Stenografiern zapisnik petnajste seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 25 februarija 1898. Nazoči: Prvosednik : Deželni glavar: Oton Detela. Vladni zastopnik: C. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Viktor Hein in c. kr. okrajni komisar baron Viljem Rechbach. Vsi članovi razu n : Ekscelenca knezoškof dr. Jakob Missia, Viktor Globočnik, Peter Grasselli, baron Friderik Rechbach in ekscelenca baron Jožef S ch weg el. — Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeifer. Dnevni red: 1. Branje zapisnika XIII. deželno-zborske seje dne 25. februarija 1898. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve občinske ceste, ki sc v Stari Loki odcepi od deželne ceste l.oka-Železniki in drži do okrajne ceste Kranj - Loka v vasi sv. Duh, med okrajne ceste (k prilogi 65.). 4. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva na Brcznici za odobritev neke prepisne izjave. 5. Volitev štirih udov in štirih namestnikov v pridobninsko deželno komisijo za Kranjsko, potem osem udov in osem namestnikov v prizivno komisijo, ki jo je postaviti za Kranjsko zastran osebne dohodnine (k prilogi 48.). 6. Ustno poročilo finančnega odseka o nekaterih izpremembah pri osebnem statusu deželnega knjigovodstva (k prilogi 69.). 7. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji oficijala Franc Zalerja za osebno doklado. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji c. kr. kmetijske družbe za brezobrestno posojilo. 9. Ustno poročilo finančnega odseka o marg. št. 4., g 5. letnega poročila deželnega odbora: Loterijsko posojilo Ljubljanskega mesta. der fünfzehnten Sitzung des lirniiiisdirii Landtages in Laiöach ant 25. gfeßruar 1898. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann: Otto Detela. — Regierungsvertreter: K. k. Landespräsident Excellenz Victor Freiherr v. Hein und k. k. Bezirks-Commissär Wilhelm Freiherr v. Rechbach. Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Se. Excellenz Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Victor Globočnik, Peter Grasselli, Friedrich Freiherr von Rechbach und Excellenz Josef Freiherr von Schwege!. — Schriftführer: Landschafts-Secretär Joses Pfeifer. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der XIII. Landtaqssitzung vom 25. Februar 1898. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Einreihung der im Straßenbezirke Bischoflack vorkommende», in Altlack von der Lack-Eisnern Landesstraße abzweigenden und bis zur Krainburg-Lacker Bezirksstraße in der Ortichaft Heiligen -steift führenden Gemeindestraße in die Kategorie der Bezirksstraßen Mr Beilage 65). 4. Mündlicher Bericht des Berwaltnngsausschusses über die Petition des Gemeindeamtes in Brcsniz um Genehmigung einer Ihm schreibungs - Erklärung. 5. Wahl von vier Mitgliedern und vier Stellvertretern in die Erwerbsteuer-Landescommission für Krain, dann von acht Mitgliedern und acht Stellvertretern in die für Krain einzusetzende Berufungs-Commission für die Personaleinkommensteuer (zur Beilage 48). 6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend einige Aenderungen im Personalstande der Landesbuchhaltung (zur Beilage 69). 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Offizials Franz Zaster um Personalzulage. 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der k. k. Landivirtschaftsgesellschaft um ein unverzinsliches Darlehen, 9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Marg. Nr. 4. 8 5 des Rechenschaftsberichtes: Städtisches Lotterie-Anlehen. 390 XV. seja dne 25. februarija 1898. 10. Ustno poročilo finančnega odseka glede odobritve kupne in menjalne pogodbe med mestno občino in zakladom meščanske bolnice (k prilogi 66.). 11. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Vipavske sadjarske zadruge na Slapu za podporo. 12. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Črešnjevec za podporo za vodovod. 13. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva na Polici in Grosupljem za prispevek za cestno zgradbo Perovo - (irosuplje. 14. Ustno poročilo finančnega odseka glede naprave vodovoda v Št. Vidu. 15. Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve več v Kostanjeviškem cestnem okraju se nahajajočih občinskih cest med okrajne ceste (k prilogi 68.). 16. Ustno poročilo upravnega odseka o načrtu za napravo nove okrajne ceste v cestnem okraju Mokronog med Št. Rupertom in Rakovnikom, ki bi delala zvezo z novo delno progo deželne ceste Radna-Mokronog-Velika Loka, z dotičnim načrtom zakona in s protinačrtom, katerega so predložili občinski odborniki in tovariši iz Št Ruperta (k prilogi 67.). 17. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnjah županstva v Tržiču, več obrtnikov sodnega okraja Tržaškega in županstva v Radovljici za pospeševanje zgradbe železnice v Tržič. - XV. Sitzung am 25, Februar 1898. 10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Genehmigung des zwischen der Stadtgemcinde Laibach und dem Bürger-spitalsfonde abgeschlossenen Kauf- und Tausd)veriragcs (zur Beilage 66). 11. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Wippacher Obstgenossensdiaft in Slap um Subvention 12. Mündlicher, Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Gemeinde Črešnjevec um Subvention für die Wasserleitung. 13. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Gemeindeämter Poliza und Großlupp um einen Beitrag für den Straßenbau Perovo-Großlupp. 14. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Errichtung einer Wasserleitung in St. Veit. 15. Mündlicher Bericht des Verwaltuugsausschusses, betreffend die Einreihung mehrerer im Straßenbezirke Landstraß vorkommender Gemeindestraßen in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 68). 16. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über das Project für die Herstellung einer neuen Bezirksstraße int Straßeiibezirke Nassenfuß zwischen St. Ruprecht und Kroisenbach als Anschluss an die neuhergestellte Theilstrecke der Radna-Nassenfuß-Groß' lacker Landesstraße sammt dem einschlägigen Gesetzentwürfe nebst einem Gegenprojecte der Gemeindeausschüsse und Genossen von St. Ruprecht (zur Beilage 67). 17. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petitionen des Gemeindeamtes in Neumarktl, mehrerer Industriellen des Gerichtsbezirkes Neumarktl und des Gemeindeamtes in Nad-mannsdorf um Forderung des Baues der Neumarktlcrbahn. Začetek seje ob II. uri 30 minut dopoldne | Lrginn hrv Ätzung um 11 Uhr 30 Minutni Vormittag. XV. seja dne 25. februarija 1898. 391 Deželni glavar: Potrjujem sklepčnost visoke zbornice ter otvar-jam sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik XIII. seje. 1. Branje zapisnika XIII. deželno-zborske seje dne 24. februarija 1898. 1. Lesung des Protokolles der XIII. Landtagssitzung vom 24. Februar 1898. Tajnik Pfeifer (bere zapisnik XIII. seje v slovenskem jeziku — liest das Protokoll der XIII. Sitzung in slovenischer Sprache) Deželni glavar: Z ozirom na izjavo gospoda poslanca dr. Papeža, ki je v imenu kluba katoliško-narodne stranke izrekel, da se bo zadeva gospoda poslanca kanonika Kalana in gospoda poslanca grofa Barbo-ta izvcn-parlamcntarno obravnavala, naznanjam, da so se do-tični gospodje, ki so prevzeli posredovanje, danes pred sejo sešli, da pa stvari še niso dognali in si pridržujejo, pred sklepom te sesije priti do kakega zaključka. Gospod poslanec Kalan ima besedo k zapisniku. Poslanec Kalan: Jaz sem hotel danes oglasiti se pri verifikaciji zapisnika in označiti svoje stališče nasproti izjavi gospoda poslanca grofa Barbo-ta v zadnji seji, ki je bila po mojem mnenju še bolj žaljiva, kakor njegovi vmesni klici, zlasti še zato, ker jo je spregovoril gospod poslanec grof Barbo deloma tudi v imenu častitih svojih somišljenikov. Ker pa po izjavi gospoda deželnega glavarja spoznavam, da so se dotični gospodje, ki so prevzeli poravnavo te zadeve, danes z zadevo že bavili, pa še niso pri kraji, zato izjavljam, da se danes ne po-služim svoje pravice govoriti pri verifikaciji zapisnika, pač pa si pridržim pravico, da v prihodnji seji pri verifikaciji zapisnika razložim svoje stališče, ako se ta zadeva za mojo osebo častno ne reši. Poslanec dr. Žitnik: Z ozirom na notico v „Slovencu“ z dne 11. t. m., katere zadnji odstavek se glasi: „Ideja deželnih zavarovalnic se je v vseh kronovinah že tako razširila in ukoreninila, da je ne bodo zadušili vsi mnogo-brojni plačani zagovorniki zasebnih zavarovalnic“ je gospod poslanec dr. Tavčar v X. seji deželnega zbora dne 15. ti m. protestiral proti temu, da - XV. Sitzung mit 25. februar 1898. bi se on imenoval „plačan zagovornik“ zavarovalnice. Pooblaščen sem od uredništva lista „Slovenec“ tukaj javno izjaviti, kar morem tudi jaz vsak čas kot priča potrditi, da gospod kanonik Kalan dotičnih besed ni pisal, in da pisec, oziroma list „Slovenec“ s tem nikakor ni hotel gospodu dr. Tavčarju podtikati sebičnosti, ker je sploh znana njegova nesebičnost. Poslanec dr. Tavčar: Z ozirom na prečitano izjavo izrekam, da je za-me sedaj dognana ta afera, dasiravno mi prav za prav ni še vse jasno, v kar se pa ne spuščam. Vzamem v vednost, da me gospodje pri „Slovencu“ niso hoteli žaliti in zato nimam niti najmanjšega povoda, še nadalje vzdržavati žaljive besede, katere sem v tej zadevi v zbornici izpregovoril in zategadelj jih prekličem. (Klici v središču: — Rufe in Centrum: „Dobro, dobro!“) Deželni glavar: Zeli še kdo besede k zapisniku XIII. seje? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, izrekam, da je zapisnik XIII. seje potrjen. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita sedaj zapisnik današnje izvanredne slavnostne seje. Tajnik Pfeifer (bere zapisnik XIV. slavnostne seje v nemškem jeziku. — Liest das Protokoll der XIV. Fest Sitzung in deutscher Sprache) Deželni glavar: Ako nihče ne želi besede za kak popravek ravno prečitanega zapisnika — (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) izrekam, da je zapisnik izvanredne slavnostne seje potrjen. 2. Naznanila deželno - zborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidinms. Deželni glavar: Naznaniti mi je, da sta gospoda poslanca baron Rechbach in Globočnik zaradi bolezni opravičeno odsotna od današnje seje. Preidimo k točki: 3. Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve občinske ceste, ki se v Stari 59* 392 XV. 'seja dne 25. februarija 1898. Loki odcepi od deželne ceste Loka-Železniki in drži do okrajne ceste Kranj-Loka v vasi sv. Duh, med okrajne ceste (k prilogi 65.) 3. Mündlicher Bericht des Berwaltungsausschusses, betreffend die Einreihung der im Straffenbezirke Bischoflack vorkommenden, in Altlack von der Lack-Eisnern Landesstraffe abzweigenden und bis zur Krainburg-Lacker Bezirksstraffe in der Ortschaft Heiligengeist führenden Gemeindestraffe in die Kategorie der Bezirksstraffen (zur Beilage 65.) Poročevalec Lenarčič: Visoka zbornica! V prilogi 65. poroča deželni odbor, kako stoji zadeva, o kateri se je obravnavalo v visoki zbornici že v 7. seji dne 12. februarija 1897.1., namreč zadeva zaradi uvrstitve občinske ceste, ki se v Stari Loki od deželne ceste Loka-Železniki odcepi in drži do okrajne ceste Kranj-Loka v vasi sv. Duh, med okrajne ceste. Ker so vsi gospodje imeli priliko natančno prečitati to prilogo, v kateri so navedeni vsi potrebni podatki, se mi zdi, da ni treba, da bi še nadalje utemeljeval predloge, katere stavi upravni odsek, kajti ti predlogi se popolnoma strinjajo s predlogi deželnega odbora. V imenu upravnega odseka si usojam predlagati: 1. ) V cestnem okraju Skofjaloka se nahajajoča občinska cesta, ki še v Stari Loki od deželne ceste Loka - Železniki odcepi in drži do okrajne ceste Kranj-Loka v vasi Sv. Duh, se uvrsti med okrajne ceste. 2. ) Deželni odbor se_ pooblašča, da dovoli okrajnemu cestnemu odboru Škofjeloškemu za popravo ad 1.) navedene ceste primerno podporo iz kredita za cestne namene. 3. ) Deželnemu odboru se naroča, izvršiti ta dva sklepa. Deželni glavar: Otvarjam razpravo. Zeli kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet fid).) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogom upravnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: 4. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva na Breznici za odobritev neke prepisne izjave. - XV. Sitzung mn 25. .februar 1898. 4. Mündlicher Bericht des Berwaltungsansschnsscs über die Petition des Gemeindeamtes in Bresuiz um Gcnehmignug einer Umschreibnngs-Erklärung. Poročevalec Lenarčič: Visoka zbornica! Na mojem mestu bi imel zdaj stati kot poročevalec gospod poslanec Globočnik, ki pa je žal. po bolezni zadržan se udeležiti današnje seje. Zaradi tega sem jaz prevzel referat, katerega je gospod poslanec Globočnik sam temeljito sestavil, in si usojam ga prebrati, s prošnjo, da visoka zbornica pritrdi predlogu upravnega odseka. (bere — liest):' „Županstvo občine Breznica je uložilo prošnjo de pr. 15. februarija 1898, št. 176., da bi visoki dež. zbor odobril prepisno izjavo z dne 25. marca 1897 za vas Breg. • Vas Breg je namreč v zemljiški knjigi c. kr. okrajnega sodišča v Radovljici kotv lastnica prepisana na ulogo št. 111 kat. občine Žerovnica .obstoječo iz parcel št. 529 pašnik, 530 pašnik, 531 pustota, 596 pašnik kat. občine Zabreznica. Tudi pripada k temu uložku sedaj še . ne prepisana pare. št. 1097 pašnik. Vas Breg je s kupno pogodbo 28. avgusta 1896 prodala pare. št. 529, 530, 531 kranjski obrtni družbi za 10.400 gld. Od te svote se je delni znesek 1600 gld. med 14 posestnike iz Brega razdelil, ostanek 8800 gld. pa se je na zahtevanje deželnega odbora naložil na hranilnično knjižico Radovljiške hranilnice št. 229 za „Selo Breg“, knjižica pa vinkulovala tako, da brez dovoljenja deželnega odbora ne sme nikdo knjižice realizovati ali zastaviti, ker drugače deželni odbor ni hotel potrditi kupne pogodbe z dne 28. avgusta 1896 in izjave z dne 28. avgusta 1896, s katero se. je vas Breg zavezala, da bo od pare. št. 1097 toliko sveta prodala industrijski družbi, kolikor bi ta potrebovala za obrtne namene, za napravo cest ali železnic po 20 kr. od štirjaškega sežnja ali 320 gld. od orala. Uložek št. lil kat. občine Žerovnica pa je bil menda v zemljiški knjigi le po pomoti prepisan na vas Breg, akoravno ni vas Breg lastnica tega uložka, marveč so parcele št. 529, 530, 531 lastnina 14 posestnikov iz Brega, parcela št. 596 pa je lastnina štirih posestnikov. Resničnost teh dejanjskih razmer se dokazuje z zapisnikom županstva na Breznici z dne 25. julija 1897, kjer je gospodarski odbor za selo Breg te lastninske pravice potrdil. Toda ta zapisnik ni podpisan od vseh članov gospodarskega odbora (Janez Prešeren, Janez Svetina in Janez Pristov), ampak le od prvega in nekaterih drugih oseb, torej ne ugaja določbam točke 5. naredeb za podobčine in ni verodostojen. Tudi je uvaževati, da je v pogodbi od dne 28. avgusta 1896 in v izjavi od dne 28. avgusta 1896 kranjski obrtni družbi nasproti vezana vas Breg in bo ostala vezana še nadalje. Torej bi bilo pred vsem 393 XV. seja dne 25. februarija 1898. potrebno, da se sestavi dvoobvezna lastnina, v kateri 14 opravičencev izreče, da stopijo na vse dolžnosti vasi Breg iz zgornjih listin nasproti kranjski obrt-nijski družbi solidarično, tako da bo vas Breg v temu oziru obvarovana za vse poznejše čase vsake tožbe in škode, in družba mora to izjavo odobruje sprejeti, in vas Breg izrecno iz vsake obveznosti iz Zgoraj šn j ih listin odpustiti. Torej se predložena izjava z dne 25. marca 1897. 1. ne more potrditi.“ Ker je pa dotičnim posestnikom iz Brega ležeče na tem, da bi tisti denar, katerega je plačala industrijska družba za prodani svet, med seboj razdelili, je potrebno, da se ta zadeva reši v agrarni komisiji, kajti drugače ni mogoče, da bi se dotični denar razdelil na posamezne posestnike, ker ima le agrarna komisija določiti ekvivalent, ki bi pripadal vsakemu posestniku. Tem posestnikom bo torej najbolje ustreženo, ako se ta zadeva v tej obliki, kakor so oni želeli, ne reši tukaj, ampak da se zavrnejo na agrarno komisijo. V imenu upravnega odseka si torej usojam predlagati: „Visoki deželni zbor skleni: Prošnji občine Brezhica na Gorenjskem sc ne ustreže in v tej prošnji navedeno izjavo z dne 25. marca 1897 ne potrdi.“ Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče sc ne oglasi. — Niemand meldet sich) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki se strinjajo s predlogom upravnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Glede točke: 5. Volitev štirih udov in štirih namestnikov v pridobninsko deželno komisijo za Kranjsko, potem osem udov in osem namestnikov v prizivnojjkomisijo, ki jo je postaviti za Kranjsko zastran osebne dohodnine (k prilogi 48). 5. Wahl von vier Mitgliedern nnd vier Stellvertretern in die Erwerbstener-Landescommission für Kram, dann von acht Mitgliedern tut6 acht Stellvertretern in die für Kram einzusetzende Berufungs-Commission siir die Personalein-kommcnsteuer (zur Beilage 48) predlagam, da pride na vrsto koncem seje, ker se gospodje poslanci še niso dogovorili glede članov katere mislijo voliti v dotični komisiji. - XV. Stimmig ant 25. Februar 1898. Točki: 6. Ustno poročilo finančnega odseka o nekaterih izpremembah pri osebnem statusu deželnega knjigovodstva (k prilogi 69). (5. Mündlicher Bericht des Finanzansschusses, betreffend einige Aenderungen im Personalstande der Landesbuchhaltnng (zur Beilage 69) in 7. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji oficijala Franc Zalerja za osebno doklado. 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Offizials Franz Zaler ttttt Personalzulage zadevata stvari, katere želi gospod poročevalec, da se obravnavajo v tajni seji. Ker je običajno, da se osobne zadeve rešujejo v tajni seji, mislim, da visoka zbornica predlogu pritrdi, da se ti dve točki rešita v tajni seji. (Pritrjuje se. — Zustimmnnng.) Torej pride na vrsto točka: 8. Ustno poročilo finančnega odseka o proš nji c. kr. kmetijske družbe za brezobrestno posojilo. 8. Mündlicher Bericht des Finanzansschuffes über die Petition der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft um ein unverzinsliches Darlehen. Poročevalec Hribar: Visoka zbornica! Ges. kr. kmetijska družba kranjska je pri deželnem odboru vložila prošnjo, da bi jej izposloval 10.000 gld. brezobrestnega posojila resp. kredita v društvene namene. Ako je finančni odsek, ko se je posvetoval o tej prošnji, zavzemal dobrohotno stališče, storil je to uvažuje plodonosno delovanje c. kr. kmetijske družbe kranjske. Ta družba si je v poslednjih letih za vzor vzela enake družbe na Nemškem, ki imajo velika brezobrestna posojila od svojih vlad, da jim je mogoče svoje delovanje razširiti. Da so ti vzgledi jako dobro pri nji vplivali kaže to, da je c. kr. kmetijska družba kranjska po številu članov sedaj jedna prvih kmetijskih družb v naši državi; kar se pa tiče števila članov v razmerji s prebivalstvom, stoji pa naša c. kr. kmetijska družba, — bodi ji to na čast rečeno, - na prvem mestu. Mi smo že večkrat imeli priliko v visoki zbornici, ko smo se posvetovali o, kreditih, ki smo 394 XV. seja dne 25. februarija 1898. jih dajali c. kr. kmetijski družbi kranjski na razpolaganje, opažati, kako v resnici vsestransko je razvito njeno delovanje in zlasti poslednja leta, odkar je nastopila peronospora pri nas, je kmetijska družba veliko storila, da se je kmetovalcem omogočilo škropljenje. Iz razkaza, kateri podaje kmetijska družba v svoji prošnji, je razvidno, da je lansko leto nakupila za 15.000 gld. raznih semen, za 23.000 gld. umetnih gnojil, za 20.000 gld. modre galice, za 4000 gld. kmetskih strojev, za 1000 gld. gumijevih vezij in za 4000 gld. sadnega drevja, vsega skupaj torej za 67.000 gld., kar reprezentuje — ker se oddajo vse te stvari članom za ravno tisto ceno, kakor jih je plačala družba sama, promet 134.000 gld. Ako se to na tovore izračuna, reprezentuje to nič manj kakor 230 vagonov, ki so deloma v Ljubljano prispeli, deloma pa so se, ker so se stvari, ki jih je kmetijska družba nakupila, razvažale raznim članom po deželi, zopet od todi odposlali. Ni torej dvojbe, da kmetijska družba za prospeh kmetijstva in v korist svojih članov jako veliko stori, vendar pa ona pravi, da bi lahko še mnogo več storila, ako bi imela na razpolago kak obratni kapital. Ona pač ima neko glavnico, ki je pa nedotakljiva, ker mora kmetijska družba iz nje obresti plačevati svoje uradnike. Ker bi kmetijska družba, ako bi se obrnila na vlado, skoro gotovo svojega cilja ne dosegla, zato je čisto naravno, da se obrača do tiste instance, ki je edino v stanu v takem slučaju ji pomagati, namreč do visokega deželnega zbora kranjskega ter njega prosi za prej omenjeni kredit. Finančni odsek, uvažuje plodonosno delovanje kmetijske družbe, je pritrdil mojemu nasvetu, da se jej dovoli kredit 10.000 gld. in zato si dovoljujem njegov predlog prečkati in priporočiti, da se sprejme. Predlog se glasi: „Visoki deželni zbor skleni: C. kr. kmetij skej družbi kranjskej dovoli se iz blagajničnih prebitkov leta 1897 zato, da se ji omogoči uspešneje delovanje v povzdigo kmetijstva, do konca leta 1902 kredit do naj višjega zneska 10.000 gld. Ta kredit sme se porabljati od leta do leta tako, da se z izkazilom, za kaj se je rabil, do konca vsacega leta vrne deželnej blagajnici.“ Naslednja leta je torej zopet kredit 10.000 gld. na razpolaganje; toda do konca vsacega leta mora biti vrnjen deželni blagajnici. Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo ravnokar prečitanemu nasvetu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. - XV. Sitting ant 25. Februar 1898. Daljna točka je: 9. Ustno poročilo finančnega odseka o marg. št. 4., § 5. letnega poročila deželnega odbora: Loterijsko posojilo ljubljanskega mesta. 9. Mündlicher Bericht -es Finanzausschusses über Marg. Nr. 4, § 5 des Rechenschaftsberichtes: Städtisches Lotterie-Anlehen. Poročevalec dr. Žitnik: Visoka zbornica! V imenu finančnega odseka imam čast poročati o glavni bilanci mestnega loterijskega posojila ljubljanskega za leto 1896. in o proračunu mestnega loterijskega posojila ljubljanskega za leto 1898. Lansko leto se je ob tej priliki naglašalo, da bo poročilo o pravem posojilnem zakladu ločeno od poročila glede amortizacijskega zaklada. Ta ločitev je v svrho boljšega pregleda povsem potrebna. V knjigah je ta ločitev obeh imenovanih zakladov že izvršena, le v predloženem poročilu niše popolnoma jasna. Toda obravnave v tem oziru se nadaljujejo, in pričakovati je, da bo že prihodnje poročilo imelo od kompetentnih faktorjev odobreno obliko glede bilance in preračunavanja obeh zakladov. Toliko mi je omeniti v splošnem oziru, sicer pa imam glede glavne bilance omeniti sledeče: Pasiva so koncem 1. 1896. znašala 1,632.514 gld. 63','j kr. Tem nasproti so znašala aktiva: a) v investicijah: klavnica ad 4 gld. 192.788’79'/2 vojašnica ad 5.................„ 481.49093 vodovod ad 6...................„ 613.93024 skupaj gld. l,288.215'96'/2 b) v inventarju ad 2.................gld. 7789 61 v prvotni izgubi ad 37 . . . . „ 45.83002 v izplačilu mestni občini . . . „ 129.834' 17 skupaj gld. 183.459 80 a) in b) skupaj, gld. l,471.675'76°/2 Ako se ta aktiva odtegnejo od pasi v, moralo bi biti koncem leta 1896. gotovega denarja 160.838 gld. 87 kr. Bilo pa ga je: v blagajni .......................gld. 4466T8 v klavnični zalogi....................„ 200'—■ v hranilnici........................ „ 132.533 62 skupaj gld. 139.199 80 Bilo ga je torej manj .... gld. 2363 07 ki pa so bili pokriti s tirjatvami za vodovodno naklado, večjo porabo vode in navrtalna dela. Račun anivitet znaša 73.321 gld. 34 kr. V proračunu loterijskega posojila za 1.1898. znaša pokritje 84.165 gld. 76 kr., potrebščina 74.593 gld. 73 kr., torej se kaže prebitka v letu 1897. več za 2057 gld. 31 '/2 kr. 395 XV. seja dne 25. februarija 1898. V imenu finančnega odseka predlagam: „Visoki deželni zbor skleni: 1. Pričakujoč, da bo prihodnje poročilo imelo jasno, od kompetentnih faktorjev odobreno obliko glede bilance in preračunavanja posojilnega in amortizacijskega zaklada, se glavna bilanca ljubljanskega mestnega loterijskega posojila, to bilanco dopolnu-joča računa anuitet ter dobička in izgube, kakor tudi računski sklep in bilanca amortizacijskega zaklada za 31. dan meseca decembra 1896. leta vzamejo na znanje. 2. Proračun mestnega loterijskega posojila ljubljanskega za 1. 1898. s potrebščino 74.593 gld. 73 kr. in pokritjem 84.165 gld. 76 kr., torej s prebitkom 9572 gld. 03 kr., in proračun amortizacijskega zaklada mestnega loterijskega posojila za leto 1898. s potrebščino 220.470 gld. 78 kr. in ravno tolikim pokritjem se odobrita.“ Deželni glavar: Otvarjam razpravo. Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. —- Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride: 10. Ustno poročilo finančnega odseka glede odobritve kupne in menjalne pogodbe med mestno občino in zakladom meščanske bolnice (k prilogi 66.) 10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Genehmigung des zwischen der Stadtgemeinde Laibach nnd dem Bürgcrspitals-fonde abgeschlossenen Kauf- nnd Tanschbertrages (zur Beilage 66). Poslanec dr. Žitnik: Dalje imam v imenu finančnega odseka poročati o prilogi 66., namreč glede odobritve kupne in menjalne pogodbe, katero sta sklenila mestna občina ljubljanska in zaklad meščanske bolnice. Kakor znano, Je mestna občina ljubljanska kupila za uravnavo Špitalskih in Lingarjevih ulic več parcel, obstoječih iz stavbišč v skupni površini 762 m2. Od tega zemljišča je, kakor razvidno iz poročila deželnega odbora, mestna občina ljubljanska, oziroma je njen regulačni zaklad odstopil zakladu meščanske bolnice sveta v površini 648 m2. Nasproti je pa zaklad meščanske bolnice mestni občini v regulačni namen - XV. Sitzung am 25. Februar 1898. odstopil sveta 407rn\ Torej je mestna občina zakladu meščanske bolnice odstopila več sveta v skupni površini 241 m2. Ker se je pa po kupni ceni 1 m računal na 75 gld. 34 kr., torej bi ta svet, katerega je mestna občina odstopila zakladu meščanske bolnice, bil vreden 18.163 gld., toda kupna pogodba se je naredila od mestne občine z zakladom meščanske bolnice za kupno ceno okroglih 18.000 gld. To je bil tudi sklep mestnega zastopa ljubljanskega, in ta sklep je vlada letos dne 9. februarija tudi potrdila. Vsled tega se je mestna občina obrnila do deželnega odbora, da bi ji odobritev tega sklepa izposlovala od visokega deželnega zbora; ker proti odobritvi ne more biti ni kakega pomisleka, predlagam v imenu finančnega odseka: „Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. Menjalna in kupna pogodba, katero sta sklenila med seboj mestna občina Ljubljanska in zaklad meščanske bolnice v Ljubljani, in po kateri odstopi mestna občina Ljubljanska zakladu meščanske bolnice v Ljubljani od javne parcele št. 153 in od stavbnih parcel št. 297, 299, 300 in 301, površino v obsegu 648 m2 proti temu v last, da prepusti zaklad meščanske bolnice od stavišča meščanske bolnice poslopja, parcelna št. 296, mestni občini Ljubljanski, oziroma mestnemu regulacijskemu zakladu 407 m2 v last, in da plača poravnalno svoto 18.000 gld. mestnemu regulacijskemu zakladu, — se odobruje. 2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje temu sklepu Najvišje potrjenje. Der hohe Landtag wolle beschließen: 1. Der zwischen der Stadtgemeinde Laibach und dem Bnrgerspitalsfonde in Laibach abgeschlossene Tausch-nnd Kaufvertrag, demzufolge die Stadtgemeinde Laibach dem Bnrgerspitalsfonde in Laibach von der öffentlichen Parcelle Nr. 153 und von den Banparcellen Nr. 297, 299, 300 und 301 einen Flächenraum von 648 m2 gegen dem in das Eigenthum überträgt, dass der Bürgerspitals -fond von der Banarea des Bnrgerspitalsgebäudcs, Parcelle Nr. 296, der Stadtgemeinde Laibach resp. dem Stadt regnliernngsfonde 407rn2 in das Eigenthum überläßt und das Ansgleichscapital von 18.000 fl. an den Stadtregnlie-rnngsfond zahlt, — wird genehmigt. 2. Der Landesansschnss wird beauftragt, diesem Beschlusse die Allerhöchste Sanction zu erwirken. Deželni glavar: Otvarjam razpravo. Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogoma finančnega odseka, izvolijo vstati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. 396 XV. seja dne 25. februarija 1898. Daljna točka je: 11. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Vipavske sadjarske zadruge na Slapu za podporo 11. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Wippacher Obstgenossenschaft in Slap mit Subvention. Poročevalec dr. Majaron: Visoka zbornica! Prva vipavska sadjarska zadruga na Slapu, ki je bila ustanovljena 1. 1889., prosi podpo; e iz deželnega zaklada, kakor tudi, da bi se jo priporočilo pri c. kr. deželni vladi. Zadruga ima namen po svojih pravilih, da z neposrednim prodajanjem surovega in suhega sadja, kakor zele-njadnih pridelkov na skupni račun konsumentom blago dobre cene, producentom pa blagu primerne cene oskrbljuje itd. Finančni odsek je seveda pri-poznaval potrebo in korist te zadruge, kakor je tudi uvaževal težave, s katerimi se imajo boriti take zadruge, osobito sadjarske zadruge zategadelj, ker so navadno deležniki bolj revnega stanu in ker tudi kupčija s sadjem sama na sebi napravlja mnogo sitnosti in izgube. Ravno tako se je v finančnem odseku povdarjalo, da se pričakuje od vlade, da bo podpirala to zadrugo. Finančni odsek bi bil sam določil znesek podpore, ako bi bila prošnja dovolj inštruirana; tako pa se ni hotel prenagliti ter je sklenil prepustiti deželnemu odboru, da stvar preišče in nakloni tej zadrugi primerni znesek iz dotičnega kredita, kakor tudi eventuvelno, da to prošnjo prav toplo priporoči visoki vladi. Vsled tega mi ne preostaja nič drugega, nego predlagati v imenu finančnega odseka: „Visoki deželni zbor skleni: Prošnja „prve vipavske sadjarske zadruge na Slapu“ za primerno podporo odstopi se deželnemu odboru v rešitev, zlasti tudi, da jo predloži visoki c. kr. deželni vladi.“ Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Točka: 12. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Črešnjevec za podporo za vodovod. — XV. Sitzung am 25. Februar 1898. 12. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Gemeinde (Jrcšnjcbcc mit Subvention für die Wasserleitung. Poročevalec dr Majaron: Visoka zbornica! Županstvo občine Črešnjevec prosi podpore zav vodovod. V tej prošnji se popisuje, kako občina Črešnjevec potrebuje pitne vode za ljudi in živino, in popis je tak, da se v resnici vidi potreba vodovoda v dotičnem kraju. Občina ima jako skromno željo, namreč, ona samo prosi, da bi glede na to, ker se je že lansko leto sklenilo, da bo deželni inžeher preiskal vodne razmere v Lokvici in Suhorju, isti, kadar pride v ta dva kraja, pogledal tudi v Črešnjevec, in ako bi sprevidel, da v ima vas Črešnjevec vodo lahko iz vodovoda Semič-Črnomelj, ki se bo letos izgotovil do vasi Vrtače in Podrebri, naj bi, se temu vodovodu priklopil tudi vodovod za vas Črešnjevec. V drugem slučaju pa naj bi se združil ta kraj z vasema Lokvico in Suhorjem. Finančni odsek je te okolnosti smatral kot take, ki prošnjo v obče priporočajo. Sam je pa meritorno rešiti ni mogel, in zategadelj v njegovem imenu predlagam: „Visoki deželni zbor skleni: Ta prošnja se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. / (Obvelja. Angenommen.) Sprejeto. Točka: 13. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva na Polici in Grosupljem za prispevek za cestno zgradbo Pe-rovo-Grosuplje. 13. Mündlicher Bericht des Finanzansschnsses über die Petition der Gemeindeämter Poli,za und Groszlupp um einen Beitrag für den Straszen-ban Perovo-Groszlnpp. Poročevalec dr. Majaron: Visoka zbornica! Posestniki iz občine Polica v političnem okraju litijskem in posestniki iz vasi Perovo, Mala in Velika Stara Vas, Zgornje in Spodnje Duplice in Gradišče v politični občini Grosuplje prosijo, da bi jim visoki zbor pomagal k zgradbi nove XV. seja dne 25. februarija 1898. 397 ceste od vasi Perovo do kolodvora v Grosuplje. Finančni odsek gledč na sklep visokega deželnega zbora, da se občinske ceste praviloma ne podpirajo, in da naj deželni odbor le v izrednih slučajih dovoljuje podpore za občinske ceste, ni mogel meritorno se baviti s to prošnjo, ampak je gledč na to, da se tukaj gre za novo občinsko cesto, sklenil predlagati, da se stvar deželnemu odboru v pretres prepusti, in da ta potem določi, kar se mu vidi primerno glede podpore. Zategadelj si tudi pri tej prošnji usojam predlagati: „Visoki deželni zbor skleni: Ta prošnja odstopi se deželnemu odboru v primerno rešitev.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. - Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo ravnokar prečitanemu nasvetu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: 14. Ustno poročilo finančnega odseka glede naprave vodovoda v Št. Vidu. 14. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, be-tresfcnd die Errichtung einer Wasserleitung in St. Beit. Poročevalec Kalan: Visoki zbor! Županstvo občine Št. Vid vložilo je na visoki deželni zbor prošnji za napravo vodovoda v Vižmarjih. V svoji prošnji omenja, da ima vas Vižmarje okoli 500 ljudij in okrog 400 glav živine, da pa ima vsa vas samo tri vodnjake, v katerih pa še v navadnih časih vode pomanjkuje, zlasti pa takrat, kadar suša pritisne; takrat so ljudje primorani iz oddaljene Save vodo dovažati. To dovažanje vzame veliko časa in provzroči veliko truda in troškov posebno zato, ker se večina vaščanov peča z mizarstvom in drugimi rokodelstvi. Ti mali rokodelci imajo sicer tudi nekoliko živine, namreč par krav, vprežne živine pa nimajo, in zato pravi županstvo, da morajo pri drugih vaščanih najemati vpreženo živino, tako da jih stane potem dovažanje vode po 25 kr. na dan. To je gotovo trošek, katerega morajo tisti mali obrtniki jako težko čutiti. Pravijo nadalje, da Sava velikokrat tako narašča, da je nemogoče do nje priti, in po deževju je včasi tudi tako kalna, da ni za rabo niti za ljudi, niti za živino. Najbolj pa se čuti pomanjkanje vode v slučaju požara; takrat je vas popolnoma na milost in nemilost temu groznemu elementu izročena, in tako se je zgodilo, da se je pred 20 leti vpepeljila cela - XV. Sitzung mu 25, Jfebnrar 1898. vas, razun dveh hiš. Iz tega je torej jasno, da bi bil vodovod za Vižmarje zelö potreben, in iz tega vzroka pa, ker vaščani sami ne zmorejo vseh troškov, se obračajo do visokega deželnega zbora, naj bi jim on dovolil kolikor mogoče izdatne prispevke za zgradbo vodovoda, in da naj bi tudi posredoval pri vladi, namreč pri visokem poljedelskem ministerstvu, da bi si za to stvar izposloval 50 procentne državne prispevke; ravno tako pa se obračajo tudi na deželni odbor s prošnjo, naj, kakor pri drugih vodovodih, tudi to stvar podpira z 20 procentnimi prispevki vseh troškov za gradenj e vodovoda za Vižmarje. Posebej še navajajo, da nameravajo pričeti to zgradbo ravno letos povodom SOletnice vladanja presvetlega cesarja, ker bi ravno s tem nekako za vse čase si zagotovili trajni spomin na onega, ki, kakor v drugem, zlasti tudi v gospodarskem oziru tako zelo skrbi za svoje podložnike. To zadevo je občina Št. Vid že pred par leti izročila deželnemu odboru. Deželni odbor pa je. kakor znano, silno obremenjen z deli enake vrste in zaradi tega je naročil v svojem odloku županstvu v Št. Vidu, da da, ako mu je na tem, da se stvar pospeši, samo narediti primerne načrte. Občina Št. Vid je naprosila nato gospoda inženerja Wagenführer-ja, in ta ji je tudi res izdal popolnoma natančne načrte, ki so tudi gospodom na razpolaganje, in pa pojasnila k tem načrtom in popolnoma jasen proračun zgradbe za vodovod. Iz tega proračuna povzamem, da bodo troški za ta vodovod znašali 11.500 gld., in da bi ta vodovod, na tej podlagi napravljen, zadostoval vsem potrebam za pitno vodo, bodisi za ljudi, kakor tudi za živino. Ker je pa v deželnem odboru že toliko prošenj za napravo vodovodov bilo prej predloženih, in ker se je deželni zbor in zlasti tudi upravni odsek že večkrat v tem slučaju izjavil, da je treba tukaj postopati popolnoma korektno, namreč tako, da tisti, ki so prej prosili, tudi prej pridejo na vrsto in da se ima poleg tega ozirati na nujnost in zlasti na lcraška tla, zato se finančni odsek ni mogel že letos izreči za določeno podporo, ampak je samo sklenil zagotoviti dotično primerno podporo, kadar pride stvar na vrsto. Na podlagi teh opazk si usojam visokemu zboru predložiti sklep finančnega odseka, ki se glasi: „Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da, ker so občani Šentviški v smislu odgovora deželnega odbora napravili pravilen, podroben načrt, katerega so sedaj predložili visokemu zboru s prošnjo za deželni prispevek, izposluje pri visokem kmetijskem ministerstvu državno podporo ter zagotovi 20% deželno podporo.“ Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. 398 XV. seja dne 25. februarija 1898. Točka: 15. Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve več v Kostanjeviškem cestnem okraju se nahajajočih občinskih cest med okrajne ceste (k prilogi 68). 15. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschnffes, betreffend die Einreihung mehrerer im Straffen-bezirke Landstraff vorkommender Gemeinde-straffe» in die Kategorie der Bezirksstraffen (zur Beilage 68). Poročevalec Jelovšek: Cast mi je v imenu upravnega odseka poročati o prošnji županstev Velika Dolina in občine St. Jernejske in o sklepih cestnega odbora Kostanjeviškega, da bi se uvrstila med okrajne ceste sledeča občinska pota: 1.) V selski občini Velika Dolina: a) cesta, imenovana „beli pot“, ki se odcepi od Zagrebške državne ceste in drži čez Cerino in Žejno do križa v Sobenji Vasi. Ta okoli 2-750 km dolga cesta in občinska pota, ki se od nje odcepijo, vežejo več vasi mi kranjskem in sosednjem hrvatskem ozemlju med seboj kakor tudi z Zagrebško državno cesto. Ta cesta pa je takoj od začetka do križa na višini pred Cerino silno strma. Iz cestišča štrle skale, med temi pa se nahajajo žlebaste jame. Dalje naprej zoži se cesta na posameznih kosih v sotesko, doseže v vasi Žejno svojo najvišjo lego ter drži od tu navzdol s precej hudim padcem do nižave Sobenjske Vasi. b) cesta, ki se odcepi od državne ceste v Čatežu in drži do sedanjega Savskega broda, z njeno stransko progo do starega broda. Prva, okoli 200 m dolga proga je za promet važna, ker drži do sedaj obstoječega Savskega brodu, kateri posreduje zvezo med Brežicami oziroma Štajersko deželo. Zaradi tega je njena uvrstitev med okrajne ceste opravičena. Kar se tiče okoli 700 m dolge stranske proge do starega broda, nima ta proga sedaj prav nobenega pomena za promet; zaradi tega se je tudi ne more priporočati za uvrstitev med okrajne ceste. c) cesta, ki se odcepi od Mokri ške okrajne ceste blizu Mokriške kapelice in drži do državne ceste. Ta okoli 790 m dolga proga ima znak okrajne ceste, ker posreduje najkrajšo zvezo med dvema važnima cestama. Ker se pa ne ve gotovo, ali spada ta, med njivami Mokriške grajščine ležeča cesta med javne ceste, ali pa če spada k grajščinskemu posestvu, mora pa vprašanje glede uvrstitve te ceste ostati nerešeno dotlej, ko bo okrajni cestni odbor v tej zadevi odstranil vsak dvom. d) cesta, ki se odcepi od državne ceste v Jesenicah in vodi do Save. — XV. Sitzung mn 25. Februar 1898. Po tej, okoli 185 m dolgi progi je živahen promet z vozovi iz velikega dela občinskega ozemlja, ker se prevažajo lesni proizvodi vsake vrste na obrežje reke Save, ki se potem odpravijo po Savi v Samobor in druga oddajališča na plavih. Ker služi ta cesta po sedaj povedanem skoraj izključno splošnemu prometu, je tudi opravičeno, da se jo uvrsti med okrajne ceste. e) cesta, ki se odcepi od Mokriške okrajne ceste pri Novi Vasi in drži v Veliko Dolino, z njeno stransko progo do Dolinskih trat. Ta, z njeno stransko progo vred okoli 2100 km dolga cesta posreduje zvezo med vasjo Velika Dolina in Mokriško okrajno cesto; vsled tega pa posredujejo občinska pota, ki se od nje odcepijo, neposredno tudi zvezo iz velikega dela občine Velika Dolina z omenjeno okrajno cesto. Po tej cesti je živahen promet. 2.) V selski občini Št. Jernej: a) cesta, ki se odcepi od okrajne ceste Šent Jernej-Pleterje v Šmarji in drži čez Dolenje Vrhpolje in Vrhpolje do Mihovega. Po tej, okoli 3 700 km dolgi, ugodno ležeči cesti narejena je neposrednav zveza med tremi velikimi vasmi z okrajno, iz Št. Jerneja v Pleterje držečo cesto. Promet po tej cesti je veliko živahnejši, kakor po imenovani okrajni cesti, ker se po njej prevaža zlasti od Vrhpolja naprej razun drugih pridelkov tudi veliko rezanega blaga. Manj živahen pa je promet od Vrhpolja navzgor proti Mihovem. Vrhu tega nahaja se cesta sedaj v takem stanu, da ni pripravna za uvrstitev med okrajne ceste. Zaradi tega se pa tudi nasvetuje, da se uvrsti med okrajne ceste le proga od smarija do Vrhpolja. b) cesta od Pleterske lipe proti Drči do potoka. Ta, le okoli 478m dolga proga je naravno nadaljevanje okrajne ceste Št. Jernej-Pleterje, katera neha pri Pleterski grajščini. Te ceste naj pridejo še-le z letom 1899. v oslcrb okrajnih cestnih odborov. Poprej pa jih morajo občine posuti in v dobri stan spraviti. Na podstavi sedaj navedenega nasvetuje soglasno z deželnim odborom upravni odsek: Visoki deželni zbor izvoliti skleniti: 1.) V cestnem okraju Kostanjevica se uvrste nastopno navedene občinske ceste med okrajne ceste: a) Cesta, ki se odcepi od Zagrebške državne ceste v Čatežu in drži do sedanjega, v obratu stoječega Savskega broda; b) cesta, ki se odcepi od Zagrebške državne ceste v Jesenicah in vodi do Save; c) cesta, ki se odcepi od Mokriške okrajne ceste pri Novi Vasi in drži v Veliko Dolino, z njeno stransko progo do Dolinskih trat; d) cesta, ki sev odcepi od okrajne ceste Št. Jernej-Pleterje v Šmarji in drži v Mihovo v delni progi do Vrhpolja; 399 XV. seja dne 25. februarija 1898. e) cesta, ki sc spoji z okrajno cesto Št. Jernej-Pleterje pri grajščini v Pleterjah in drži proti Drči do potoka. 2. ) Okrajni cestni odbor v Kostanjevici mora sedaj navedene ceste leta 1899. v svojo neposredno oskrbo, toda šele potem prevzeti, kadar jih bosta občini, ki sta jih morali do sedaj vzdrževati, izdatno posuli. 3. ) Deželnemu odboru se naroča, da zaradi izvršitve teh sklepov potrebno ukrene. Der hohe Landtag wolle beschließen: 1. ) Im Straßenbezirke Landstraß werden folgende Gemeindestraßen in die Kategorie der Vezirksstraßen eingereiht : a) Die in Čatež von der Agramer Reichsstraße abzweigende, zur jetzigen int Betriebe stehenden Save-überfnhr führende Straße; b) die in Jessenitz von der Agramer Reichsstraße abzweigende Zufahrtstraße zur Save; c) die von der Mokritzer Bezirksstraße nächst Nendorf abzweigende, nach Großdolina führende Straße sammt dem Seitenarm bis Dolinske Trate; d) die von der St. Bartelinä-Pletteriacher Bezirksstraße in St. Marein abzweigende, nach Mihovo führende Straße in der Theilstrecke bis Oberfeld; ci die an die St. Bartelinä-Pletteriacher Bezirksstraße beim Schlosse in Pletteriach anschließende, gegen Drča bis zum Bache führende Straße. 2. ) Der Bezirksstraßenausschns in Landstraß hat die vorstehend angeführten Straßen im Jahre 1899 in seine unmittelbare Obsorge, jedoch erst dann zu über-nesmen, wenn sie die bisher zu ihrer Erhaltung verpflichteten Gemeinden ausgiebig beschottert haben werden. 3. ) Der Landesausschnss wird beauftragt, wegen der Durchführung dieser Beschlüsse das Erforderliche zu veranlassen. Deželni glavar: Otvarjam razpravo. Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. - ■ Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogom upravnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Točka: 16. Ustno poročilo upravnega odseka o načrtu za napravo nove okrajne ceste v cestnem okraju Mokronog med Št Rupertom in Rakovnikom, ki bi delala zvezo z novo delno progo deželne ceste Radna-Mokronog-Velika Loka, dotičnim - XV. Sitzung mn 25. februar 1898. načrtom zakona in s protinačrtom, katerega so predložili občinski odborniki in tovariši iz Št. Ruperta (k prilogi 67). 16 Mündlicher Bericht des Lerwaltungsansschusses über das Project für die Herstellung einer neuen Bezirksstratze im straszenbezirkc Rassen-fns; zwischen 6t. Ruprecht und Kroisenbach als Anschluss an die nenhergestellte Theilstrccke der Radna - Rassenfns; - Grotzlacker Landesstratze sammt dem einschlägigen Gesetzentwürfe nebst einem Gegenprojekte der Gemcindeansschüsse und Genosse» von 6t. Ruprecht (zur Beilage 67). Poročevalec dr. Tavčar: Visoka zbornica! V prilogi 67. deželnega odbora poroča se o neki novi cestni progi, ki bi se imela napraviti v cestnem okraju Mokronoškem. Razlogi, ki govore za to novo cesto, so že naglašani in razpravljam v poročilu deželnega odbora. Deželna cesta Radna-Mokronog-Velika Loka se je v bližini Št. Ruprške vasi pred nekaj časom preložila tako, da so se odstranile prometne zapreke in znatni klanci. Vsled tega je okrajna cesta iz Št. Ruperta ostala na suhem, ker nima zdaj nobene prave zveze več z novo preloženo deželno cesto, ki vodi mimo vasi Rakovnik in od tu dalje proti Mokronogu. Ker okrajna cesta iz St. Ruperta nima več te zveze, se je pripetilo, da se glavni promet iz Št. Ruperta in iz krajin ležečih za vasjo Št. Rupert še dandanes razvija na tisti progi bivše deželne ceste, ki se je bila ob svojem času preložila, in to je jako grda, strma pot, vsled česar se je od cestnega odbora M_pkronoškega izrekla želja, naj bi se napravila med Št. Rupertom in preloženo deželno cesto v bližini Rakovnika kaka zveza. Jednaka želja se je izrekla tudi od Št. Ruprške občine. Ta občina je predložila deželnemu odboru načrte, po katerih naj bi se napravila dotična zveza. Kakor vidite iz poročila deželnega odbora, se gre tu za dva projekta. Cestni odbor Mokronoški predlaga, naj bi se od takozvanega Grilovega Hriba — to je tisti strmi klanec, ki je prej cesto kazil — naravnost po ravnini napravila nova črta od Grilovega Hriba navzdol. Ta črta bi se spojila z obstoječo deželno cesto v bližini marofa ali pristave grofa Barbo-ta, ki je v ta namen pripravljen, kakor se je reklo v odseku, brezplačno odstopiti za cesto potrebni svet, in bi potem pod graščinsko pristavo prišla na deželno cesto. To predlaga cestni odbor Mokronoški, ki tudi razkazuje, da bi bila ta proga naj cenejša, da bi tekla čisto po ravnem svetu in bi stala k večjemu 2400 gld. To je torej jeden projekt. Temu nasproti stoji projekt Št. Ruprške občine, po katerem naj bi se dotična cestna zveza drugače napravila, namreč od Grilovega Hriba skoro po ravno tisti progi, po kateri je vodila stara deželna cesta, tako nekako v dijagonali. Kar se tiče tega projekta, je samo po sebi umevno, da mora biti 400 XV. seja dne 25. februarija 1898. - dražji od onega, katerega nasvetuje cestni odbor Mokronoški, ker bi bila cesta izpeljana po tistem terenu, po katerem je prej šla deželna cesta, in bi torej prevzela vse tiste nedostatke, zaradi katerih se je morala deželna cesta ob svojem času preložiti. Ostali bi ali vsi tisti klanci, ki so prej ovirali promet, ali pa bi se morale napraviti jako izdatne vreze. Ta cesta bi vsled tega, kakor poroča deželni stavbni urad, ako bi se hotela tako graditi, da bi zadoščala prometnim potrebam, stala najmanj 5000 gld., ker bi se moral čez jedno vrezo napraviti most, da se omogoči zveza z Veselo Goro. Tu imamo torej dva projekta, od katerih je jeden cenejši, drugi pa dražji. Zdaj pa nastane vprašanje, ali je projekt, katerega je predložila Št. Ruprška občina, v resnici take koristi in tak, da bi bilo mogoče, vkljub temu, da je dražji, ga odobriti. Upravni odsek se o taki koristi ni mogel prepričati. Občina St. Ruprška sicer na-glaša, da bi bila cestna zveza po njenem projektu skoro za 2 km krajša, a to ni istina, kajti po poročilu deželnega stavbinskega urada bi bila ta proga le za dobrih 600 m krajša, in to je tako neznatna diferenca, da pri ondotnem prometu -nima nobenega pravega pomena. Deželni stavbinski urad poroča dalje, da se" teh 600 m daljave z lahkim vozom lahko prevozi v štirih minutah, s težkim pa v 10 minutah. Pri tem pa je treba še upoštevati, da bi se klanci ne dali popolnoma odpraviti, in da bi se torej, kar bi se pridobilo na krajščini, zopet izgubilo vsled klancev, tako da se nikakor ne more trditi, da bi se po tej progi potem lahko hitreje vozilo. Upravni odsek je bil mnenja, da bi se promet po tej progi, ker se klanci ne dajo popolnoma odstraniti, nikakor ne mogel vršiti tako hitro, kakor pa na oni progi, katero predlaga cestni odbor, ki je vendarle prva in najopravičenejša oblast, da sme zahtevati, da se jemlje ozir na njen predlog. Po projektu nadalje, katerega je predložil cestni odbor, bi bila pot iz Št. Ruprta in nazaj daljša za težke vozove le za 20 minut, za lahke vozove pa le za 8 minut, in je torej gotovo pretirano, ako pravijo, da bo vas Št. Rupert zaradi tega, ker bodo morali voziti po poti mimo pristave, ki je slučajno posestvo grofa Barbota, do deželne ceste 10 minut dalje, imela manj prometa. Ker je vrhu tega projekt Št. Ruprške občine še enkrat tako drag, kakor pa projekt cestnega odbora, je povsem jasno, da ni mogoče se ozirati na ta projekt. Upravni odsek se je torej pridružil nasvetu deželnega odbora, ki je pri tem zajedno uvaževal, da bo, kakor razmere kažejo, prej ko ne se gradila železnica Trebnje-Tržišče, kakor hitro pa se gradi ta železnica, bo treba na tisti progi, po kateri naj se zdaj po nasvetu cestnega odbora napravi cesta, graditi tudi dovozno cesto do kolodvora, ki bo moral tam v bližini stati, kjer pride okrajna cesta do deželne ceste, tako da bo po cestnem odboru nasvetovana proga lahko služila za dovozno cesto. Z ozirom na vse to nasvetujem v imenu upravnega odseka: - XV. Sitzung ant 25. Februar 1898. „1.) Načrtanemu zakonu v prilogi 67. sc pritrjuje. Dem Gesetzentwürfe in der, Beilage 67 wird die Zustimmung ertheilt 2.) Deželnemu odboru se naroča, temu zakonu pridobiti Najvišje potrjenje. Der Landesausschuss wird beauftragt, diesem Gesetzentwürfe die Allerhöchste Sanction zu erwirken “ Prosim, da se prestopi v nadrobno razpravo. Omenim še, da je upravni odsek popravil še nekatere tiskovne pomote v načrtu zakona, katerega bom v nadrobni razpravi takoj prečital v popravljenem besedilu. Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo. Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ako ne, prestopimo v nadrobno razpravo. Prosim gospoda poročevalca, da prečita § 1. načrta zakona. Poročevalec dr. Tavčar: (bere: — liest): „§ I- V cestnem okraju Mokronoškem je napraviti med Št. Ruprtom in Rakovnikom po načrtu, katerega je dal izdelati okrajni cestni odbor za cestni skladovni okraj Mokronoški, novo okrajno cesto v dolgosti 980 m in s širjavo 5 m, katera se od okrajne ceste Št. Rupert-Mirna pri parcelah št. 77 in št. 86 katasterske občine Bistrica odcepi, in se med parcelama št 259 in št. 289 združi z deželno cesto Radna-Mokronog-Velika Loka. § 1. Nach Maßgabe des über Veranlassung des Bezirksstraßenausschusses für den Straßen-Concurrenzbezirk Nassen -fuß verfassten Projectes ist im Straßenbezirke Nassenfnß zwischen St. Ruprecht und Kroisenbach eine neue Bezirksstraße in der Länge von 980 m und 5 m Kronenbreite herzustellen, welche von der St. Ruprecht-Neudegger Bezirksstraße bei den Parcellen Nr. 77 und Nr. 86 der Catastralgemeinde Bistrica abzweigt und sich bei den Parcellen Nr 259 und Nr. 289 mit der Radna-Nasscnfnß-Großlacker Landesstraße vereiniget." (Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.) „§ 2. Mojemu ministru za notranje reči jc naročeno, izvršiti ta zakon. § 2. Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes wird Mein Minister des Innern beauftragt." (Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.) . 401 XV. seja dne 25. februarija 1898. - „Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem na podstavi tz 22. deželnega zakona z dne 28. julija 1889. L, dež. zale. št. 17, tako: Ueber Antrag des Landtages Meines Herzogthnmes Kram finde Ich auf Grund des § 22 des Landesgesetzes vom 28. Juli 1889, £. G. B. Nr. 17, anzuordnen, wie folgt“. (Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen ) „Zakon z dnč.............................. veljaven za vojvodino Kranjsko, o napravi nove, 980 m dolge okrajne ceste med Št. Rupertom in Rakovnikom v cestnem okraju Mo-kronoškem. Gesetz vom..................................... wirksam für das Herzogthnm Kram, betreffend die Herstellung einer neuen, 980 m langen Bezirksstraße zwischen St. Ruprecht und Kroiscnbach int Straßenbezirke Nasseufnß." (Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.) Predlagam tretje branje. Deželni glavar: Gospodje poslanci, ki pritrjujejo načrtu zakona v celoti, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Zakonski načrt je v celoti odobren, in s tem je sprejet prvi predlog upravnega odseka. Prosim gospode, ki pritrjujejo drugemu predlogu upravnega odseka, da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto, in s tem je rešena ta točka dnevnega reda. Daljna točka je: 17. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnjah županstva v Tržiču, več obrtnikov sodnega okraja Tržiškega in županstva v Radovljici za pospeševanje zgradbe železnice v Tržič. 17. Mündlicher Bericht des Berwaltnngsansschusses über die Petitionen des Gemeindeamtes in Nenmarktl, mehrerer Industriellen des Gerichtsbezirkes Nenmarktl nnd des Gemeindeamtes in Radmannsdorf ttttt Förderung des Baues der Renmarktlerbahn. XV. Sttning mn 25. Jfebrmtt 1898. Poslanec Lenarčič: Visoka zbornica! Poročati mi je o dveh prošnjah, ki se približno enako glasita in sicer o prošnji Tržiškega trga in o prošnji industrialcev Tržiškega okraja, dalje pa tudi še o prošnji Radovljiške mestne občine. Vse te prošnje gredo na to, da se visoki deželni zbor zopet enkrat izreče za zgradbo druge že-leznične zveze s Trstom in da bi se pri tej drugi zvezi zlasti oziralo na Tržič kot kraj, ki je za našo domačo industrijo eminentne važnosti. Usojal bi si prebrati petit samo ene teh prošenj: „Der hohe Landtag wolle: a) auch in der diesjährigen Session beschließen, dass er die Nothwendigkeit der Erbauung einer Bahn nach Nenmarktl vollends anerkenne und die ehemögliche Ausführung derselben umso nothwendiger erachte, als der Bestand der Industrie in Nenmarktl ohne eine Bahnverbindung sehr gefährdet erscheint, und b) seiner Ansicht dahin Ausdruck geben, dass, falls bei der definitiven Wahl der Trage der zweiten Bahnverbindung mit Trieft der Linie durch die Wochein jener von Lack nach Divača aus dem Landtage bisher unbekannten Gründen der Vorzug eingeräumt werden sollte, wenigstens die weitere Fortsetzung nach Norden über Nenmarktl durch den Loibl nach Klagenfurt beibehalten werde, indem diese Liniej der Karawankenbahn von allen Karawankenbahn-projeeten die größte wirtschaftliche Bedeutung für das Land hat" Približno ravno tako se glasi druga prošnja, ki je došla od industrijelcev Tržiškega okraja. Prošnja Radovljiške mestne občine pa naglaša, da bi bilo neobhodno potrebno, da bi se pri eventualni progi, ki bi držala čez Ljubelj na Tržič-Lesce v Bohinj tudi oziralo na Radovljiško občino, ter ji dovolilo postajo, ker je bila pri trasiranju Rudolfove železnice Radovljica prikrajšana s tem, da ni dobila tovornega kolodvora in da morajo voziti 2 km daleč tovore v Lesce. Ta železnična zadeva je bila že tolikokrat v visoki zbornici, da je vsem gospodom natančno znana. Opozarjam le na to, da se je o železnici Ce-lovec-Loka in Divača začelo v tej zbornici razpi a\ -ljati že leta 1872. Potem pa se je razpravljalo 1. 1874., 1881., 1886., 1890., 1893., 1894. in tudi lansko leto in predlanskim. Skoraj vsako leto razpravljala se je ta zadeva na dolgo in široko in v prvem času imela je visoka zbornica v mislih samo eno progo Loka-Razdrto - Divača, dočim je kasneje prišel na dan projekt druge proge, Bohinjske namreč, kjer se je navajalo raznih razlogov, ki govore zato, da bg vlada morda bolj vneta za Bohinjsko, kakor pa za Skofje-loško-Divaško progo. Stanje vse te zadeve je danes stopilo nekako eno stopinjo naprej, ker je med časom,^ ko smo zadnjič o stvari obravnavali, se premenilo železniško ministerstvo. Prejšnji železniški minister, ki je bil posebno vnet za Bohinjsko železnico, je odstopil in na njegovo mesto je prišel drug gospod, o katerem 402 XV. seja dne 25. februarija 1898. pa še ne vemo, kako stališče bo zavzemal v tem železničnem vprašanju. Dalje imamo tudi še zabeležiti, da so se vršila posvetovanja in sklepanja lanskega leta v Pragi, katerih so se vdeležili razni delegatje prizadetih dežel glede druge zveze severnih krajev države s Trstom. To sklepanje se je vršilo 22. marca 1. 1897. Pri tej priliki so vsi delegatje bili skoraj popolnoma jedini. Prva točka predloženih predlogov sprejela se je soglasno. Pri glasovanju o drugi in tretji točki pa se je le delegat dunajske trgovske zbornice zdrval glasovanja. Sklepi pa so bili sledeči: 1. Die k. k. Regierung wird aufgefordert, bei ihren Maßnahmen für die Herstellung einer zweiten Bahnverbindung mit Triest darauf Bedacht zn nehmen, dass diese den Weg zwischen Böhmen und Triest wesentlich kürze; 2. und jene Projcte dermalen zurückzustellen, welche für den Export Böhmens über Triest ohne Belang wären, oder demselben nur durch neue Peage-Ber-träge mit Privatbahnen dienen könnten; 3. die k. k. Regierung wird aufgefordert, vor allem die Verbindung Klagenfnrts über die Karawanken mit einem Punkte der Tarvis-Laibacher-Staatsbahn-strecke und von dort die weitere directe Verbindung sicher zu stellen." Upravni odsek je bil tega mnenja, da je neob-hodno potrebno, da se zopet to železnično vprašanje spravi pred visoko zbornico in ker je ravno ta prilika bila dana po vloženih treh prošnjah, izrekel se je upravni odsek v istem smislu kakor visoka zbornica že opetovano v svojih sklepih. Če se ozira na to, da bi se najkrajša zveza morala izvršiti med severnimi deželami avstrijskimi in med Trstom, potem je očividno, da bi bila najkrajša proga, proga čez Celovec in od todi čez Karavanke in Loko-Razdrto in Divačo. Daljša proga in tudi dražja bi bila Bohinjska, ki bi deželi Kranjski tudi ne koristila toliko, kakor prvoimenovana, katera bi zavzemala nekoliko več sveta v naši kronovini. Tista bojazen, ki se je zlasti poudarjala in tudi merodajnim faktorjem nekoliko skrbi dela, da bi se namreč po loško divaški železnici Reka utegnila na škodo Trsta povzdigniti, vidi se meni neopravičena in sicer zato, ker so prometne zadeve Reške popolnoma drugačne kakor Tržaške. In če bi se tudi gradila železnica, je po mojih mislih gotovo, da bi se trgovske, zlasti pa brodarske razmere nikakor tako hitro ne premenile. Ze danes trpi trgovina na Reki izdatno vsled neugodnih brodarskih razmer, in vže sedanje železniške zveze dovažajo Reki lahko mnogo več blaga, kakor ga more to pristanišče dalje izvoziti. To so tudi že marsikateri trgovci v Reki uvideli in zarad tega prestavili svojo trgovino v Trst, kjer so pogoji mnogo ugodnejši, kakor v Reškem pristanišču. - XV. Sitzung ant 25. Februar 1898. Jaz mislim torej, da je to vprašanje tako, da ni treba nobene bojazni imeti, da bi se na škodo te državne polovice koristilo z loško-divaško železnico onostranski državni polovici. Popolnoma se pa temu seveda ne more izogniti. Če se pa dalje hočemo držati sklepov, ki so se storili v Pragi in v katerih je bilo rečeno, da naj se v prvi vrsti ozira na ono železnično zvezo, ki nima nič peažnih pogodb, ne preostaja drugega, kakor izreči se za železnico Loka-Razdrto-Divača, kajti le po tej progi je odstraniti to, da ne pridejo peažne pogodbe v poštev, med tem ko bi se po drugi črti, ki bi eventualno tudi koristila deželi Kranjski, peažni pogodbi ne mogle izogniti. Ne bom visoke zbornice mučil z daljšim razkladanjem stvari, ker se je že dostikrat temeljito tukaj pretresovala. Usojam si torej samo staviti sledeči predlog: „Visoki deželni zbor skleni: Visoka c. kr. vlada se poživlja, pri svojih pripravah za izvršitev druge železniške zveze s Trstom se na to ozirati, da se zveza češkega kraljestva s Trstom zdatno skrajša, — ter se zapostavijo vsi oni projekti, kateri so za eksport Češke čez Trst brez pomena ali pa bi mogli temu prometu služiti le potom peažnih pogodeb. Visoka c. kr. vlada se torej poživlja pred vsem osigurati črto Celovec, Tržič, Kranj, Loka, Divača — in le če bi to črto pod nikakimi pogoji ne bilo moči dognati, osigurati zvezo Celovec, Tržič, Radovljica in Bohinj.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? Gospod poslanec župnik Ažman ima besedo. Poslanec Ažman: Visoki zbor! Pri tem vprašanju imam pač lahko nalogo, ker mi je treba samo sklicevati se na to, kar sem lansko leto v 14. in 15. seji visokega zbora govoril, ko sem priporočal Bohinjsko železnico in pa pozneje tudi železnico iz Tržiča na kakšno postajo Gorenjske železnice. Današnje prošnje Tržiške občine, tamošnjih industrij cev in pa prošnjo občine Radovljiške toplo priporočam za slučaj, ako se bo namreč visoki vladi zdelo, da je Bohinjska proga boljša od nasvetovane proge Loka-Divača. Za Gorenjsko ■ stran mislim, da je zelo enako, ako sc pripne bodoča Bohinjska železnica Rudolfovi železnici v Radovljici, Lescah ali v Žerovnici. Mislim, da bi bilo še najbolje ustreženo, ako se vzame za priklopljenje mesto Radovljiško, ki je res pri gradnji Gorenjske železnice bilo nekoliko prezirano in nima za tovorno blago nobene svoje postaje, ampak mora tovore voziti na postajo v Lescah. Sicer pa tega ne bom dalje razlagal, ampak priporočam kot zastopnik Gorenjskih občin, da bi se gradila Bohinjska železnica s to nameravano zvezo iz Tržiča v Radovljico. 403 XV. seja dnč 25. februarija 1898. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec Zelen ima besedo. Poslanec Zelen: Visoki deželni zbor! Več kakor trideset let je že za gorami, odkar se bije moralični boj za neodvisno, kratko železnično zvezo iz Trsta čez kranjsko kro-novino v severozapadne kronovine in kraljevino češko. Pravim tridesetletni boj kronovine kranjske, koroške, solnograške, šleziške, moravske, gornje avstrijske, del štajerske, istrske, kraljevine češke in neposrednega mesta Trsta ni izdal zaželjenega uspeha, za katerega je prosilo čez deset miljonov državljanov avstrijskih z nebrojnimi peticijami, resolucijami, deputacijami izišlimi iz občin, deželnih zborov in odborov, iz kupčijskih zbornic in drugih javnih korporacij, in sicer boj za obče priznano, državi in omenjenim kronovinam prepotrebno železnično progo Celovec - Loka - Divača. V prvo je ti progi nasproti stala proga Predli; kadar je to predilsko progo vojno ministerstvo v pozabljivost pokopalo iz lahko umevnih razlogov, je nastopila Loški progi druga nagajajoča varijanta čez Ture-Sachsenburg- Beljak -Trbiž- Bohinj- Gorica-Trst. Tudi to varij an to je vojno ministerstvo dejalo v staro šaro, kajti obe ti dve varijanti predilska in turska bi bili služili interesom državi in državicam Hohen-zollernov, ne pa interesom države in državljanov preslavnih Habsburžanov. In doživeli smo tretjo vari-janto Celovec-Medvedjadolina - Bohinj - Gorica-Trst. Tudi ta proga nima namena služiti interesom avstrijskih državljanov, ampak interesom delničarjev južne železnice. Dakle je samostojna, kratka in avstrijskih državljanov interesom ugajajoča železnična zveza s Trstom mogoča v pravem pomenu besede le po progi: Cclovec-Karavanke - Tržič - Kranj - Loka - Razdrto - Divača -Herpelje - Kozina - Trst 206 km daljave, in sicer za novo črto 166 km s trošiti 32 miljonov. Druga nesamostojna, daljša, dosti dražja in tudi nevarna proga Celovec-Medvedjadolina-Bohinj-Gorica-Trst 212 km dolga, s trošiti 55 miljonov, porabila bi 55 km južne železnice na črti Gorica - Trst s peage-službo. Da se ne sme po obstoječih pogodbah mej državo in upravo južne železnice paralelnih prog poleg južne železnice graditi, je rekel častiti gospod poslanec z desne strani te visoke zbornice. Tukaj nastane vprašanje, kod bi se pa gradila nova proga iz Gorice v Trst? Tamo pač ni mogoče drugače kakor prav poleg in sltoro tikoma južne železnice novo progo graditi. Delničarji južne železnice pripravljajo z vso njim na razpolago stoječo moralično in denarno silo tla za progo Bohinj - Gorica - Trst. Progo Loka - Razdrto - Divača pa z vso tisto silo za-branjujejo s špekulacijo, da Trst ne dobi svoje samostojne in kratke železnične zveze, kakor bi bila Celovec-Lolta-Divača-Herpelje-Kozina-Trst, ampak — XV. Sitzung nm 25. Jjebtmtr 1898. da se bo proga Celovec-Medvedjadolina-Bohinj-Gorica-Trst južne železnice s peage-službo posluževala. Baš v tem grmu tiči zajec, da gospodje delničarji južne železnice imenovano progo tako čvrsto zagovarjajo, ker bi proga Cel o vec - Karavanke - Loka -Divača južni železnici občutljivo konkurenco pro-vzročala in delničarjem dividende znatno zmanjšala, državi in državljanom na korist. Proga Loka-Divača bi bila samostojna in kratka, do Trsta 140 km dolga. Bohinjska pa bi imela do Gorice, vzemimo od postaje Lesce dalje kakih 105 km, ter od Gorice v Trst 55 km, skupno okroglih 160, tedaj do Trsta 20 km več, kakor loška, dolgosti. Prevaguje tedaj Loka-Divača progo Bohinj-Gorica iz ozira samostojnosti in kratkosti. Že te številke in okolnosti glasno govorijo proti bohinjski in za loško progo. Baš tako glasno govorijo številke proti bohinjski in za loško progo, ako motrimo zgradbene troške ene ali druge teh prog, kajti začasno bi zadostovala proga Rudolfove železnice do Škofje Loke, in od tu do Divače, v dolgosti nekako 100 km. Ker na tej progi ni nikakih zgradbenih zadržkov, radi tega bi ne stala proga Loka-Divača čez 16 miljonov, kakor so inže-nerji našli, ona iz postaje Lesce čez Bohinj v Trst pa 37 miljonov torej 21 milijonov več kot prva. Oglejmo si dakle svet, po katerem bi ena ali druga omenjenih prog tekla, iz narodnogospodarskega, trgovinskega in strategičnega stališča, pustimo obe progi, kolikor bi šla ena čez Medvedjodolino, in druga čez Karavanke na strani, govorimo le o progah Loka - Razdrto - Divača in Lesce-Bohinj - Gorica. Svet,koder ima teči proga Loka-Razdrto-Divača, je vsestransko kaj pripraven za zgradbo železnice. Po celi tej progi je svet tak, da se ne more o nikakih najmanjših zadržkih govoriti, in ako poštevamo še okoliščino, da se nahajajo po celi daljavi te proge poleg taiste in daleč na levo in desno goste naselbine z mnogimi mičnimi in romantičnimi dolini, vasmi, trgi, mesti, katere vse se z obširno gozdo-, živino- in ovčerejo, sadjerejo, sploh s kmetijstvom, z obrtnijo in trgovino raznih strok pečajo, v poštev pride tudi erarični rudnik v Idriji, potem obširna lesna trgovina kneza Windischgrätza v Hrušici, Bukovju in Predjamo; tudi led v podnanoslcih vodah, ltojega v Trstu nikoli preveč ni; pivovarna v Senožečah, ki producira na leto 15.000 hi pive; c. kr. uradi v Idriji in v Senožečah; mesečni sejmi v Divači in Sežani, in, gospoda moja, vsa proga Loka-Divača bi bila ob nedeljah in praznikih v lepih dnevih od tržaških letovičarjev preplavljena, in, gospoda moja, taki ljudje, kakor so letovičarji, dajo mnogo denarja železnici in prebivalcem, poleg taiste in v bližini stanujočim zaslužiti. Proga Loka-Divača je pa še posebno umestna za zvezo železnice iz Gorice v Vipavsko dolino in dalje do proge Loka-Divača. Misliti si ni moči bolj pripravnega in prikladnega sveta za zgradbo železnice, kakor je proga Loka-Divača. Sla bi namreč nadaljevalna proga iz Ustja ali Ajdovščine naprej po Vipavski dolini do mej vasi 404 XV. seja dne 25. februarija 1898. - Manče in Podraga. Od tu dalje skozi kratki tunel ali presek v Gorenjo Branico, kjer se bo letos postavil častni spomenik slavnemu slovenskemu vojniku baronu Čehovinu. Odtod dalje na levem bregu potoka „Rasa“ v dolini „Rasa" do pod vas Griže, potem naprej na desnem bregu tega potoka do Dolcnjevasi in še dalje kak kilometer, kjer bi se^ pod Senožečami, to je mej Senožečami in Divačo, združila s progo Loka-Razdrto-Divača. Ker je proga Gorica-Vipava do Ustja ali Ajdovščine 27 km daljave že sankcijonovana, ostaja le še vprašanje nadaljevalne proge Ustja-Branica-Senožeče kakih 20 km daljave. V tej daljavi je lega sveta kakor nalašč in materijal povsod na mestu za gradnjo železnice, tam ni nikoli burje ne snega, in tekla bi proga vedno na solnčni strani s povoljnim normalnim padom. Zgradba te proge bila bi prav v ceno, brez mostov ali tunelov razen pri Branici, in ne bi stala čez normalni znesek 100.000 gld. na kilometer. Ta proga bi vezala ne le obe Vipavski dolini kranjsko in goriško, ampak tudi velike občine, kojih prebivalci so nujno železnice potrebni, ker pridelujejo mnogo vina, sadja in zelenjadi za svetovno trgovino. Tikom te vipavske proge na levo in na desno nahaja se mnogo obljudenih in romantičnih krajev in vasi z raznovrstno obrtnijo. To so istinite ter privabljive okolnosti, k oj e preglasno za gradnjo proge Loka-Razdrto-Senožeče-Divača in Senožeče-Branica-Ajdovščina-Gorica govorijo. Vsled teh prog bi imela Ljubljana znamenito prihodnost, s progo Ljubljana - Vrhnika -Godovič -Razdrto - Senožeče - Ajdovščina-Gorica 150 km od ene, od druge strani pa Ljubljana - Razdrto - Divača - Herpel j e - Kozina - Trst 140 km, ki ima sedaj po južni progi v Trst 147 km, v Gorico pa 168 km daljave. Zraven vseh že označenih okolnosti pridejo nedvombeno tudi strategični oziri v poštev, in sicer bi prišla vojna luka Pulj po progi Divača - Senožeče - Ajdovščina - Gorica za kakih 20 km ne-le bližje k Gorici, ampak tekla bi ta Vipavska proga po skritem svetu, in bi iz jadranskega morja se izkrcani sovražnik čez Kras z veliko težavo do te železnice prišel, ker bi za kakih 30 km po zgolj kraških pečinah od morja oddaljena bila. Zraven vsega ugodnega je pri divaški postaji kakih 50 ha obširna, tako imenovana „Gradiška ravan“ za všotorjenjc vojaških krdel ob času vojske, kar se sicer v bližini Trsta, to je na Krasu, nikdar ne nahaja. Okrožena je ta ravan proti zapadu, severu in severo-vzhodu, od južne železnice na južni strani pa teče kak kilometer oddaljena voda „Reka" pod zemljo. To vojaško šotorišče pri Divači, 1 km od postaje oddaljeno, bi bilo na izviru osmih želez-ničnih prog, in sicer: L Divača-St. Peter-Ljubljana, 2.Divača-Št. Peter-Reka, 3. Divača-Kozina-Herpelje-Trst kolodvor-Št. Andrej, 4. Divača-Kozina-Herpelje-Pulj s postransko črto Kanfanar-Rovinj in Kanfanar-Poreč - Koper - Trst. 5. Divača-Nabrežina-Trst južni kolodvor, 6. Divača-Nabrežina-Gorica, 7. Divača-Senožeče - Ajdo všči na - Gorica in 8. Divača-Senožeče-Razdrto - Loka - Celo vec. v Oglejmo si nadalje progo Lesce-Bohinj - Gorica! Že sama beseda Bohinj člo- - XV. Sitzung ant 25. Februar 1898. veka s strahom navzame (Smeh. — Gelächter Poslanec Ažman: — Abgeordneter Ažman: „Nasprotno!“), da je tam od divnega Bohinja naprej pod sivim Triglavom nekaki konec sveta. Baš tako odljudna je beseda Medvedjadolina, koder bi tudi tekla bohinjska proga proti Celovcu. Od Bohinja naprej proti Gorici, koder je bohinjska proga trasovana, je kakih šest ur hoda ali daljave na vse strani prava pravcata Sahara (Smeh in klici: — Gelächter und Rufe: Oho!") brez vasi, tedaj i brez ljudi; tam so neizmerno visoke strmine in pečine, visoke gore in čeri brez ljudi, globoki prepadi, da ni človeku mogoče naprej priti. Inženirji, ki so bohinjsko progo trasovali, so se morali po vrveh doli v neizmerne prepade spuščati. V zimskem času se nahajajo tam vedno neizrečeni snežni plazi, kateri prepade in veliko metrov globočine zasipljejo; kar bi se i železničnim vlakom [često dogodilo, da bi jih snežni plazi popolnoma zasuli. Rešitve tam ni mogoče, ker 6 ur na vse strani daleč nobene vasi ni, 'pasažirji morali bi brez hrane od mraza in gladu umreti, ako ne že prej, vsled primanjkanja zraka, v vagonih zadehniti. (Smeh. — Gelächter.) Na progi Loka-Divača pa je vsaka nevarnost izključena. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „Kaj pa burja ?“) Zlorečni človek, ki je dal prvo spodbudo za to prenevarno in za državo avstrijsko nezmiselno železnico! Kaj marajo tisti gospodje za vse nesreče, da le železnica v obližju njihovih posestev teče in da delničarji južne železnice na dividendah škode ne trpe. Da je ves svet od Bohinja naprej do Loške doline jako težaven in neugoden za grajenje železnice, pričuje tudi to, ker proračun proge Lesce-Gorica-Trst 37 milijonov, proge Loka-Divača pa le 16 milijonov troškov kaže; pri tej progi je dobrih 5 milijonov troškov pretiranih, in to zato, da se njen trošek kolikor moči drago pokaže proti bohinjski progi (Smeh. - Gelächter.) Ako tedaj vse troške Loka-Divača in Divača-Herpelje-Kozina-Trst skupaj vpoštevamo, znašajo komaj 16 milijonov, tedaj skupaj 21 milj ono v manj, kakor bohinjska proga; to je znamenit znesek kateri se s progo Loka-Divača prihrani državni blagajni. (Poslanec Hribar. — Abgeordneter Hribar: „Če je to tako natančno?!“) Kako pa stojimo v strategičnem obziru s to prestrašilo bohinjsko progo: Julijske planine, h katerim pripadajo i bohinjske gore, so iz starodavnih časov zadržavale prehod bojnih čet od italijanske strani proti sedanjim avstrijskim deželam, tako, da so se morale iste posluževati prehodov čez Gorico, vipavsko dolino na Hrušico in čez Kras na Senožeče in Razdrto. Rimski cesar Teodozius — prosim, navesti hočem tudi nekaj iz zgodovine (Ironična pohvala. Ironischer Beifall.) — je leta 394 . . . Deželni glavar: Prosil bi gospoda govornika, da za danes rimsko zgodovino na kraji pusti, ker imamo rešiti še veliko važnih stvari. XV. seja dnč 25. februarija 1898. 405 Poslanec Zelen (nadaljuje. — fortfahrend): Bom kmalu končal. — Torej rimski cesar Teo-dozius je leta 394. njemu z nebrojnimi četami nasproti prišlega puntarja Eugeniusa mej Hrušico in Ajdovščino s četami vred vničil, kar še danes svedoči kamenit spomenik ob cesti pri Hrušici s klasičnim napisom: ,,bono rei nato“ ; tudi podrtine velikanskega zidovja, kjer se je bil Teodozius na Hrušici vtaboril, to spričujejo. Leta 1511 je avstrijski vojskovodja in posestnik grajščinc v Senožečah Krištof Frankopan Benečane pod vodstvom nekega Antona Savorgnan a v krvavi bojni bitki pri Senožečah nazaj proti Benetkam potisnil. Tudi Napoleon I. je svoje glavne čete po imenovanih prehodih naprej v Avstrijo rinil. Na trdnjavici z zemeljskimi nasipi, na homcu „Goli vrh“ mej Senožečami in Razdrtem, so Avstrijci Francoze leta 1809. pet dni v napredku zadržavali. Bohinjske gore so tedaj velele in še velijo vojnim, od italjanske strani proti Avstriji prodirajočim četam svoj osodepolni „Stoj!“ S progo železnice Bohinj-Gorica bi se pa bojnim četam v pravem pomenu besede od iste strani vrata na stežaj v Avstrijo, ki so itak nekoliko s pontebsko železnico odprte, odprla. (Smeh. Gelächter.) Da tega strategihi avstrijski ne vidijo in ne upoštevajo, se je čudom čuditi. (Ponovljen smeh. — Erneuertes Gelächter.) Kaj ugoden položaj bi imele sovražne bojne ladij e, da bi iz jadranskega morja železnične vlake mej Gorico in Trstom, kakih 40 km daljave povoljno vničevale oziroma vsako vožnjo po tej progi onemogočile. Slednjič bi ne bila proga Bohinj-Gorica-Trst samostojna, ampak od južne železnice odvisna, ker bi se iz Gorice v Trst v daljavi 55 km po taisti s peage-službo vozilo. To kaj dobro diši delničarjem južne železnice, ker bi jim sicer samostojna in popolno neodvisna kratka proga Celovec-Loka-Divača občutljivo konkurenco delala na korist državi in državljanom. Vsak razumen in pošten železnični tehnik se mora temu tehničnemu nezmislu, tej mešanici, kakor je proga Bohinj-Gorica čuditi, kakor se je i ves razumni svet progi južne železnice iz Ljubljane v Trst, čez vse barje s strašanskim ovinkom, potem po nebrojnih drugih nepotrebnih ovinkih in šest dragih tunelih pri Gornjih Ležečah čudil, in se še čudi temu nezmislu; in ljudstvo si ne da vzeti prepričanja, da so inženerji ondot to železnico trasovali, kjer se je več milj ono v potrosilo; zakaj da se je tako godilo, ni potreba komentara. Ta južna železnica iz Ljubljane v Trst bi bila veliko milj ono v manj državo stala ter kakih 30 km bila krajša ter bi vozila po obljudenih, poljedelskih, obrtnijskih kakor romantičnih pokrajinah, ko pa vozi sedaj večjidel po takih kotih in krajih, koder so pred njo le volkovi in medvedje gospodarili ala Medvedjadolina - Bohinj. (Glasen smeh. — Schallendes Gelächter.) Tudi še z zgradbo proge Bohinj-Gorica je isti namen, namreč milj one proč metati. Res bi se moral ves svet čuditi Avstrijski državi, ko bi se ta teh- XV. Sttjuug am 25. Februar 1898. nični avstrij skemu, obrtnij skemu, trgovinskemu in sploh narodnogospodarskemu napredku v obraz bijoči ne-zmisel, kakor je nameravana proga Bohinj-Gorica, koncem razsvitljenega devetnajstega stoletja v Avstriji gradil. Ali hoče država res zopet milj one proč metati, ko j e državljani v potu svojega obraza skupaj znesö, in koji bi se zopet tam kopičili, odkjer se vedno državljanov živila in druge potrebnosti dražijo, kajti gospoda moja! tisti, ki železnico z rokami gradijo, ne dobijo druzega za plačilo, ko nekaj vsakdanje polente in še to v pičlej množini, večina milijonov gre v kapitalistična žrela. A gospoda moja! ni še za obupati, bodimo si v s vesti, da se bo še toliko patrijotičnih državnih poslancev našlo, kateri bodo znali ta za Avstrijo osodepolni „švindel“, kakor je proga Bohinj - Gorica (Smeh. — Gelächter. — Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „To se pa ne sme reči!“) še pravočasno preprečiti. Deželni glavar Prosim gospoda poslanca, da ne rabi takih izrazov kakor „švindel“ za projekt, za katerega se je tudi že deželni zbor kranjski pogojno izrekel, — namreč če bi ne bilo mogoče doseči gradbe železnice Loka-Divače. Poslanec Zelen (nadaljuje. — fortfahrend): Vsaj nismo v cerkvi. (Smeh. — Gelächter.) — Častiti gospodje poslaniški tovariši, mi vsi smo v tej visokej zbornici kot pooblaščenci kranjskega prebivalstva, katero je z dušo in telom vdano za blagor svoje širje domovine Avstrije, moramo tedaj v tem za državo najvitalnejšem vprašanju vestno za koristi naše širje kakor tudi ožje domovine skrbeti, pa ako glasujemo proti resoluciji za progo Loka-Divača, nasprotujemo ne - le samo svoji deželi kranjski in države koristim, nego v prvi vrsti našemu zanemarjenemu morskemu emporiju Trstu, naši lepi Gorenjski in Notranjski kakor i naši deželni metropoli beli Ljubljani. Da bi pa uprava južne železnice progi Celovec-Loka-Divača ugovarjala, kakor se je častiti gospod z desne strani te visoke zbornice izrazil, nima ta uprava več tiste moči, ker so tozadevni pogoji in privilegiji mej državo in upravo južne železnice že leta 1896 iz svoje zakonite veljave stopili. In vzemimo, da so še v svoji veljavi, kod bi pa potem bohinjska proga iz Gorice v Trst grajena bila; tam pač ni mogoče drugače, kakor ne-le paralelno nego prav poleg južne železnice drugo progo graditi. Častiti gospod izumitelj proge Bohinj-Gorica, je tudi povdarjal, da bi bila proga Loka-Divača le na korist Reki ne pa Trstu, in da, ako se proga Bohinj-Gorica ne bo gradila, da se tudi nobena druga v povzdigo našega pomorskega tržišča ne bo gradila, ter da smo na razpotju, da ne dobimo nobene železnice. Vse to so prazna strašila, ako ne presije, ki merijo le na to, da ne dobi južna železnica konkurenčne proge in da ostanejo dividende delnic južne 406 XV. seja dnä 25. februarija 1898. železnice ne-le v dosedanji velikosti, nego da se po progi Bohinj-Gorica-Trst s peage-službo 55 km daljave povikšajo. Nasproti bi pa Trst trgovinsko konkurenco Reke po progi Celovec - Loka - Divača premagoval, ker bi bila iz Prage v Trst daljava državne železnice za 85 km skrajšana, in gospoda moja! baš zlata Praga je najznamenitejše in naj večje trgovinsko mesto v Avstriji razun Dunaja. Čudom se je bilo čuditi, da so v preteklem zasedanju tega visokega deželnega zbora nekateri gospodje deželni poslanci proti resoluciji za progo Loka-Divača glasovali, ker bi vendar morali pomisliti, da tudi davkoplačevalci Gorenjske in Notranjske tistih 7,000.000 gld. za Kranjsko osodepolno garancijo za dolenjsko železnico s svojimi od davkov zažuljenimi ramami podpirajo, ki želijo sebi in državi na korist železnično progo Celovec-Loka-Divača imeti. Nadalje bi morali pomisliti, da mestu Ljubljana kakor tudi dolenjski železnici bi ne bila proga Celovec-Loka-Divača v nikako škodo, temveč v korist, osobito pa tistikrat, kadar bo dolenjska železnica do Karlovca podaljšana, takrat se gotovo tudi zaželjena preselitev upravnega in prometnega ravnateljstva državnih železnic iz Beljaka v Ljubljano izvrši. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „Tega pa res nisem vedel dosedaj!“) Pomisliti bi morali tudi, da proga Celovec-Tržič -Kranj - Loka te kraje trgovinsko in obrtnijsko vzdigne, bohinjska proga pa oškoduje. Poštevati bi morali tudi to, da deželniv prispevek 75.000 gld. za lokalno železnico Tržič-Zerovnica odpade, in da ž njim odpadejo tudi nadaljni prispevki za troske zgradbe in za prometna sredstva vsled deželnozbor-skih sklepov od 11. julija 1896 in 5. marca 1897. Slednjič bi mi morali upoštevati tudi to, da ne bo potem južna železnica, ko bi proga Celovec-Loka-Divača prometu bila odprta, s svojim osebnimi kakor i tovornimi tarifi tako predrzna, da osobito slovenske pokrajine s taistimi hudo pritiska. Na primer nekoliko dokazov: Vzemimo vozne cene poštnega vlaka III. razreda za osebo. Iz Divače v Pulj je 138 km in se plača 1 gl. 67 kr.: iz Divače v Ljubljano je 101 km, tedaj 37 km bližje kot pa v Pulj in se je plačalo do sedaj 2 gl. 50 kr., sedaj pa 1 gl. 95 kr. Iz Divače v Trst po državni železnici je 40 km in se plača 52 kr., iz Divače v Trst po južni železnici je 43 km in se je plačalo do novega leta 1 gld. 10 kr., sedaj se plača pa 90 kr. od osebe. Kako je pa iz Ljubljane na Dunaj? Po južni železnici za 445 km se je plačalo do novega leta 10 gl. 50 lcr., sedaj se plača pa 8 gl. 8 kr. od osebe. Iz Ljubljane na Dunaj po državni progi via Beljak-Amstetten je 612 km, tedaj 167 km več kakor po južni železnici in se plača 6 gl. 90 kr., dosedaj 3 gl. 60 kr. in sedaj pa 1 gl. 18 kr. manj od osebe kakor po južni. Vzemimo na primer tovorne vlake: Iz Ljubljane v Trst po južni železnici je 147 km in se plača od vagona lesa 35 gl., iz Ljubljane via St. Peter v Reko je 174 km daljave, tedaj 27 km - XV. Sitzung am 25. februar 1898. dalje nego iz Ljubljane v Trst, in se tudi 35 gl. od vagona lesa, kakor v Reko, plača. Iz Ljubljane v Divačo je 101 km, tedaj 73 km bližje kot pa v Reko, in se mora plačati od vagona lesa 32 gl., tedaj samo 3 gl. manj kot pa v Reko, akoravno je v Divačo 73 km bližje kot pa v Reko. Da je po novem letu letos južna železnica osobne tarife III. razreda nekoliko ponižala, je res, a je tudi istina, da je ceno vožnje od prtljage čez 25 kg teže potrojila in cene I. in II. razreda povišala tako, da bo s tem poviškom ponižek v III. razredu več kot poravnala. To so, visoki deželni zbor, mej južno in državno železnico drastične razlike mej tarifnimi nastavki, in južna železnica bo tem potom državljane in državo vsestransko gospodarsko in denarno oskubila. Pred par leti sem vprašal prilično nekega višjega uradnika južne železniške uprave, kako da misli on o tem, ako bo in kedaj da bo proga Celovec-Loka-Divača grajena; on je jednostavno odgovoril „nikoli“! Jaz sem nato rekel: je res pereče to vprašanje, osobito pa za upravo južne železnice, ker bi proga Celovec-Loka - Divača - Herpelje - Kozina -Trst progi južne železnice občutljivo konkurenco prouzročala, zato pa z vso svojo močjo tej progi nasprotuje. On je odgovoril: „in bo vedno nasprotovala in jo tudi za-branila, kajti kdor ima kapital, ima ves svet pod svojo oblastjo“. To so prepomenljive besede, komu da bi proga Celovec-Loka-Divača na poti bila, in od kje izhaja odpor proti zaželjeni progi Celovec-Loka-Divača. Visoki deželni zbor! Vsi dokazi in okoliščine, katere sem povedal, slonijo na čisti istini, se iz pravega poštenega avstrijskega patrijotičnega stališča ne dajo na nobeno stran ovreči, in preglasno, jasno in nujno proti gradnji proge Bohinj-Gorica in za progo Loka - Divača govorijo. In poštevajmo konečno isto, da bi proga Lesce-Bohinj-Gorica le kakih 20 km, proga Loka-Divača z vipavsko progo skupaj 120 km po tleh dežele Kranjske vozila, pospešujoča v eminentnem zmislu besede: obrtnijo, trgovino in sploh narodno gospodarstvo naše kronovine in da dobi s progo Loka-Razdrto-Divača naše 'glavno pomorsko tržišče Trst zlato prihodnost, nasproti pa bi bila temu pomorskemu tržišču skozi progo Bohinj Gorica baš pred vratini ta zlata prihodnost pokopana, ker bi bil Trst od južne železnice in od njenega kolodvora v Trstu slej ko prej odvisen. Nasproti bi pa služil progi Celovec-Loka-Divača-Trst morski zaliv Milje — „Muggia“, — kjer se kolodvor državne železnice nahaja, vsestransko po-voljno. V tem zalivu je glavno trgovinsko in industrijsko središče. Tam je dvajset raznovrstnih obširnih tovarn, na primer: parni mlin Economo, Lloyd-Arsenal, Linoleum-fabrika, Navale Adriatico, mestna plinarna, fabrika asfalta, mestna klavnica, mineralnega olja čistilnica, elektro-tehno-mehanična delalnica, Stabilimento tecnico triestino, fabrika za ruženje riža, verona-fabrika, fabrika vegetabil!čnih oljev, fabrika esenc in olja; potem so še v delu: livarna za jeklo XV. seja dnč 25. februarija 1898. 407 in plavži za železo; vse te fabrike so v neposrednem obližju državnega kolodvora St. Andrej. Tudi ladije-tesalnice v Miljah („Muggia“) in sv. Rok (St. Rocco) se nahajajo v neposrednji bližini tega državnega kolodvora. Tudi bo že sankcijonovana železni ena proga Trst - Koper - Poreč - Kanfanar temu državnemu kolodvoru priklopljena. Gospöda moja! to vse so momenti, koji preglasno in odločno za progo Celovec-Loka-Divača govorijo. Potem govori tudi oni moment za to progo, da bo uprava južne železnice vsled konkurence od strani proge Loka-Divača bolj človeška postala pri diktovanju odškodovalne svote itd. Prava nesreča bi bila ne-le za Trst nego za skupno državo našo, ako bi se proga Bohinj-Gorica-Trst res gradila. Kako bi moglo vendar ministerstvo tako predrzno biti (Glasen smeh. . —- Schallendes Gelächter.), da bi glas brezštevilnih resolucij — peticij in deputacij, izšlih na državni zbor, na ministerstvo in na najvišje mesto od 10 milijonov prebivalcev za progo Gelovec-Loka-Divača prezrlo in pa glas komaj pol milijona prebivalcev za progo Bohinj - Gorica uslišalo! Taka igra bi ne bila samo predrzna nego skrajno nevarna. (Smeh. — Gelächter.) Velečastita gospoda, jaz si po vsem nikakor ne morem misliti, da bo ta vselej patrijotični visoki deželni zbor kranjski drugače, nego za resolucijo proge Celovec - Tržič - Kranj - Loka -Razdrto-Divača glasoval. (Smeh. — Gelächter.) Deželni glavar: Zeli še kdo besede? Gospod poslanec dr. Schaffer ima besedo. Abgeordneter Dr. Schaffer: Mit Rücksicht auf den Umstand, dass die Zeit des Landtages bereits außerordentlich kostbar geworden ist, werde ich mich im Gegensatze zu dem Herrn Borredner nur ans ein paar ganz kurze Bemerkungen beschränken. Es wäre freilich in einer Beziehung nicht gerade undankbar, mit dem Herrn Vorredner zu polemisiren, aber in anderer kann ich mich dessen auch enthalten, weil die Daten, die er vorbrachte, Jeder, der mit dieser Angelegenheit sich beschäftigt, insbesondere aber die Broschüren des Ingenieurs Combi in Triest gelesen hat. (Poslanec Zelen: — Abgeordneter Zelen: „Ne inžener! občinski svetnik!“) So! Er ist Gemeinderath? Das bleibt sich übrigens gleich — weil, sage ich, jeder diese Daten von dorther bereits kennt. Wie in allen solchen einseitigen Darstellungen, ist auch hier Falsches mit Wahrem gemengt; einzelne Berechnungen sind richtig, andere sind aber unrichtig und lassen sich leicht widerlegen. Der geehrte Herr Vorredner ist freilich noch zu viel weitergehenden Conclusionen gekommen, als Herr Combi, denn ihm ist es gelungen, unsere leider etwas rauhen Karstgegcndcn als liebliche Paradiese hinzustellen (Veselost. — Heiterkeit.) und die Wocheiner Thäler als rauhe, unwirtliche Wüsteneien. Zn solchen Uebertreibungen kommt man eben, wenn man eine Angelegenheit, die rein wirtschaftlicher Natur ist und mit vollster Objectivität behandelt - XV. Sitzung am 25. Abruar 1898. werden soll, von vollständig einseitigem Standpunkte auffasst. Ich kann übrigens in diese Dinge heute nicht näher eingehen, wo das hohe Hans schon unmittelbar vor dem Schlüße der Session steht; sie sind zudem in diesem Landtage nach allen den Richtungen, welche der Herr Vorredner angeregt hat, wiederholt besprochen worden. Jede der möglichen Linien wurde von der einen Seite vertheidigt und van der andern bekämpft, so dass alle einschlägigen Fragen als hinlänglich erörtert angesehen werden können Ich gehe also unmittelbar zu der vom Verwaltnngs-ansschnsse beantragten Resolution über und will nur noch einige Sätze darüber sagen. Diese Resolution entspricht nicht ganz dem Standpunkte, den ich in der in Verhandlung stehenden Frage einnehme, ich erlaube mir aber trotzdem deren Annahme zu empfehlen u. zw. aus zwei Gründen: Erstens, weil einer Eisenbahnverbindung für Neumarktl in dieser Resolution in gebührender Weise gedacht ist und wir in dieser Richtung der Verpflichtung nachkommen, uns wieder auszusprechen für die Eisenbahnverbindung eines Ortes, der in ganz Krain außer Laibach am nothwendigsten eine solche braucht und bis heute dieselbe nicht erreicht hat Der zweite Grund, weshalb ich, trotz einiger Bedenken, diese Resolution empfehle, ist der, weil ich hoffe: es werde ans diese Art ein einstimmiger Beschluss des Landtages zustande kommen und ich aus Gründen, die schon wiederholt besprochen wurden, vor allem Wert darauf lege, dass der Beschluss einhellig erfolge. Deželni glavar: Zeli še kdo besede? Gospod poslanec ces. svetnik Murnik ima besedo. Poslanec ces svetnik Murnik: Visoki zbor! Jaz jako toplo podpiram nasvet upravega odseka, posebno z ozirom na to, ker se strinja s sklepi, ki so bili storjeni v Pragi dne 22. marca 1897., pri katerem shodu so bile zastopane vse one dežele, ki se interesujejo za novo zvezo iz severnih čeških krajev skozi Gorenjo Avstrijo, Koroško in Kranjsko v Trst, z eno besedo, za drugo samostojno zvezo Češke, ali sploh severnih krajev naše države z j edinim pristaniščem našim, Trstom. Kdor pa je slišal nasvet, katerega je prečital gospod poročevalec v imenu upravnega odseka, ta bi si pač nikakor ne bil mogel misliti z ozirom na vse tisto, kar se je že toliko in tolikokrat sklenilo v tej visoki zbornici, da bi kdo sploh mogel priti s takim goro-stasnim govorom, kakor sev nam je danes prebral od gospoda poslanca Zelena. (Živahna veselost. — Lebhafte Heiterkeit.) Mi smo v tem vprašanju bili vedno vsi jedini, j edini brez ozira na stranko že takrat ko so bili Slovenci še v enem klubu in v drugem pa veleposestniki. Gospoda moja! Jaz vas spominjam, da so prvi predlogi v tej stvari šli na to, da se napravi zveza iz severa v Trst čez Gorico in takrat 408 XV. seja dne 25. februarija 1898. smo vsi govorili za tisto črto. Pozneje je prišel na dan projekt zveze iz Celovca čez Loko v Divačo in Trst, to pa šele potem, ko se je bila zvezala Divača s Trstom in gradila gorenjska železnica. To je bilo leta 1869. ali 1870. Deželni zbor kranjski je pa vedno veliko vrednost polagal na to, da naj se vsi gospodje poslanci zjedinijo za eno in tisto progo in to posebno z ozirom na to, ker smo vsi preverjeni, da niti drugi deželni zbori niti deželni zbor kranjski ne^ bodo gradili te železnice, ki ni lokalnega, ampak državnega pomena, temveč gradila jo bo država. Zaradi tega pa moramo tudi vedno pri tem načelu ostati, če nočemo, da stvari sami škodujemo. Častiti gospodje, jaz vas spominjam na one obravnave, ki so se vršile v deželnem zboru Kranjskem, ko je šlo za zvezo Lj ubljana - Novomesto - Karlovec. Takrat so tudi nekateri tedanji častiti gospodje kolegi mislili, da so veliko bolj pametni, kakor pa drugi, in so rekli, mi smo pa za progo skozi Krško dolino in potegovali so se zanjo, kakor danes gospod poslanec Zelen za Škofjeloško - Divaško progo. Povedal nam je o dotičnih krajih marsikaj, kar mi je bilo popolnoma novo. Ne trdim sicer, da so mi vsi kraji tako dobro znani, kakor gospodu poslancu Zelenu, ki je v Senožečah doma, povdarjam pa, da so mi tudi dobro znani, da sem bil večkrat poročevalec o tej stvari in sem jako mnogo pisal za železnico Loka-Divača, vsled česar se mi od nikogar ne more oči-tati, da bi ne bil prijatelj tej progi. Vendar pa moram misliti^ na Dolenjsko železnico. Koliko časa smo to malo železnico delali, da se nam je končno 1. 1881. ali 1882. reklo: Mi vam dovolimo železnico do Novega Mesta. Takrat smo previdni postali in rekli, le sprejmimo to, da vsaj nekaj dobimo. Prej se je pa tako daleč prišlo, da so se le z veliko težavo nekateri poslanci podali, da niso govorili v zbornici. Padali so se pa le zato, ker so sprevideli, ako se preveč dokazuje potreba ene proge in se vlada potem za tisto ne izreče, da se potem sploh ne zida nobena železnica. S takimi sklepi, kakor si jih želi gospod poslanec Zelen, bi torej tudi lahko provzročili, da bi nazadnje visoko železniško ministerstvo mislilo, da nam sploh ni toliko na progi ležeče, ki bi vezala Celovec s Trstom. Gospod predgovornik je govoril o romantičnih krajih, ki se nahajajo na progi Loka-Razdrto-Divača. K e tajim, da so kraji semtertje jako lepi, ampak vsi oni gospodje, in sploh vsakdo, kdor pozna Bohinj in kraje, po katerih bi tekla Bohinjska železnica, mi bo pritrdil, o tem sem preverjen, da se s temi kraji kar se romantičnosti tiče, tisti od gospoda predgovornika tako hvaljeni kraji niti primerjati ne dajo. lo je obče priznano in od ljudi priznano, ki so veliko sveta videli. Vsak, ki je Bohinj obhodil, potrjuje, da je bohinjska dolina krasna. (Poslanec Zelen: — Abgeordneter Zelen: „Me niste prav razumeli!“) Dalje se je gospod poslanec Zelen skliceval na strategične ozire. Gospoda moja, to smo mi vse v zgodovini brali. V prejšnjih časih je bila to jedina pot na Laško, namreč skozi Razdrto in Senožeče in tudi leta 1890. se je pri železničnem shodu v Celovcu, — XV. Sthtmg ant 25. februar 1898. na katerem so bili zbrani zastopniki prej omenjenih dežel, govorilo o tej progi, da je nekdaj bila edina, ker nismo imeli železnice, in vojska se je morala pomikati po tej poti, ker ni mogla skozi Bohinj, ker takrat vojaki niso bili še tako navajeni hoditi čez gore. Sicer pa mislim, da niti gospod Zelen niti jaz nisva taka strokovnjaka v strategičnih zadevah, da bi mogla neovržljivo izreči, katera proga je v stra-tegičnem oziru boljša. Jaz le toliko vem, ker Bohinj jako dobro poznam, da če malo baterijo postavim na vrh, potem nikdo ne pride čez. Obžalovati pa moram tudi, da je gospod predgovornik take izraze rabil, da bi človek mogel nekako čudno soditi o njegovih nazorih, ako pravi: „S strahom se gleda v progo Lesce-Bohinj, ker je tam konec sveta.“ Jaz vprašam, zakaj s "strahom, pa če bi bil tudi res tam konec sveta? Potem je gospod predgovornik tudi pravil, da je na Loško - Divaški progi vse polno ljudi, kar na milijone, da jih pa v Bohinju ni prav nič. Jaz pa pravim, na tej kratki progi, kakor je Bohinjska, je precej vasi, ki se, ravnotako kakor une, pečajo s poljedelstvom, obrtnijo, ki imajo velike sirarije itd., in ki kolikor toliko vedö kmetijstvo za-se izkoriščati. Sploh pa mislim, da se to besedičenje, kako strašna je Bohinjska proga, ne more smatrati kot resno. Nobena železnica ni strašna in tudi Bohinjska ne, ker bi peljala skozi jako lepe doline in mimo obljudenih^ vasi v lepe kraje, in če bo pa treba tunela, moram reči, da teh pač pri oni progi tudi ne bo manjkalo. Najhujše pa, kar si je izmislil gospod poslanec Zelen, je to, da pravi, da bi to ne bil patrijotičen čin, ako bi se Bohinjska železnica gradila. Gospoda moja, to so čudni pojmi o patrijotizmu in še bolj čudno pa je, da gospod Zelen s tem spravlja visoko ministerstvo v zvezo, kakor da bi ono tudi ne bilo patrijotično, ako bi se zavzemalo za Bohinjsko progo. Jaz mislim, da se mora vendar pomisliti, kaj se v deželnem zboru govori. (Živahno odobravanje v središču in na desni. — Lebhafter Beifall im Centrum und rechts.) On zahteva, da se izrečemo, da je Škofjeloško-Divaška proga jedino prava zveza in se nekako čudi, kako je sploh mogoče, da se kdo zavzemi je za Bohinjsko železnico. Torej smo po njegovem mnenju, ako pravimo, da, če bi železnica Škofja Loka - Divača ne bila mogoča, naj se gradi pa Bohinjska železnica, nepatrijotični. To je res naravnost nepremišljena izjava. Seveda pri celem tem čitanju njegovega govora je bilo vendarle nekaj veselega in to seveda celo stvar ublaži; kajti tisti, ki bo preči tal danes prečitani govor, ko bo prišel v stenografični zapisnik, se bo v resnici čudil, kako je gospod poslanec Zelen po tej „Fili-piki“ proti Bohinjski progi pa končno naenkrat prišel do tega, da podpira nasvet upravnega odseka (Smeh in odobravanje v središču in na desni. Gelächter und Beifall im Centrum und rechts,), kajti če je hotel do tega zaključka priti, potem mu pač ni bilo treba prečkati cele zgodovine, ki se tako že nahaja tiskana v poročilih deželnega odbora prejšnjih 409 XV. seja dnö 25. februarija 1898. let, oziroma v raznih brošurah. O tej stvari sem govoril žarah tega, da se ne bo mislilo, da je visoka zbornica govor gospoda govornika brez vsakega ugovora na znanje vzela. Jaz za svojo osebo priporočam častitim gospodom poslancem, naj bi se tudi pri današnjem sklepanju držali tistih načel, katerih smo se v tej zbornici do sedaj vedno držali. V železničnih vprašanjih se moramo zjediniti, zjediniti zato, ker itak ni mogoče, da bi se za vsak kraj posebej gradila železnica in tako ustreglo željam vsakega posameznega kraja. laz za svojo osebo sem popolnoma preverjen, da bi gospod poslanec Globočnik, ki zastopa mesti Kranj in Škofjo Loko, na vsak način moral glasovati posebno še, ker je rojen Tržičan, za zvezo Tržič-Loko-Divačo, ali on bi pa tudi toliko previdel, da je pred vsem gledati na to, da dobimo sploh železnico, ne pa, da se trdovratno potegujemo za eno progo, tako, da bi na zadnje nobene ne dobili. jaz se moram tudi za Tržič in za Radovljico zanimati in tako bi lahko enega ali drugega častitih gospodov poslancev navedel, čegar volile! bi želeli, da bi železnica tekla skozi njihove kraje, ampak jaz vem, da so volilci že tako razsodni, da vedö, da železnica ne more peljati skozi vsako vas. Tukaj so merodajni nazori ministerstva, in katera proga je za državo boljša, tista se bo zgradila. Jaz stojim torej na starem stališču, katero sem zastopal, predno je prišla Bohinjska proga na vrsto, ali ko bi se pa železnica Celovec-Tržič-Loka-Razdrto-Divača-Trst ne mogla doseči, sem pa v drugi vrsti za progo Celovčč-Tržič-Radovljica-Bohinj-Gorica-Trst. Nikakor pa ne morem pritrditi stališču, da bi se reklo, če tega ne dobimo, onega pa ne maramo. Torej jaz še enkrat prav toplo priporočam visoki zbornici, da sprejme nasvet upravnega odseka. Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec župnik Ažman ima besedo. Poslanec Ažman: Visoki zbor! Odgovor na izvajanja gospoda poslanca Zelena mi je jako olajšal častiti gospod predgovornik, ker je že odgovoril na vse glavne točke Zelenovega govora. Dovolite mi, da pristavim le še par kratkih opazk. Kakor sem že lansko leto poudarjal, po mojih mislih tukaj ne odločujejo lokalni, ampak državni interesi in če se gre za korist države, takrat ne gre gledati na en milijon več ali manj; zakaj, če je korist države naglašana, potem morajo vsi sloji prebivalstva pritegniti, da se taka železnica zida, ki je za državo najbolj koristna. Ako se je tedaj prejšnje ministers!vo izreklo za progo Bohinjsko, potem sem jaz rekel, da je - XV. Sitzung am 25. Februar 1898. boljše, da dežela Kranjska vsaj nekaj železnice dobi, kakor pa nič. Če namreč ne bi bila mogoča proga Loka-Divača, potem je vsaj nekaj koristi za deželo Kranjsko, ako dobimo Bohinjsko železnico, in v tem pomenu sem jaz to železnico posebno priporočal. Tudi mene je žalilo, da je gospod poslanec Zelen gorenjske kraje tako slabo popisoval, ali to jaz razlagam iz tega vzroka, ker gospod poslanec Zelen Gorenjske še ni videl in tedaj mu ni zameriti, ako je res bolj slabo govoril o naših krajih. Meni torej ni treba tukaj ponavljati vsega tistega, kar so že domačini in inozemci o naših Gorenjskih krajih, o krasotah Bleda in Bohinja, izrekli. Gospod poslanec Zelen gotovo Preširna ni bral, ali pa je že pozabil, da on pravi: „Dežela Kranjska lepš’ga nima kraja, Kot je okolica ta s podobo raja“. (Odobravanje. — Beifall.) Jaz mu zagotavljam, če bo Bohinj enkrat bolje z drugim svetom zvezan, da bomo tam imeli več obiskovalcev in letovičarjev, kakor pa Notranjska stran. Sicer pa pravim, če je gospod poslanec Zelen omenil, da je Bohinj na koncu sveta, da je pa ravno iz tega vzroka treba, da ga sklenemo z drugim svetom, da postane tako deležen dobrot tudi drugega sveta (Odobravanje. — Beifall). Jaz pa vem, iz kakšnega namena je gospod poslanec Zelen tako govoril, namreč iz ljubezni do rodnega kraja in ožje njegove domovine, ravno to je pa tudi meni vzrok, da še potegujem za Bohinjsko železnico. Brez daljnih opazk torej ostanem pri tem, kar sem prej rekel, namreč, da, če ne more biti zidana in grajena železnica Tržič-Kranj-Loka-Divača, naj bi se nam pa dala vsaj železnica Celovec-Tržič-Radovljica-Bohinj. Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec Zelen ima besedo. Poslanec Zelen: Visoki zbor! Jaz moram popraviti nekatera napačna mnenja, ki so se izrekla od vseh treh predgovornikov. jaz nisem rekel, da Bohinj ni diven in da je tam konec sveta, ampak jaz sem rekel: za divnim Bohinjem je konec sveta. Gospod predgovornik ces. svetnik Murnik je rekel, da je Bohinj romantičen. Vem, da so kraji od Loke naprej. Poljanska, Žirovska dolina, Bohinj romantični, ampak Kras je tudi romantičen, je tudi diven, kakor kaže že ime. (Poslanec Hribar: ----- Abgeordneter Hribar: „Napačno izvajate besedo! Pride od „krš“.) Gospod tajnik kupčijske zbornice je rekel, da sem bral svoj govor, on je imel tudi listke v rokah, ki so bili na 410 XV. seja dne 25. februarija 1898. jedni strani popisani in jaz mislim, da jih ni narobe držal in gledal na belo stran. Njemu se je čudno zdelo, da se tako vnemam za železnico Lolca-Divača. Kaj me je privedlo do tega? Samo gospod ces. svetnik Murnik, zato, ker sem lani videl, da se je pri glasovanju tam zunaj skril za voglom, nek drug gospod je pa samo napol vstal, napol pa sedel, in zato je resolucija za jeden glas padla. To je moment, ki me je pripravil, da sem tako govoril. Sicer pa nisem prav razumel predloga gospoda poročevalca in zato si usojam staviti, da se popravim, sledečo resolucijo: Resolucija: „Visoki deželni zbor blagovoli se izreči za progo Celovec-Loka-Divača, ne pa za varijantno progo Tržič-Radovlj ica-Bohinj “. Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca Zelena, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je zadosti podprt in je torej v razpravi. Zeli še kdo besede? Gospod ces. svetnik Murnik ima besedo. Poslanec ces. svetnik Murnik: Visoka zbornica! Jaz ne vem, kako bi prav za prav sodil o početju častitega gospoda poslanca Josipa Zelena. Pred kratkim časom je rekel, da se popolnoma strinja z nasvetom upravnega odseka, (Poslanec Zelen: — Abgeordneter Zelen: Saj sem rekel, da nisem prav razumel!) sedaj se pa začne izgovarjati, da stvari ni razumel. (Poslanec Zelen: — Abgeordneter Zelen: Sem preslišal!) Meni se zdi, da je on le zaradi tega ta nasvet stavil, da bi moje besede ne bile resnične, ko sem rekel, da se je jako čuditi, kako more gospod Zelen prebrati tako dolg govor in nazadnje pa kaj popolnoma drugega nasvetovati, kakor kar je v govoru zagovarjal. (Poslanec Zelen: — Abgeordneter Zelen: „Vi ste me na to opomnili, da sem popravil!“) Potem seje pa bolj familijarno bavil z raznimi gospodi poslanci, med katere sem tudi jaz prišel. Pravil nam je neko zgodovinico, kako se je lani o železnični progi Loka-Razdrto-Divača glasovalo in omenjal je, da se je tajnik kupčijske zbornice skril. (Poslanec Zelen: — Abgeordneter Zelen: „Ja tam zad za zid!“) Gospöda moja, jaz nimam navade se skrivati komu (klici v središču: — Rufe im Centrum: „Dobro!“), jaz nimam navade skrivati se za kako drugo važno reč, jaz bi se tudi ne skrival, ako bi se bilo treba osobno postaviti proti kakemu drugemu. Čudno pa bi bilo, ako bi jaz za kak XV. Irizmrg ant 25. Februar 1898. nasvet, o katerem se ni cela stranka, oziroma kar se tiče omenjenega predloga, ako se niso vse stranke deželnega zbora prej o njem posvetovale, kar na vrat na nos glasoval na ljubo jednemu ali drugemu poslancu. Visoka zbornica jako dobro ve, da sem morda ravno jaz v železničnih stvareh najbolj en-gažovan in torej ne morem danes tako glasovati in jutri tako, ker bi se mi prihodnjič lahko očitalo: takrat je bil zato, in le zaradi tega in iz teh ozirov, ki so popolnoma pravi in popolnoma pravilni, je bilo najbolje, da jaz za nasvet, ki se je lansko leto v visokem deželnem zboru stavil, nisem glasoval. Deželni glavar: Zeli še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec besedo. Poročevalec Lenarčič: Visoka zbornica! Gospodje predgovorniki so pričetkom brez izjeme vsi bili za predlog upravnega odseka, ki v prvi vrsti priporoča Loško-Bivaško progo in le v drugi vrsti se potem ozira na drugo progo kot nekaj, kar moramo vendar-le želeti, ako tistega, kar najbolj želimo, ne dosežemo. Čudim se, da se je potem gospod poslanec Zelen premislil in se izrekel proti temu predlogu, vzlic temu, da ga je prej natanko preči tal in svoje odobrenje izrekel. Dalje moram omeniti, da me je presenetila vsestranska izobrazba gospoda poslanca Zelena, ki je v svojem prečitanem govoru povedal vse stroke, v katerih je on nekak veščak, posebno me je pa zanimala njegova geografična veda, ko je nekako prispodabljal Bohinjsko dolino in podaljšek proti Gorici s Saharo in ko je govoril o velikanskih sneženih navalih. Ker se pa ni nič posebno stvarnega izreklo proti predlogu upravnega odseka, mi tudi ne preostaje pobijati dotičnih razlogov in zato prosim, da visoka zbornica nespremenjeno sprejme predlog upravnega odseka in se izreče proti resoluciji gospoda poslanca Zelena, ker je ravno ta resolucija v protislovju s predlogom upravnega odseka. Deželni glavar: Najprej bomo glasovali o spreminjalnem predlogu gospoda poslanca Zelena. Gospodje, ki pritrjujejo predlogu, izvolijo ustati. (Se odkloni. — Wird abgelehnt.) Predlog je padel. XV. seja dnč 25. februarija 1898. 411 Torej prosim glasovati o predlogu upravnega odseka. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet in s tem je rešen dnevni red današnje seje izvzemši točko, ki se bo razpravljala v tajni seji, in pa volitev pod točko 5. dnevnega reda. Ta volitev se danes namreč še ne more vršiti, ker se, kakor slišim, gospodje še niso dogovorili o volitvi. Konec seje ob 2. uri 30 minut popoldne. — - XV. Sitzung mn 25, Februar 1898. Naznanjam, da bo prihodnja seja jutri popoldne ob 4. uri in sicer s sledečim dnevnim redom: (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Finančni odsek ima sejo jutri ob pol 11. uri dopoldne; upravni odsek jutri ob 11. uri dopoldne in adresni odsek danes popoldne ob 5. uri. Sedaj se bo vršila tajna seja, zatorej prosim, da gospodje poslušalci ostavijo galerijo. Sklepam sejo. Lchluls der Zihung um 2 Uhr 30 Minuten Nachmittag. Naložil kranjski deželni odbor. — Natisnila Katoliška Tiskarna v Ljubljani.