ClTATELJI! Prosimo, poglejte na it«vilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Osi slovenskih delavcev> AmerikL M SetMrt Cla» Matter September 25th. 194« »t th« P—t Office %* N«w Turk. N. I, Act mi Cmovm mt March Sri. 1X71. No. 123 — Štev. 123 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, JUNE 23, 1942 — TOREK, 23 . JUNIJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. POMOČ RUSIJI NA BOJIŠČU ODKAR STA V ČETRTEK PREJŠNJEGA TEDNA PREDSEDNIK ROOSEVELT IN ANGLEŠKI MINI STRSKI PREDSEDNIK WINSTON CHURCHILL PRIČELA SVOJA VOJNA POSVETOVANJA, STA SI-NOCl PRVIČ OBJAVILA O TEM SKUPNO URADNO POROČILO, KI PRAVI, DA STA SE POPOLNO MA SPORAZUMELA O VSEH TEŽAVNIH ZADEVAH, KI ŠE ČAKAJO ZDRUŽENE NARODE. Besedilo poročila je bilo zelo j skrbno izbrano, da ne bi bili osišču izdani vojni načrti združenih narodov. Med drugim izjava: "Poglavitni cilj je najhitrejša in največja koneewtracija Churchill zagotavlja Rusiji pomoč . I Ob prvi obletnici rusko nemške vojne je angleški mini strski predsednik Winston pravi sku^ia c^ckjl! po8ial Josipu Stali nu naslednje sporočilo: "Ko Sovjetska Unija stopa, v drujro leto vojne. Vam jaz vojaške sile na sovražnika in kot ministrski predsednik Arrive večje združenje vtseh priza- glije, ki bo v nekaj mesecih devanj. ki so se v preteklosti --.tajila v četrto leto vojne, vo-pričele in razvijale in zdržati ditelju velikega sovjetskega •napor sadruženih narodov." ' naroda ponovno izražam naše V tem poročilu ni povedano, d >ču toyauje velikanske oh ram-ako je angleški pora;z v Libiji be vaših ogroženih >P, gueril-'kaj vulival glede druge fronte, nkib čeit iti civilnih delavcev o kateri je že ibilo dogovorjeno^ tekom preteklega leta in naše med Združenimi državami/ trdiuo prepričanje, da bodo te Angiijo in Rusijo. j pridobitve enake ali pa še večje Po mnenju voj&šfcili krogov | v prihodnjih mesecih, je z oeirom na nemško prodi-1 V0ja%a meza naših dveh ranje proti Kgiptu pomagati dežel in na5ib urusrih zaveznic, Anrarliji. da se afriška fronta ka^jni so se pridružili veli-zdrži, kar je važnejše, kot pa j j^^ki v'ir\ Zdmžeuh držav, bo odpreti kako novo fronto na prav j^torvo spravila naše so- evroipski celini. Harry L. Hopkins govoril na zborovanju za Russian Relief v New Yorku prav gotovo s-pravila vražnike na kolena. Na nas morete računati, da vam »bomo pomagali z vsemi sredstvi, 'ki so na razpolago. Tekom 'Ma, ki je poteklo. So pa drugi* ki uredijo* d» j« odkar je HifcJer napa«Hvaš© zaradi ^>e»i*zov treba hitro pričeti t ofeiuzivo, da 'ho Hitler prisiljen poslati svoje vojake na razn*1 fronte. Talko je Harry L. Hopkins, iki je prvi sveto val t?c predsednika Roosevel-ta, v navojem govoru v Madi son Square Oardenu v New Yorku oh priliki velikega zborovanja za ruski vojni reliel reikel, da bodo navzlic dosedanjim porazom odprte ne samo druga, temveč, če treba tndi tretja in »četrta fronta, talko tla ho nemška armada stisnjena v obroč zavezniškega ofenzivnega jekla. Hopkins je najbrže mislil na novo fronto v Italiji, ko je rekel, da >"e bo Italija zrušila kot napihnjena goba pod prvim navalom močne sile. To se pa more sanio domnevati, kajti predsednik Roosevelt in Churchill sta v svojem poročilu rekla. da ni mogoče iz vojaških razlogov objaviti, o čem sta ražpravljala. Da 130 je bilo na konferenci glede nove ofenzive členjenega nekaj gotovega, je zopet razvidno iz naslednjih Hop-kinsovih besed: "Predsednika in Churchilla sem nocoj pustil v Washington u v rarzttj-ovoru. Izguba To-brulka je bilo veliko razočaranje. In tudi draga vojna poročila dane* niso bila prav do- deželo brez svarila, so bili od-nošaji med dvema našima de-želoma in narodoma stopnjevano ojačeni. Nismo mislili samo na preteklost, temveč tudi na bodočnost in naša pogodba vojaške zveze v vojni proti Hitlerjevi Nemčiji in o sodelovanju ini medsebojni pomoči v povojni dobi, s&lenjena tekom obiska Mr. Molotova v naši deželi, je bila iskreno pozdravljena od strani angleškega na-roda tu ka(kor vem, tudi od Nt ran i sovjettskega naroda. Ta pogodba je zaobljuba, da moramo .premagati našega sovražnika in, kadar bo vojne konec, da postavimo trajen mir za vse svobodo ljubeče narode." Krvavo leto v Rusiji Ob koncu prvega leta se Nemci še vedno bore v Rusiji, pa so še daleč od cilja, ki si ga je postavil Hitler 22. junija lanskega leta, ko je vpadel v Rusijo. J*rvo leto vojne je videlo največje zmage, pa tudi največje jmraze za nenuške armade. Po ruskem zatrdilu {.o Nemci imeli 5,f>00,000 niritvih, rail jenih in vjetih; Berlin je pred enim mesecem priznal 1 ,500,000 iagub. V prvih tpetih mesecih so nemške armade pregazile 500,000 (kvadratnih milj ozeanlja in podjarmile '42,500,000 ljudi. V ']>etih zimskih mesecih pa so Nemci izgubili eno petino zavzetega ozemlja. Spomladi so Nemci pričeli ofenzivo na Krimu in Ri^om iztrgali iz rok polotok Kerč. Rusi so pričeli ofenzivo v ITcrajini. kjer je sedaj (primeroma mirno, na Krimu pa Nemci z vso ljutostjo napadajo Sebaiitopoi Pred šestimi meseci so Nemci trdili, da so imeli Rusi 8 do 10 miljonov izgub; Rusi so jib priznali 3,000,000. Navzlic tem Sign YOUR WAR BOND PLEDGE WHEN THE MINUTE MAN CALLS AT YOUR HOME JUNE 14 - 24 HITLER SE ŽE ZDAJ PRIPRAVLJA NA ZIMO Ko se je nemjška ofenziva v Rusiji komaj pričela, že prihajajo v I»ndon poročila, da Nemci v zelo velikem obsegu pripravljajo na drugo zimo vojpie v Rusiji. Za fronto na jugu in pred Motskvo grade Nemci h£e za jprezimovanje vojske. V Nemčiji in v zavzetifli deželah delajo nekatere tovarne &amo zim-. h ko obleke za vojake, ravno*ako delajo Stroje, topove in celo lokomotive, da bodo bolj pripravne za zinWko dobo. Tudi Aeroplane gradijo s posebnimi velikanskim izgubam pa so Ru-j pripravami za led in sneg. si pokazali občudovanja vredno odpornost ter obenem Nemcem dokazali, da niso nepremagljivi. Djakovskega škofa Aifton Akšamovica so na njegove lastno prošnjo vpokojili. (J IG) V Petrinji ie bila svečana žalna služba božja za vstaškimi letaki, ki so padli v službi Nemcev. (JIC) Medtem ko se nemška armada pripravlja za -zimo*, nastaja vprašanje, kaj namerava storiti Hitler še to poletje. Splo-§uo mnenje je, da bo najprej •skušal odrezati južno in severno prometno pot, po kateri dobiva Rusija vojne zaloge iz Združenih držav in iz Anglije, kakor dela Japonska proti Kitajski. In če se vse to Hitlerju tudi posreči, .ga še pri vsem tem čaka druga zima na ruskih stepah, kjer je nemštfta armada okusila vse grozote hude rusike zime. Vesti o Jugoslaviji iz raznih virov Angleški ministrski predsedni k Winston Chun-hill je že dru-gi«č .prišel v Ameriko na važne raizgovore s predsednikom. Ruski vojni relief Sinoči je bilo v Madison Square Garuenu v Nt»w Yorku zborovanje za Russian War Relief. V velikanski dvorani se je zbralo okoli 20,(XK) ljudi. Russian War Relief, Lie., je organizacija, katero so vstali o vili ameriški veleindustrijci in veletngovci ter je bilo ob prvi obletnici nemškega vpada v Rusijo, sklicano zborovanje, i medtem ko sta governer Leh-V bojih s četniki pri Gospi- llian *m šupan La Ouardia ta ČU V Liki i teden razglasila za Russian , , , . __-vfQ„ ' War Relief AVeek. Organizacija je padel v-taski voditelj Mai- . v . r v, , . rro^ inK1 H>odruznice po raznih kra- ko Fi4ov>c. ) J, v ., , # , jih Združenih draav ter si .ie j • 1 »»dela za cilj, da Zbere sklad Prepovedano te fotografira- 0fM> iMM) •ti mostove ce7. Savo v Za gre- ' bu ali zadrževati se na Sav-' Sedeži v Madison Square >-kem mostu. (JIC) tiardenu so bili od T»0e do j in so bile vse vstopnice že prej ------I razprodane. naznanjeno, da se -bodo posve-1 (M ko je bila or- la v Beli hiši. Prej pa je bilo ovanja vršila na kraju, ki ne lo že nabranega $2,000,000, voe- bo naiznanjen. Včeraj so prihajali v Belo bra. Ta dva moiza razpravlja- h5jgo ^ limdniki iz ta o tem, kje je treba napravi^^ xMn{h uradov ^ go ;bi. ti kak strateg kornk .n kako .prec|sednikovem se je mogoče izogniti pogre- jn ChnJvhmov„u ,po&vetova- om' n iu "Ko feem odšel na vlaik, -scan! ' vprašal predsednika, ako želi. Izjava predsednikovega na to sejo poslati kako sporo ! tarnika Stephena Early-ja čilo. In reflcel je: 4Da, povej} Predsednikov tajnik Ste-jim, da Ibomo Rusiji dali po- pdien Earlv je rekel, da je vee- nioč na bojnem potju. Naše o-boroiene sile f>odo vdarile o pra vom času in na pravem kraju in ruska frouta ne bo padla.'* Iz uradnega poročila o posvetovanju je tnidi razvidno, da sita wnela rasagovore v Wa-shingtonn in Hopkins je tudi povedal, da Oburoliill naha- rajšnje uradno poročilo samo začasno in da bo (poaneje ob-iavljeno natančnejše poročilo. Earlv je tndi reikel, da se pred-sedmSt in OhurchiH posvetujeta dan ian noč in fsta pogosto popolnoma sama. Voasib pa so pri njih najvišji častniki in vojaški. svetovalci. Včasih pa i-majo tudi častniki sami sejo. raj pa se je ta sklad povečal ■za na.jjnanj $.">00,000. Me*l onimi, ki so darovali večje vvote. ral Electric Coanpanv ^kllpaj $30,000, The Liter national I>a-| dies Garment Workers Union $20,000, The War Emergency! Boartl of the Fur Industry' $27,000. f*i kspevki ml enega dolarja pa do več tisoč dolarjev so prihajali kot bi zrelo sadje padalo z drevesa. Zborovanje je vodil član zveznega najvišjega sodišča Reed. Govorniki so bili: prvi svetovalec predsednika RooseveVta Harry Tj. Hopkms, župan Ka (riuimia, pre»lsednik AFTj. Wtn. (Ireeii m ruski poslanik iraksLm Litviuov. Značilno pa je, da L rtv i nov v svojem govoru ni nikdar rabil l>esetle Russia, teim-eč vedno Soviet Union. NEMCI PRED SEVA-STOPOLOM. Junaški boj generala Mihajlovica: Hz Ankare prihajajo vesti o pospefteneim giSSfiii^l' Mihajl<>- 'vleerre jugoslovanske vojake m o ]>lan"mskih bojih s četami o- s išča : Po vesteh i-z Ankare trpi sedaj hujšo lakoto, in hujše ]jo-manjkanje živeža ilali bolgarske in madžarstke posadke v boj proti jugoslovanskemu od-jHiru. Mihajloviča vojska ima planinske predele še vedno v svoji oblasti. Italijanska vojska v "Neodvisni": Protifašistični italijanski li-st "Nazioni Unite" poroča, da drži italijanska fašistična vlada v Zagrebu veliko šrtevilo i-talija ir«ikih vojakotv, oddelek fašistične policije in oddelke karabiuerejev. V Hrvatski -bo: dvanajsta, trinajsta, štirinajsta, petnajsta, dva m trideseta in šestinpetdesetn italijanska f>ehotaia divizija. vor. Nasliskal je delavnost 'bivših pol »tika rje v In državn^tov, ki so detail po b»vodilih iz tn- jidi krogov in za inozemstvo. • "Kaertner Grenzruf": GauJetiter Brenner je obiskal v spremstvu generala' Roesnerja policijske oddellke na Bledu. V svo.jem govoru se je zahvaiil policiji za njeno naporno delo pri vračanju dežele v njeno prvotno stanje. Dejal je, da se lahko ponašajo s tem, da so sodelovali pri novi priključitvi teh krajev k Rajhu." črnila in ko svane da$n, so po vsem Ssplitu plošče pokrite « črnilom, Spličane zlasti rasrve-seljuje ipogted na italijanske voje, ki stoječ na lestvicah v znoju svojih obrazov perejo in drgnejo zamazane plošče. • Represijaliie v Zagrebu: Po atentatu na zagrebško telefonsko centralo je bilo u-strel,jenih več kot sto Srbov in aidov, 'ki so jkli vstaši rmedi zaprte v zloglasnih zaporih v Račkega uKci 9. Rodbinam, ki so ujetnikom nosile hrano, so nekega dne sporočili, da .je ni treba več nositi. Na vpraševa-Bern, 19. junija, telefonično: nje, čemu ne, so jim kratko od- Poročilia, ki prihajajo v Moskvo .s Krima, le malo poja-| snjujejo i}x)lotža j pri Sel>asto]>o-so filantropisti, korporacije. j lu, ki je baje kritičen. Nemcem delavske unije in razni poc^a- sp je posrečilo prebiti široko mezni/ki. TTnited States Steel i vrzel v ruske utrdl>e sever, od Corporation je darovala 75 ti-1 mesta. Rus-ko i>oro<*ilo pravi, soč dolarjev, Bethlehem Steel da so Rusi odbili ipeit nentSkih Conporation $25,000, JoJm D. uaipadov na hrib južno od Se-Rookefeller je poslal ček za bastopola. $50,000 skupno ts pismoan, ki Nemci z veliko silo napada jo med drugim pravi: "To je iz- Sa«topol in xlasti ny severni zem uničen in da se nikdar več rai7, mojega Občudovanja tega,' strani mesta se poslužujejo1 ne bo pojavi! tned srbskim nakar rnska armada dela, to je največjih tankov. Na južni Vodom. Pri koncu svojega govo-njeno junaštvo in njena požr- strani so v iprvi bojni vrsti ve-j ra je Nedič prosil goste, naj tvovalna ndanost do domovi- činoma Ruamnioi. | priporoče prebivalstvu, naj za ne." Na fronti pri Harkovu boji svojo la-stno korist ne jK>shiša- National Maritime Union je niso več tako vroči, kot so na- jo škodljive propagando i i prispeval« $25,000, ravno to3i- vadno "bilF. Na fronti pri Bri- J Londona in Moskve, s katero ko tudi International Business' ansikav so Ritsi naskočili neko(iskutšajo npropastt.iti srbski ua-Macbines Oo.. The Initematio-' vas, poltolki 500 Nemcev in se rod. Notranji minister Ačlirio-nal General Electric in Gene- 'polastili vasi. i vic je imel prav tako svoj go- " Obnova": General Nerejel go-f»|>odai*ske predstavnike. V svojem govoru je razložil, da so za usodo bivše Jugoslavije odgovorni politrčni zločinci. Izjavil je, da je danes komumi- "Popolo d' Italia" danes poroča, da je italijanski vojak v Ljaibljani v Jugoslavi-n na cesti "spoznal" ki smrtno izade.1 "kommiista", ki je pred kratkim s ceste vrgel bonubo v neki ljubljanski re-^tavramt Bomba je enega mo-e premetala. N"a«la je pisma, ki so pojasnjevala, izakaj se Mat-koviče^e ladje niso vrnile in jih x velikdm brupom priobčila v časopisju, češ, da se je a-meriški konzulat sjm¥-al v špi-jonažo. Zaradi vsega tega so Italijani zaprli -tareera Mat-koviča in ga odpel vrt n^'cam v notranjost Italije. S^atv.iU je sedaj nad 80 let. —poroča. Jugonl. information Center *6LiB H A E O D A" - Naw YmU TUESDAY, JUNE 23, 1942 # ™ fBUMOTUEN UM ' I GLAS NARODA (toki or no rsoFLB) 99 (A Corporation). I. Lopoha, Bee. — Place of boHnoo« of I of tboT« officer«: 21« WBBT 14th BTKHT. NEW 1 ORE. H. «. GOVOR S&N—; h pol lota » 60. Mareda" tahaja veakl daa lsreemU ootoot. nedelj la preenlkor. MLU NAMDA,' 11« WMT lMh CHeleea STRBBT, NIW TOtt, m. I. -ISO TOBRUK JE PADEL Tobriik je .skozi sedem mesecev zdržal vse napade osiških annajd in je postal agled junaškega odpora. Sedaj se je podal nemškemu fekhnaršalu Rotnmelu. Padec "tako važne itrnjave, kot je Tobruk, pomeni za armado felK^maršala Ronmiela, da mu je odprta pot v Kgipt in do Sueškega kanala. To pomeni, da se južni del osiških klešč bliža .severnemu delu, ki nabija na Kriinu in okoli Hkricova. Oba dela klešč sta namerjena na Kavkaz, Irak in Iran, kjer so najbogatejša petrolejska polja. In za Hitlerja v sedanji severni ruski in južni afriški ofenzivi ni nič važnejšega kot priti do petroleja, ki ga krvavo ralbi za svoje mehanizirane armade. Vsleid padca Tobruk a so zavezniki zelo prizadeti, kajti ojačiiti bo treba angleško armado v Egiptu na škodo ruske armade. Velika krivda za patlec Tobruka pade na Angleže, ker so se vess čas držali v defemzivi, medtem ko so Nemci m Italjani vefchio napadali in iz sedanjega poteka vojne je razvidno, da je samo oni še kaj dosegel, 'ki je napadal. Da je krivila na strani Angležev, je razvidno iz poročila časnikarskega poročevalca Richarda B. McMillana, ki iz Kaire v Egiptu pove svoje nmenje o padcu Tobruka naslednje: . » A. X š Kako se je to zgodilo i 1 Anglija je imela naj/boljše opremljeno armatio, ki jo je še poslala v puščavo, toda tianes feldmaršal Erwin Rommel vodi svojo afriško araistdo po. cestah proti Egiptu- Opazujoč ves potek te kampanje je moj odgovor na to: pomanjkanje agresivnega duha. Pri tem pa ne mislim na boreče se čete. Nikdo se ni mogel boriti bolj cjdiočno, hrabro in neumorno. Toda v splošnem je angleški vojni stroj bolj nagnjen k čakanju, kot pa k delu. Večkrat, ko sem želel, sem slišal: "Radoveden sem, kje bo Rommel zopet vda ril." Reiikokdaj pa sem slišal: " Radoveden sem, kje bomo mi sedaj vUarili na Rommela." V celi kampanji niso Angleži nikdar vldarili nazaj s močjo, ki so jo imeli. Najlepša priložnost je bila pred dvema tednoma, ko je Rommel \1daril skozi minska polja Mesto da bi Angleži tedaj napadii, so *tnica na vaja najbolj sadistične zločine v svetovrf: ztgodovini in vsetbu je najbolj črno obtožbo proti aila-m os£3ča. Po teh podatkih je bilo skoro vse s rbsko prebivalstvo v pokrajinah Banata in Bačke po-klano ali vrženo v koncentra-cij-flta taborišča. Iatrebljeno je prebivalstvo celih mest. Dobrega prebivalstva v Horgošu, Sufbottci. Som-boiu. Bački Topoli in Novtsn Sadu tako rekoč ni. . V SUbotici so sto otrok z nji-ihovianli učitelji vred pobili pred ljudsko šolo. . IŽene in otroke tega mesta so odgnali' na pobrežje jezera Palic, kjer so jih postrelili in njihova trupla zmetali v vodo. Deset tisoči Jugoslovanov žive v koncentracijskih tabori jščih. S»poroo življensko važ- Najnovejia isdaja splošno in&ne slovenske koračnice SOLDIERS ON PARADE MLADI VOJAKI 'Pr&ee nru vleče \,abukla guba, tako ostra in izrazita, da bi se lalMko obreza! nad njo. Za ovratnico je dal najmanj dolar, in le strokovnjak bi lahko presodil vrednost pine, ki jo ima v ovratnici zataknjen«. Z desnice se mu bleščita dva ogromna pretana. Dasi kadi cigarete in mu je po «igarah slabo, mu tiči med zo-jbmi debela cigara. Na tvoje vprašanje, če jili je že dosti v dvorani, ti odjgovori z viška d<5li .kot bi te Se nikdar ne 'clelr —Bolj poiaci cepi jejo; ženske so -bolj zaanudue, toda do poldesetih. bo polna dvorana. Torej nič tej priprusti stoyujeyalul metodi ■vam Corinta pomaga, da se lahko naučite španščine. \ To praktlCno u6«?nje Ima kar najmanj nezanimivih in zapletenih slovničnih pravil ter vas u» brati, govoriti ln razumeti špansko. Coriatovo kratko uietodo.so odobrili uStelJl, profesorji. Sole, poslaništva ln ekaportne tvrdkc po celem svetu. Je praktično, priprosto id uspečDO. Prodanih je bilo že nad 2,000,000 Cortinovib knjig. . Cc Tjie ta knjiga sanimlva, jo lahko naročite pri SNJlGAIiM iiLOVJ^XlC PUBLISHING COMPANY, 216 West 18th Street, New Tork, N. T. — Cena je samo $1.— i ADVERTISE in "GLAS NARODA* Človek se ustavi pred veliko trgovino* ▼ kateri m bil že nikdar prej. Odpre vm*a in zavije na desno. Vedno le na dežno m nikdar ne levo. Če- ura to? • • • , i Zakaj zaduji požirek iz steklenice več zaleže m je več vreden kot vsi prejšnji? • • • Ženski klobuk je čudna, pre-čudna tvorba nxxlerne dobe. Ženske vpdo o njem vse, kaj in kako, (ločim je moSkili nepo-jasmiva ua^auika. Bolj na siromašno plat sem udarjen, ven-i postal uutl 'riski d ržavljan. čim p."ej niicgoče. Dobil stan prvi držaTljappskii -papir pred dvema latama, čim ^eua 1>H let star. Mi morani), čakati, dokler bom 21 let star, da zaprosim za drugi papir 1 , V času protestantov, bojev-ljenih zemljišč. Ob takib rM-jeqrjev m dijakov, katerim ae^^^T"^^^0 med Slovenci, sta bda »pore- menu* jo pomeada škofovska rad pouk^.1 z bogatum daro- ^ Jg--* V ^ doma imenovana ljubljanskim e&ut2ba le veliko žrtev. j vi. Lfetanoviteljemi m vodite- _______________ škofom dva moža prepro^t-oga rodu do ma na Krasu, ki sta odločno pobegla v tak rat njo bor bo. Ta dlvaemoža sta »bela: škofc' Urban Teikatar in škof Janee Tavčar. Oba sta se zelo zanimala za kulturni razvoj med Slovenci in posebno poslednji si je prizadeval, da je bilo ustanovljeno več gimnazij po našib Hje-tJb. Urban Tcikstor se je menda po domače pisal Tkalčič ali Kawič in je po šegi tedanjega časa polatinil svoje slovensko kne. Rojen je bil okoli 1. 1498 v mali vaieJyet n bo hvaležno doto je svetnim mo- vou^tuUovljen red, na glaso kot ^ r(#iti w natu. gotcem oznanjat, resnico. dobri govorrfki .ini^^^ ^^^ Dasu avno se je Tekstor v di- na^i nčiMji m je Tek>tor ,KaW £ mkcnj sedaj lasi tu. plornaticnih m cerkven,h po-(apodiwl v njih sposoita*-mflb;^ otrok ,p,idobiva ame-slih mudil mnogo ,zven dežele, za pneosnovo ^tetva m pospe-L^ državijal^0 od ^ojih g-a delovanja, kdr ga je Ferdinand rad uporabljal pri zaupnih poslih. Leta 1555 je dobil še vplivno, pa tudi težavno AMERIŠKI VOJAKI NA IRSKEM Ameriški vojaki preizkušajo p rotitančni top nekje na Irskem. vendar ji izpustil izpred^ oči šitev cerikvene refoime, ter jim'atal6e ak0 oba ,-odnik, je imel Teks'plemiči, ki ^H) na v»o moč pod-i tor zelo nemirno življenje.ig rali luteranstvo. IvKgojo in znuT^t\*eno izobraz- Spremljati je moral kralja z: Teks t or je vo delovanje pa ni bo duhm-stva na.n»: izpričujejo danigint dvorom vred na potovanju. Zato ga na.idetno vsako let o na najrazličnejših krajih. postaueta aaueri^ka državljana, predno on doseže starost 18 let. Seveda on mora živeti zakonito v Združenih državah, prodno je 18 let star, ako naj pridobi auokif.šiko državljanstvo zenkii morali registrirati in uiadniki na t uralizacij.sk ih uradov so Uili preplavljeni s prošnjami. V mestih z velikim prebivalstvom se je postopanje za^ ka»nilo za ne k of. ko mesecev. V Xew Yoiku na primer, ravno sedaj pozivajo one, ki -so vložili prošnjo meseca marca ali začetkom aprila 1941. Vpr.: — Rad bd imel informacije, kako naj postanem a-znertški dtižavljan. naj Ji h dobi rn f <>di:.: — Ccnrtnkon Council Vpr.: — Poiočena sem biIa|for Aiuerictui Unity, znan tudi z možem, ki je postili ameriški inienom Foreiim Lfauguage merilo le na obrambo katoli-'gojenci, katere je t>oslal štu-Pke vere »roti protestanstvu. Jdirat v Rim v nemški kol^Jsnj. niaiveč je izkušal zbo.išati tudi i Med takim neumoiTiiiuj de-Ko it* umrl leta 1543 ljubi ian ^llt^tn^ cerkvene razmer rt in f lom se je 3kof Tekstor postanki škof Frančišek Kacijanar.!"' P^vzdiimiti pro-(ral in začel boleihatr. Rmrt ga je kralj Fenlinaiid imenoval za I ?n1° ■ Pe ^dela netmdoaiw L 155«. Po-ntiegovega naslednika Urbana j Vtsled tujkih vojsk so cerk-|k°Pan ^ na Gorenj Gradu. Telcstai^a. Dohodki 1 jubljan- i ve ve^ noma izgubile svoje do-»ke škofije v tistih cačib, bodice nrmugo šol je moralo Vf^led tintških vojn zelo skrčili, j prenehati s poukom. Ikmaj-Značilno je, da Kacijanar niti i sko vseučilišče .jf! popolnoma letnega prispevka 20 goldinar- propalo. Nekateri strokovni je»v. ki jih je kralj zahteval, ni,oddelki ipo prenehali, manikalo mogel plačevati. V pismu na "e učit il je v in učencev. Teks- kjer mm ie poznejši ljubljanski Skof Hren postavil «kno-men spomenik. ^ James Tavčar je bil rojen .v Štanjelu na Kra&u. odkoder sta bila tudi njegova prednika državljan kratko pred najino pordko — uii^lim 1. 1916. Dobro vem, da sem ameriška državljanka, ali treba mi dokazila za, ta Kje naj jib dobfm? Moj mož je umrl in ne znam. kaj ;e agodiilo z njegovim državljanskim spričevalom. Odg.: — Za takojšnje potrebe je najbolj^da se obrnete na Priseljeniški in NaturaJTza- Inf< mixtion Service (FIjIS) i*ad vam in vsakemu postreže Z informaeija-mi. Adreea je 222 Fourth Ave.. NV-w York City. wuhi posodi- Za kuho uporabljaj zmeraj prav to posodo, ki jo prej poplakneš z mrzlo vodo s čimer *e prepreči, da se mleko ne p rkpali. V toplih dneh n»-raš mieko koj zavreti in ga dati na hladno. J Presno maslo in mast imej v pokritih neprozoruih Prodali; -svinjsko mast v lončenem loncu.. jStr bodi pod steklom ali v loncu. Emendalski sir daj v prtič. ki je prepojen z jesihovo ali slano vodo. . Jajca daj v posebno posod« Sn jih večkrat obrni. Nikoli ne emejo biti blfeu močno dLšečili živil. . IMeso razvij iz papirja, položi na porcelan ali emaji in pazi. da ne predejo muhe. f*e GOSPODINJA MORA BITI VARČNA. ne sme nikoli dati naravnost na led. (Narezek zavij v jjei^lient-ni papir ali ga daj med dva krožnika. iKdobase obesi v zračen in hladen prostor. »Kruh in močne izdelke spra-v»i s prerezano stranjo spodaj v ilončeno posodo, ki jo moraš večkiat z vročo \-odo um'iti Eibe uporabiš takoj, ko jih prineseš domov. . Konaervne ribice v že začeti tekatli daš v porcelanasto ali stekleno posodo. - _ Zelenjavo moraš, če le mogoče. uporabiti še tisti dan, ko je kupljena. Če zelenjavo -spraviš. jo takoj zavfj v papir in daj na zračen, hladen prostor. Beluse zaviješ v namočen pr- Zato nšj pazi, da se živila ne pokvarijo Kako naj ravna ž odliki m rad. da najdete, kje in njipf f kdaj je vaš pokojni mož dobil državljanske papirje- Za prošnje te vnste ao posebne tiskovine, Fowu G-75. ki jjii trfm dobite. Poteut Jko dobite po-trobrti informacije, bo pa naj-, 38eko naj "bo vedno v zaprti imals mieso za prihodnji dan. j tie. Zeljnate in ohrovtove gla-ga za\ i j v prtič z jesihovo votlo | ve daš v suho klet na de«ke. in tako zavitega obesi na zračen p rostor. iluhe se jesilia bojijo, a meeo se ne naleze je-sihov^ga okusa. Ker led ni zmeraj brez bakterij se meso Korenje, -zelenjava za v juho itd. ««e obdi"ži v suhem pesku. (robe pripravi takoj, ko jih kupiš in jih koj pojej. Ostanki uiso uifftni. kralja se opravičuje., da je pre; tor sam poroča, da te iz bogo- j Teks tor in GhišiČ. Študiral je'(boljše, da zaprosite za tako vzel od svojega prednika 4000, slavnega oddelka v 20. letih i?E-goldinarjev dolga na zaostalih šlo komaj 20 duiho^nRcov. In davkih. Stanovi ga terjajo in I vendar je bilo edino višje du-rou žugajo z rubežjo. Leta 1537 (hovgllco izobrazivališče v avto ga samo vojne pr.prave sta-jstrijskih d e žel ali. Tekstor se le 2000 goldinarjev in tudi Vjie na vso moč trudil dvigniti bodočnosti jiih še ne bo konca..to na^odličneišo dunajsko Šolo Pod njegovim prednikom je bi-'riotpet. do prejšnje veljave. Bil lo za 6000 goldinarjev zastav- je velednšen podpornik profe- ua dunajskem v^euSlišču. kjer je bil sprejet v dijašiki zavod "iburaa asgni" in kjer je bilo zvani Certificate of Derivative Cttfzenship. Vpr.: — Postala >em ameri- takrat in ;pozneje vedno več Aka državljanka, ko.sem «e le-drugfli dijakov, tudi prepro-^te! ta 1921 poročila s tukaj roje-ga rodu iz slovenskih pokrajin, jaan ameriškim1 državljanom. Na -Dunaju sf: je p ridobil Tav-. Rada *bi iintela dokazilo o svo- VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg niilon )e razvidno do kdaj Imate plaCano oaroCnloo, Prva •te»Uka pomeni meaec, druga dan is uetja pa leto. Da naat prihranite nepotrebnega dela jo ntroikor, Vet pretimo, da ikliiat« oarotrii-no praročacno poravnaU. Pošljite naročnino aaravocat aam aU lo pa plavajte nakennn natapaikc t Vatan kraja all pa katerem o tmel •actopDlkoT, kojlb Imen« mo tiskana a defeellail črkami, ker so aprart-«esl ohlakatt tn.li drage natelMa«. kjer ja kaj aaMti rojaka* um-i Jenih. Za »t op«, k t»o Vam laroCU potrdilo aa plaCano airoSaU« CALIFORNIA: Ban Vrauclaco. iaeeb Lasikls OOUlBADU: Poeblo. Peter Cutlg. Waiaenborg. M. J INDIANA i India napolla ILUNOIS: " " Chicago, J. BerCU Oteero. S. F\ frank ZnpanfiM kpnia i Chicago, la Illlaola) Jollet, Jennie Bamblch i j* »a lie. 3. Spe Itch Mascoutali, Martin Dole'ic North Otricago 1» Waakegaa, VaiM UARIIAN1>: Eltamiller. Ft. UICHIOAN: ~ Detroit. l. MINNESOTA: Chloholm, J. LoUalcb BI j, Joa. J. Peahal Bvelerh, Loala Ooola . .Gilbsrr, Urala Taaaal Hlbbltig. John POTSa MONTANA: Roundup. M. M. Paala* Washoe, L. Champa NRBRA8KA: Omaha. BeWertek «W YORK: Brooklyn. Aatbaay 8*a« Sowanda. Kart .Little rail*. Worcester, Peter OQIO: Cleveland. Anton Bobek. linger, Jacob Reanlk, Jot>» 8iap< Glrarri. Aaton Nag«greuHo bivamje v me^tu, kamor se je vračal Te ob bolj svečanih priložnostih, da je tam opravljal dolžna Škofovska opravila.. Takoj v -začetku je razv»'rl'(la proti interesom Tavčar ži vabil o delovanje. V držav čafkati eno do dveh let. predno se tako sp«fi6evalo izda. Vpr.: — Italijanska podani-ca 'sem. Ali je« res, da ne morem postati am e ritk a državljanka, ker so Združene države in Italija v vojni? Moj mož je državljan ki ima e> Ing outhorMat. Tko Fhifodtlphh Im. qviror's garden editor called this "the Gordon Book corapfote. oil tbot mo«t gardeners will over need or wont for wKdl they hove or dream off' Order this amazing bargain now. Si's" M ......... f| NEW GARDEN ENCYCLOPEDIA, by ILD. Seymour, ».SA^ at $1 -ft emA. □ I endjM gaym—« Q tad COJL Adtir.* Abecedno kazalo vam pove takoj, kar i elite. Prirejeno za vsako ponebje v Združenih državah, » vsako zemljo in To knjigo je uredil E. L. D .SEYMOUR, B. S. A* poznana oseba t vrtnarstvu, ki ga cenijo vrtnarski izvedene!. Odgovori na vsako vprašanje o vrtu 4E ZA LOGA OMEJENA! — NAROČITE LAHKO PRI: Knjigarni Slovenlc PublishingCo. 216 West 18th Street New York, N. Y. "Rt*B NARODA".- Nnr Ta TUESDAY, JUKE 23, 1&42 TBTANOTUKN 101 TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: EXGELBEBT GANGL 34 Govor ministra dr. Alojzija Kuharja (Časopisi "Catholic T%ne<", "Catholic HJerald" in ",T!he Uri>verse" so v Angliji, priobčili izvlečke iz (govora jugoslovanskega poslanika dr. Alojzija Kuharja, ki ga je imel v zukatd kot kdajkoli prej v zgodovini. Kar nas se tiče, smo podali dokaze. Zaradi tega vas opozarjam, ne verjemite propagandi, iki se igra s svetinji besedami, ki pa ima cisto dru- Mairahester, v katoliški vseuči-J gaene cilje. Prepričan sem, da "Da, zato pojdi k nji in jutri se pripravi, da greva v iaesrtu.*' nekaj bi vam rad povedal, ooe. " "Ni trdba, (\>e je urejeno, kar ni, bo jutri- Xe razvnemaj me, ker bi ne niogel spati. Le pojdi k Lerfci in pomni! brati Srbi, ki so pravoslavne vere. političnih razmerah niso imeli. "Kartoliško prebivalstvo Jugoslavije, f* je dejal dr. Kuihar, moje lx«ode..'' Ooe je sedel k peči in se stisnil v kot. » * * Zjutraj je pokrivala zemljo tamka ped padlega sntga. Xakitavalo je že vedno. V o^tri burji so plesale snežinke l>o zraku, da se je včasih videlo, kakor da lete v oblaki nazaj. Stari Zavioščak se je gorko oblekel in zavil, i "Ali $e kam odpravljaš?" ga rvpraiša žena. > "Le poeso-vi Jožeta," reče starec. "Pa v taki zimi! Ali se tako aiilndiT Saj se prehladi«." tarna žena. "To n. vse skupaj me! Pokliči Jožeta, ker se mudi. In reci hlapcu, naj zapreže." V tem je vstopil Jož*1. "Pa danes vendar ne pojdet-e, oičel Počakajte, da se vreme kako ustanovi ali prevrže, saj ni nobene sile," pravi on. "Sila ali ne sila - to je enako. Včeraj sean rekel da }>hja Ko SQ d H greva danes in danes greva Pa kaj je ta pot do Metlike t . tno drfa h ^^ ( mvek stop, edla na voz in se odpeljala. Pri notarju sta kmalu opravila. Stari je ukrenil tako, tla je bilo dobro na -obe strani. Kaik or bi se mu kamen odvalil od srca, tako lahkega **e .je čutil, ko .ie stopal s sinom _ lipo. liski ligi: na katoliškem. tednu v Mancli ester. !Dr. Kuhar je govoril o položaju katolikov v Jugoslaviji in povedal, zakaj so katol&ki Slovenci in Hrvati s takim veseljem sodelovali pri ustvarjanju skupne d ržave s svojimi mora Jugoslavija, zedinjena kot je danes v skupni ljubezni in skupni bolečini bratov ri&te krvi v»tati in da ji je treba v novi ureditvi dati tisto mesto, ki ji pripada kot organski skupnosti, ld: je ni mogoče razdeliti. Njeno politično odposlanstvo naj bi bilo, da bi bila Pokazal je, kaj so do-jna svojem p:wtoru orodje na-■segLi katoličani v štiri in dvaj- predka in miru, njeno versko setifli letilh v polni svMmkš . ki"odposlanstvo pa, da bi-s stikom je več kot ti>oč let v pr.j&njiih'med brati razrih krščanskih ver pripravila »veliko zedin-ienje viseh krščanskih ver, za 'katero katoliška cerkev od ve- " je dolga stoletja živelo v dru-j kov dela. za katero sleherni gih državah, ki so iimele *amo ta cilj^ da bi jih nacionalno uničile. Nikdar niso bili deležni ti stih piavic, ki so izvor božjega in naravnega prava in ki «o atribut vsakega, pa tudi najbolj primitivnega čhmake- Teh 24 let, v katerih so katoličani in pravoslavni iste krvi -živeli drugi poleg- drugih, so , triumfalen dokaz za vk> ostalo Rvropo. da katolicizem, če se nfu da svobodo. svol>odo rablja samo v korist naroda aa kar je tudi razumljivo, a svoboda je med tetml iljnimi načeli kuSčanske morale. . (V nadaljevanju svojega govora je dr. Kuhar razložil sedanji položaj Jugoslavije in prizadevanje sovraižnika, da hi raizdvojil Srbe, Hrvate in Slovence, da bi med nje postavil dan moli v svoji liturgični nto-Ttvi." GovoiMč o potrebi, da je treba Jugoslavijo kot naravno skupnost Snbov, Hrvatov in Slovencev integralno obnoviti in nenfckega in italijanskega na «Hja. Ta .Jugoslavija je produkt tisočletnih idealnih napo-in Ž! j i _ ii' i imega. kar je tudi razumljivo, volje re plavetval za v. no, da so mu wmalu zagorela lica rada, , , • . r j i ■ • i I kajti narodna svoboda je med je kora-no govoru sam za družbo, ki se je polagoma na-L^ __v ___. „ brala ob njem. Mračilo se je že, ko sta sedla s senom na voz. Oče je začel d rem tati. Jože je moral paziti nanj, da se ni kimajoč prevrsrel z voza. V gostih kosmih je padal sneg na zemljo. V dalji je bilo v deti, kakor da se trgajo v višavi sive krpic« in se plešoč spuščajo k tlom. Stari je imel nemirno noč. Obhajala ga je vročina in v pr-vib je čut il osti o zbadauje. Drugi dan ni mogtfl vstati. Sodil je. da je truden in da n*u je neprijetno, ker je preveč pil. Kuhali so mru rjuhe A ni se hotelo zdravnika. Gledal Naposled je dejal, da so ga pozvali prepozno. Stari Zaviniščak je umrl.. Ko so ga zagrebli. je ostal spomin nanj med domačimi in med eo=ed:. Med temi ie bilo mnogo takih, ki iso bili Zaivin-ččalkovi dolžniki. Posojal je sosedom denar na visoke obresti, a kmet je moral poblg ob: est i privažati tudi mošt, nositi v hišo jajca in kokoš:, ker se je bal zamlere in sodni je. Zato in pa naj že z imenom kaže, da je kaj več, nego >o drugi vaški otročaji. Mati mu je meščanka, oče je bogat, ?akaj bi ne imel njiju sin gosposkega imena?? Naposled je izprevidel tudi Jože, da je Lenikino klepanje pravo, in tako sta se končno domenila, da ga krste za Fridov rika, a zvali ga bodo za Friceta. Že samo ime zven« tako visoko. "To je zopet nova posebnost," so govoril ljudje. Prva in največja posebnost ie bila. da je nosila Lenka klobuk — in zdaj še to! Tako ime, ki ni, za krnetij-ka usta. A vse to gotovo nalašč, -amo da bi bi'la večja razlika med kmeti in med gospodo.. Jože je bil vajen že od mladih nog, da se je ogibal družibe «vojšh vrstnikov. Z dekletom, ki ga je privedel za ženo na dom iz tujine se je popolnoma ločil od nj'ii. Tako so vsaj govorili in trdili.. "Ntiče-ar noče* imeti z nami enakega! Gospod hoče biti. Še županil bi nam, če bi imeli svojo otočmo." Niso marali zanj, a rabili so ga vselej, kadar je konra zmanjkalo denarja. Jože se je ravnal po očetovem izgledu ker je prinašala taka uporaba denarja največ dobička. In tega je bilo treba čedalje več, ker je vedno pritiskala Lenka na moža, da naj kupi kje drugod kaj primernega, da se bodo izselili odtod. . • Mati Jožetova je 2'rvela sama zaše. Odbrala si je izbo v dolenjem prisolnčnem delu hiše in su jo uredila po svojeL Glavno je bilo, da »i je postavila v kotu oltarček in pred njim klečalnico. Po moževi smrti je mislila z vsakim hipom, da se ogiasi smrt tudi pri nji. Zatorej je tskle&tfla starka, da bo'ke ideje neadrave, fantastičme vedno p riprarv ljena. naj pride snurt, kadar htoče. Navadili fata mongane, da se igra s^ve-so' «e materine osamo lost i tako, da se jim je zdelo čudno, akojtinii besedami, ki bi v poirtič-je stopila iz sobe.. j nem aniislu v zgodovini nikdar Jože je t rail z vinom in prašiči tudi še nadalje. Večfcrat nič ne pomenila. Več kot ti«oČ ga ju do vedla pot tudi v Kranj. Mjral pa si je drugo gostil-, let smo mfi, Slovenci in Hrvati no. ker ni hotelo napeto razmerje med njim in Francetom, živel i v dnžavi, ki je imela ka- "D A — i________i: J . ii^v •__3.! 1 ^ i^v „ ^ T l»o;l*i\ ^mo^flin -rr Voi^cin? TA Vendar so nain poVtični režimi v državi odrekala najosnov- SEBSKI PIKNIK. V nedeljo 28. junija priredita &rbsko kulturno društvo "Četri k" in "Slw\ ew4ki Jug" piknik v Vemon Hali Patfk, 44-62 — 21 ltfli St., Baysidev L. L Polovica dohodka iz tega piknika je namenjena jugoslovanskim četnikem, ki se bore proti Nemcem ,'jli Italijanom. Wtopnina znaša 45 centov. • {Kažpport: 1KT ali B^fT subway do Main St. Flushing, nato Rosewood ali Fort Totten bus št. 13 do 211th St.. Bavside, h. t DVA ODUCHA KRASEVCA KA ODLIČNEM MESTU —_ (Nadaljevanje s 3. str.) Ijamki, ki ta ča-s tzvreuje svoj posel z veliko vntmo, je oni del dežele, ki je pod njegovo oblastjo, privedel v talk položaj, da je pričakovati nmogo sadu. Naslednje leto je bil Tavčar na GoriScem; kjer je na ukas nadvojvoda Karo 1 a obiskoval vključiti v novo urejeno povoj-j župnije in oeiikve, da se pre-no Evropo kot njen organski' pitča,kako globoko je zašlo lu-steber. . teramstvo med ljudstvo. Pri tej Naša naloga tu in v Ameriki vizitaciji je sestavljal natančno je v glavnem ta, da prepričamo'zapisnik o duhovnikih in lju-zavezniške narode in zlasti an- rt*ih. ki jili je zasliševal, tako gle3ko guvoreče demokracije,! da naim nudi zam'miv vpogled da je Jugoslavija kot skupni, v tedanje razmere na Gori-c,em katoliakem duhu. L se obralo v >redngi Evropi vse države katoliške vere brez ozi-rov na njihovo plemensko individualnost, t? š, da bi bila vera mnogo solidnejša vez za ohranitev medsebojne solidar-ncsiti in da bi bila vera naj-solid ne.iši" temelj za tako sred-nje-evrcvp.-ko federacijo. Vprašam vas, kaj bi to poinenilo? Nič drugega, kot uničenje jugoslovanske državne skupnosti. Moram vas opozoriti, da bo ta Risbicam izravnati. Očetova dediščina, ki jo je vzela LenkajtoliSko dinastijo, v kateri ježi-- seboj, je napravila med obema Ifšama razkol. Čutili pa so ve4o katoliško prebivalstvo, ua le bolj domači ljudje; živeli so daltič narazen, zato ni bila napetost tako očividna. T^e kadar se je pripeljal Zavnnšlčak v Kranj, in zavil z vozom na drugo dvorišče, so zaceli šepetati ljudje, da je zavladale med mladimi nesoglasje . Ako sta se France in Jože slučajno srečala, sta se obrnila j^t ži-velTV svobodnf narod v.a kv svojo stran, da si ni bilo treba podati rok. Ako paj^ državi v 1 _______ ____^ . nej^e pravice ki^čanfs-ke morale. Po drugi strani srmo komaj hladan, niiv.el soR-ražen.. ._______ iNadaljevanje.) I pa smo mtogli razvijati »voje i ^ 'moči in dosegla smo »večje re NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben ■ * .in ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu MO- NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA RETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakor&en je danes in vam pomaga razumeti zgodovi nsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO STETJE^-Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo n starim štetjem. VSEBINA ATLA&A Zemljepisni svetortlni odbor ie Ubral luned vri tiso« slik urno najboljte banane slike— tu zbirka je tako popolna, da Je is %aakefa ne* obhodno potrebna tekom vojne in po voJnL Vključeni so nuashbiji zemljevidi: — »vet, Evropa (dane*), osrednja Evropa (ob Izbruhu vojne). Angleško oto*Jfc, Francija, Nemčijo. Italija Šviea, HoUndska, Belgijo. Sred-, ska. Norveška. Danska, Unija sovjetskih soeja-li«titnih republik. Bolgarska, Romunska, Jufo-Hlarlja. GrSka. Albanija. Azija. Turčija, Sirija. Lebanon. Arabija. Vzhodno Indijsko otočje In Malajski polotok. Indija. Burma. Kitajska, Japonska. Paeiflk Južna Amerika (severni del). Jožita Amerika (južni del), Afrika. Severna Amerika. Kanada Združene države. Mehika, O-•»rednja Amerik* In Zapadna Indija. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta otlas, ki mm sebe popravlja, Ima namen reftlti marsikatera nasprotujoča -«i vprašanja, ki nastaueju r raxuUi razgovorih. Strani "o sldsdišče svetovnega manja ln podajajo raz-■einoot zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine In gtubo&no oceanov ln j»zer, dolgost najdaljših rek In prekopov, površno pc^lavltnlb otokov ln vieokOKt svetovnih gora. Tu so odgovori na tuno^a danainja vprašanja. SEDAJ 40 centov PO P O & T I V URADU — 35 CENTOV 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. 1372 so pričeli graditi kolegij in kanalu inato zaičeli šolo s tre-ur4" nižjimi ra-zredi. .Trauits"ka sola je 'kmflln dobila d<\her slo-res. eel o protestanti so tja pošiljali svoje s inove1. Leta 1584 je imela že 363 učencev, skoraj polovica med njimi je bilo Slovencev. Leta 1586 je nadvojvoda spremenil višjo šolo v sta vodila 4va s^ast&a. kjer 'se ,)e poučevalo dena na poenejši ča«- V aad-njHh let Mi cerkvene vlade je Tavčar zaistavil vso svojo skrfb svoj vpliv 7j& ustanovitev j«2UiitBkega kolegija v Ljubljani. V eni isaued prošenj, ki jih je *v zadevi {kolegija poslal v Rim, se pritožuje, da cu]Q manjka sposobnih mož, ki naj bi mu Uli v pomoč pri pouku ljudet\'a. . Tavčar je doživel radost, da je prejel prve profesorje je-auita v ljuibljanskem škofij-^Jcem dvorcu. I>ne 21. januarja 1597 sta detel a patra Mihael Poldt in Krištof Ziegofeet, ki sta p risa preui*dft sjtari frančiškanski samostan za kolegij. Meseca j>8plicah pri Pa4 x 3% inffev — SJ4 strani v belem celolido Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—atv. 415 2% X 8%, infiev — 224 ctranl Ceaa 75 eentov i RAJSKI GLASOVI — (it. 4M) 2^4 r 4 1 nfcrv — 255 »trail vete vil Sv. KrUev Pat Ceaa $L5t RAJSKI GLASOVI—«. 415) 2% r 4 InCev — 255 strani v »te vil Sv. KrUev Pa* Cena ILM NEBESA NAS DON — (flt. 415) 2% z 4% Inčev — 384 Infiev Ve mtoič. *je pfeoro nemogoče. Važ- 'med najznamenitejiše reforma-n& zadeva, pri kateiri je sode-ltorje 16. stoletja. Odlikwal se loval Tavčar, je bfla tadi tts?ta-|je po aglednem življenju, pobož novitev škofije v Gorici, ki je | nos ti in modrosti. Njegov vplrv pa takrat zadela na nepreroiost- «