se, da Vas ne čaka mnogo zabave v Gorenji vasi." "Jaz ugovarjam," se ji je sladko nasmehnil Radivoj; baron pa )e vlekel Edvarda proč, češ, da mu slabo prihaja, Če posluša tega človeka. "Ker nimaš nič čuta za modroslovje," ga ie učil tiho Edvard; "modroslovje daje baron, ja^ugovarj^m.'' ^ pravimo izlet r!je klical gH spod Majer. "Gospod doktor, povabljeni. Mi se bomo tudi Slovenec, ki ima veselje do-mesarske obrti, dobi takoj delo v mesnici in pri razva-žanju naročil. Oglasite se pf$., Fr. Vesel, 4030 St. Clair ave. Tiskovine! a " i ..'.u 1 ,.. .t.11 ;I za društva, Jednote, Zveze, trgovce, _______posameznike dobite NAJFINEJŠE ,1______=== izdelane v slovenski unijski tiskarni W^WM "CLEVELANDSKA AMERIKA" Kljub silno povišanim cenam za papir, čr-nilo in vse tiskarske potrebščine dobite tiskovine pri nas kot vsaki drugi tiskarni. Vpračajte za cene in prepričajte tf CLEVELANDSKA AMERIKA NAJVEČJA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio — lmba mmila — soboto, 2i ljlj li AjyiiA lili iji iiyyiiy a *obota, do sobote U J B Villi I lllfll IIVIIV II do 8obote $20.000 vrednosti finega žganja mora biti prodanih tekom ogromne 13 dnevne razprodaje, ki prihrani občinstvu v tej soseščini stotine dolaijev. Jaz moram imeti denar, da plačam vladi novi davek za žganje. Vse cene so silovito znižane samo za 13 dnij. To je vaša prilika. Ne odlašajte. mpmmmmnezsssss&mmm PočenSi prihodnjo soboto, 12. septembra in do sobote 5/ oktobra vključno, priredim ogromno razprodajo vsakovrstnih likerjev ker ....... 1 11 1 ........ ■ A hočem spraviti skupaj $20.000, da plačam vladi davke. Moja zaloga je silno velika in se mora sprazniti. Ni potrebno omenjati fine n Na ni Iti vas zaloge žganja, ki je bila vedno v moji zalogi. Ime "Schwalb" je dovolj velika garancija vsakomur, da Je to čista razprodaja. Na- r AZ1I6 lift narlw hajam se v vaši sredini 15. let, in s ponosom lahko rečem, da nisem nikdar zlorabil zaupanja, katerega ste stavili v mene. Tudi te- vndiio do kom tc fUpM*)* garantiramo vsako blago ali vrnemo denar. To Je moja prva razprodaja v 15 letih in pričakujem, da bodejo TftZStftVO' ▼ VUUIJU prijatelji se oprijeli te prilike, da si prihranij mnogo denarja. n . OkoliSčine in nenavadne razmere so me prisilile do razprodaje, od katere imate samo v dobiček. Berite nekoliko cen spodaj. irlrilfll Tli te ogromne Primerjajte cene, potem pa se odločite koliko lahko kupite po teh cenah. v**aiaaa , « Ena največjih zalog v mestu. Popolna v vsakem o*iru. Samo za 13 dnij po cenah, katerim se bodete čudili. Zahvaljujoč se za razprodaje vašo sedanjo podporo, Vft» LEO SCOTACK "" A • posebnosti. Ne pozabite prostore: 01 11? f » Q , Razprodaja se "AS* ....acnwalbs Liquor More.... ysjj.s*. .mm.............m..... I FINI CORDIALS 7P A U IF i DD IIIMCO POSEBNOSTI i"""""......"'...i.ih IITRINERJEVO ŽGANJE:- BRANDIEb. W.M* u s II —ana- I xusr.."^."«* »a. ii § na tej razprodaji ' CALIFORNIA VINO Olct staro, $7.00 vredno 8 let St.ro Cal Brandy $8^ vreden^ona po $5.95 i! 8 ^Jo"™^* CQa :: 6 let startokaiec sherry mu- ga'°n P°...........** vredno, galon po $*95 g g^ po na tej razprodaji 09C :■ ikatet ^rt, angdlka ta' kla- 8 le, staro, $3.00 vredno 10 letst.ro C.I Brandy $.0 ,n mnogo Jerih ne \\ AJ Samo ena steklenica " ret. $1.00 vredno, na tej raz- 8alon P°...........vredno- 8alon P° • • ■*8'95 moremo omeniti radi pomanj- ;; Ikl _ /H H:: vsakemu kupcu. . :: prodaji steklenica po... 65c 10 let staro, $10.00 vredno 12 let staro Cal. Brandy, $12 kanja prostora. Pridite na to MF ■ ■ ■ W I j in ii n 1111111111111111111: galpn po ..........$2^5 galon po ..........$7.95 vredno, galon po ,..$9.95 največjo razprodajo......................... LEO SCHWALB, ^šg I boj če je mogoče 6131 ST. CLAIR AVENUE S boj, če je mogoče V - ■■ UJ ___I