n Naj reč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pot teta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 197. — &TEV. 197. .1 GLAS NARODA 1 in H List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Dally in | the United States. g Issued every day except Sundays b i and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered u Second Class Ms tier, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. 7., onder Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK. THURSDAY. AUGUST 22, 1929. — ČETRTEK, 22. AVGUSTA 1929. VOLUME XXXVn. — LETNIK XXXVII. NAPETOST V AVSTRIJI NEPRESTANO NARAŠČA SPOPADI MED SOCIJALISTI IN FAŠISTI SO ZOPET ZAHTEVALI SMRTNO ŽRTEV V Avstriji bodo dospele socijalistične delegacije iz raznih držav, ki bodo proučevale taktiko fašistične organizacije "Heimwehr". — Ponovni spopadi pri Atzgersdorfu. — Fašisti se hočejo maščevati. IZVEDENJE Y0UNG0VEGA NAČRTA NEIZPROSNA i ZAGONETNO PRISELJENIŠKA STRELJANJE POSTAVA NA FARMI PROPAGANDNA KITAJSKA JE VOJNA - PRAVI PROGLASILA DIPLOMAT VOJNO PRAVO Nemški zunanji minister Očeta bodo spustili v de- Otrok je bil ustreljen, dva Kitajski poslanik v To- Resni spopadi so se zavr-Stresemann se je pogo-j želo, mater in otroka pa' sta bila pa nevarno ra-] kio se je pritožil pri ja- šili po ruskih napadih na varjal včeraj v Haagu z zastopniki upniških narodov. DUNAJ. Avstrija, 21. avgusta. — Danes je dobilo politično tajništvo avstrijske socijalistične stranke poročilo, da bodo kmalu dospele v Avstrijo posebne socijalistične delegacije iz Anglije, Francije in Nemčije ,ki bodo skušale natančno preštudirati taktike in početje avstrijske fašistične organizacije "Heimwehr Med socijalisti in fašisti je zopet prišlo do vročih spopadov pri Atzersdorfu in pri vasi Erlaa. Fašistični voditelji dr. Pfrimer, Steidle in Lus-lig so izdali poziv na osveto, dasi so spopade zakrivili fašisti s svojim izzivanjem. V zadnjem spopadu je padel eden voditeljev avstrijskega "Heimwehra", Franc Janisch. Socijalistični župan Atzgersdorfa je izjavil, da so je socijalistična patrulja spopadla s fašisti pri vasi Erlaa. Devet socijalistov je zapodilo tri fašiste v beg. Ker so pa med begom streljali, so se spusili za njimi ter ujeli Josepha Janischa. Razorožili so ga in ga izročili žandarjem. Uro kasneje so pa dobili jetnikovega brata, Franca Janischa, zaklanega. Člani socijalistične patrulje trde, da ne vedo nič o tem dogodku, navzlic temu so jih pa oblasti aretirale. j Republikansko časopisje pravi, da je treba nekaj ukreniti, predno bodo 'fašisti pomacedonili vso Avstrijo *. Ker se vlada očividno boj i pokazati svojo avtoriteto, zatrjujeta obe stranki, da si bosta izvojevali pravico na svojo pest. I Tujci in turisti zapuščajo v velikih množinah btaj ersko. HAAG, Holandska, 21. avgusta. Nemški minister za zunanje zadeve dr. Gustav Stresemann je trdno odločen, da izsili uveden je Youngo-vega načrta v interesu svoje lastne do upniški narodi zedinili med seboj glede deleža pri razdelitvi nemških reparacijskih plačil. Belgijski ministrski predsednik Henry Jasper je za danes popoldne na prošnjo dr. Stresemanna sklical sejo upniških narodov. Nemški zunanji minister je včeraj Jasper- deportirali. — Zdravniki so ugotovili, da je deklica božjastna. Pred sedmimi leti je prišel iz Španske Joseph Sanchez ter zfičel opravljati v tej deželi navadna dela. Hotel si je ustanoviti dom za svojo družino. Nastanil se je v njena. — Oblasti preiskujejo skrivnostno zadevo. SOMMERVILLE. N. J., 21. avg. Na farmi Grovera in Franka Hoff-manna ob River Road, nekako pol milje od Mannville. N. J., je bil v_e-raj ustreljen dvanajstletni John dežele, ne oziraje se na to, če se bo- Hollister. Cal. S pridnostjo in var- Kolesar, sin Ane Kolesar iz Mannville. 10-letni Joseph Klementovič in njegova štirinajst let stara sestra Helena pa sta bila nevarno ob-streljena. Brata Hoffmann sta sedaj zaprta.v glavnem stanu državne policije v Sommerville. Policija ju je zaslišala, a ni dvignila proti njima še nikake obtožbe. ja pismeno naprosil, naj sklice to i lostno poročilo, da so bila vsa nji- i . . . . . ; 1 I Dosedaj je Dilo mogoče ugotovi- sejo, da se bo odločilo, kaj morajo I hova upanja zaman. . . ___... . .. . _ „„ „ ! ti. da so padli streh, ko so se nahajali otroci na koruznem polju. panskem zunanjem uradu nad ruskimi metodami. obmejna mesta. — Kanonski čoln je obstreljeval postojanke ob Sun-gari reki. čevanjem mu je bilo mogoče ddbiti semkaj svoji starejši hčerki. Meseca maja tekočega leta je poslal po svojo ženo in najmlajšo hčerko Innozento, ki je stara devet let. # Vsi so se veselili, da bodo zopet združeni, včeraj je pa dospelo ža- Nemci plačati po poteku Daweso-vega načrta dne 1. septembra. ZEPPELINOV ODLET SE JE ZAKASNIL Ko so spravljali ogromni vodljivi balon iz hangarja, se je zadel motor ob steber in ae pcškodoval. TOKIO. Japonska, 22. avgusta. Ko so spravljali ogromni vodljivi balcn "Graf Zeppelin" iz hangarja, se je neki motor zadel ob železni steber in se pokvaril. Motor bodo morali popraviti, kar bo trajalo en dan. Jutri zjutraj bo "Graf Zeppelin" nastopil svoj polet preko Pacifične-ga oceana proti Los Angelesu. Vsi potniki so bili že na krovu pa so se morali zopet izkrcati. "Graf Zeppelin" je izza svojega odleta iz Lakehursta prevozil 11,800 milj v šestih dneh, trinajstih urah in petnajstih minutah. VENEZUELSKIVSTAŠI PORAZILI FEDERALCE BALBOA, Venezuela, 21. avgusta, Venezuelski vstaji še vedno drže mesto Cumana ter so porazili načrte federalcev; da zopet zavzamejo mesto v nedeljo, kot pravijo kabelska poročila, katera je poslala tamošnja revolucijonarna Junta iz Port o t Spain, Trinidad. PRIHODNJE PAPEŽEVO POTOVANJE Papež Pij XI se bo vozil . s svojim lastnim vlakom. — Zbor kardinalov ga je pregovoril, naj počaka, da bo vlak do vršen. RIM, Italia. 20. avgusta. — Pa-jež Pij XI. bo prvič formalno stopil na italijansko ozemlje, ko bo dovršena vatikanska železniška postaja ter bodo pripravljeni tudi privatni železniški vozovi zanj. Ta poročila so enkrat za vselej končala govorice, da bo papež prvič stopil na italijansko ozemlje dne 25. avgusta ali pa 9. novembra. Zbor kardinalov ga je pregovoril, naj ne zapusti Vatikana, dokler se ne bo mogel odpeljati s svoje lastne železniške postaje in s svojim privatnim vlakom. Dejstvo, da je papež sklenil potovati z vlakom, kaže. da bd1 odpotoval precej daleč izven Rima, najbrž v severno Italijo, kjer je preživel svoja mlada leta. Ta korak so splošno razlagali na ta način, da skuša Stresemann pojasniti upniškim narodom, da je v njih lastnem interesu priti čimprej mogoče do sporazuma, ker bi Nemčija po navedenem datumu ničesar več ne plačala kot pa določa Youngov načrt. Zadnje nemško plačilo po Dawesovem načrtu v znesku dveh milijard in pol mark bo zapadlo koncem tega meseca. Tedaj naj bi bil uveljavljen Youngov načrt, ki določa za prihodnjih sedem mesecev, do 1. apri- ! la leta 1930, plačanje 748.800 zlatih j mark. Dr. Stresemann se je v principu j izrekel za to, da bi bilo skrajno ne- i logic?no. če bi zahtevali od Nemčije večja reparacijska plačila, ko so j se izvedenci že dogovorili glede i skupne vsote. Stališče dr. Stresemanna pa~ne i bo imelo najbrž nobenega vpliva na potek konference, ker ne pride niti malo vpoštev skupna vsota reparacij, ki jih mora plačati Nem-! čija. Sporno vprašanje konference se tiče izključno le razdelilnega načrta plačil med upniške narode. Delegati so imeli včeraj vendar nekako upanje, ko je prišlo do povsem prijateljskega razgovora med francoskim ministrskim predsednikom ter angleškim zakladniškim kanclerjem Snowdenom. Pri čaju v hotelskih prostorih japonskega poslanika Adačija sta državnika izmenjala svoje nazore. Po zaključku konference je bilo izdano uradno ugotovilo, ki sicer ni kazalo nikakih podrobnosti pogovora, a iz avtoritativnega vira so pozneje izvedeli, da ni smatrati francoskega in angleškega stališča v re-paracijskem vprašanju povsem ne-spravljivim. T objavo so razlagali na ta način, da je Francija eventualno voljna v gotovih tr^v-Ph popustiti, da doseže sporam -uu ter vplivati tudi na druge zavezniške države, posebno na Italijo, naj ne zahteva previsoke vsote. ŠANGHAJ, Kitajska. 21 avqgu-sta. — Iz Harbina poročajo, da je bilo proglašeno vojno pravo ob celi kitajski vzhodni železnici, ker se je zadnje dni položaj v Mandžuriji jako zresnil. TOKIO, Japonska, 21. avgusta. Rusko-kitajska situacija v Mandžuriji se je izkazala kot pravi propagandni boj, ki se bo vršil vse poletje ter še pozno v jesen in zimo. Tako že vsaj kažejo poročila, ki prihajajo semkaj s fronte. Pri tem pa seveda ni mogoče prezreti. da so bili številni spopadi i MUKDEN. Mandžurija. 21. avg. med ruskimi in kitajskimi četami i Kitajska vojaška porotčla iz Har-več kot navadni pretepi in da sta bina javljajo, da je neki ruski ka-imeli obe strani velike izgube. Tu- j nonskt čoln na Sungari reki v bli-kajšnji kitajski poslanik Wang žini Fusigkiena streljal na kitajski Jong Pao se pritožuje pri japon-j vlačilni čoln ter ujel pet poitnih skem zunanjem ministrstvu ter na- ' službencev in zaplenili vso pošto, vaja dolg seznam nasilstev. ki jih i imajo Rusi na vesti. Zvezno okrožno sodišče je odločilo, da mora biti njegova hčerka j Mladi Kolesar se je zgrudil mr-Innozenta deportirana, ker so j tev na tla, a Joseph Klementovič zdravniki na Ellis Islandu dogna- je bil sicer ranjen, pa je" kljub teli, da trpi na božjasti. { mu odnesel svojo ranjeno sestro' ■ domov. Danes zjutraj so spravili oba v bolnico, sosedje so pa obvestili policijo. Nekateri domnevajo, da so otroci kradli na polju koruzo ter je kak farmar streljal nanje, misleč, da so poljski tatovi, ki se klatijo že dalj časa po okolici. Ž njo vred bo deportirana tudi mati. Deportacija je bila odrejena takoj, ko sta se izkrcali. ČEBEA POVZROČILA NEZGODO Sanchez pa je izposloval s pomočjo habeas corpus ravnanja trimesečen odlog. * Medtem časom je upal dokazati, da je njegova hči zdrava in da bo lahko ostala v I Ameriki. To upanje pa je bilo včeraj uničeno vsled ukrepa zveznega okrajnega sodišča. ŠVICARSKA AVIJATIKA POGREŠAJO Zadnjič so videli švicarska letalca nad Azori; od takrat ni o njima nobenih nadaljnih poro-i čil. BUCHARIN IZKLJUČEN IZ STRANKE Očitajo mu, da ne veruje dovolj trdno v propast kapitalizma in v razširjenje revolucionarnega gibanja po vsem svetu. BATAVIA. N. Y„ 21. avgusta. — Mrs. Leuis Greenberg iz New Ro- l chella je bila usodepolno poškodo- j vana v avtomobilski nesreči med Bata via in Le Roy včeraj, ko je njen mož izgubil kontroio nad karo. ko mu je priletela čebela v o-braz. Mr. Greenberg je bil le malo poškodovan in ostali v avtomobilu so ostali popolnoma zdravi in celi. Kara je zapustila cesto ter se za- ! dela v drog. Na raznih krajih so se završill j danes manjši spopadi. Oster boj se je završil v bližini Čalanorjti dno i 19. in 19. avgusta. Železniška služba na iztočnem koncu kitajske iztočne železnice je ; bila resno ohromljena. Rusi so sku-! šali pognati par vlakov v zrak z t dinamitom. komu- ! čival ADVERTISE • in "GLAS NARODA" EKSPLOZIJA SMODNIKA NA ROMUNSKEM BUKAREŠTA, Romunska, 21. avgusta. — Več smodniških stolpičev v trdnjavi Domnesti v bližini Bukarešte je eksplodiralo zaporedoma včeraj zvečer malo po polnoči ter uničilo za milijone lejev muni-cije in zažgalo trdnjavo. Nekateri vojaki, ki so ušli, so izjavili, da so bile ekspedicije posledica neznosne vročine, ki je prevladovala tekom zadnjih dni. Eksplozije so se ji je in pol. Tudi Švica ni hotela zaostajati za drugimi državami v razvoju avi-jatike ter je poslala te dni preko morja v Ameriko drzna letalca. Oscarja Kaesarja in Kurta Lue-sherja. Dvignila sta se v Lizboni ter poletela proti New Yorku. Do-zdaj pa ni o njima še nobenega glasu in vedno bolj se utrjuje mnenje. da se jima je polet prekc Atlantika izjalovil. Njuno letalo se imenuje "Mlada Švica" ter so ga zadnjič videli nac Azorskim otočjem. To je bilo v pon-deljek ob eni popoldne po ameriškem iztočnem normalnem času. Ob devetih zvečer je sporočil zastopnik tukajšnjega švicarskega generalnega konzulata, da je bil iz Halifaxa telefonično obveščen, da nimajo tam nikakih poročil o tem letalu. Letala ni videl noben pamik. kar i jih je plulo po morju v dotičnem j času. f Letalca bi morala dospeti v Novo Fundlandijo že v torek zjutraj ob štirih. Pet ali šest ur kasneje pa bi morala krožiti že nad Long Islandom. Iz Lizbone poročajo, da so na Portugalskem v velikih skrbeh za švicarska letalca. BOSKVA. Rusija, 21. avgusta. — Plenum izvršilnega odbora nistične internacijonale je danes ^ potrdil razsodbo, da se Bucharin! izključuje iz stranke ter se mu prepove vsako politično delavnost. Bucharin je bil znan Leninov pomagat! ter je bil zadnji Žid. ki je toliko časa vztrajal na uglednem političnem mestu. Bucharin velja za enega najboljših teoretikov komunizma. Izdal je nebroj knjig in spisov. Izključili so ga. češ, da ima premalo vere v propast kapitalizma ter da ne veruje dovolj trdno v revolucionarno gibanje po vsem svetu. UBIT V AEROPLANSKI NEZGODI SEATTLE, Wash., 21. avgusta. — Chester Minear, star 30 let, je bil ubit in njegov bratranec, John Minear in neki nadaljni potnik sta bila močno poškodovana, ko je včeraj zvečer treščil ob tla njih aero-plan ter padel v blato na robu Pudget Souiida. GOVERNER ROOSEVET POŠKODOVAN NA NOGI ALBANY, N. Y., avgusta. — Vsi domenki governerja Roosevel-ta so bih danes razveljavljeni do konca tekočega tedna, ker si je glavni uradnik države zvinil desno nogo. Poškodba povzroča močne bo- i je general Lapis, lečine in vsled tega mora ostati v Ta zbor obstoji iz dveh divizij in-svoji sobi v eksekutivni palači. Po- fanterije ter dveh kavalerijskih bo do prihodnjega pondelj- » brigad. Na razpolago ima tudi stika. ko bo odšel k otvorjenu nove- j rideset aeroplanov, inžinirsk: zbor ga mostu preko Lake Champlain. ter plinski oddelek LONDON. Anglija. 21 avgusta. — Londonski Daily Mail je dobil iz Dairena poročilo, da sta tako sovjetska kot kitajska vlada vložili obtožbe ter zvračata krivdo druga na drugo radi obmejnih napadov v Mandžuriji. Sovjetska vojaška administracija pa je kljub temu organizirala svojo iztočno armado. Poroulo pravi nadalje, da je mobilizacija sedaj popolna. Vrhovno poveljstvo je prevzel cc-neral Bluecher, ki je svoj čas pomagal kitajski nacionalistični armadi vežbati armado. Bluecher ima svoj glavni stan v Novosibirsku. Osemnajsti armadni zbor je nastanjen v Irkutsku ter mu povelju- M; DENARNA NAKAZILA vršile naprej do petih zjutraj. Vojaštvo, ki je bilo pri klicano Iz Bukarešte, si ni drznilo približati trdnjavi do večje bližine kot ene mi- sle poslaništva. Stopil bo na mesto I Gonzalesa Prada, ki je resfgniral. BEG0YA NACELUJE PERUJI-SKEMU POSLANISW LIMA. Peru, 21. avgusta. — Santiago Begoya, prvi tajnik peruvij-skega poslaništva v Washingtonu, ki se mudi s svojo ženo sedaj v Li-mi je dobil brzojavno vest, naj se vkrca na prvi parnik ter se vrne v Washington, da prevzame vse po- Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr- 1 šujemo nakazila v dinarjih in li ah po sledečem 1 ceniku: v Italijo v Jugoslavijo Din. B00 ................$ 9.30 M 1,000 ................f 18.40 1,500 ................8 45.75 5,000 ................$ 90.50 M 10,000 ........$180.00 Lir 108 .....*..........| 1.79 " 900 ................|11.50 M 800 ......................118.80 M 600 ......................127.40 " 1000 ......................964.fi Stranke, ki nam naročajo itplačUa v ameriikih dolarjih, op*-tarjamo, da tmo vsled sporazuma g natim tvotam 9 darom kraju v stanu mižati pristojbino ta taka itplačUa od 3% na S%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— za $60 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 60c; Zrn izplačilo večjih cneakor kot gonj naveden«, bodirt t dinarji* lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljfe povoja. Pri velikih slih priporočamo, da m poprej i nam eporasamate glade »^m IZPLAČILA PO POftTI ao RKON9 IZVRiSNA V OVBW DO TRCN TIDNIl NUJNA NAKAZILA IZVB&UJEUO PO CABLE LETTER £J PRISTOJBINO 75e. SAKSER STATE BANK 0 OOBTLANDT s "G LAS NARODA" new york, thursday, august 22. 1929 The 1ARG EST SLOVENE DAILY in U. 8. A. = "Glas Naroda" Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street, Borough of Manhatan, New York City, N. Y.j "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ...............................W.Ofl Za pol leta .....................—.........$3.0© Za četrt leta ..............................H-SQ Za New York za celo leto ........$7.00 Za pol leta .....................v..............$3.50 Za Inozemstvo za celo leto------47-00 Za pol leta ...................-...............$8.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaai dan izvzem&i nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti st ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 .hm...,«*. ANGLEŠKA DELAVSKA POLITIKA Angleška delavska vlada j v objavila, da bodo meseca septembra pozvane angleške eete iz Porenja. To je izzvalo splošno odobravanje. Edinole Francijo je neprijetno dirnilo. Francija namerava tudi v bodočnosti uganjati isto politiko kot jo je toliko časa uspešno uganjala vlada angleških torvjev, na mre e obdržati okupacijo nemškega o~ /einlja ter se posluževati okupacije v izsiljevalne svrlie. Zavezniki so že zdavnaj obljubili Nemčiji, da jo bodo osvobodili tujega vojaštva. I Vi tem so pa neprestano dobivali nove izgovore in nove pretveze, češ, da je navzočnost angleških in francoskih čet zaenkrat še potrebna. Pri tem so tipali in skušali izvedeti, kaj bi jim dala Nemčija v zameno, če bi se uio" gla osvobiHliti neznosne more. Izrabljana Nemčija seveda ni mogla dati nobenih obljub in tako je pri starem ostalo. Kakorhitro je pa stopila v Angliji delavska vlada na krmilo, se je v tem oziru predrugačilo. Neoziraje se na bivše zaveznike, je določila angleška vlada datum, kdaj bo pozvala okupacijsko armado iz Porenja. Ta odlok delavske vlada zasluži vse priznanje. Kajti ko bodo enkrat angleški vojaki zapustili Nemčijo. tudi Francozi ne bodo več dolgo v Povcnju. To je jasno razvidno iz potrtosti, ki je zavladala v Parizu. MacDonaldova vlada je napravila velik korak v smeri proti splošnemu sprijaznenju med bivšimi sovražniki. MacDonaldova zunanja politika je krenila v pravo smer. MALA ANTANTA J-.-V ■ . PIP : "- Služba za Električno Uporabo Noben potrošen dolar ne kupi večje vrednosti ELEKTRIČNI ČAS-PRAVI ČAS Kadarkoli pogledate na eno izmed več kot 12,000 * Western Union ur v mestu, dobite električni čas — pravi čas. Te ure kontrolira električno mojsterska ura, ki se nahaja pod kletjo na temelju iz žive skale, da ni podvržena tresenju. Ta mojsterska ura dobiva čas potom telegrafske zveze z mornariškim observatorijem v Washingtonu. Ali če telefonirate in vprašate za čas na "Meri-dan 1212", izveste zopet za pravi električni čas. To je dragocena in zaželjiva informacija — v zadnjih dveh mesecih je poklicalo vsak dan povprečno 19,000 ljudi "Meridan 1212". Elektriko, ki kontrolira te številne električne ure, proizvajajo v naših postajah ogromni generatorji, ki so v časovni zvezi z mornariško opazovalnico. President The New York lulison Company Brooklyn Edison Company. Inr. The United Electric Light and \>w York and (Jueens Electric Power Company Ught and Power Company The Yonkers Electric Eight and Power Company Dopisi. Gowanda, N. Y. Cenjeni urednik Glas Naroda! Prosil bi vas za nekoliko prostora j \ listu oziroma za priobčitev teh vrstic. Z delom gre tukaj takorekoč ponavadi, plač pa tudi lastniki tovarn ne povišajo. Vreme sedaj ni prevroče, toda suša je taka. da se vse suši. Ker sc dnevi tako lepo gorki. se sempa-tam zberemo v senci na kakem pikniku. kjer si delamo kratek čas in p^ naši stari navadi zabavamo. Prihodnji mesec dobimo dva praznika, in sicer dne 1. m 2. septembra. Ker se pa sezona piknikov bliža h koncu, in potem bo treba zopet v dvorano, kjer ni tolike svežega zraka, kakor v prosti naravi. je direktorij tukajšnjega S. N. Doma sklenil, da se priredi piknik v korist S. N. Doma in sicer dne 1. ' septembra na navadnem prostoru. V slučaju siabega vremena se vrši 2. septembra. Pekli bomo janjca na ražnju, kar bo seveda prvič letos. In še raznih drugih stvari bo videti na tem pikniku. Zato .se vabi vse Jugoslovane od blizu in daleč, da se še enkrat letos razveselimo v prosti naravi. Pričetek je ob 2. uri popoldne. J. Matckovich. ff i • f « Peter Zgaga Jifncr :~-JWS£XfiS Vračajo se Novice iz Slovenije. Toča v Beli Krajini. Življenje in umiranje v Ljubljani. Kakor poročajo iz Bele Krajine. Po podatkih mestnega fizikata je toča povzročila 2. avgusta po ne- se je tekom meseca julija rodilo v katerih veseh in krajih večjo ško- Ljubljani 162 otrok (88 moškega in do. Huda toča je bila po vaseh Ju- } 74 ženskega spola >, med temi 6 gere, Mačkovec, Skomljavec, Sela. mrtverojenčkov, urnrio pa je Bcžič vrh ki spadajo v občino Su Junaštvo 14-Ietne deklice. V Krko sta se šli kopat sestri Magda in Vika, hčerki zastopnika šivalnih strojev Kleindiensa. Mlajša 8-letna Vika. ki še ne zna plavati, je dobila od neke gospodične dva mehurja, ki si ju je privezala ckoli prsi in se podala v vodo. Topla kopelj ji je izredno ugajala. Noči na faimah v okolici Fly Creeka, Cooperstcwna Worcestra in arugod v grenjem delu države New York postajajo hladne. Rojakinje in rojake, ki so vro.me vajeni. je začelo zebsti in se vračajo v New York. Letos so bile tam trv četrtine newyorske slovenske naselbine. Bili so zakonski par: z otroci, samci in samice, žive vdove te; živi oziroma slamnati vdovci m sam ne vem. kakšni še vcc. Vse je naenkrat zahrepenelo po New Yorku. vse se vrača. Par dni, mogoče par tednov bedo še govorili o farmah in se spominjali nanje, farmarji bodo obdržali nekatere izletnike v dobre n:. nekatere v slabem spominu, nato bo pa vse utihnilo. Vse bo tiho in molčeče, nato bo pa naenkrat zapel slamnik svojo zmagoslavno pesem. Potem bo pa: ducat in čipka in čipka in ducat in forman in bOo: power, transporter, cvirn, šivanka, brez konca in kraja. Vso zimo bo trajala ta pesem. v.>o zimo v pozno pomlad. Ducat bo pa tolkel takt. Ducat je merodajen. število ducatov je odločilno. Ducat-ducal-ducat-ducat . . . Počitka su bili potrebni. Tisti, ki so delali in tisti, ki so štapali. Kajti slamnikarija je težka, šta-panje pa nič lažje ni, posebno v New Yorku. Moški bodo vedeli dosti povedati o farmah. Nekateri bodo rekli, da je sistem pravilen, drugi, da je za nič in da bi bilo botjše za farmarje. če bi delali tako in tako. Farmarji niso vpoštevali nasve- Sleherni jo vedel, da se meseca maja niso sestali v^ BtMjgvadu zastopniki Romunsko, Čelioslovaske ill Jugo.'j slavijo samo zato, da izmenjajo med seboj par galantnih; poklonov. r Kamen onega sestanka je ]*>stal šcie Mila j znan. , 7 za priroje- j ic takoi opazila 14-letna sestrica Magda in je hitela na pomoč. Potegnila jo je iz vode k sebi in zaplaval a z njo k bregl. Kakih 100 metrov pred bregom pa je Magda omagaia. Vika se ji je izmuznila iz rok in izginila ponovno pod vodo. Magda je tedaj na-prla zadnje sile ter potegnila sestro iz vode. Na pomoč jc končno prišla neka gospodična, ki jc pomagala. obema izmučenima deklicama na suho. Magda, ki Je skočila sestri na pomoč ne glede na to. ali bo kos svoji nalogi, zasluži pohvalo tem bolj, ker jc bilo v bližini dosti rutiniranih plavačev, ki pa se iz neznanih razlov niso zmenili za u-sodo. male. utapljajoče sc deklice. U'aukegan, III. Zaman smo pričakovali v pondc-ijek 19. t. m. slovenskega petja kvarteta "Jadran" na radio iz New Yorka. Ker imajo tu rojaki skoro v vsaki hiši svoj radio, je bilo ob napovedanem časti tekanje od soseda do sosedo z vprašanji, če je eden ali drugi "ujel" kaj in na kateri station. Toda povosod vsi naperi brez uspeha. Dobili nismo nič slovenskega petja niti na najfinejše j apaiate, dasi smo imeli zvezo kot i naznanjeno na Columbia Broad-' casting System. Upoštevali smo tu-' di razliko časa, namreč da jc v New Yorku ura že 10, ko jc tu šele ; lov mestnega človeka in jih nikdar 9. Čakali smo pri aparatu že od 9 . nc bodo To bl oilo zoper njihovo do polnoči ter levili na vse mogoče £ast m p0n0j postaje. Ker so mi pevci kvarteta kakor Marsikatera Slovenka je videla .tudi njih lepo petje znano osebno, na farmi po dolgem dolgem času me je to še bolj zanimalo. Žal pa zopet teličke in prašičke buše in je bilo nam vsem, ker je bilo za- kravce in pravega bika — sakradi-mujeno ravno slovensko petje. bold. Želeli bi za drugi pondeljek bolj j Pa se ga ni nič bala. še celo po-natanenih navodil, če mogoče tudi božala ga je, bik jo je pa pogledal natančno jme postaje v Chicago, j kot bik nova vrata in odbezljal ker je ista" centrum večjih našel- pred njo po zeleni trail, bin kot Waukegan. Milwaukee.' Wis., Sheboygan. Wis. itd. V lepih P°letnih večerih. med Mogoče so bile kake druge ovire IJtičjim 13etjem in v omami razk0*" In petje sploh ni prišlo na program, j po_ cvetju in sadežu se V nadi za več uspeha drugič, pošiljam pozdrave kvartetu "Jadran". Jože Zelene. ' Toda čas celi vsakovrstne rane, _^ , ture, mozolje, in sploh vso pešti- 1 lenco, pa bi ženskega srca ne za-VAŽNO za one, ki nameravajo v ccm magari da je nalcm^n no slabostjo, 8 za rakom. 3 za osta-lelostjo. 2 za vnetjem ledvic. 38 o-seb zaradi drugih naravnih smrtnih vzrokov. 5 oseb zaradi smrtne nezgode. 1 oseba pa je izvršila samomor. Za nalezljivimi boleznimi je obolelo 18 oseb: 12 za davico, 4 za škrlatinko. 1 za logarjem. 1 pa za senom. V zadnjem hipu preprečena nesreča. Za postajo v Dobovi je že dolgo i7gotovljrn načrt tovorišča in so bili baje stroški zanj vneseni tudi v državni proračun. Večkrat sc je za izvedbo tega načrta tudi prosilo železniško upravo, neobhodno potrebne postaje za tovorni promet in z njo združenih stranskih tirov pa'še vedno nimajo. Zaradi tega preti večkrat težka nesreča delavcem, ki so zaposleni , na kolodvoru. Tudi te dni je manj-niki od občine strog nalog, da ne . , , , . t , .. kalo le za la-s .da se ni pripetila ve- sr jo puščati voznikov gnojnice v * .esto pred 22. uro. je hotel Vavpotič oba voznika, seveda zadržati. Ta n sosednje krošnjarije. V visokem, usnjatem stolu je pu sedel starinar in imel svojo rdeče-laso. pegasto hčerko v naročju. Ljubek ni bil baš ta pribor, ker obadva nista bila niti lepa. niti simpatična. Toda t e ure, v katerih je govoiil oče, — mati je počivala že dolgo pod rušo. — poltiho o težavah 'n upanju svojega naroda, so ostale hčerki vse življenje v neizbrisnem spominu. "In vsa preganjanja in zasramo-vanja 4>e bodo končala, ko bo prišel naš presijajni kralj in mesija in si bo dal izraelsko krono na ožar-jeno glavo. Svet se bo skril pred tem sijajem in vriskajoč se bo odpravilo judovsko ljudstvo v deželo tvojih očetov. Zopet bodo odmevali veliki tempeljski prostori od Njegove slave in kdor se bo približal stopnicam Njegovega prestola, tega bosta spremljala mir in sreča.' Nekega dne, ko je prišel kmet. ki je hotel prodati obleko svoje Nova moč O tratite M otrplosti. Severa'« Esorka, zanesljiva odvajalna tonika. odpravi zaprtje, vzbuja boljši tek. boljie »panje, boljit po* čutek. Dobite Jo v le-karnk SACRA'S ESORKA JUDOVSKA BERTA »Resnična zgodba t rajnke žene. k starinarju, se mu ta ni pokazal, ker se je bil kar nenadoma umaknil iz trgovskega življenja. ter je sedel v zadnji sobi mrtev v svojem naslanjaču. Berta je medtem dorasla, toda njeno šibko zdravje je moralo prenesti vse različne bolezni in onega popoldne, ko so <>dne»li starega Mosesohna iz hiše, je prikipela živčna mrzlica do viška. Divje fantazije so podile druja drugo v njeni glavi. Kmalu se je smehljala pomlad in srečni ljudje so se sprehajali roko v roki po cvc-< točem svetu, in zopet se je kmalu stemnila slika. Svinčeno sivi, težki oblaki, so se kopičili na nočnem nc- j bu, trepetajočem v bliskih nevihte | in temne, čudogrozne vode so se < vlekle trudno po pusti zemlji. Ze- j leno-modri bliski so goreli; vsepo -.sodi je ležalo težko, soparno ozračje. In kakor od tisočere človeške tožbe jc udarjal ona njeno uho;J v dolgih vrstah se je približevalo iz nočnih temin judovsko ljudstvo.1 brez Gospoda, brez domovine. Tedaj je spregovoril nebeško ja-sen glas: "Ne jokaj!" in črni obla'ci! so se stopili v morju in dan je vstal ves zlat in sočno, bujno zelenje, je pregrnilo zemljo; vriskajc žgoleč se je pognal škrjanček v jutranji zrak. Iz dreves in grmov je vzbrstelo rosno cvetje in njih vonj je objel vso začudeno naravo: Mesija je šel. obdan od ljudstva, !;i mu je mahalo s palmovimi vejami, po veseli deželi. j Berta se je vrgla kralju k nogam: "Vzemi me s seboj, z mojimi bolečinami in težavami!" je govorila. On pa jo je dvignil in rekel: "Moj čas še ni prišel, ako me boš^ pa čakala v potrpljenju, se ti izpol-; ni tvoja želja." Po teh besedah je Mesija izginil,! njene misli so pa ostale od te noči" pri njem. Več tednov je preteklo, preden se je Berta zavedla, kje da je; njen duh je pa trpel radi težke bolezni in zopet je postala otrok. Povsem vseeno ji je bilo, da ji ;e umrl oče. da so prodali njegovo' malo trgovino in. da se je morala i preseliti. Ostala ji je majhna ren- j ta, od katere je ravno prav mogla živeti. Tako je preživela svoja leta v'podstrešnem stanovanju in je postajala vedno manj lepa. Rdeči lasje so se ji pobelili in na njenih debelih rokah so se pojavil starostne pege. Njena obleka pa je bila vedno praznična, čeprav vse prej, kot mo- j demo, in v tem času so ji naravnost nemogoči klobuki in trakovi.! s katerimi se je lišpala, prinesli i- j me, dali so ga ji šolski otroci: —I "Judovske Berta". Toda kaj so ji mar šolski otroci, i njej, ki je nosila v srcu sliko Mesije in ki je vedno pričakovala njegovega prihoda. Njena edina pot je bila na postajo. Vsa dolgo leta. vse dni, je sedela tako nališpana, od jutra i\o večera na klopi in noben tujec ji ni ušel. Vedno je nosila s seboj skromen, - ubog šopek in nekaj starih. trdih kruhov in še tršo klobaso za potujočega Mesijo. Postajno osobje je poznala Berto in jo draiilo; dobrosrčni postaj ena-čelnik jo je pustil, ko je bil uvedon zaprti peron, brez zadržka na njen običajni prostor . Nekega večera, ko je odšel že zadnji vlak in je sluga ugasil luči in šel po zapuščenem peronu, je zapazil Berto, ki je ostala proti svoji navadi na klopi. Ko jo je pozval, naj zapusti poslopje, mu ni niti odgovorila, niti se odzvala: ker Mesija je prišel z^zadnjim vlakom ia takoj odpotoval v lepšo deželo. V njegovem spremstvu pa gre. lepa ko jutro, pojoča in s palmovimi listi mahajoča Judovska Berta. (Prevel K.» vala jugosl. državo za 20 milijonov lastniku kavarne, da jih bo areti-dinarjev, znači nenavadno velik u- ral. Pred kavarno je med tem ie speh beograjske policije, nudi pa prispel policijski avto z detektivi. I obenem dokaz, da se v Budimpešti: Bregovljanin je tedaj pristopil h še vedno nahajajo gnezdišča med-' Koraču in. zapovedal trojici: "Kvi-narodnih sleparjev, ki na vse stra-j šku roke! Mirno, vsi za menoj!" ni iščejo možnosti za svoje ddej-; V par minutah je bila aretirana stvovanje. V afero je vpleteno pred. trojica na policijski direkciji, kjer vsem tiskarsko podjetje Bele Hof-i so ugotovili, da se Koračeva tova-mana v Budimpešti,'a glavni teh-, riša pišeta Martin Ostheimer 5n vu trgovca Rudolfa Neuhausa. Pri vseh teh je policija našla zaloge falzifikatov in usodno korespondenco. Takoj po teh aretacijah se je kar James En^cr. ki je postal ba-rcn. Splošno se smatra, da je slikar to odlikovanje pošteno zaslužil Bil pa ie čas, ko Ensorjevih del v Belgiji niso prav nič upoštevali. Treba je bilo šele poročila, da je Srečkovič odpeljal v Budimpešto.' Par*šk "Salon" sprejel neko Ensor-kjer je s pomočjo tamošnje polici- icvc deio preden se je najemnik je razkril Hofmanovo ponarejevai- zdraviliške dvorane v Ostende od-nico s stroji za hromografski tisk kupiti od umetnika, dve sliki, gumizirani papir in klišeje falzifi-_ Dcbn mož je mislil, da je Ensor nični mojster ponarejanja je bil ti- Mihajlo Laszlo Guth. Po zoplenje- katov. Sledila je še aretacija B°ie. seciaJ Postal slavna coebncst in je pograf Bela Wagner. Falzifikati. j so bili tu izgotovljeni, so tako precizni, da jih ni mogoče ločiti od pristnih, pretihotapljali po so jih iz Madžarske v Jugoslavijo po nekem tajnem prehodu, ki ga je po- i licija tudi že razkrila. Organizacija j je bila dobro finansirana ter je bila finančno prosperiteta tega "podjetja" že v naprej popolnoma za-sigurana. V Jugoslaviji je bil šef za razpe-čavanje falzifaktov trgovec Stevan Korač iz Sremske Mitrovice, ki pa je zadnje čase stalno bival v Beo- ni korespondenci in po izpovedkah Hofmana. ki je po daljšem obotav- uPal na boljši obisk, ».e bo okrasil aretirancev je beograjska policija ljanju priznal vse in pokazal poh- zdraviliško dvorano z dvema njego-kmalu izvohala še ostale člane dru- ciji 620.000 falzifikatov, pripravlja- vima slikama Ampak se je motil. žbe. V Velikem Gradištu je Srečko- nih za prenos v Jugoslavijo. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI I FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bu-cau j ......... ......................................_............ POLOVICA POROČENIH ŽENSK V INDUSTRIJI SO ROJENE A.ME- RIKANKE. gradu. Odtod je vzdrževal 'direkt- NA SVETOVNEM ŽENSKEM KONGRESU V Berlinu se je zaključil svetovni ženski kongres, čigar naloga je bila formulirati vprašanje ženske politične enakopravnosti. Na sejah je vladal vzoren red, ki bi ga ženskam lahko zavidali vsi moški. 400 zastopnic iz 31 dežel se je posluževalo francoščine, nemščine in angleščine. Italijanke so poskušale pridobiti svoji materinščini pravice četrtega uradnega jezika, a so bile odbite. Takoj je zahtevala besedo Egipčanka in izjavila, da bi morala potem postati peti uradni jezik — arabščina ... Sredi ženske množico je sedel kot edini mož zastopnik belgijskih feministinj, znani psihijater Van Dooren. Španska zastopnica markiza Del Teires je privedla na kongres svojega soproga. a je moral ostati v veži. Iz Ženeve so dospele tri pri Ligi narodov zaposlene prevajalke. Stale so poleg vsake govornice in prevajale njene besede v uradne jezike. Stari nazor o "moški" in malo prikupi j i vi zunanjosti boj'evnic za ženske pravice se je na kongresu izkazal popolnoma neutemeljen. V dvorani navzoči novinarji so sklenili odpraviti ta predsodek in so na tihem priredili lepotno tekmo. Ob sklepu kongresa so nepričakovano naznanili njegovim članicam, da hočejo pokloniti odlikovanje štirim najlepšim udeleženkam. To so bile zastopnice Ceylona, republike San-Dominga, Egipta in Francije. Na ta način sta dobili o-be prvi nagradi. .. dve zamorki! Bogve, ali so bile istega mnenja tudi njune bele sestre! Prevladuje splošno mišljenje, da ; 212,382 poročenih žensk dela kot poročene ženske odjcmljcjo • kruh ' telefonistinje ali drugače v pro- | ne zveze z Budimpešto, kamor ic j neporočepi ženski, ki mora zaslu- j metnih podjetjih. j večkrat zahajal in po tajnem pre- žiti za vzdrževanje sebe in svojih | I hodu prinašal falzifikate preko me- odvisnih ljudi, nadalje da tekmu- j I je. Bila je za državo prava sreča,1 i^0 2 moškimi v industrijalncm krb. da je Korač pri pridobivanju za- 1 življenju ter s tem ustvarjajo ne- 6 *«.•»,. , ♦ ^ ^ j*, F" jjuuuuoauju ^.u. , 4 , . I V gotovih krogih se trdi, da zaveznikov naletel na oošteneea mo- zaposclnast In znizanjc mezd med i..... , . „ , "llutuv a lia P^enega mo , siitni zakoni za ženske v raznih dr- Kakih 2000 poročenih žensk dela pri izkopavanju rude in v socijahii Belgijski iisti so prinesli o cbeh slikah umčujojčo kritiko, tako da se je najemnik bal, da bo njegova obrt sia rakom žvižgat, če bo sliki "od;žal. Z?.tc ,e obe iliki predal nekemu učitelju za 500 frankov. Boljšo kupčijo je napravil neki bruseljski hotelir. p*i katerem je Ensor navadno ostajal. Prodal jc Ensor-jevo sliko nekemu častniku nem-i ^ke okupacijske armade za 30.000 frankov in se šc hvalil, da je storil dobro delo domovini, ko je tujcu j obesil Uik "šund" za toliko dc-; nurja. KDO JE MENČIKOVA vico žensk do ža, kavarnarja Milana Božinoviča 1 moškimi. Nekateri tudi trdijo, da je ža„ah prev2aprav ki je*o Koračevih nagovarjanjih in j tujerodka ona. ki še nadalje dela! načrtih takoj obvestil upravnika ' P° poroki. državnih monopolov, ta pa policijo.; Preiskava, ki jo je izvedel fede-in se jc' tako pravočasnb preprečilo radni Women's Bureau o industri-razpečavanje. Ob aretaciji vseh j jalnem zaposler.ju žensk na podla- j članov ponerejalske družbe je beo- : Si ljudskega štetja od 1. 1920, potr- i grajska policija sicer zaplenila ve-jjuje netočnost argumentov proti j liko zalogo falzifikatov, vendar ' poročenim ženskam v industriji. V , uprava državnega monopola iz pre- Pivem redu se je dokazalo, da so; vidnosti začasno umaknila iz pro- j gospodarski razlogi, ki silijo žen- omejujejo pra-dela in da vladno meta vse tisočdinarske koleke. Ko je kavarner Božinovič prijavil oblastim, kako ga je Stevan nadziianje jim odjemljc enakopravnost na delavskem trgu. Ta preiskava ni našla, da je to mišljenje upravičeno. Odkrila je da le tretina žensk spada pod zaščito teh posebnih zakonov o ženskem delu. Delavski zakoni se 11c tičejo profesijonalk niti žensk v višjih kategorijah. Zakoni se le na- sko v industrijo. Ta gospodarski zakon, ki vpliva na zaposlovanje našajo na zaščito žensk, zaposlenih žensk, sc občuti v raznih pokraji- t v industrijah, trgovinah in tovar-Korač hotel pridobiti za svoje ;nah te dežele in ni omejen na in-j nah. "podjetje" je šef oddelka javne Var-' dustrijalni vzhod, kjer so tujerodci j V glavnem statistika pokazuje nosti v Beogradu Dragutin Jovič večinoma nastanjeni. Res je naro-j da zakoni ne ovirajo ženskega de-i,akoj izdelal načrt za izsleditev t*1. da polovica vseh žensk, zapo- j la. marveč da ustavljajo gotov tolpe, ki ga je poveril svojemu po- slene v raznih poklicih za zaslu- j standard modernega industriinlnc-močniku Srečkoviču ter detektivom1 žek> se ie rodila. v Ameriki — in te ' ga upravljanja. Bregovljaninu in Jovanoviču. Po 50 Yse bslokožne. docim 35 odsto Jovanovičem priporočilu se je ka-varnar Božinovič dne 27. julija "e enkrat sestal s Koračem in sicer v kavarni Gazibarič v Niški ulici. Božinovič je želel."tla mu Korač izroči takoj večje število ponarejenih kolekov. Toda Korač se je previdno izgovarjal, da falzifikatov še nima in da jih bo naslednji dan prinesel; zaposlenih poročenih žensk tvorijo trnke in le 15.4 odsto tujerodke bele polti. Izračunalo se je, da leta 1920 število vse žensk, zaposlenih proti zaslužku v vseh strokah, je znašalo 8.346,796. Od tega števila 23 odsto je bilo poročenih žensk. Kar se tiče strok zaposlenosti, je Pošljite nam || in mi vam bomo pošiljali !| 2 meseca » jj "Glas Naroda iS. i in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik. METANJE IZ GOSTILNE -RAZŽALJENJE ČASTI Neko berlinsko sodišče je rešilo te dni staro sporno vprašanje, šlo jc za to, ali sme gostilničar brez kazni in po mili volji postaviti gosta pred vrata. Takšen slučaj se je pripetil v prvovrstnem hotelu, v katerem je nastopil lastnoročno sam njegov šef in na podlagi gole pritožbe s strani ostalih gostov proti gospodu :n dami, ne da bi se niti prepričal, dali je ta pritožba upravičena. Na-podeni par ga je tožil in hotelir je bil oglobljen na 200 mark, ker ju ni napodil z zadostnimi razlogi. To pa je težko rasžaljenje časti. V vsakem slučaju, celc če gre za upravičene razloge j/a ima gost pravico ostati tako dolgo v lokalu, dokler ni pospravil naročenih jedi in pijač. SMRTNA KOSA V nedeljo, dne 18. avgusta je u-mrla v Cleveland, O. Mrs. Marija Mišmaš, rojena Zupančič. Doma le bila iz vasi Tisovec, fara Struge. Tu zapušča soproga Leopolda, sina Edvarda in Leopolda, hčerko poročeno Angela Pierce in hčerko Ivano ter sestro Frances Ferkulj. v isto kavarno. Ko sta se drugo ju-, bilo od skupnega števila 2.169,450 tro zopet sestala, se je Korač vnovič izgovarjal: "Ne morem še ničesar dati, moji ljudje se nahajajo sedaj v Pančevu in jih pričakujem. Čim prispejo v Beograd, bo vse v redu. Posel bo uspel sijajno." Čez nekaj dni je kavarnar Božinovič zopet poiskal Korača in mu izročil neko pismo rekoč: "Moj kum je blagajnik v upravi monopolov, in glej. tu mi piše, da je pripravljen spraviti vsak teden v promet pri-meno š^vilo falzifikatov...." Pismo je seveda bilo le dober trik napisal ga je policijski uradnik Srečkovič in naslovil na Božinoviča. Glasilo se je: "Dragi kum! Late, ki si mi jih ponudil so izvrstne in j ill bom sprejel vsak teden po dogovoru." Korac pa jc navzlic temu ostal previden. Božinoviču za enkrat šc ni hotel izročiti nobenega falzifi-kata in detektivi so zaman o prežo-vali za njim. Končno — nedavnega dne je Korač zopet povabil Božinoviča na sestanek v neki kavarni. Točno ob 1. opoldne je Korač prišel z dvema spremljevalcema in prav zadovoljen šepnil Božinoviču: Kolke imam, ali jih hočeš? Božinovič pa se je tokrat branil nalašč, češ, da nima pri sebi denarja, in je želel da se zvečer zopet sestaneta. Detektivi so tisto popoldne *za petami sledili Koraču in Res je, da so nekateri poklici žt*n-skam zabranjeni in v tem pogledu se že lahko govori o nepopolni enakopravnosti z moškimi. Iz preiskave se je našlo, da ti prepovedani poklici so v glavnem omejeni na brušenje, acetilenski in električni "welding", vozenje taksijev in či-tanie plinskih in električnih metrov. zaposlenih v gospodinjstvu in o-sebni postrežbi. V to število so vračunane kuharice, natakarice, perice in služkinje. 1.904,132 žensk je bilo zaposlenih | v tovarnah. Nekaj več kot četrtina j izmed njih je bilo zaposlenih v tek- ' stilni industriji in skoraj enake' število v oblačilni industriji. V raznih pisarnah dela 1.421.478 žensk. Tretina njih so bile knjigovodje, blagajničarke in računovodje, nekoliko manj stenografice. i V strogo profčsijonalnih poklicih je bilo 1,015,904 žensk. Skoraj polovica niih bile učitcljice, 14 odsto muzičarke in učiteljice glasbe in nekaj 8 odsto bolničarke. Največje številp zaposlenih žensk jc na farmah, bodisi na lastnih farmah ali v slžbui farmarjev. Od skupnega števila poročenih žensk 39.7 odsto ali 93,963 poročenih žensk je zaposlenih v poljedelstvu. Več kot 60 odsto teh genska dela na svojih lastnih farmah. Skoraj ena četrtina teh zaposlenih žensk je kvalificirana v uradnih statistikah kot "trgovk", ali v strogem zmisiu besede one so le zaposlene v trgovini kot prodajalke in enako. Njih je 663,939. Šest odstotkov tvorijo prodajalke, ki gredo od trgovine do trgovine prodajajo blago, doč-ilm 22 odsto tvorijo trgovke na drobno. m ADVERTISE GLAS NARODA" Vera Menčikova jc predvsem edina dama. ki je imela toliko pogu-j ma. da sc je šla pomeri z naj-] boljšimi šahovskimi mojstri na j mednarodni turnir v Karlovih Va-j rih. Veliko sreče na tem turnirju sicer nima. vendar vzbuja žc kot reprezentantinja ženskega spola na šahovskem polju, ki je bilo doslej več ali manj rezervirano moškim, toliko zanimanja, da zasluži nekoliko vrstic. O sebi je pripovedovala Menčikova novinarjem sledeče: "Rodila sem se v Moskvi in vzra-sla sem v Rusiji, vendar živim ^c osem let v Hastingsu. angleškem kopališču. Ker je ostal moj oče češkoslovaški državljan, sem češkoslovaška državljanka, prav za prav tudi jaz. vendar ne govorim česči-ne. temveč samo ruščino in angleščino. Šahlrati sem pričela v svojem devetem letu. pozneje me je v tej ifiri poučeval sam šahovski mojster Marcoczv L. 1923. sem postala članica šahovskega kluba v Hastingsu in za Božič sem igrala tam. L. 1927. sem dobila na mednarodnem damskem šahovskem turnirju od razpoložljivih 11 točk celih 10 in pol." ETNA BUUJE A C C IN DRUGO ORODJE a U JL IZ JUGOSLAVIJE i m:nl SRP .........................!*> KLEPILNO ORUlDJE .......I..*i0 j 50 UIU S1IAI KAMEN *Bersauio Mi »TIKA ................... PRA^CA .................... KI DEŽEN za n ji; /, - liužeiua Poštnina i»n.iMa. MATH PEZDIR ^^v0'^ N* vSt4 ,:>0 1.2U Po poročilih s Sicilije je pričel ogenjenik Ena nenadoma bljuvati. ko še ni poravnava vsa škoda, ki jo je prizadejal svoji soseščini ob zad-jem izbruhu. Ob času ko se ie zgodila prva eksplozija v glavnem žrelu, je bila na vrhu ognjene gore skupina enajstih turistov. Hipoma so bili zaviti v dim, ogenj in pepel. Stekli so navzdol, a vendar sta obležala dva popolnoma sežgana, štirje pa so bili težko ranjeni. Umrl je rojak Avguštin Kosimik. Na mrtvaškem odru leži v hiši 10121—ftS R'd Richmond Hill. Long Jsland. Pogreb bo jutri. Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKf Ali ste še zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrti? Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društva Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša. jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00. članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila „na glavnega tajnika, Joseph Pishler, Ely, Minnesota. 1 Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. lSth Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CFNIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAK! TEDEN k / "GLAS NARODA" new york, thursday, august 22, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY In D. B. A. Mlada ljubezen ROMAN Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Ali je sanjal? Ali je bil le odmev one strašne noči, v kateri ie pustil Jakobino samo v gorah? — Silver!.... Ali ni bil to spomin na ono srce pretresujočo ločitev, ki jc razburkala globine njegove duše? — Silver! Sedaj pa se jc glas približal, postajal vedno razločnejši in koneč-no se mu je zdelo, da se dotika njegovega čela. — SUvcr, jaz sem Jakobina! Ali me r\e čuješ? 2c tretjič je odprl oči, pogledal naokrog in konečno se mu jc vrni la^a vest. Spomnil se je vsega, plezanja na Gargos, odhoda navzdol, ključa in svojega padca. Slutil je. da so ga prenesli v farovž. in da prihajajo ti žalostni vzkliki od gospodične Marcadicu. ki je klečala ob njegovi strani. — Ah, ti me čuješ! — je pričel iznova glas mlade deklice. — ti me čuješ. Silver, Ti me spoznaš zopet, mene, svojo Jakobino. ki te ljubi in ni nikdar ljubila nobenega drugega kot tebe! Po.slušal je brez sape in spoštljivo te besede, da ne bi izgubil nobenega dobrodelnega zvoka. Nato pa je blažen usmev razjasnil njegov ooraz. oči se niso več zaprle, čeprav ni mogel še videti. Polagoma pa so se nato napolnile z blestečimi solzami, — Jaz te ljubim. Silver! Vedno sem te ljubila! — je nadaljevala mlada deklica. — Sedaj pa vidim, da me ljubiš tudi ti! Ah. kako krasno je življenje! Z lahnim vzdihom, mogoče napol zavestno, ji je odgovoril: — Da, Jakobina, ljubim te! Vedno sem ljubil le tebe! Nato pa je umolknil. Besede niso mogle izraziti, kar je občutil v enem trenutku. Plakal je le mirno naprej in vsa radost njegove duše se mu je zrcalila na obrazu. Tedaj pa je videl, kako sta se ustnici Jakobine približali njegovim in pod tem poljubom je zapadlo njegovo bitje v sladek, smrti podoben mir. Ni bil še dosti močan, da prenese tako veselje. Predmeti so izginjali izpred njegovih oči in šum zunanjega sveta je prodiral na njegovo uho le iz velike razdalje. Njegov duh. ki je bil jasen par trenutkov, se je zopjet zmračil. Tako je ležal dolgo, ne da bi se zavedal tega, kar ga je obdajalo. Občutil je, ne da bi vedel, konec dneva, blisk luci. prihod zdravnika, prihajanja ter odjahanje abeja, Pupote oi Jakobine, a ure so nezmerno počasi potekale. Potekla je noč in v modrikasti luči svežega jutra je izginila počasi nočna svetilka. Bolnik je čutil prste Jakobine, ki so mu dajali piti in ko se je obrnil, je videl črno, masivno postavo abeja, sedečo v naslonači. Mrzlica je tekom jutra ponehala in kmalu so dobili vtisi Silverja neko bolj določno obliko. Slutil je, da se nahaja v postelji deklice. To je spoznai po finem vonju, ki je prihajal iz perila in čutil se le tako srečnim, da je domneval, da ga obdaja krasen sen. Kiag popoldanske ure je njegova bolezen že skoro izginila. Čutil se je tako dobrim, kot prejšnjega dne in hotel je že vstati, se zahvaliti abeju Bordesu ter se vrniti v duplino. Jakobina pa je ugovarjala. — Zdravnik je odredil brezpogojni mir! — je izjavila. — Ti se nc smeš premakniti z mesta. Če te vznemirja misel na oslico, potem izvej, da ji je Tuton prinesel nekaj sena. Ko je rekla to. je potegnila odejo preko njegovih ramen. Ko. ja abej ob dveh popoldne zapustil sobo. da se odpočije v svoji postelji od naporov prejšnjega dne. se je poslužila Jakobina njegove odsotnosti, da zaupa Silverju vsakovrstne stvari, ki so se završile izza časa. ko sta se ločila. Pripovedovala mu je o svojem srCnem strahu, obupu in kletvicah one usodepolne junijske noči: Silver! Jaz sem bila popolnoma iz sebe od jeze in bolesti! Ti ri me globoko in okruto razžalil! Takrat sem si prisegla, da ti bom upraskala oči, kakorhltro te bom zopet videla! Ti vidiš, da držim svojo besedo, — je dostavila ter ga pričela poljubljati na oči. — Iskala sem te vsepovsod. Nato sem izvedela od tvojega očeta, da si šel v Eaux Chaudes in takoj sem se napotil za teboj! V različnih mestih tem našala tvojo sled. a v vsakem slučaju sem prišla prepozno. Moj Bog, kako nesrečna sem bila! Ti si lahko misliš, koliko napora me je stalo, da sem pregovorila svojega sitnega strica, da me je spremljal vsepovsod! In k temu še ta trapasti odvetnik iz Toulousa! Ta se je moral zaljubiti v mene. le da napravim tebe ljubosumnim! Ah. koliko sem prestala v družbi tega nadutega tepca! Ali si slišal, kaj Je včeraj goovoril o prosti trgovini? Ta lopov! Najrajše bi mu prisolila zaušnico! Kako rada bi ti padla okrog vratu, te poljubila ter zakričala prav od srca: — Prav se ti godi. če me ne maraš! Jaz ljubim in spoštujem tebe! O. Silver, ali si si res mogel domišljati- včeraj, da sem ga gori na Gargosu poljubila? Ti se grdo motiš! To sem delala le radf-lega, da se osvetim nad teboj, da te razjarim ter te kaznujem za to. da ri me pred tremi meseci zapustil kot podel hinavec ter me pahnil od sebe! — Oprosti mi. še sedaj sem ogorčena nad tem! — Vidiš, da znam sovražiti prav iz duše kot znam ljubiti! Sedaj pa, — je rekla ter se ga oklenila s svojima golima rokama, — sedaj pa mi povej, zakaj si šel takrat proč? Priznaj mi vse! Rotim te. Silver, jaz ti bom vse odpustila pri trpljenju Krista! Povej mi hitro! Položila je svoje uho na njegovi ustnici. Silver je zaprl oči ter skušal najti odgovora, omahovaje semintja. Nato, ko mu ni padlo v glavo nč primernega, je zašepetal: — Jakobina! To je zvenelo tako sladko, tako mnogoobetajoče kot prva beseda iz ust majhnega otročička. Jaz te mučim. — je rekla mlada deklica. — Počivaj sedaj. Silver in jutri mi boš odgovoril, ko boš popolnoma okreval. Mirno ga je pustila ležati, potegnila zaveso, da ga pusti zaspati, premerila po prstih sobo ter sedla na drugo stran postelje s pletenjem v roki. Kako dobro mu je dela njena deviška bližina! Kakšno veselje, vdihavati isti zrak kot ona! Včasih meseca maja, je Silver pogosto vdihaval zrak prepojen z akacijami, in sedaj je imel isti občutek kot v onih. davno minulih dnevih. Ah, če bi mogel ustaviti potek ur ter za vedno ostati v tej blaženi sedanjosti! Da, nič več okrevati, nič več zreti proti mrki bodočnosti, pač pa za vedno ostati v tej lični sobici, kjer ga je obdajal vonj prijateljice! — Moj Bog. — si je mislil Silver. — če me ne pozabiš popolnoma, me boš pustil tlukaj umreti, danes ali jutri, predno padem v nove nesreče. Žalost se ga je lotila, ko je razmišljal na vso nesrečo, ki ga je temno m mrko obdajala ter je videl v duhu sive, ostre oči Roumigasa. ki so gotovo * konca ceste prežale nanj. Moj Bog! — je zajecal. — Vzemi me takoj k sebi. Moliti hočem DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne cita samo ^va«e članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE CIRILICA IN LATINICA POSTNA HRANILNICA KRALJEVINE SRBOV. HRVATOV iN SLOVENCEV sprejema hranilne vloge na 6^/c bresti. i Iti-nar i«>»lje s< jahtno iiak.ir.ni> u j "murifV order". Kuvmt tako s»- lahko f (Hišii poiljt- fienar tudi rodbini v | stali domovini. Dolarji .««• zamenja -i ju 1*1 uradnem borznem tetaju l>rez kakršnegakoli odbitka. ZA VLOGE JAMČI DRŽAVA! Zahtevajt»- brezplačna, navodila! POSTANSKA STEDIONICA BEOGRAD, EUROPA Upravnik podružnice Ljubljana: — Dr. Vidmar l.r. PREDSEDNIK SODISCA IZGINIL Že celo vrsto dni se trudijo nemške oblasti, da bi dognale, kam je izginil znani berlinski sodniK. predsednik deželenega sodišča, dr Max Bombe. Zadnjikrat so ga opazili v majhnem izletnem kraju nedaleč od Prosvetni komisar sovjetskih republik Lunačarski se je bil pred nekaj dnevi oglasil z izjavo, v kateri pravi da sovjetska Rusi j n resno misli na odpravo azbuke in uvedbo latinice.* vendar je za tako reformo treba še nekaj desetletij. Izjava Lunačarskega ne preseneča. Boljševiški eksperimenti z nacijonalno-kultrunimi tvorbami se dovolj znani. Proletarska kultura ima pred očmi en sam končn: ideal: nivelizacijo. Sovražnici vsakega individualizma je bujnost in raznovrstnost kulturnih oblik trn v peti. En sam svetovni in življen-ski nazor, en sam socijalni sisterr po vsem svetu — to so konsekven-ce njenega ideala. Dočim hoče demokracija kolikor moči sprostiti vse življenske sile in jih sproščene podrediti idealu univerzalizma, skuša boljševizem posušiti vrelce narodne individualnosti in uvesti mestu prvotne mnogovrstnosti uni-formnost. Njegov vzor je mehanska. pragmatično usmerjena civilizacija. To je tudi vzor velekapi-talizma, kakor se na pr. jasno kaže v Ameriki. Mnogomilijonski narod se ne bc tako zlahka odrekel nečemu, kar je tako rekoč simbol njegove kulture. kar ga karakterizira med drugimi narodi in kar je zanj zgodo vinska vrednota. Tak kulturni simbol je pisava. Res je, da je pisava samo forma, vendar je ta formr ozko zraščena z bistvom jezika, tako da je narod z višjo, bolj razviti kulturo ne more prenagljeho izpre-meniti brez zapletene in težke kri- Kretan je Paraikov Shipping News — 23. avgusta: Vulcan la. Trst llajestic. Cherl>ourg Lapland. Cherbourg. Antw-rpen Rotterdam, Lk>u!ogne aur Mer. Rotterdam 24. avgutta- Albert Baliill. Cherbourg. Hamburg Alinuekaiida. Cherbourg 2C. avgusta: Ueaolute, Cherbourg 27. avgusta: Vari.«. Havre Hamburg 28. avgusta: Berengaria, Cherbourg America, Cherboutg. Bremen 29. vagusta: Dresden, Cherbourg, Uremen 30. avgusta: Olympic Cherl»ourg Pcnniand. Cherbourg. Antwcr l-terlin Cherl*>i:rg, Hit-men New Amsterdam, Cherbourg, terdam Rut- 31. avgusta: rit Louis. Cherbourg Hamburg t'oiite Biancamano, Napoli. Genova 2. septembra: ( France, Ha-v r>- Keliar.'e. Cherbourg. Hamburg + septembra: M,i uret.i n:a. (*h«-rbourir President Harding, Cherbourg, Lie-men. 5. septembra: Muciicht-n. Boulogne Sur Mer, i'.r---men. 6. Septembra: fie d>- Kraiirr II.< vi e Hpinerir, Cherbourg l!t'lei-nl.inoui g. Hamburg \>-ndam, Boulogne »ur Mer. Uot-O.iin C- »n f e Grande Vap*jli» Genova 18. septembra: Berengaria. < "herbourg Oeorgt Washington,. Cherbourg, Br»-meTi Byruhnn. Boulogne sur iler. Bot-i<-rdam 19. septembra: Stuttguit, Boulogne »ur Mer, Bi e-nieti P DNI PREKO OCEANA Na,'krajia In najbolj ugodna pot s« ootovanj* rta ejremnlh oarnlklh: PARIS 27. aucuKta: 13. sept. (Ob polnoči) FRANCE 2. sept.; 20, septembra (6 P. M. ;izen v drugem riuzre'lu PHELPS BROS. & CO