PRVIH PET BESED SLOVENSKIH 
DOJENČKOV IN MALČKOV V 
PRIČAKOVANEM RAZVOJU
FIRST FIVE WORDS OF SLOVENIAN 
TIPICALLY-DEVELOPING INFANTS AND 
TODDLERS
Nika Jelenc1, mag. prof. logo. in surdoped., Nuša Slana1, mag. prof. logo. in surdoped., doc. dr. 
Katja Groleger Sršen1,2, dr. med.
1Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča
2Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Poslano: 30. 10. 2021
Sprejeto: 6. 11. 2021
Avtorica za dopisovanje/Corresponding author (NJ): nika.jelenc@ir-rs.si
Izvleček
Izhodišča: 
Trenutek, ko dojenček ali malček spregovori prvo besedo, je 
nepozaben za starše in hkrati pomemben pokazatelj jezikov-
nega, socialnega in konceptualnega razvoja. Cilj raziskave je 
bil ugotoviti, pri kateri starosti slovenski dojenčki in malčki 
spregovorijo prvih pet besed ter kakšne so oblikoslovne in 
semantične značilnosti teh besed. 
Metode: 
Pridobili smo podatke 126 slovenskih staršev, ki so izpolnili 
spletni vprašalnik o ekspresivnem besednjaku njihovih do-
jenčkov in malčkov. Našteli so prvih pet besed in dojenčkovo 
ali malčkovo starost ob pojavu teh besed. 
Rezultati: 
Analiza odgovorov je pokazala, da se pri več kot polovici 
dojenčkov in malčkov prva beseda pojavi pred prvim letom 
starosti, medtem ko je pri 18. mesecu starosti kar 90 % malčk-
ov iz našega vzorca že povedalo vsaj pet besed. V zgodnjem 
ekspresivnem besednjaku so prevladovali samostalniki, za 
njimi pa glagoli in prislovi. Med prvimi petimi besedami so 
pred poimenovanjem predmetov in aktivnosti prevladovale 
tiste besede, ki poimenujejo osebe iz bližnje okolice. Spol 
ni bil statistično značilno povezan s starostjo ob pojavu prve 
besede ali vrsto prvih besed. 
Zaključek: 
Raziskava ponuja vpogled in nam olajša razumevanje 
temeljnih vprašanj o usvajanju ekspresivnega besednjaka 
Abstract
Background: 
A child's first word is a highly memorable moment for parents 
and an important indicator of early linguistic, social, and con-
ceptual development. The study aimed to investigate the age of 
acquisition for the first five words Slovenian-speaking infants 
and toddlers say and the lexical and semantical characteristics 
of those words. 
Methods: 
An online survey was conducted with 126 parents of Slovenian 
preschool children about early expressive vocabulary. The survey 
focused on the first five words and the age at which these words 
were said. 
Results: 
The analysis of parental responses showed that the first word 
in more than half of infants and toddlers occurred before their 
first birthday. The vast majority, 90 % of toddlers in our sam-
ple, had already said at least five words before the age of 18 
months. Nouns were the most common word class, followed by 
verbs and adverbs. Among the first five words, those for naming 
people from a child’s close environment predominated words for 
naming other objects and actions. Gender was not statistically 
significantly associated with the age at first-word acquisition 
or word-class selection.
Conclusion: 
The research provides an insight into the understanding of 
fundamental questions on expressive vocabulary acquisition of 
Jelenc, Slana, Groleger Sršen / Rehabilitacija - letnik XX, št. 2 (2021)
13
UVOD
Preučevanje usvajanja jezika pri otroku velja za enega bolj zaple-
tenih raziskovalnih področij, ki so ga zaznamovali številni teoretiki 
in raziskovalci. Eno od osrednjih vprašanj, s katerimi se srečujejo 
psihologi in jezikoslovci, je odnos med mišljenjem, jezikom in 
socialnim razvojem. Znani psiholog Piaget je mišljenje opredelil kot 
glavno vodilo razvoja govora, govor pa le kot orodje mišljenja (1). 
Nasprotno je Vigotsky govor definiral kot orodje socialnega razvoja, 
ki predstavlja ključ do socialnih odnosov med otrokom in njegovo 
okolico in šele kasneje predstavlja osnovo mišljenja (2). 
Skozi zgodovino sta se oblikovali dve glavni veji, ki opisujeta 
usvajanje jezika pri otroku. Prve, biološke teorije poudarjajo, 
da je znanje o jeziku prirojeno, torej da je jezikovno izražanje 
rezultat prirojene slovnice, ki jo ima v sebi vsak posameznik. 
V nasprotju s tem, konstruktivistične in funkcionalno sistemske 
teorije poudarjajo pomen zunanjega okolja, kjer se otrok uči 
jezika preko poslušanja govora odraslih (3, 4). Danes je jasno, 
da usvajanje jezika temelji tako na prirojenih predispozicijah 
človeškega organizma kot tudi na izkušnjah, ki jih le-ta pridobi 
v interakciji z okoljem (5). 
V nadaljevanju se bomo bolj posvetili pojavu prvih petih besed, 
se pravi enobesedni ravni, ki v razvoju jezikovnega izražanja 
nastopi prva. Na tej ravni se raziskovalci ukvarjajo z lastnostmi 
posameznih besed, saj imajo vse besede svojo obliko, pomen 
in rabo. Lastnosti besed tako vplivajo na to, kako enostavno 
bomo do njih dostopili pri jezikovnem zaznavanju, procesiranju, 
razumevanju in izražanju. Predstavljivost, pogostost, poznanost 
in konkretnost so nekatere od lastnosti, ki vplivajo na hitrost in 
natančnost priklica posameznih besed pri otroku, mladostniku 
in odraslem (6–8). Zdi se, da omenjene lastnosti vplivajo tudi na 
usvajanje besed pri malčku (8).
S pojavom prve besede se začne obdobje usvajanja ekspresivnega 
besednjaka, pred tem pa ne smemo pozabiti na nekatere druge 
mejnike, ki pomembno vplivajo na malčkovo jezikovno izražanje: 
• razvoj zgodnjih komunikacijskih funkcij regulacije vedenja, 
združevanja pozornosti in socialne interakcije (9); 
• izgradnja glasovne strukture maternega jezika; 
• usvajanje pomena pogostih besed ter zbiranje osnovnega 
jezikovnega znanja (10). 
Vse nakopičeno znanje, ki ga dojenček pridobi v zgodnjem ob-
dobju razvoja, vodi do tega, da v obdobju malčka razumevanje 
besed prednjači pred njihovo rabo (11–13). Ekspresivni besednjak 
zajema besede, ki jih malček govori. Ključni trenutek nastopi, ko 
se okrog prvega leta starosti pojavijo prve besede (7, 9, 14). Sodeč 
po raziskavah otroci prvo besedo spregovorijo nekje med devetim 
in 12. mesecem starosti. Do 15. meseca starosti jih večina že 
uporablja nekaj besed. Kasneje sledi skokovita rast ekspresivnega 
besednjaka, saj otroci pri dveh letih in pol uporabljajo do 500 
različnih besed (11, 15–17). 
S pomočjo opazovanja in dnevniških zapisov so raziskovalci v 
preteklosti odkrili precejšnje individualne razlike med ekspresiv-
nimi besednjaki dojenčkov in malčkov (13, 18), vendar se zdi, da 
je čas pojava prve besede med različnimi otroki izjemno dosleden 
(14, 19). Poleg tega raziskovalci poudarjajo, da je usvajanje jezika 
eden klasičnih primerov učenja v kritičnem obdobju (20). Dojenčki 
in malčki namreč usvajajo jezik hitreje in učinkoviteje kot odrasli, 
kljub temu, da imajo odrasli višje kognitivne zmožnosti (21). 
Ob tem velja spomniti, da prve prave besede ne smemo zamenjati 
s tako imenovanim čebljanjem, naključno gibalno igro govoril. 
Whiteheadova je leta 2009 izpostavila tri merila, ki opredeljujejo 
prvo besedo, da bi lahko prve prave besede jasno razločevali od 
čebljanja: 
a)  dojenček ali malček jo uporabi spontano, 
b) vedno jo uporablja ob isti dejavnosti, v istem okolju, za 
označevanje istih predmetov in oseb, 
c) besedo prepozna odrasla oseba, ki z njim komunicira v raz-
ličnih situacijah (22). 
Kljub temu, da prve prave besede ne smemo zamenjati s čeblja-
njem, je slednje ključno za njen razvoj. Prav pogostost čebljanja 
je namreč pomemben napovednik otrokovega kasnejšega jezikov-
nega razvoja. Tako čebljanje kot tudi pojav prve besede sta močno 
odvisna od izpostavljenosti otroka jeziku njegovega okolja (9). 
In kakšne so te prve besede? V zgodnjih ekspresivnih besednjakih 
se polnopomenske besede (samostalnik, glagol, pridevnik, prislov) 
pojavljajo pogosteje kot nepolnopomenske besede (zaimek, 
slovensko govorečih dojenčkov in malčkov v pričakovanem 
razvoju. Hkrati nam to ponuja dobro izhodišče za nadaljnje 
raziskovalno in klinično delo z otroki, ki se vključujejo v 
logopedsko obravnavo. 
Ključne besede: 
zgodnji ekspresivni besednjak; usvajanje jezika; dojenčki in 
malčki; slovenski jezik
typically developing Slovenian-speaking infants and toddlers. 
Furthermore, it provides a good foundation for further research 
and clinical practice with children involved in speech and lan-
guage therapy.
Keywords:
expressive vocabulary; language acquisition; infants and tod-
dlers; Slovenian language
Jelenc, Slana, Groleger Sršen / Rehabilitacija - letnik XX, št. 2 (2021)
14
predlog, veznik, členek, medmet). Polnopomenske besede so 
glavni nosilci pomena, medtem ko nepolnopomenske opisujejo 
odnose med posameznimi besedami in svojo vlogo dobijo šele 
pri tvorjenju povedi (23–25). Med polnopomenskimi besedami 
prevladujejo samostalniki, verjetno zato, ker predstavljajo nepos-
redno preslikavo zaznanih pojmov v otrokovem neposrednem 
okolju v jezik (17). Med samostalniki, kot so lastna imena ter 
števni predmeti z jasno obliko, prednjačijo pred samostalniki, ki 
poimenujejo dele predmetov, predmete brez jasne oblike, snovi 
(npr. voda) ali materiale (npr. les) (19, 26). Glagoli se v zgodnjem 
ekspresivnem besednjaku pojavljajo redkeje kot samostalniki. 
Med glagoli prevladujejo akcijski glagoli, torej tisti, ki opisujejo 
dogajanje ali dejanje (npr. jesti) (19, 27). Nekateri raziskovalci so 
poročali, da naj bi bilo razmerje med glagoli in samostalniki med 
različnimi jeziki različno (17, 19). Govorci katalonščine, na primer, 
uporabljajo večji delež glagolov kot govorci angleščine (19).
Kot smo že omenili, je zgodnji ekspresivni besednjak zelo odvisen 
od okolja, v katerem se razvija dojenček ali malček, ter od nje-
govih lastnih izkušenj, ki jih v tem okolju pridobi (6, 15, 26, 27). 
Dojenčki in malčki tako najpogosteje usvojijo konkretne besede, 
ki opisujejo ljudi, predmete in dejanja znotraj dnevnih aktivnosti 
in rutin (8, 11, 14, 19). Zanimivo je tudi to, da so prve besede le 
redko besede za poimenovanje statičnih predmetov v malčkovem 
okolju (npr. trava, miza…), temveč, z redkimi izjemami, opisujejo 
izključno predmete, s katerimi je mogoče rokovati in jih premikati 
(npr. avto, žlica…) (30). 
Za prve besede je značilno, da se tako po obliki kot tudi po 
pomenu razlikujejo od besed odraslih (31). Dve glavni značilnosti 
malčkovega pomena posameznih besed v primerjavi s pomenom, 
ki ga imajo za iste besede odrasli, sta povsem zožen pomen (npr. 
besedo mama uporablja samo za njegovo lastno mamo) in preširok 
pomen (npr. besedo teta uporabi za vse osebe ženskega spola) (32).
Ob razmahu tehnologij, ki so omogočile snemanje in shranjevanje 
velikih količin podatkov o malčkovem spontanem govoru, so 
raziskovalci ugotovili, da se poleg besed za poimenovanje oseb, 
predmetov in dejanj, v otrokovem neposrednem okolju pojavljajo 
tudi besede, ki poimenujejo dinamična stanja in odnose (31, 33). 
Bloom in sodelavci (31) so tako opredelili skupino besed, ki se 
prav tako pogosto pojavi v zgodnjih ekspresivnih besednjakih, 
vendar jim raziskovalci namenjajo bistveno manj pozornosti kot 
samostalnikom. To so tako imenovane relacijske besede, ki se:
a) nanašajo na dinamična stanja, ne na entitete, 
b) dosledno uporabljajo za označevanje dinamičnega stanja, 
c) nanašajo na splošno uporabnost v različnih situacijah (33). 
Te besede so, na primer »ni-ni«, »tam«, »gor«, »ne«, »še«. 
Ali spol otroka vpliva na usvajanje zgodnjega besednjaka? Kar 
nekaj avtorjev v dostopni literaturi poroča o razlikah. Nekatere 
študije opisujejo majhno, a dosledno razliko med spoloma v 
prid deklicam (34–36), medtem ko druge poudarjajo, da je med 
spoloma več podobnosti kot razlik (37, 38). Nedavno objavljeni 
pregled literature o tem pri slovenskih dojenčkih in malčkih priča 
o majhnih razlikah, ki se s starostjo otroka večajo (39).
Raziskovanje zgodnjega jezikovnega razvoja je torej izjemno 
zapleteno, saj se jezik v predšolskem obdobju kvantitativno in 
kvalitativno hitro spreminja. Poleg dnevniških zapisov, analize 
vnaprej posnetih vzorcev govora ter jezikovnih testov, raziskovalci 
zaradi njihove praktičnosti in učinkovitosti pogosto uporabljajo 
vprašalnike za starše (3, 8). Na podlagi dolgoletnih raziskav in 
razvoja enega najbolj znanih vprašalnikov za starše o zgodnjem 
besednjaku Liste razvoja sporazumevalnih zmožnosti (v nadaljeva-
nju LRSZ) (angl. MacArthur-Bates Communication Development 
Inventories–CDI), raziskovalci ugotavljajo, da starši zanesljivo in 
veljavno podajo informacije o zgodnjem besednjaku dojenčkov 
in malčkov (40, 41). S pomočjo LRSZ, ki je preveden in prirejen 
tudi v slovenski jezik, so Marjanovič-Umek in sodelavci prispevali 
nekaj dragocenih podatkov o zgodnjih sporazumevalnih zmož-
nostih slovensko govorečih malčkov (24), vendar niso posebej 
analizirali prvih petih besed, ki jih dojenčki in malčki govorijo. 
Na podlagi raziskav, ki se ukvarjajo s primerjavo različnih jezikov 
med seboj, so raziskovalci našli mnogo podobnosti v pojavu in 
številu besed ter rasti zgodnjega ekspresivnega besednjaka med 
govorci različnih jezikov (19, 42–44). Če v ospredje postavimo 
kvalitativne značilnosti prvih besed in izhajamo iz teorij o sis-
temsko-funkcijskem razvoju jezika, je raziskovanje ekspresivnega 
besednjaka slovenskih dojenčkov in malčkov ter vpliva družbe-
no-kulturnega okolja velikega pomena. 
Cilj naše raziskave je bil, na podlagi poročil staršev, ugotoviti 
starost, pri kateri slovenski dojenčki in malčki spregovorijo prvo 
besedo ter morebitni vpliv spola na starost, v kateri so dojenčki 
in malčki izrekli prve besede. Poleg tega smo želeli analizirati 
oblikoslovne in semantične značilnosti prvih petih besed, ki so jih 
glede na poročanje staršev govorili slovenski dojenčki in malčki. 
METODE
Preiskovanci 
V vzorec je bilo vključenih 126 staršev 69 dečkov (55 %) in 
57 deklic (45 %). Zaradi velike količine nedokončanih spletnih 
vprašalnikov smo od vseh prispelih (382) uporabili podatke 126 
staršev in jih vključili v analizo. Večina otrok (78 %) je bila v 
času izpolnjevanja vprašalnika starih od enega do treh let. Kar 92 
otrok (73 %) je bilo prvorojencev, 21 otrok (17 %) je bilo rojenih 
kot drugi otrok, pet otrok (4 %) pa kot tretji otrok v družini. Le 
13 % otrok je živelo v večjezičnem okolju, za 95 % otrok iz vzorca 
je bila slovenščina njihov materni jezik. Le ena tretjina staršev, 
43 staršev, je vodila dnevnik otrokovih prvih besed. 
Ocenjevalni instrumenti
Uporabili smo kratki spletni vprašalnik, ki smo ga po zgledu drugih 
avtorjev oblikovali posebej za to raziskavo (14, 19). Vprašalnik 
je bil sestavljen iz treh delov. V uvodnem delu smo staršem 
razložili namen raziskave in zapisali tri merila, ki opredeljujejo 
prvo besedo (22) (merila so zapisana v uvodnem delu članka). 
V drugem delu smo od staršev zbrali podatke o rojstvu otroka, 
Jelenc, Slana, Groleger Sršen / Rehabilitacija - letnik XX, št. 2 (2021)
15
njegovi trenutni starosti, spolu, večjezičnosti otroka in ali so si 
otrokove prve besede zapisovali v dnevnik. V zadnjem delu smo 
starše prosili, naj naštejejo prvih pet besed ali besednih predstav-
nikov (starše smo prosili, naj zapišejo besede na tak način, kot 
jih njihovi otroci govorijo ter v oklepaju dodajo knjižno različico 
besede), ki so jih njihovi dojenčki ali malčki govorili, in starost, 
ob kateri so pričeli govoriti te besede. 
Protokol dela
Najprej so vprašalnik izpolnili, pregledali in komentirali trije 
starši otrok, starih od enega do treh let, ter trije logopedi, ki 
opravljajo logopedski poklic na področju zgodnje obravnave 
otrok. Vprašalnik, pripravljen v odprtokodni aplikaciji za spletno 
anketiranje, smo objavili na družbenih omrežjih, v ciljnih skupinah 
staršev otrok, rojenih med letoma 2017 in 2019, in jo delili med 
prijatelji in znanci. Vprašalnik je bil za izpolnjevanje na voljo 
marca in aprila leta 2020. 
V končno analizo smo vključili skupno 572 besed, ki so jih starši 
zapisali po vrstnem redu usvajanja. Besedne vrste in semantične 
kategorije smo določili za vseh posameznih pet besed ter za 
vse besede skupaj. Besedam in besednim predstavnikom smo 
dodelili standardno obliko, da smo lahko naredili oblikoslovno 
in semantično analizo. Na primer, besede mjau, muca, muci so 
bile kodirane kot mačka. Besede in besedne predstavnike smo v 
standardno obliko pretvorili na podlagi njihovega pomena in da-
nega konteksta. Standardne oblike besed smo razvrstili v besedne 
vrste (samostalnik, glagol, medmet, prislov, zaimek, pridevnik) 
in semantične kategorije (ljudje, živali, predmeti, hrana in pijača, 
akcijske besede, socialne fraze, relacijske besede). Za pravilno 
kodiranje besed v besedne vrste smo uporabili spletni Slovar slo-
venskega knjižnega jezika (SSKJ) (45). Kljub temu, da so avtorji, 
ki raziskujejo zgodnji jezikovni razvoj, onomatopeje (zvoke in 
živalske glasove) razvrščali v svojo, ločeno kategorijo (40), smo se 
odločili, da jih bomo v naši raziskavi razvrstili pod besedno vrsto 
samostalnikov oziroma semantično kategorijo živali ali predmetov. 
Eden od razlogov za to je, da je govor malčka drugačen od govora 
odraslega (14, 31, 46), se pravi, da so prve besede fonološko še 
nepopolne. Malčki zaradi nezrelega fonološkega aparata besede 
namreč izgovarjajo drugače kot odrasli (22, 46). Drugi razlog je v 
tem, da smo izhajali iz besednega pomena in funkcije besed, zato 
smo vse onomatopeje, ki so jasno nakazovale pomen (npr. »mu« 
za besedo krava) spremenili v standardno obliko, saj je bilo moč 
sklepati, da so dojenčki in malčki z onomatopejami poimenovali 
predmete in živali v njihovi okolici.
Statistična analiza
Za statistično analizo in zbiranje podatkov smo uporabili programa 
Microsoft® Excel in IBM SPSS Statistics 26. Za podatke, izvo-
žene iz spletne baze, smo uporabili opisno statistiko (frekvence, 
odstotke, aritmetično sredino in standardno deviacijo). Razlike 
med spoloma smo preverili s testom Manna in Whitneya (za 
številske spremenljivke) oziroma testom hi-kvadrat (za opisne 
spremenljivke).
REZULTATI
Prvih pet besed
Najprej smo analizirali starosti, pri katerih so dojenčki in malčki 
pričeli govoriti prvih pet besed. Povprečna starost ob prvi besedi 
je bila enajst mesecev, povprečna starost ob peti besedi pa 14 
mesecev. Iz Slike 1, ki kaže verjetnost pojava prve in pete besede, 
lahko zaključimo, da je 60 % dojenčkov in malčkov v našem 
vzorcu prvo besedo spregovorilo pred prvim letom starosti. Poleg 
tega je zanimiv podatek, da je 90 % otrok iz vzorca peto besedo 
spregovorilo pred 18. mesecem starosti. 
V Tabeli 1 je prikazanih deset najpogosteje uporabljenih besed 
za vseh prvih pet zaporedno usvojenih besed. 
 
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
0 3 6 9 12 15 18 21 24 27
Ku
m
ul
at
ivn
a f
re
kv
en
ca
 (%
)
Starost (meseci)
Prva beseda
Peta beseda
Slika 1: Kumulativne frekvence za starost pri prvi in peti besedi.
Figure 1: Cumulative frequencies of the first and fifth word.
Jelenc, Slana, Groleger Sršen / Rehabilitacija - letnik XX, št. 2 (2021)
16
Oblikoslovne značilnosti besed
Na oblikoslovni ravni so bili samostalniki (454) najpogostej-
ša besedna vrsta, ki je močno prednjačila pred glagoli (50), 
prislovi (37) in medmeti (24), medtem ko so se zaimki (5) in 
pridevniki (2) pojavljali zelo redko, predlogov in členkov pa v 
zgodnjem ekspresivnem besednjaku dojenčkov in malčkov v 
našem vzorcu nismo našli. Delež samostalnikov je prevladoval 
pri vseh petih besedah, pri čemer se je ob vsaki naslednji be-
sedi nižal na račun glagolov, medmetov in prislovov (Slika 2). 
Delež prislovov in medmetov je bil vseskozi višji od deleža 
pridevnikov. 
Tabela 1: Deset najpogostejših besed po vrstnem redu in odstotek otrok, ki jih izgovarjajo.
Table 1: Rank-ordered top 10 words and percentage of children saying them.
1. beseda/
1st word
F  
(%)
2. beseda/
2nd word
F 
(%)
3. beseda/
3rd word
F 
(%)
4. beseda/
4th word
F 
(%)
5. beseda/
5th word
F 
(%)
Vse besede/
All words
F 
(%)
mama 42,9 oče 32,8 babica 16,2 babica 15,1 dedek 10,7 mama 20,4
oče 26,2 mama 27,9 mama 13,7 dedek 10,4 jesti 10,7 oče 17,2
jesti 4,8 avto 8,2 oče 12,8 mama 7,5 babica 9,7 babica 9,2
babica 4,0 adijo 2,5 avto 10,3 avto 6,6 otrokovo ime 6,8 avto 6,3
duda 2,4 babica 2,5 adijo 5,1 oče 6,6 avto 4,9 jesti 5,2
avto 1,6 ime živali 2,5 dedek 5,1 jesti 5,7 mama 4,9 dedek 5,2
hvala 1,6 ne 2,5 jesti 4,3 adijo 4,7 teta 4,9 adijo 3,3
otrokovo ime 1,6 teta 2,5 ne 4,3 ne 3,8 adijo 3,9 osebno ime 2,8
ime živali 1,6 banana 1,6 osebno ime 2,6 osebno ime 3,8 ja 3,9 ne 2,8
raca 1,6 dedek 1,6 raca 2,6 banana 2,8 oče 3,9 teta 1,9
Legenda/ Legend: F – delež/ frequency
Slika 2: Odstotek različnih besednih vrst za posamezno zaporedno besedo.
Figure 2: The proportion of different word classes by sequential word.
Jelenc, Slana, Groleger Sršen / Rehabilitacija - letnik XX, št. 2 (2021)
17
Samostalniki so bili prisotni v zgodnjem besednjaku (prvih petih 
besedah) vseh dojenčkov in malčkov, medtem ko so bili glagoli 
prisotni pri 32 % malčkov, prislovi pri 25 % in medmeti pri 17 % 
vseh dojenčkov in malčkov. 
Semantične značilnosti besed
Na semantični ravni je analiza pokazala, da je bila skupina be-
sed, ki je poimenovala osebe, daleč najpogosteje uporabljena 
semantična kategorija. Poleg poimenovanja oseb smo v zgodnjem 
besednjaku našli tudi druge nominalne besede, najpogosteje so 
otroci poimenovali živali. Med predmeti smo našli besede za 
poimenovanje vozil (npr. avto), igrač (npr. duda) in oblačil (npr. 
bunda). Besede za poimenovanje hrane in pijače so bile redke, 
besed za poimenovanje delov telesa, predmetov v hiši in zunaj 
nje, besed za poimenovanje krajev ter poimenovanje snovi ali 
materialov nismo našili.
Med akcijskimi besedami, ki smo jih opredelili kot glagole, so 
prevladovali tako imenovani akcijski glagoli (44), med njimi je 
bilo tudi šest besed, ki so poimenovale zaznavanje (npr. boleti). 
Socialne fraze so v največji meri opisovale pozdrav (npr. papa) ali 
zahvalo (npr. hvala). Med relacijskimi besedami sta prevladovali 
besedi za strinjanje in nestrinjanje (npr. da, ne) ter besede za 
opisovanje lokacije (npr. tu, tam). Raznolikost besed je rasla z 
vsako zaporedno usvojeno besedo, saj so dojenčki in malčki s 
prvo besedo najpogosteje opisali bližnje osebe (starše in stare 
starše), medtem ko semantične kategorije četrte in pete besede 
niso več tako enotne.
Spol ni bil statistično značilno povezan s starostjo ob pojavu prve 
besede (deklice: M 10,5 meseca, SO 5,2; dečki M 10,8 meseca, 
SO 4; z=0,00; p = 1,000). Prav tako nismo opazili razlik med 
spoloma glede na starost ob pojavu ostalih štirih besed. Povprečen 
čas med pojavom prve in pete besede je bil 3,3 meseca (SO 2,3), pri 
čemer prav tako nismo opazili statistično značilnih razlik med spo-
loma (z = 0,47; p = 0,640). Med spoloma nismo analizirali razlik 
v pojavu samostalnikov, saj so vsi otroci uporabljali samostalnike, 
medtem ko jih pri glagolih (χ2(1; N = 126) = 0,001; p = 0,971), 
prislovih (χ2(1; N = 126) = 2,043; p = 0,153) in medmetih (χ2 (1; 
N = 126) = 0,244, p = 0,621) nismo ugotovili. 
RAZPRAVA
V raziskavi smo ugotovili, da po poročanju staršev slovenski 
dojenčki in malčki prvo besedo izrečejo povprečno pri enajstih 
mesecih starosti, da so si prve besede posameznih dojenčkov in 
malčkov med seboj podobne, da v zgodnjem besednjaku prevla-
duje delež samostalnikov ter da dojenčki in malčki najpogosteje 
poimenujejo osebe v svojem neposrednem okolju. Razlik med 
spoloma v starosti ob pojavu prve besede in kvalitativnih lastnostih 
prvih besed nismo našli.
Nekateri avtorji menijo, da je časovno okno, v katerem dojenčki in 
malčki začnejo govoriti prve besede, široko (19, 47, 48); nasprotno 
naša raziskava kaže na sorazmerno ozko starostno porazdelitev 
časa, ko malčki spregovorijo prve besede. Kar 90 % dojenčkov in 
malčkov v našem vzorcu je svojo prvo besedo izreklo že v obdobju 
med osmim in 15. mesecem starosti. Na podlagi podatkov te študije 
bi bilo za zagotavljanje optimalnega, kritičnega obdobja za razvoj 
jezika, verjetno smiselno logopedsko preventivno obravnavo 
usmeriti že v starše 15-mesečnih malčkov in jih naučiti, kako 
spodbujati zgodnji razvoj besedišča, ki ugodno vpliva tudi na 
kasnejši razvoj skladnje (11, 23).
Analiza na oblikoslovni ravni je pokazala podobno, kot so 
ugotovili Marjanovič-Umek in sodelavci (24). Polnopomenske 
besede so tudi pri nas prevladovale pred nepolnopomenskimi. Ta 
ugotovitev se zdi logična, saj nepolnopomenske besede glavno 
Tabela 2: Število in delež različnih semantičnih kategorij za posamezne besede.
Table 2: Number and proportion of different semantic categories by specific words.
Semantična kategorija/ 
Semantic category
Število in delež (%)/ Number and proportion (%)
1. beseda/
1st word
2. beseda/
2nd word
3. beseda/
3rd word
4. beseda/
4th word
5. beseda/
5th word
Vse besede/
All words
Osebe/ People 97 (77,0) 82 (67) 63 (53) 50 (48) 45 (45) 337 (59)
Predmeti/ Objects 6 (4,8) 13 (11) 17 (14) 13 (12) 12 (12) 61 (11)
Živali/ Animals 8 (6,3) 11 (9) 7 (6) 13 (12) 7 (7) 46 (8)
Hrana in pijača/ Foods and drinks 1 (0,8) 2 (2) 2 (2) 3 (3) 3 (3) 10 (2)
Akcijske besede/ Action words 7 (5,6) 4 (3) 11 (9) 10 (10) 18 (18) 50 (9)
Socialne fraze/ Social phrases 3 (2,4) 3 (2) 5 (6) 6 (6) 4 (4) 22 (4)
Relacijske besede/ Relational words 3 (2,4) 7 (6) 11 (9) 10 (10) 10 (10) 41 (7)
Drugo/ Other 1 (0,8) 1 (1) 2 (2) 0 (0) 1 (1) 5 (1)
Skupaj/ Total 126 (100) 122 (100) 117 (100) 105 (100) 102 (100) 572 (100)
Jelenc, Slana, Groleger Sršen / Rehabilitacija - letnik XX, št. 2 (2021)
18
vlogo igrajo takrat, ko malček preide enobesedno raven in začne 
sestavljati povedi (11, 23). Skladno z ugotovitvami drugih raziskav 
(14, 17, 44, 49) je pri našem vzorcu preiskovancev med prvimi 
petimi besedami prevladoval delež samostalnikov. Hkrati je bil 
delež glagolov in prislovov večji, kot so poročali v nekaterih 
drugih raziskavah (14, 17). Glede na naše ugotovitve bi bilo 
v nadaljevanju morda smiselno raziskati uporabo glagolov in 
prislovov v zgodnjem besednjaku slovenskih otrok in ugotovitve 
primerjati z drugimi jezikovnimi skupinami. Med polnopomen-
skimi besedami v našem vzorcu nismo našli pridevnikov, kar 
je logično, saj pridevnik običajno stoji ob samostalniku in ga 
dodatno opisuje, medtem ko malčki pri enem letu še niso na ravni 
jezikovnega in konceptualnega razvoja, ki bi v ospredje postavljala 
opisovanje predmetov (50). Po drugi strani je zanimivo, da so 
se med nepolnopomenskimi besedami pojavljali medmeti (npr. 
adijo, hvala). Zdi se, da bi glede na kontekst malčka te besede 
bolj sodile med polnopomenske, kljub temu, da jih sicer uvrščamo 
med medmete (45).
Na podlagi analize besed na semantični ravni je zanimiv podatek, 
da je kar 60 % besed namenjenih poimenovanju ljudi (najpogosteje 
starše in stare starše). Od tega je le majhen delež teh besed lastnih 
imen (npr. ime sorojenca) (5 %), večino besed je občnih imen (npr. 
mama, dedek). Nekoliko višji delež uporabe lastnih imen (10 %) 
lahko vidimo pri poimenovanju živali. Verjetno bi bilo smiselno 
analizo občih in lastnih imen prilagoditi, saj so raziskovalci ugotovi-
li, da malček pri svojih prvih besedah uporablja zožen pomen (32), 
se pravi, bi bile tudi besede »mama« in »oče« lahko obravnavane 
kot lastna imena, saj predstavljajo točno določeno osebo. Del 
razlage o relativno majhnem deležu lastnih imen bi lahko temeljil 
tudi v kulturnem okolju. Za razliko od govorcev katalonščine, ki 
lastna imena uporabljajo za izražanje spoštovanja, pri govorcih 
angleščine (17, 19) in sodeč po naši raziskavi tudi slovenščine, 
lastna imena v zgodnjem ekspresivnem besednjaku niso pogosta. 
Večino besed za poimenovanje predmetov, živali ter hrane in 
pijače je bilo namenjenih poimenovanju predmetov, s katerimi je 
mogoče rokovati in jih premikati, le redke besede so poimenovale 
snov (npr. voda) in še te je verjetno malček uporabljal z zoženim 
pomenom, kar je skladno tudi z ugotovitvami raziskav v drugih 
jezikih (19). Zanimivo je, da je bil delež akcijskih besed pri 
dojenčkih in malčkih iz našega vzorca večji kot pri angleško go-
vorečih in podoben katalonsko govorečim dojenčkom in malčkom 
(19), najbrž tudi na račun kodiranja podatkov, saj smo glagole, 
izražene v obliki medmeta, kodirali kot glagole (npr. »am« smo 
kodirali kot »jesti«).
Poleg tega, da oblika in vrsta prvih petih besed, ki jih malčki po 
mnenju staršev govorijo, kaže raven konceptualnega razvoja, 
priča tudi o izjemnem pomenu otrokovega okolja in socialne 
interakcije z njim (21, 49). Na podlagi semantične in oblikoslovne 
analize besed iz našega vzorca lahko zaključimo, da malčkove 
prve besede služijo kot orodje socialne interakcije, ki nadalje 
predstavlja osnovo mišljenja, podobno kot je v svoji razvojni 
teoriji jezikovni razvoj definiral Vigotsky (5). V prihodnje bi bilo 
smiselno podrobneje raziskati, kakšne so funkcije besed, ki jih 
malčki uporabljajo na enobesedni ravni. 
Ne glede na to, da so razlike v rasti besednjaka med različnimi 
jezikovnimi skupinami podobne (8, 19, 44), med njimi najdemo 
tudi marsikatere razlike, predvsem kvalitativne (npr. raba lastnih 
imen, raba glagolov…) (44), zato je raziskovanje slovenščine 
in možnosti primerjave in/ali posploševanja zakonitosti jezika 
pomembno. 
Spoznanja, ki smo jih dobili na podlagi poročil staršev o malčk-
ovem zgodnjem ekspresivnem besednjaku, bi lahko vplivala na 
izbiro besed pri pripravi, prevajanju in prirejanju diagnostičnih 
pripomočkov ter v terapevtskih postopkih, ki so usmerjeni v 
ekspresivni besednjak otrok z jezikovnimi motnjami in otrok, 
ki ne govorijo. Ker smo pridobili podatke o prvih petih bese-
dah slovenskih malčkov, so spoznanja posebej prenosljiva na 
oblikovanje terapevtskih ciljev otrok, ki (še) ne govorijo. Na 
primer, izbira samostalnikov, ki predstavljajo premikajoče se 
predmete iz otrokovega neposrednega okolja, učenje akcijskih 
glagolov in relacijskih besed bi tako lahko imelo prednost pred 
učenjem samostalnikov za poimenovanje snovi in glagolov za 
poimenovanje stanja. Poznavanje zgodnjega ekspresivnega be-
sednjaka bi lahko pripomoglo tudi k načrtovanju diagnostičnih in 
terapevtskih postopkov obravnave oseb z disleksijo in afazijo, saj 
so raziskovalci ugotovili, da čas usvajanja prve besede (angl. age 
of acquisition) pomembno vpliva na to, kako hitro bodo osebe 
obdelale posamezne besede (51, 52), kako hitro in uspešno bodo 
priklicale ali poimenovale slike (53) in kako hitro in učinkovito 
bodo besede prebrale (54).
Presenetljivo je, da razlike med spoloma v našem vzorcu niso 
bile statistično značilne. Ne samo, da so dečki in deklice prvo 
besedo spregovorili v podobni starosti, uporabljali so tudi podobne 
besede za sporočanje svojih prvih potreb. Ugotovitve metaanalize 
o razlikah med spoloma Marjanovič-Umek & Fekonja-Peklaj 
(39) podpirajo rezultate te študije. Mogoče je, da dečki in deklice 
besednjak začnejo usvajati zelo podobno, potem pa pod vplivom 
družbenih in okoljskih dejavnikov te razlike postanejo izrazitejše 
šele v obdobju poznega otroštva in mladostništva.
Izpostaviti moramo tudi nekatere omejitve študije. Ena od njih 
je velikost vzorca, ki je razmeroma majhen. Druga, glavna, je 
metodološka. Vprašalnik, ki so ga izpolnjevali starši, nima pred-
hodno preverjenih merskih lastnosti. Poleg tega smo v vzorec 
zajeli le starše, ki uporabljajo družbene medije. Starši so bili 
sicer posebej povabljeni, da se spomnijo otrokovih prvih besed 
in jih ne izbirajo iz seznama vnaprej določenih besed, da bi se 
izognili pristranskosti; po drugi strani pa so ugotovitve podvržene 
napakam, ki temeljijo na tem, v kolikšni meri so starši zmogli 
priklicati besede za nazaj. Vseeno smo poskušali omenjeno težavo 
nadzorovati s tem, da je bila večina otrok v času izpolnjevanja 
vprašalnika starih do tri leta in so tako spomini ostali razmeroma 
sveži.
Večinoma raziskave o zgodnjem razvoju besednjaka dojenčkov 
in malčkov temeljijo na podatkih, ki nam jih posredujejo starši, 
običajno s pomočjo vprašalnikov (11, 14, 44, 55). V nadaljevanju 
bi bilo smiselno podatke o zgodnjem usvajanju besednjaka prido-
biti tudi s pomočjo opazovanja, snemanja in analize spontanega 
Jelenc, Slana, Groleger Sršen / Rehabilitacija - letnik XX, št. 2 (2021)
19
govora ter spremljanja rasti besednjaka v longitudinalnih študijah. 
Poleg tega bi podobna, vendar širša in longitudinalna raziskava 
na klinični populaciji prinesla pomembne ugotovitve in nam 
omogočila bolj usmerjeno, verjetno tudi bolj učinkovito klinično 
logopedsko delo.
ZAKLJUČEK
Na podlagi poročanja vključenih staršev ugotavljamo, da se prva 
beseda pri večini otrok pojavi že pred prvim letom starosti. Vse-
binsko otroci najpogosteje poimenujejo osebe in predmete iz svoje 
bližnje okolice. Med prvimi petimi besedami slovensko govorečih 
dojenčkov in malčkov je, v primerjavi z ugotovitvami drugih 
raziskav, relativno velik delež glagolov in prislovov. Razlik med 
spoloma v naši raziskavi nismo ugotovili, niti v času pojava prve 
besede in niti v vsebinskih značilnostih prvih besed. Raziskava 
ponuja vpogled v pričakovano usvajanje ekspresivnega besednjaka 
pri slovenskih dojenčkih in malčkih. Lahko pomeni izhodišče 
za spremembe in novosti tako v zgodnji logopedski terapevtski 
obravnavi otrok z dejavniki tveganja za težave v razvoju kot 
tudi v terapiji jezikovnih motenj pri otrocih, ki že imajo potrjene 
bolezni ali stanja po poškodbi osrednjega živčevja in posledičnimi 
težavami v razvoju govora. 
Literatura:      
1. Piaget J, Inhelder B. The psychology of the child. New York: 
Basic Books; 1969. 
2. Vigotsky LS. Mišljenje in govor. Ljubljana: Pedagoška 
fakulteta; 2013. 
3. Ambridge B, Lieven EVM. Child language acquisition: 
contrasting theoretical approaches. Cambridge: Cambridge 
University Press; 2011. 
4. Rosenbaum S, Simon P. Speech and language disorders in 
children: implications for the Social Security Administrati-
on’s Supplemental Security Income Program. Washington: 
National Academies Press; 2016. 
5. Kranjc S. Skladnja in otroški govor. Jez Slovs. 
1999;6(44):197–212. 
6. Lind M, Simonsen HG, Hansen P, Holm E, Mevik B-H. 
Norwegian words: a lexical database for clinicians and rese-
archers. Clin Linguist Phon. 2015;29(4):276–90. 
7. Kuvač Kraljević J, Olujić M. Imageability and subjective 
frequency of the 500 rated nouns in the Croatian Lexical 
Database. Suvrem lingvist. 2018;44(85):73–90. 
8. Braginsky M, Yurovsky D, Marchman VA, Frank MC. Consis-
tency and variability in Children’s Word Learning Across 
Languages. Open Mind (Camb). 2019;3:52–67. 
9. Windsor J, Reichle J, Mahowald MC. Communication disor-
ders. In: Zeanah CH, ed. Handbook of infant mental health. 
3rd ed. New York: The Guilford Press; 2009:318–32. 
10. Johnson EK. Constructing a Proto-Lexicon: an integrative 
view of infant language development. Annu Rev Linguist. 
2016;2(1):391–412. 
11. 11. Marjanovič-Umek L, Fekonja-Peklaj U, Sočan G, Ko-
midar L. Zgodnje sporazumevalne zmožnosti dojenčkov in 
malčkov: študija v Sloveniji. Psihol Obz. 2012;21(2):5–17. 
12. Bates E, Thal D, Finlay B, Clancy B, Origins PD. Early 
language development and its neural correlates. In: Rapin I, 
Segalowitz SJ, eds. Handbook of neuropsychology. 2nd ed. 
Amsterdam: Elsevier; 2002:109–76. 
13. Hamilton A, Plunkett K, Schafer G. Infant vocabulary deve-
lopment assessed with a British communicative development 
inventory. J Child Lang. 2000;27(3):689–705. 
14. Schneider RM, Yurovsky D, Frank M. Large-scale investiga-
tions of variability in children’s first words. 2015. Dostopno 
na: http://langcog.stanford.edu/papers/SYF-cogsci2015.pdf 
(citirano 10. 11. 2021).
15. Barrett M. Early Lexical development. In: Fletcher P, MacW-
hinney B, eds. The handbook of child language. Cambridge: 
Blackwell; 1995:361–92. 
16. Hagan JF, Shaw JS, Duncan PM. Bright futures: guidelines for 
health supervision of infants, children, and adolescents. 4th ed. 
Elk Grove Village: American Academy of Pediatrics; 2017. 
17. Tardif T, Gelman SA, Xu F. Putting the “Noun Bias” in 
context: a comparison of English and Mandarin. Child Dev. 
1999;70(3):620–35. 
18. Majorano M, Vihman MM, DePaolis RA. The relationship 
between infants’ production experience and their processing 
of speech. Lang Learn Dev. 2014;10(2):179–204. 
19. Tardif T, Fletcher P, Liang W, Zhang Z, Kaciroti N, Marchman 
VA. Baby’s first 10 words. Dev Psychol. 2008;44(4):929–38. 
20. Brain and language development. In: Lust BC, ed. Child langu-
age. Cambridge: Cambridge University Press; 2006:73–100. 
21. Kuhl PK. Brain mechanisms in early language acquisition. 
Neuron. 2010;67(5):713–27. 
22. Whitehead MR. Supporting language and literacy develo-
pment in the early years. 2nd ed. Maidenhead: Open Uni-
versity Press; 2009. 
23. Conboy BT, Thal DJ. Ties between the lexicon and grammar: 
cross-sectional and longitudinal studies of bilingual toddlers. 
Child Dev. 2006;77(3):712–35. 
24. Marjanovič-Umek L, Fekonja-Peklaj U, Podlesek A. Chara-
cteristics of early vocabulary and grammar development in 
Slovenian-speaking infants and toddlers: a CDI-adaptation 
study. J Child Lang. 2013;40(4):779–98. 
25. Kranjc S. Razvoj govora predšolskih otrok. Ljubljana: Znan-
stveni inštitut Filozofske fakultete; 1999. 
26. Brand RJ. Learning novel nouns: children use multiple cues. 
In: Hollich GJ, Hirsh-Pasek K, Golinkoff R, eds. Breaking 
the language barrier: an emergentist coalition model for the 
origins of word learning. Malden: Blackwell; 2000:41-61. 
27. Petrič T. Razvoj slovenskih glagolskih oblik in spregatev na 
primeru predšolskega otroka. In: Marušič F, Mišmaš P, Žaucer 
R, ur. Škrabčevi dnevi 11: zbornik prispevkov s simpozija 
2019. Nova Gorica: Založba Univerze; 2021:78–101. 
28. Swingley D, Humphrey C. Quantitative linguistic predictors 
of infants’ learning of specific english words. Child Dev. 
2018;89(4):1247–67. 
29. Goodman JC, Dale PS, Li P. Does frequency count? Paren-
tal input and the acquisition of vocabulary. J Child Lang. 
2008;35(3):515–31. 
30. Nelson K. Structure and strategy in learning to talk. Monogr 
Soc Res Child Dev. 1973;38(1/2):1. 
31. Gopnik A, Meltzoff AN. Words, plans, things, and locations: 
interactions between semantic and cognitive development 
in the one-word stage. In: Kuczaj SA, Barrett MD, eds. 
The development of word meaning: progress in cognitive 
development research. New York: Springer; 1986:199–218. 
Jelenc, Slana, Groleger Sršen / Rehabilitacija - letnik XX, št. 2 (2021)
20
32. Reich PA. The early acquisition of word meaning. J Child 
Lang. 1976;3(1):117–23. 
33. McCune-Nicolich L. The cognitive bases of relational words 
in the single word period. J Child Lang. 1981;8(1):15–34. 
34. Brekke Stangeland E, Lundetræ K, Reikerås E. Gender di-
fferences in toddlers’ language and participation in language 
activities in Norwegian ECEC institutions. Eur Early Child 
Educ Res J. 2018;26(3):375–92. 
35. Silva C, Cadime I, Ribeiro I, Santos S, Santos AL, Viana FL. 
Parents’ reports of lexical and grammatical aspects of toddlers’ 
language in European Portuguese: Developmental trends, 
age and gender differences. First Lang. 2017;37(3):267–84. 
36. Simonsen HG, Kristoffersen KE, Bleses D, Wehberg S, Jør-
gensen RN. The Norwegian Communicative Development 
Inventories: reliability, main developmental trends and gender 
differences. First Lang. 2014;34(1):3–23. 
37. Andonova E. Parental report evidence for toddlers’ grammar 
and vocabulary in Bulgarian. First Lang. 2015;35(2):126–36. 
38. Wehberg S, Vach W, Bleses D, Jensen PT, Madsen TO, Basbøll 
H. Girls talk about dolls and boys about cars? First Lang. 
2008;28(1):71–85. 
39. Marjanovič-Umek L, Fekonja-Peklaj U. Gender differences 
in children’s language: a meta-analysis of Slovenian studies. 
Cent Educ Policy Stud J. 2017;7(2):97–111. 
40. Fenson L, Marchman AV, Thal DJ, et al. The MacArthur-Bates 
Communicative Development Inventories: user’s guide and 
technical manual. Baltimore: Brookes; 2007. 
41. Hutchins T, Vivanti G, Mateljevic N, Jou RJ, Shic F, Cornew 
L, et al. MacArthur-Bates Communicative Development 
Inventories, 2nd ed. In: Volkmar FR, ed. Encyclopedia of 
autism spectrum disorders. New York: Springer; 2013:1773–9. 
42. Jackson-Maldonado D, Thal D, Marchman V, Bates E, Gutier-
rez-Clellen V. Early lexical development in Spanish-speaking 
infants and toddlers. J Child Lang. 1993;20(3):523–49. 
43. Katsos N, Cummins C, Ezeizabarrena MJ, Gavarró A, 
Kraljević JK, Hrzica G, et al. Cross-linguistic patterns in 
the acquisition of quantifiers. Proc Natl Acad Sci USA. 
2016;113(33):9244–9. 
44. Bleses D, Vach W, Slott M, Wehberg S, Thomsen P, Madsen 
TO, et al. Early vocabulary development in Danish and 
other languages: a CDI-based comparison. J Child Lang. 
2008;35(3):619–50. 
45. Slovar slovenskega knjižnjega jezika. Dostopno na: https://
fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika (citirano 
14. 6. 2021).
46. Garmann NG, Hansen P, Simonsen HG, Kristoffersen KE. 
The phonology of children’s early words: trends, individual 
variation, and parents’ accommodation in child-directed 
speech. Front Commun. 2019:1-11. 
47. Lust BC. What is the problem of language acquisition? In: 
Lust BC, ed. Child language. Cambridge: Cambridge Uni-
versity Press; 2006:28–48. 
48. Rudolph JM, Leonard LB. Early language milestones and spe-
cific language impairment. J Early Interv. 2016;38(1):41–58. 
49. Kraljević JK, Cepanec M, Šimleša S. Gestural development 
and its relation to a child’s early vocabulary. Infant Behav 
Dev. 2014;37(2):192–202. 
50. Ninio A. Young children’s difficulty with adjectives modifying 
nouns. J Child Lang. 2004;31(2):255–85. 
51. Xue J, Liu T, Marmolejo-Ramos F, Pei X. Age of acquisiti-
on effects on word processing for Chinese native learners’ 
english: ERP evidence for the arbitrary mapping ypothesis. 
Front Psychol. 2017;8:818. 
52. Weekes B. AoA effects on Chinese language processing: an 
fMRI study. Brain Lang. 2004;91(1):33–4. 
53. Belke E, Brysbaert M, Meyer AS, Ghyselinck M. Age of 
acquisition effects in picture naming: evidence for a lexical-se-
mantic competition hypothesis. Cognition. 2005;96(2):45–54. 
54. Chen BG, Zhou HX, Dunlap S, Perfetti CA. Age of acquisition 
effects in reading Chinese: evidence in favour of the arbitrary 
mapping hypothesis. Br J Psychol. 2007;98(3):499–516. 
55. Frank MC, Braginsky M, Yurovsky D, Marchman VA. 
Wordbank: an open repository for developmental vocabulary 
data. J Child Lang. 2017;44(3):677–94. 
Jelenc, Slana, Groleger Sršen / Rehabilitacija - letnik XX, št. 2 (2021)
21