NA BREGOVIH BISTRICE NA BREGOVIH BISTRICE Domžale Odnz-V 90S(Domžale) m 90B[497 f 2 Kninlkj »090950921 COB1SS * : PONATIS PREPOVEDAN NA BREGOVIH BISTRICE IZDALO KAMNIŠKO DIJAŠKO POČITNIŠKO DRUŠTVO „BISTRICA" OB SVOJI PETINDVAJSETLETNICI UREDILA JOŽE VOMBERGAR IN ŠKOFIC FRANCE 1938 ZALOŽILO KAMNIŠKO DIJAŠKO POČITNIŠKO DRUŠTVD „BISTRICA" ■ s - . - • - /t • : Hh'M'w u a.v>i mm? o S ^ i "i.:::-. ... t;j. : .;. ■........... ,_ as TISKALA MISIJONSKA TISKARNA V GROBLJAH (A. TBONTBU) UVOD UK. VILKO FAjDIGA To knjigo je v življenje priklical jubilej mladosti: 25 let bo mladi študentje med narodom ob bregovih Bistrice živeli in delali. Že tak izreden jubilej sam zasluzi posebno pozornost, a misel, ki jo v sebi skriva, še veliko bolj. Življenje narodov nosi s seboj znake velikih narodovih vrlin, pa tudi tež kiji njegovih bolečin. Življenjska pot Slovencev bo do današnjega dne označena l žalostno posebnostjo, da krogi inteligence, izobraženih ljudi, nikdar niso znali najti prave zveza z rodno zemljo in narodovo dušo. Večina slovenske inteligence je pod vplivom tujine in še bolj tujih gospodarjev vedno iskala svoje poslanstvo in življenjsko srečo izven našega ljudstva, mu je ostala tuja in neprijazna, včasih naravnost sovražna. Iz naroda je pač Ušla, pila njegovo srčno kri, se k njemu še zatekala v potrebi ali če naj ji je služil m podnožje, da se je kam višje mogla vzpeti, ali k narodu nazaj se z univerze in iz tujine ni vračala. Ostajala je v večjih ali manjših mestih in živela tam narodu tuje življenje v objemu vnesenega liberalizma In pozneje izmaličenega nacionalizma. Le redki so bili, ki so našU nascaj, in svoje poslanstvo gledali v poštenem vračanju dobrot in bogastev, ki so jih od rodne zemlje prejeli. Med narodom in večino njegove inteligence, — ne govorim o duhovnikih, ki bodo inosili vedno slavo, da se svojemu ljudstvu niso izneverili — je bila stena, lu je rodila samo zlo za oboje. V zavesti takega težkega položaja je začela med marsikaterimi dobrimi bi vernimi študenti našega rodu delovati misel, da je kljub potujčevalni srednji šoli in kljub »taji učenosti« visokih šol le treba najti nazaj k narodu in postati njegov izobražen voditelj v briga-h življenja. Ker pa se odtujen jo zgodi navadno že v letih šolanja, naj se na vsak način najde možnost, da bodo slovenski dijaki že tekom šolskih let zahajali med narod, prisluškovali njegovim potrebam In hrepenenju ter ga že tedaj vzljubili kun, kamor bodo potem postavljeni kot »luč v temi«, v narodnih, verskih, gospodarskih in prosvetnih vprašanjih, kolikor jim bo to v mladi neizkušeni dobi sploh mogoče. Naravno je, da so ravno počitnice imeli za najbolj pripraven čas za stik z ljudstvom. Bes kmalu spočno misel počitniške dijaške organizacije z delokrogi na deželi in ne v mestu in na šoli, kakor so bile druge organizacije. Iz tak« volje in želje je zrasla organizacija Slovenska dijaška zveza, ki se je razdelila v razne podružnice in pododbore. Toda ne zanima nas tu organizacija, marveč velika in pre-važna misel, hi ji je dala življenje. Slovensko ljudstvo je bilo vedno verno, zato je k njemu našel in se pri njem dobro počutil le tak študent in inteligent, ki si je za geslo izbral stvarno in narodu ljubo misel: Z Bogom za narod. Zato nosi vse delo dijaštva v dobi Slovenske dijaške zvez*? dvojni pečat: Bog in narod pa tudi dvojno korist zdrave vzgoje v verskem in narodnem o/iru. V polni zavesti narod odrešujočih sil, ki jih hrani Kristusova blago vest, slovenski študentje v novem gibanju niso mogli in nikakor niso smeli mimo vsega katoliškega življenja svojega ljudstva, naj se je že izražalo v temeljni vernosti in poštenosti ljudi, ali pa v verskonsmerjemh zunanjih izrazih njihovega žitja in bitja. Njihovo delo dosledno temu nos! dvojni znak: ohranjanja starih vrednot in običajev, v kolikor so zmožni kot nekak okvir ohranjati tudi katoliško vsebino, na drugi strani pa neprestanega poglabljanja in razširjanja prave katoliške misli in življenjske smeri. Naj bo z zgledom ali besedo, $ predavanjem ali z organizacijo, z vsem so hoteli mladi ljudje v približevanju ljudstvu prvenstveno zavarovati in utrditi njegov katolicizem, saj so imeli že nemalo zgledov vsestranskega propadanja naroda v hipu, ko usahne živ dotok iz skale, ki je Kristus. Tujina pa jih je naučila še nečesa drugega. Vzljubili so svoj narod tisti, Id so bili daleč od njega in so od blizu gledali raznarodovulne načrte mačehovske države. V njih je vstala zavest dolžnosti, da mu hite na pomoč, zavest, ki je bila toliko močnejša, čimbolj so jo nekateri njihovi rojaki doslej zanemarjali in se narodu odtujili. Zanimivo je pregledovati zapisnike in poročila slovenskih katoliških dijakov z Dunaja in Gradca, kako jim je v tistih dneh bila pri srcu usoda svojega ljudstva. Ni skoro panoge iz narodovega življenja, ki je ne bi obravnavali, pJi se celo nanjo popolnoma strokovno pripravljali. Problemi narodnega gospodarstva in prosvete so bili najprej problemi mladine, ki se je za delo med narodom, že v prvih prihodnjih počitnicah pripravljala in je z njihovimi rešitvami skromno ali samozavestno stopala pred ljudstvo na tečajih in v društvih. Vsaka narodova bolečina je postala njihova bol, in sonce, ki je tu in tam. narodu zasijalo, je z veseljem ožarilo najprej te študente, ki so v zavesti svojega bodočega poslanstva našli pot k njemu že v prvi mladosti. Če bi tako delala vsa študirajoča mladina, bi nam nikdar ne odpadala veČina slovenske inteligence v protijiarodne tabore in smeri. Korist, ki je idealnim študentom samim bila v plačilo za to delo, ni bila malo pomembna. Prosti Čas je za študenta velik problem, če naj ga pravilno izrabi. Morda se pri nas s tem vprašanjem Še nismo dosti ha vi K, ali katoliška Belgija in Francija sta si ureditev prostega časa za posamezne stanove in razmere izbrali kot predmet večletnega razmišljanja In iskanja pravilne rešitve. Gotovo je namreč, da more prosti čas počitnic in dopustov biti za človekova vzgojo in izobrazbo, posebno pa za njegovo vero in moralo, velikanskega pomena. Premnog-okrat se zgodi, da počitnice uničijo, kar ustvari šola in društvo. Zato Je bila doba, bo so o počitnicah mladi izobraženci morali služiti katoliškemu ljudstvu po katoliško in zato tudi sami talko živeti, zanje izredno koristna. Ako jih je pri tem podpirala dobra organizacija, Še toliko boljše, saj študent v počitnicah nujno rabi opor in zgledov tudi za svoje versko in moralno življenje. Katoliška počitniška društva so prava rešitev premnogim dijakom v verskem ozira. Skušnja kaže, da tisti, ki je upal v prostem času pred ljudstvom izpričati svoje katoliško prepričanje, ga je upal tudi pozneje. Tako so nam podobna društva dala celo vrsto odličnih katoliških starešin s to veliko posebnostjo, da se niso udobno skrivali v mestu, marveč so bili vedno pripravljeni stopiti znova in znova v stik z ljudstvom kot njegovi katoliški voditelji in baditelji* Skušnja »Bistrice« nas uči, da so enake počitniške akcije prave šole slovenskega katoliškega idealizma za bodočo inteligenco, Id v njih in oh njih raste v duhovnem ozira zase in za druge. Stik z narodom pa pomeni drugo veliko vzgojno komponento, ki jo preveč pogrešamo pri slovenskem študentu, ali vendar tako zelo iHJtrebujemo. Ako naj se vsa Studen-tova izobrazba in priprava na bodoče delo omeji le na štiri šolske stene in na knjige, ki si jih vtepa v glavo, potem je nevarnost, da bo premalo zmožen stopiti na celo naroda v borbi in delu za zboljšanje njegovega položaja. Nasprotno; Ker ga v mladosti ni spoznal, ga ne bo vzljubil, še zanemarjal ga bo z največjo lahkoto. Nič mu ne bo težko tudi po univerzitetnih letih ostati v mestu in daleč od njegove grude, ne bo znal z njun jokati in se veseliti, najmanj pa bo pripravljen za nepoznane dobrino mnogo tvegati. Zgodovina uči, da so se vsi resnični voditelji naroda vzgojili v njegovi bližini in da so že zgodaj začeli svoje korake spo-redno z njegovimi in so si njegove želje zapisali kot program svojih želja in načrtov, V tej zvezi je šele vse njihovo pripravljalno delo dobilo smisel in je delo za lepšo bo- dočnost svojega rodu gladilo težke ure in potne kaplje tlela v mestu in šoli. V takem razpoloženju in spoznanju je mlad študent znal tudi svoj privatni študij in zanimanje usmeriti tako iu tja, da ga jo vedno vodilo čini bliže narodu. Počitniške dijaške organizacije so prav s tem, da so svoje članstvo pošiljale med ljudstvo, ga vodile po slovenski Kemiji, mu dajale priliko za nastope pred ljudmi, ki jim je pozneje namenjeno, mni odkrivale narodovo bogastvo in lepote, izvrševale in morejo izvrševati še vedno važno nalogo prave narodno vzgoje mladega inteligenčnega naraščaja, kj mu le v tem slučaju ljubezen do naroda ne bo mogla postali fraza ali pa celo pot do zmaterializiranega življenja, Ako jubilej dijaštva v kamniškem okraju skriva navedene misli, se ga moremo odkrito veseliti. Ne samo študent, ampak tudi kmet in delavec, inteligent in preprosti fant in dekle, vsi se morajo radovati, da je »Bistrica« bližnjemu in daljnemu svetu pokazala, kako naj se slovenski katoliški študent vzgaja za dobrega narodnega delavca, pokazala pa tudi razmerje, ki naj bi bilo uresničeno čimprej, da morata namreč biti narod in njegova inteligenca vedno eno. Že ta velika zasluga je zadostno priporočilo jubilejne publikacije in tudi vsega nadaljnega dela. »Bistrice«. )i Hi h- r. .. • . I i .t tU •. w i i- «. k »/- ii 'i^a-y/i >ii fcrvafua . . ' * : ■M. : v r.» : Ud#. pf ORGANIZACIJA DIJAKOV V KAMNIŠKEM OKRAJU ŠKOFIC FRANCfc MZX'l/Ml.A V /OAtVa Al "J V UUJLHf» OB ZAKLJUČKU VERSKO-SQCIAL-NEGA TEČAJA V GROB L J AH V LETU 1933 Tvori tev dijaških in tudi drugih organizacij v kamniškem okraju pospešujeta predvsem dva rinite l ja: nujna potreba in mladi idealizem. Prva slovenska bat. dijaška društva bila akademska; Danica, Zarja in Domagoj, ki so se ustanovila v naših Štu-dentovsldh centrih. Njim so sledila pozneje še druga, akademska in srednješolska ter splošna dijaška društva. Prvi niu ti en katoliških dijaških organizacij je, ohraniti mladino dobro in vneto za katoliške ideale. Iz prvega namena j ta izvira tudi drugi : pomagati drugim, delati med narodom. Dijaške organizacije z namenom, ohraniti mladino dobro in vneto za katoliške ideale ter jo tudi med počitnicami zaposliti s prosvetnim delom med narodom, so bile pri nas ustanovljene že pred svetovno vojno, ki pa so med njo povečini prenehale delovati. Organizacijo dijaških društev je po vojni še krepkeje prijela v roke Slovenska dijaška zve* xa v Ljubljani, ki se je razdelila na različne podružnice in pododbore. L. 1912. je bilo v Kamniku veliko dijaško zborovanje, na katerem je med drugimi govoril tudi dr. J. Krek in navduševal dijaštvo za prosvetno delo med ljudstvom. Zbranih je bilo nad 800 srednješolcev in akademikov. Krekove besede so spodbudile skupino kamniških dijakov, ki je takoj po zborovanju odšla na izlet v Kamniško Bistrico in tam sklenila ustanoviti dijaško počitniško društvo za kam- 3 17 ni ški okraj. Naslednje leto, o počitnicah 1913., je bil ustanovni občni zbor kamniškega pododbora Slovenske dijaške zveze v Mengšu s prvim predsednikom, in ustanoviteljem sedanje dijaške organizacije za kamniški okraj, ing. V. Molkom, Dijaki so takoj šli na delo in začeli vneto delovati po navodilih idejnega ustanovitelja in pobudnika dr. Jan, Ev. Kreka. Kakor v vseh prosvetnih organizacijah, tako je tudi V kamniškem pododboru Slovenske dijaške zveze za časa vojne delovanje prenehalo, ki je pa do pričetka svetovne vojne bilo dosti močno in živo, — Ko je po vojni gorenjska podružnica Slovenske dijaške zveze ob začetku počitnic leta 1919- zborovala v Badovljiei, je iz neznanega vzroka sklenila, da se razpusti kamniški pododbor. Ker pa so kmalu za tem sprevideli, da je delovanje dijaštva v kamniškem okraju s tem oteženo, so zopet poživili ta pododbor v upanju, da bo njegovo delovanje cvetelo tako, kakor je cvetelo pred svetovno vojno, Ponovni ustanovni občni zbor kamniškega pododbora gorenjske podružnice Slovenske dijaške zveze je bil nato 31. avgusta 1919. v Komendi. V tej poslovni dobi so imeli v programu neko večjo prireditev, ki pa je zaradi ovir niso priredili. Uprizorili pa so v Domžalah igro »Na Osojah« ter za zaključek počitnic še enkrat sklicali vse dijake k prijateljskemu sestanku. Po zaključku velikih počitnic se dijaki do pričetka naslednjih velikih počitnic navadno ne sestajajo. Dijaška organizacija v kamniškem okraju pa ima že od nekdaj navado, da skliče redni občni zbor že o Veliki noči, da st more novoizvoljeni odbor napraviti podroben načrt za delo o počitnicah. Tako so že tudi v letu 1920. imeli 8. aprila občni zbor v Domžalah. V tem letu so začeli nabirati knjige za Preikmurce, po prosvetnih društvih so pričeli prirejati predavanja, uprizorili so igro »Črnošolec« ter priredili en Izlet Slovenska dijaška zveza v Ljubljani je v teh letih uvidela, da bo boije opravljala svojo nalogo, če se bo nekoliko reorganizirala. Reorganizirala se je zlasti glede razdelitve teritorija Slovenije na manjše upravne enote. Na seji osrednjega odbora Slovenske dijaške zveze dne 3. septembra 1930. je bilo soglasno sklenjeno, naj se gorenjska podružnica ukine, nadomeste pa jo naj štiri novoustanovljene, popolnoma samostojne, med seboj neodvisne podružnice Slovensko dijaške zveze in sicer: Blejska podružnica, Kranjsko-tržiška podružnica, Škofjeloška podružnica in Kamniška podružnica. Meje med posameznimi podružnicami naj določijo podružnice same med seboj. Kamniška podružnica bi Kranjsko-Tržiški odstopila kraj Vodice in okoliške vasi, ki so prej spadale v delokrog kamniškega pododbora. Zapadna meja kamniške podružnice pa naj bi bila črta Pšate. Vasi, Id leže ob tej črti, naj bi pripadale še k kamniški podružnici Novoustanovljeni litijski podružnici, hi meji na kamniško podružnico, naj bi pripadali vsi kraji južno od (rte: Izliv Pšate, vrhovi gričev severno od Vač, dalje proti severu do Trojan in Motnika. Natančnejše meje naj bi izdelal odbor Slovenske dijaške zveze. V poslovnem letu 1921.-22. je 13. julija lflSSl. bil v Domžalah prijateljski sestanek članov kamniške podružnice Slovenske dijaške zveze. Na tem sestanku je bilo predlagano, naj poverjeniki izvedejo statistiko vsega dijastva v feamuišltem okraju. Poverjenikom so določili delokroge — sekcije, ki so jim načelovali In ki jih je na tem sestanku ustanovila kamniška podružnica kot svoje podružnice. Določili so sedem sekcij; Prva sekcija je obsegala: Tuhinjsko dolino s Šmartnom, Z g. Tuhinjem, Spitaličem, Motnikom in Češ-njicami. — Druga sekcija je obsegala: Stranje, Mekinje, Godič, Tunjice. — Tretja: Kova, Brdo, Zla to polje, Vran,|o Peč. — Četrta: Homec, Šmarco, Radomlje. — Peta: Mengeš, Domžale, Dragomelj, Sv. Jakob ob Savi. — gesta: Ihan, Trzin, Komendo, Moste, Zalog. — Sed-m a : Krašn jo, Blagovico, Peče, Moravče. Naštetim sekcijam so načelovali že zgoraj omenjeni poverjeniki, ki so bili člani odbora kamniške podružnic« Slovenske dijaške zveze same. S to razdelitvijo s-o delovanje dijaštva v kamniškem okraju znatno poživili. V določenih razdobjih so prirejali sestanke, na katerih so poročali vsi poverjeniki o svojem delovanju. Na sporedu je bilo vedno tudi predavanje kakega akademika o poljubni aktualni temi ter predavanje kakega starešine. Na takih sestankih so tudi naštudirali program za delo celotne podružnice, ki so ga včasih izvedli, velikokrat pa tudi ne. Vendar moremo w teh letih ojnizitl, da je kamniška, podružnica delovala zelo vneto. Delali so v istem smislu kakor prej, a delali so s podvojeno silo. Podružnica si je tako utrdila ugled in si pridobila lop sloves. 29. julija 1933, so praznovali desetletnico obstoja. Seveda so takrat pokazali vse, kar so zmogli. Videlo se je tudi, kak ugled imajo študentje v kamniškem okraju. »Slovenec je med poročilom o desetletnici napisal: Kamniška podružnica Slovenske dijaške zveze postaja v svojem okrožju odličen kulturni faktor, ki med počitnicami in tudi med šolskim letom širi s predavanji, pevskimi in glasbenimi nastopi ter igrami zdravo pros veto med narod, ljudstvo je ponosno na ta katoliški po-mladek bodoče inteligence, ga spoštuje in ceni ter mu gre na roko, ker vidi njegove idealne cilje. Vez med katoliškim dijaštvom iti narodom se tako ohranja in učvrščuje, prav po lepem geslu, katerega si je naša katoliška učeča se mladina zapisala na svojo zastavo: Z Bogom za narod! Z desetletnico je dosegla organizacija svoj višek, ki pa ni bil trenuten, temveč je ustvaril neko raven, ki jo je obdržala vse do svoje petnajstletnice. V tej dobi zaznamujemo prireditve, ki po svojem notranjem in zunanjem uspehu. celo presegajo to raven in pomenijo trenutne viške nad to osnovo. Predvsem je treba omeniti v letu 1924. uprizoritev Župančičeve »Veronike Deseniške«, ki je po vsej kulturni Sloveniji vzbudila veliko pozornost. Pri vseh ljudeh je delavnost katoliških študentov kamniškega okraja in njihova stva-riteljska moč žela polno priznanje. Saj je ceio avtor jo Veroniko Deseniške«, Oton Župančič sam, dovolil študentom kamniškega okraja, da kot prvi vprizore njegovo najboljše izvirno dramatsko delo, prihajal sam med nje in se zanimal ca študij igre, ki je stopala po študentih prvič na oder. Z avtorjevo pomočjo in zanimanjem ter z njegovim zaupanjem je predvsem poudarjen ugled podružnice, ki ga je že takrat povsod uživala. Uspeh te prireditve je bil tako ve- lik, rtu so še danes vsi člani ponosni na to krstno predstavo. Podružnica pa ni samo prirejala iger, temveč je tudi skrbela, da kulturni nivo ljudstva zviša v vseli področjih. Uspehi njenega dela so se opažali zlasti v socialnem in kari ta ti vnem področju, kakor tudi pri narodno - obrambnem delu. Veliki študentovski tečaji v Domžalah, Kamniku, Grob-Ijah, ki so nekateri privabili dijaštvo iz vse Slovenije, še danes žive v spominu vseh takratnih članov. Tečajev pa niso prirejali samo za študente in njihovo izobrazbo, temveč tudi za širše občinstvo. Na takih tečajih je dijaštvo samo obravnavalo vprašanje gospodarskega, kulturnega in socialnega dviga naroda. Tolmačilo je ljudem, na kak način bi bilo mogoče kamniški okraj v vsakem pogledu zboljšati. Predvsem pa je treba letos — ob srebrnem jubileju — poudariti, da je dijaštvo precej globoko za-oralo kulturno ledino v kamniški okraj, saj so posledice vsepovsod vidne, kar sedaj že lahko ugotavljamo. V gospodarskem in socialnem področju pa opravlja to delo še naprej po svojih bivših članih in sedanjih starešinah, ki zavzemajo ugledna mesta, hedisi v okraju samem ali drugod, in a svojim uspešnim delom dajejo poudarek prvim p o -č e t k o m svojega delovanja, ki so bili ravno v naši organizaciji. V teh letih krepkega in pogumnega razmaha naše organizacije pa je članstvo spoznalo, da mu njen notranji ustroj ne dopušča še krepkejših zasnov 111 širokopoteamosti pri njegovem delu. Zalo je začelo graditi novo ogrodje svoji organizaciji, S prav v jedro se gaj očim i spremembami pravit, ki so ji dajala večjo prožnost in možnost še širšega razmaha, se je prenovila in pomladila v kamniško dijaško počitniško društvo »B I s t r i c a«. Takoj pa je treba poudariti, da to ni novo društvo, temveč stara organizacija s tako spremenjenimi pravili, kakor so zahtevale časovne, krajevno in delovne prilike. Nova ureditev društva je bila odobrena in sprejeta na izrednem občnem zboru k. d, p. d. »Bistrice« dne 29. julija 1925. Ta občni zbor je bil velikega pomena za našo organizacijo. Reorganizacija, ki je bila doslej zasnovana le v lepili željah idealnih članov, je našla tudi svoj temelj; sprejeta so bila vsa pravila, ki naj bi uredila organizacijo po načrtih zasnovateljev reorganizacije. Prejšnja uredba nikakor ni mogla zaradi teritorija, ki ga je imela podružnica, zadostiti potrebam in ciljem, ki sj jih je stavila do vsega številnega in raztresenega članstva. Oddaljeno članstvo iz Tuhinja ali iz Moravč se ni moglo redno udeleževati sestankov in skupnih prireditev podružnice. Toda tudi ti člani ne smejo biti izločeni od koristi in dobrin, ki jim jih more nuditi organizacija. Tudi ti Člani ne smejo živeti brez organizacije- Nova ureditev je dala tudi teni priliko, društveno se udejstvovati, ko je razdelila vse društvo na sekcije, V teh sekcijah naj bi se vršilo glavno društveno življenje, le nekaj skupnih prireditev naj bi ohranjevalo skupnost in vez med vsem članstvom. Nova pravila so določila, da vse društveno delovanje vodijo štirje poverjeniki, vsak svojo posebno vrsto: izobrazbo, dramatiko, glasbo, zabavo. Kot vrhovna instanca pa vodi vse organizacijsko življenje odbor petih Članov: predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in odbornik za organizacijo. Sekcije vodijo sekcij ski načelniki, ki jim pomagajo podna-oelniki. Sekcij so določili pet: cerkljansko, komendsko, domžalsko, kamniško, moravško, tuhinjsko. Razmerje in odnosa je sekcij med seboj in do skupne organizacije so s poslovnikom točno določili. V tej smeTi je »Bistrica« živela naprej In delala še s podvojeno silo pod geslom »Z Bogom za narodi« V to dobo segajo prireditve po vsem kamniškem okraju, bodisi predstave, bodisi predavanja. Ugled, ki ga je »Bistrica« uživala tudi pri drugih dijaških društvih, bodisi pri akademskih ali srednješolskih, dokazuje zborovanje Slo- venske dijaške zveze v letu 1925. v Kamniku. V letih od 1933, do 1928, je dijaštvo z naklonjenostjo občinstva ustvarjalo kulturne dogodke, ki niso biti prazniki kamniškega okraja samega, temveč so odjeknili tudi po širni Sloveniji, Tvornost in delavnost dijaštva se je zaradi položaja krajev osredo toče vala predvsem v Domžalah in v Kamni kn. Pohitelo pa je tudi ven in imelo predstave ter predavanja skoro prav povsod v okraju. Lobovica, Moravče, Dob, Domžale, Grobije, Mengeš, Kamnik, Mekinje, Sela in tudi drugI kraji še danes z veseljem poudarjajo delavnost dijaštva in gredo Če danes tej organizaciji na roko. Dela posameznikov, ki so hodili po okraju in izpolnje-% igrami, Id jih je uprizarjalo. Prirejali pa so tudi različne kulturne večere, na katerih so dijald tolmačili ljudstvu dela in pomen domačih pesnikov in pisateljev, pozabljali pa tudi niso svetovne, zlasti slovenske literature. Dijaštvo je začelo v tej dobi vpeljavati prireditve, ki so bile za kraj In narodovo delo potrebne (Ciril-Metodovo kresovanje, prosvetne večere In podobno). Za svojo vsestransko izobrazbo pa so študentje skrbeli s tem, da so imeli zase vsak teden v sekcijah predavanja, tako da je njihova tvarna moč m sposobnost rastla v vsakem pogledu. To je v glavnih obrisih delo celote od desetletnice do 15 letnice. Dela posameznikov, ki so hodih po okraju in izpoljnje-vali pri prosvetnem delu trenutno nastale vrzeli, bi se pa dala popisati le v spominih, ki bi jih moral napisati vsak posameznik in pa posameKtia društva. Seveda pa dijaštvo kamniškega dijaškega počitniškega društva »Bistrice« ne bi moglo v taki meri razvijati svojih sil in ne s takim uspehom orati kulturne njive, če ne bi bilo vedno tako ozko in prisrčno povezano s takratnim predsednikom prosvetnega okrožja za kamniški okTaj, z g. T o m a ž i č e m, s sedanjim dekanom v Trebajali, tedanjim župnikom iia Selih lit če mu ne bi vs^kdai hi v vsakem ozira stal ob strani gospod duhovni svetnik Bernik Franc, domžalski župnik. Ta se je oziral na vse težnje dijaštva. O počitnicah, pozimi in poleti jim je dajal društveni dom z vsem inventarjem v poljubno uporabo. Nikdar ni s kako ozkosrčno gesto oviral dijaštva pri njihovem mladostnem ognju, temveč ga je s svojo hod ril no besedo vedno' in povsod spodbuja) k delu, z njim soustvarja) in tako hkrati dajal zagotovilo prave usmerjenosti dijaštva samega. Za to njegovo res očetovsko skrb se mu je »Bistrica« nekako oddolžila z imenovanjem častnim članom društva. Društvu je gospod duhovni svetnik in domžalski župndi še danes prav tako naklonjen ter živi ž njim kakor njegov pravi član. Že po petnajstletnici »Bistrice«, ki jo je praznovala leta 1928. v Domžalah, pa je tvorna moč društva začela pojemati. Usodno za njo je bilo zlasti dejstvo, da odbori, ki so dotlej vodili društvo, niso imeli toliko sposobnih naslednikov, da bi mogli in znali s taliim uspehom voditi tako Sirokopotezno zasnovano in vpeljano delo. Moč so društvu jemali tudi notranji spori, ki so se tedaj začeli pojavljati v društvu. Ta tipad pa je bil tudi posledica slabega vodstva centrale Slovenske dijaške zveze v Ljubljani, ki ni dovolj skrhela za svoje podružnice ter s člani ni dovolj vzdrževala, kaj šele krepila stike z njimi, tako da so sčasoma ti sliki popolnoma izginili. Vsa ta dejstva so društvo »Bistrico« oslabila in ji vzela tisto notranjo moč, s katero mora vsaka organizacija vezati člane med seboj. Za društvo »Bistrico« je nastopil čas, v katerem bi bilo potrebno popolno prenovljenje vsakega posameznega člana, potem pa zopetna poglobitev v društveno zunanje delo. Ker pa vsega tega ni bilo, je takratno članstvo na občnem zboru leta 1930. —- tudi pod pritiskom političnih razmer — sklenilo prostovoljen razid društva.,. * Po petih letih, t, j. v letu 1935., pa so zopet nekateri začutili potrebo po organizaciji, Id bi študente kamniškega okraja tudi med počitnicami zaposlila. Nekdo je sklical sestanek akademikov kamniškega okraja, kjer se je sklenilo, da se vložijo pravila za novo dijaško društvo »Brana«. Pravila so bila sestavljena in pravilno vložena na kamniškem okrajnem glavarstvu, a o odobritvi pravil ni bilo nobenega glasu. Ker se je po različnih informacijah dalo sklepati, da akcija z novimi pravili ne bo uspešna, je nekdo predlagal, naj se poiščejo pravila »Bistrice«, ki oblastveno ni bila raz-pu Scena in tudi o rasti d a društva niso poročali na noben urad. Ko so pravila našli in ko je bilo ugotovljeno, da ima kamniško dijaško počitniško društvo »Bistrica« še pravico do življenja, je bil leta 1935. za binkošti sklican občni zbor, ki se ga je udeležilo okrog deset ljudi, nekaj dijakov-aka-demikov in nekaj prejšnjih članov »Bistrice«. Izvolili so odbor, ki je imel nalogo organizirati čim več katoliških študentov kamniškega okraja. Odbor je šel takoj na delo. Že prvo leto je zbral v društvu okrog petdeset članov, priredil mogočno kre&ovanje sv. Cirila in Metoda, trikrat z uspehom vprizoril d ale novo dramo »Bratje«, organiziral več izletov ter v jeseni priredil dobro uspeli družabni večer v Društvenem domu v Domžalah pod pokroviteljstvom bana dr. Marka Natlačena. Ob tej priliki so se študentje kamniškega okraja po daljšem presledku zopet predstavili širši javnosti. Med šolskim letom, ko »Bistrica« zaradi študija dijakov ne more delovati, so se študentje o božičnih počitnicah zbrali le k prijateljskemu sestanku, O veliki noči pa je odbor za zaključek svoje poslovne dobe organiziral tridnevni tečaj, kjer so povprečno štiridesetim študentom predavali o aktualnih problemih sami priznani predavatelji. Na občnem zboru, ki je temu tečaju sledil, je bil izvoljen deloma nov odbor, ki je imel nalogo, življenje v organizaciji poglobiti in članstvo čim bolj povezati med seboj. Priredi tve, ki jih je v tej poslovni dobi »Bistrica« priredila, so bile podobne onim v prejšnjem letu. Organizirala se je tudi akcija za postavitev spomenikov vsem kulturnim delavcem, rojenim v kamniškem okraju, v obliki spominskih omaric s knjigami pisateljev, ld naj bi jo dobila vsaka rojstna hiša priznanega kulturnega delavca. V poslovni dobi 1936.-37. je »Bistrica« nadaljevala s tradicijo prejšnjih let. Dne 5. septembra 1937. je društvo »Bistrica« priredila proslavo kulturnih delavcev; obiskala je dom Frana Maslja — Podlimbarskega v Spodnjih Lokah, pod Limbarsko goro, dom Janka Kersnika na Brdu, dom Ivana Vesela — Koseškega v Spodnjih Kosezah, dom dr. Frana Detele v Moravčah, dom Janeza Trdine v Mengšu, dom Jerneja Kopitarja v Repnjah, v Kamniku pa je bila proslava Antona Medveda in Jurija Japlja. Povsod je ljudstvo študente z navdušenjem sprejemalo in rado poslušalo govore o življenju, delu in pomenu v tisti hiši rojenega moža. Povsod so se cital) tudi odlomki iz njegovih del in povsod so bile na sporedu še deklamacije. Hišnemu gospodarju je bila izročena v varstvo spominska omarica s knjigami v tisti hiši rojenega pisatelja in spominska vpisna knjiga za obiskovalce, Povsod so bile na sporedu narodne pesmi, ki jih je pel akademski oktet, za njim pa seveda vse ljudstvo. V jubilejnem letu 1937.-38. je društvo »Bistrica« že tudi priredilo tradicionalni izlet k izviru reke Bistrice in tradicionalno Ciril-Metodovo kresovanje. -— Kot uvod v jubilejne proslave pelin d vaj se tlet nice |»a je od 4, do julija organiziralo krasno uspeli versko-socialni tečaj v G rubijati. * V dneh 3. in 4. Sept. 1938. se je vršila velika proslava 25-letiuce »Bistrice«. 3. sept. smo v Kamniškem domu imeli krasno uspelo zborovanje vsega dijaštva Slovenije, kjer so »Bistrico« pozdravili zastopniki vseh študentovskih društev in zvez v Sloveniji, katero je tudi navdušeno pozdravila zastopnica zveze čeških katoliških študentov. — Po zborovanju je bila v smislu nadaljevanja proslave kulturnih delavcev odkrita Juriju Japlju spominska plošča, dne 4. sept. pa spominska plošča generalu Maistru. Z odkritjem te plošče se je pa že pričel veliki narodno-obrambni tabor, ki se je vršil poti pokroviteljstvom dr. G. Rozmana in dr. A. Korošca, Taboru je prisostvoval odposlanec Nj. VeL kralja Petra II. Udeležila se ga je tudi ogromna skupina organiziranega delavstva kamniškega okraja, — Zvečer so člani »Bistrice« v dom žalskem društvenem domu z uspehom uprizorili Vombergarjevo »Igro življenja«, pred katero je imel častni član g. duh. svetnik in župnik Bernik Frane prisrčen in navdušen govor. »Igro življenja« so oh priliki proslave ponovili dvakrat v Kamniku in enkrat v Mengšu, * Če zasledujemo zgodovino in življenje katerekoli organi* zacije, navadno opazimo, da v nekih gotovih razdobjih doseže višek, kmalu za tem pa začne hirati. Nekatere organizacije izhirajo, nekatere pa samo nekaj časa mirujejo, a potem še lepše in še krepke j še zalive in zopet dosežejo svoj višek. Tako se mora tudi pri organizaciji študentov v kamniškem okraju ugotoviti takšno življenjsko valovanje. Po vsem delovanju v novejši dobi moremo soditi, da se kamniško dijaško počitniško društvo »Bistrica« za svoj petindvajsetletni jubilej ml zadnjega nizkega padca zopet bliža nekemu višku, ki naj ustvari raven, katero bo mogla dolgo vzdrževati slovenskemu narodu in njegovi kulturi v korist po svojem geslu; »Z Bogom za narod!« O POMENU m SMOTRU DRUŠTVA MLADIH LJUDI CENE KRANJC V temle praznem času, ko je množica ljudi izgubila tla, na katerih je doslej trdno stala, in ko marsikdo, ki je doslej vedel, za kaj dela, in je bil pri tem svojem delu vsaj koljkor toliko miren, no vidi več polnega smotra svoje življenske poti, ki se mu je na skoraj neverjeten način polagoma oddaljeval in bil vsak dan bolj temen, da. ga nazadnje ni bilo več, v temle praznem času pisati Idejni članek o pomenu in smotru društva mladih ljudi je kaj malo prijetna in kaj malo uspeha obetajoča, a zato nič manj potrebna naloga. Danes je na svetu glasnih in kričečih besedi raznih gesel in programov, ki naj vodijo ljudi v dobro preračunano smer, pač že toliko, da bi se še zapisani program svobodne in pošteno mladosti brez vsakega sledu izgubil med njimi posebno še zato, ker bi bil v kričeči druščini ves tih brez časa, za katerim hlastati smo se danes že tako navadili. Danes se namreč vse preveč naglas govori, vse preveč se posluša le odmev ukazu jo-čili besedi kot pa besede same. Življenje se ]ia vendar ne da s povelji uravnati. Saj ga mora glasna beseda popariti, kot popari mrzla slana mlado rast in cvet. Kot na ogromni licitaciji smo in peščica skrivnostnih stl daje druga čez drugo višje in višje ponudbe za naša življenja. Mi se pa rultar ni ta za trenutek ne varaj mo, a šo to ne. In tudi premnoga hiša med zeleno travo je nehala biti dom; vsak večer ali samo še vsako nedeljo pridejo še vanjo njeni ljudje stanovat; za enkrat morda še vsako nedeljo, čez nekaj časa jih pa tudi še ob nedeljah ne bo več; izgube se. Vsak dan več ljudi izgublja v ten de izgubljenem času svoja tla. Saj vem, da je popolnoma zgrešeno in brez pomena tarnati tudi nad takim življenjem, ki ga gledamo in živimo danes, in hrepeneti po harmoniji miru, ki je nikoli 111 bilo in je nikoli na svetu ne bo. Toda v grozo in največjo krivico, v kateri trpi in gine še zadnja zdrava ltri, so lahko izpreobrne boj, v katerem so si nasprotniki izgubljeni izkoreninjene!, ki jih obenem vodi in slepi v najlepše besede oblečeni ledeno hladni račun oblasti in denarja želnih, s Človekovo srečo ne računajočih sil, in podžiga še zavedna ali tudi že nezavedna želja in krik vsakega še ži- vega človeka: Živeti! pa kakorkoli Že, toda.: Živeti! Kajti tako se mi zdi, da nas je vsak (lan več ljudi, ki ni v naši oblasti naš jutrišnji kruli, ljudi, ki smo odvisni od dobre ali slabe volje, od pravilnega ali manj pravilnega računa našega nevidnega gospodarja, ki nas bo jutri še potreboval ali pa ne več, ki nas bo jutri še rabil ali pa zamenjal t drugimi stroje ki ali tudi žrtvoval, če bo tako kazalo. Kajti tako so mi zdi, da nas je vsak dan manj ljudi, ld vedo, da jim bodo jutri in pojutrišnjem in tja do groba sijale zvezde hi sonce njihovega neba in cvetele danes in jutri in tja do groba njihove njive, travniki in gozdovi. Vsak dan več nas je prvih in vsak dan manj nas je drugih, in to ni dobro. Kajti slaba in kratka je rast izpod je-denih dreves. Neskončno rad bi so pobahal z ugotovitvijo, da se motim; da so kar tako le za kratek čas prišle črne misli k meni v vas, da bo lepše potem, ko jih spet ne bo. Neskončno rad bi videl, da so vse te-le moje sprednje vrstice neumna zmota mladega človeka, ki pač ne zna razločiti pravo od nepravega, in ne razpoznati oblaka, v katerem se megla, dviguje v nebo, od drugega tako jtolnega toče, da je ne more in ne more že več nositi. Saj je še gorko sonce pomladi, a v srcu je le težka in temna slutnja, ki noče in noče miniti. Kako je s teboj, mladi človek, kdorkoli si? Življenja pomlad ,je mladost. V njej poženo tisoči in milijoni cvetov. Ne rodi pa vsak cvet sadu, komaj vsak stoti cvet rodi sad, ki pravilno dozori, O najbolj močnih mladikah, ki jim je življenje v močno rast in najbolj zdravi sad na najvišjih vrhovih dreves kar usojeno, ki vedo, kje bodo najlažje m najprej uspeli iu so kralji na svojih mestih, kjer jim sveta največ sonca, o teh najbolj močnih mladikah, naših prerokih in kažipotih govoriti ni potrebno. Za njuni pa raste še množica manj močnih in srečnih, ki so tla za prve, in ki se prvim skušajo sein pa tja približati Ln iz prvih črpajo pobud za svo- je delo. Kot je rast prvih prvenstveno iz njih samih in jim je družba le drugovrstna potreba, tako ti drugi v prvi vrsti žive iz družbe in svoje okolice in svoje delo lo lahno barvajo s svojimi življenji. Ta druga vrsta ljndi dobre volje tvori najširši kader vsake delavne družbe, ki more posebno lepo uspevati leda j, če je enovrstna, če je čim manj v njej slabotnih življenj tretje vrste, ki jim je ta posel odmerjen na svetu, da lepo pospravljajo setve, ld so jih drugi sejali, in se brez posebnih pretresov lahkih src pripeljejo do svojega zasluženega konca, Ljudje dobre volje na sredi so naša široka mladost, kot mladost navadno pojmujemo. V mladosti, pisani pomladi življenja, življenje cvete. Odevetelo je že mnogokrat, včasih bolj, drugič manj srečno. Kakršen je bil cvet, takšen je bil potem sad. Zato pa ni in ni in ne more biti vseeno (tega ne morem dovolj poudariti!), kakšen je čas cvetja, kako cvetje gojimo in skrbimo zanj, ali mu prilivamo in ga varujemo pred mrakom — ali ga prepustimo samemu sebi — ali ga pa trgamo in uničujemo! I11 spet se mi zdi, da je danes tako, da se tole poslednje z njim godi! Saj ne more nihče zahtevati, da bi ga v kakšne plenice zavijali, kar spet ni prav in dobro, a naša prva skrb mora biti, da mu preskrbimo zdravo rast! Že sama izpremenjena okolica našega življenja je ustvarila razmere, ki so za marsEkate.ro mlado življenje vse prej kot ugodne. Ljudje, ki se selijo iz podirajočih se gor-kih domov v hladna stanovanja, si pač slabo prebirajo. In če končno to mora biti, kar ni vedno res, mladost tudi v tem slučaju ni na boljšem. A to so le bolj posamezni primeri, ki sami po sebi za mlado življenje še niso nevarni, in nevarnost največkrat nastanB le iz nen a vajenosti in neprilagojenosti novim razmeram. Vse Spremenjeno življenje v novi okolici pa je rodilo iz bogve kakšnih vzrokov, za bcgve kakšne grehe, ki so se morda že sto in sto let nabirali in kopičili vse višje in višje in se do naših dni nagrmadili talko visoko, da je že blizu konec čakanja, in potrpljenja in je pred. vrati kazen, — rodilo je pač sile, ki so danes že med nami, sile, ki si že zbirajo svoje vojske in iztegujejo svoje obljub in zavetja polne roke in vabijo pred vsem mlade ljudi z njihovih, poti in jih vprega jo v svoje težke vozove. Tu ne gre za poedince. Vsi se kupujejo, vsa mladost, tudi poedinoe ne izgrešiti! Zato je danes bolj kot kdajkoli potrebno društvo mladih ljudi dobre volje, kjer si poedinec išče zgleda in črpa moči in vztrajnosti, da bo ostal na poti, ki mu je od Boga določena! Društvo, kjer bolj živi ljudje pritegnejo k sebi manj močne delavce, in se vsi povežejo v celoto, ki ji nI lahko priti do živega. Društvo, ki je obenem zaščita pred nevarnostjo, pobuda k delavnosti in torišče rasti pravih sadov! Da pa društvo živi in ima svoj pomen in doseže skupni smoter vse mladosti, ki je zdravi sad vsakega človeka, ki ga je življenju dolžan, moram na prvem mestu poudariti osnovno lastnost vsake mladosti, brez katere že tudi mladosti same ni: mladost je svobodna! Ta resnica je kaj priprosta, v njen dokaz je vsaka beseda odveč; ker malo ptičev se izvali v kletkah, in še tistim, ki sem pa tja se, je usojeno le kratko, bolno življenje. Te resnice bi v času, ki bi bil manj prodan kot današnji, pač ne bilo treba tako poudarjati! Živi sok življenja iti in ne more biti naprodaj. Zato se v mladosti, ki je pripravljena prodati se, ne pretaka zdrava kri; zato je mladost, ki se proda, že izpočetka izrojena, in nima moči in sposobnosti za življenje, ni bila živa in mlada nikoli. Nekaj težkega in grdega mora biti v človeku, ki se iz kateregakoli varolii poniža v vlogo priganjaškega hlapca! In kako dolgo zvestobo lahko pričakujemo od človeka, ki se je naprej sam sebi izneveril! Svoboda —• osnovni pogoj mladosti; naše prvo in zadnje znamenje, ki nam je skupno in po katerem se poznamo. Na tem znamenju pa rasti toliko, kolikor nas je. Pocdinemu življenju, ki naj rodi sad, rasti predpisati nihče ne more! Kakšna laž in zmota, če kdo slepi z močjo kakorkoli uniformiranega krdelarstva! Kakšno bo razočaranje, če kdo od njega pričakuje sadov! Živa in svobodna mladost — kdo more našteti polja njenega udejstvovanja? Ali more mimo nje tudi najbolj bežen in najmanj pomemben pojav, ki ga bi vsaj njena radovednost ne objela? Ali ne sloni in ni slonela na njej Še vsaka nova misel in ali ni iz nje vse novo življenje? Res, da je v bistvu mladosti neprodan ost, in da ni bilo življenjskih moči v onem, ki je utekel, a vendar je danes položaj velikokrat tudi že tak, da le preveč vabljive roke pokličejo le premlade ljudi, ki so še skoraj otroci. In tu pa družba mladih ljudi ne sme na noben način molčati. Svoje življenje je vsakdo v prvi vrsti dolžan braniti 1 Tudi mSadost je dolžna braniti svojega! In ker je danes čas pač tak, kot je, je prva dolžnost društva mladih ljudi; Samoobramba! Vsako zdravo življenje je delavno že samo po sebi. Delo pa mladosti ni samo dolžnost, ampak tudi nujna potreba. Važna pa je usmeritev vsakega dela. Vsak človek je otrok svojega naroda. Vezi, ki nas vežejo na naše prednike in še naprej na naše potomce, zanikati ne moremo, kakor tudi ne moremo zanikati moči, ki za marsikoga raste v mnogih položajih vprav lz tega dejstva. Ta ožja (rodbinska) in širša (narodna) pripadnost je pri mladem človeku nekaj nad vse velikega in najbolj važnega in zato nekaj čisto samo po sebi razumljivega, S to prijetno, v mnogih slučajih bistveno važno vezanostjo, mladi človek raste in ne malokrat ob njeni izgubi pade. Seveda to vedo skrivnostne sile današnjega časa, kakor vedo, da si bodo lažje privabile mladega človeka, če bo izgubil svojo močno oporo vprav tedaj, ko bo pozabil na svojo navadno pripadnost ali je ne bo imel več za sveto stvar. Zato skušajo ustvariti novega, svetskega človeka. Tudi tu grize zob sedanjega časa brez dna. Razmere nas silijo, da kopljemo okope okrog svojib največjih zakladov in razmere zahtevajo, da stvari, ki so nam bile podzavestno drage In svete, zavestno spoznamo v vsej svoji vrednosti, jih gojimo do najvišjih stopenj in so pripravimo za njih obrambo. Radi tega je treba poudariti prvo službo društva mladih ljudi, ki mora biti sveta vsakemu mlademu človeku: služiti narodu! Nič manj in nič več: Služiti! Tudi mlad človek mu more in mora služiti. V prvi vrsti in največkrat mu lahko služi tako, da naredi prav vse, da bo postal kmalu njegov močan ud, razvit v vseh smereh in do konca, kolikor je to vsakemu poedineu mogoče. Delo je veliko in tudi najbolj prijetno, saj je za enkrat usmerjeno le za mladega človeka samega: za njegovo duhovno in gospodarsko rast in smisel in za njegovo zdravje. Široko delovno polje, koristno in lepo, za vsako društvo! Se tako dobro izpolnjene in narejene pravkar omenjene naloge in dolžnosti pa bi bile mrtva zemlja brez sadu, 6e ne bi človek svobodnega duha izpolnil svoje visoke naloge, ki mu je kot edinemu bitju na zemlji določena: če ne bi iskal resnice; tekal resnice v vsej svoji neskaljeni poštenosti, brez najmanjšega sledu osebne ah katerekoli koristi ali užaljenosti ah kateregakoli priveska; iskal samo radi resnice samo, kateri pa potem, ko jo spozna, služi do konca, še enkrat i>a moram glasno poudariti, da mora biti to iskanje resnice brezmejno pošteno! Ker le velikokrat smo ljudje slabi. Slabost nas pa ne vodi na pravo pot. Nobenega življenja pot namreč ni ravna. Če kdo trdi, da je, življenju pač le zelo po površju sledi. Kolikokrat ni naše življenje drugega kot z bojem združeno izbiranje smeri 1 Kolikokrat se nam stvar, ki smo jo imeli za največjo resnico, izprevrže v grdo laž! Kolikokrat krenemo v stran, pa tudi če smo že leta hodili po isti poti, ker se nam nekje zasveti nova resnica. Mladost hoče resnico! Mladost se pač ne da za dolgo opehariti in se ne zadovolji s puhJo besedo. Preveč neverjetna, radovedna, pa tudi nezaupljiva hi poštena jel Je večna Resnica, brez dvoma je, k njej drži iraša zadnja pot, A za najrazličnejše oblike izprememhe življenja, si človek postavi svojo misel, svojo tostransko resnico. Služiti resnici! — najvišja in prva iskateljska naloga mladosti. Društvo ti pri tej službi ovir pač ne bo delalo, najbrž ti bo dalo zanjo celo pobud in zgleda, a naJogo samo boš moral opraviti takrat, ko boš sam; ko se bo tvoj raaum pogovarjal s tvojim srcem. Za delo na teh treh najbolj važnih poljih, na katerih se mora društvo mladih ljudi pred vseim in najprej udej-stvovati, kjer se mora razživeti v vsej svoji moči in bogastvu: pri obrambi svojega življenja in njegovih pravic ni zahtevan ju vseh pogojev, ki jih njeno življenje že samo po sebi zahteva; pri službi svojemu narodu, ki mu dolguje samo sebe in v katerem bo še živela, ko nje same že ne bo več; pri iskanju resnice, pa naj bo to iskanje Še težje in še bolj zagrenjeno kot je danes, in v službi poiskani resnici, za obširno delo na teh treh najbolj važnih poljih, za Ita-terega hodo podrobni načrt trenutne oblike in najbolj krfčeče zahteve življenja človeku dobre vol je same pokazale, pa moram tudi samo zaradi sedanjega razrvanega časa, ker sicer bi to res ne bilo potrebno, opozoriti ne vet na kako posebno novo delo, ampak na način vsega in vsakega dela samega, to je na njegovo poštenost. Ker veliko je klicev po njej; mnogokdaj ostane že vse ob strani kot manj važno, samo poštenost še zahtevamo in poudarjamo. Oh spoštovanju te lastnosti se bomo izognili tudi marsikateremu madežu, Id leži na mnogih mladih življenjih, ki so se prodala. Bojno je razpoložen današnji čas. Kdor v takem časa etoji skrit nb strani, si pridobi pri borcih slab kredit. Kdor v takem času stoji skrit ob strani, je malo vredna suha veja. Kdor v takem času stoji skrit ob strani, ne bo mogel nikdar izreči tožbe nad življenjem, v katerega bo pahnjen, ampak bo moral pač ostati skrit ob strani. Bojno je razpoložen današnji čas in nasprotni si tabori »hirajo pripadnike in za to zbiranje ne izbirajo sredstev, samo na uspeh, ki ga upajo doseči s številčno močjo svojih udarnih čet, računajo, življenje pa lahko ob tej žalostni komediji čaka. Mladi človek, vsak in kdorkoli si! Ali stojiš danes na svojem mestu? . • H^tfift - -few- »» W .riWi^r: : rr C : . • :,b r .-a*™ t • . i-: , • , : *>M1 » Mi;! - - .iHn rt h Wotti- > » r.. <*o ;!•*« l«M jftu Sflfc-jfo V.r, H .Ti ** Jh>f- . ti frtj .ttji ... rt! if, lb : ' -U: ■ . . • . .«• on*'1'. -i,. - :/ •■ . • • - KAMNIŠKI OKRAJ V PRETEKLOSTI URANKAR PAVLE V preteklosti je bilo ozemlje današnjega kamniškega okraja priča mnogim važnim zgodovinskim dogodkom, bolj kot kateri drugi košček slovenske zemlje. Arheološko je sicer še »labo raziskan, vendar so zasledili na mnogih krajih sledove predzgodovinske obljudenosti. V rimski dobi je tekla če® kamniški okraj najvažnejša prometna žila, ki je vezala Podo-navje z Italijo. Bila je to znamenita vojaška, pa tudi pro-metno-trgovska cesta Aquileia (Oglej) — Emona (Ljubljana) — Ad (juartum dee imuni (v bližini Mengša) — Ad publican os (Podpeč pri Lukoviei ali Krašnja — Atrans (Trojane) — Celeia (Celje) — Panouija. Čez Kamnik in po Tuhinjski dolini je vodil le stranski krak te ceste. Tudi v srednjem veku, ko so se tu naselili že Slovenci, je to ozemlje ohranilo prvenstveno značaj tranzitnega, prevoznega prometa. Kamniški okraj je bil že zgodaj koloniziran po Slovencih. Glavna kolonizacijska val ova sta prodrla od Celja po Tuhinjski dolini in Črnem grabnu. Sicer redke sledove slovenske naselitvene dobe so dosedaj odkrili v kamniškem okraju na dveh krajih: v Komendi in v Mengšu. V srednjem veku je Tuhinjska dolina s Kamnikom nad krilila Črni graben, Id je prcdnjaČil v rimski dobi. Glavna trgovska pot med Podouavjem in Primorjem je namreč v srednjem veku potekala od Celja in Vranskega po Tuhinjski dolini na Kamnik, odtod na Kranj in Škof jo Loko in nato po Poljansld do ti m v Italijo. V živi trgovini po tej dolini je i>il Kamniku zagotovljen njegov razvoj, širok pas ozemlja od Trojan in M o laika, do Kokre, Kranja in Smlednika so ime- li v 12, (od ca. 1140.) in 13. stol. v posesti znameniti grofje Andechs-Meranci. Da zavarujejo trgovce v takratnih nevarnih časih, ko je gospodovala le pest in sila, so omenjeni grofje postavili pri vhodu v Tuhinjsko dolino dva mogočna gradova — Stari in Mali grad. Fod njima se je začela hitrejše) razvijati kamniška naselbina. Že konec 13. oziroma v začetku 13. stoletja (med I, 1188. in L 1204,} se Kamnik omenja kot trg, 1- 1229. se omenjajo kamniški meščani in L 1267. že kot mesto. Kamnik je postal glavno upravno središče ajidechsmeranske posesti in najvažnejše mesto Kranjske. Nadkriljeval je celo Ljubljano. Zato je razumljivo prizadevanje Aiidcchs-Merancev, ustvariti Kranjsko okrog Kamnika, ki se je ob glavni prometni žili mod PrimuTjem in Po-tfonavjem tako hitro razvijal in je bil vrhu tega se važno križišče ter izhodišče številnih prometnih potov. Andeški grofje so ustanovili v Kamniku (na Malem gradu) lastno kovnico denarja z likom In napisom Kamnik in L 1228. hospital — gostinjec na Šutni za sprejemanje popotnikov in trgovcev. Ulrik Spanheim, ki je dobil 1. 1248. Kamnik po ženitvl z Nežo Metansko, se imenu,je celo »gospod Kamnika«. Rod Spanheim o v je 1. 1269. izumrl in Kamnika se je 1. 1270. polastil češki kralj Otokar Pfemisl, ki se je 1. 1271. osebno mudil v Kamniku in tu izdal listino, v kateri se mesto prvič v zgodovini omenja s slovenskim imenom »Kamnik«. V tej dnbi zasledimo tudi zadnje kamniške novce. L. 1278. je prešlo mesto v habsburško posest. Kot druga slovenska mesta, je imel tudi Kamnik dosledno izdelano mestno upravo in avtonomijo s številnimi svoboščinami. Mestne pravice mu je potrdil cesar Karel IV. in m is podaril obširne gozdove v Bistriški dolini, ki jih je mesto ohranilo do danes, ko jih upravlja Meščanska korporacija. Mesto je imelo lastno sodstvo — važna pridobitev za takratne čase ■— in je bilo tudi sedež deželskega sodišča, katerega kompetenca se je raztezala približno v mejah sedanjega okraja. Imelo je tudi pravico do krvnega « sodstva. Smrtne obsodbe so izvrševali do IT- stoletja pri Krvavem znamenju blizu križišča ceste Kamnik—Ljubljana v železniško progo. Znamenje z letnico 1510. predstavlja kamenit steber s kroglo na vrlin, na njej pa ttikraki križ. Postaviti ga je dal neki kmet h Podgorja v spomin svoji, tu umorjeni hčerki. številne privilegijsko listine od 14. do 19. stoletja hrani kamniški mestni arhiv. K razvoju mesta so veliko pripomogli tudi gospodarski privilegiji: po ukazu nadvojvode Ernesta so smeli v mestu in okolici trgovati samo kamniški meščani; od cesarja Friderika III. je smel biti eno miljo okrog mesta samo po en krojač, čevljar in kovač; I. 1489. so dobili meščani v najem vse dohodke, mestne davke, mitnino, prevozni no in dr. L, 1590. so dobili pravico do letnega sejma na dan sv. Primoža in Felicijana in pozneje še štiri letne sejme. Na te sejme so prihajali trgovci — tovorniki iz najoddaJjenejših krajev, kar je do-našalo mestu lepe dohodke. Od obrti je posebno cvetelo žebljarstvo (na Grabnu1.), krznarstvo, usnjarstvo in lončarstvo. V mestu in v okolici so bile mnoge fužine (do I. 1852.), plavži in brusilnice. Obrt se je obdržala do najnovejšega časa, ko jo je izpodrinila tovarniška industrija. V tem gospodarsko cvetočem in z mestnim obzidjem utrjenem mestu je našlo v dobi turških napadov varno zavetje veliko kranjskega plemstva, ki si je tu postavilo svoje dvorce: grofje Auerspergi, Hohenvvarti, Paradeiserjl in Lam-bergi. Tu so imeli svoje palače tudi samostani gomjegraj-ski, mekiujski, velesovski in žički. Okrog mesta so pa imeli posestva celo oglejski patrijarhi, brižinski in briksenški škofje, grofje Ortenburžani, Auerspergi, Ostrovrharji, Lam-bergi in Thumi. Kamnik je bil poleg Ljubljane najbogatejše in najvplivnejše mesto na Kranjskem in edino razen nje zastopano v deželnem zboru. 2e v 15. stoletju je imelo mesto svoje kopališče in zdravilišče pri Nevljah. Konec 17, stoletja se je glavni promet med Podonavjem in Primorjem zopet obrnil po stari rimski cesti skozi črni graben, zlasti ko so v L 17SO.—1728. zgradili novo dunajsko cesto. Kamnik je ostal tako ob strani, začet je propadati. Propadanje so pospešile še elementarne nesreče: kuga, potresi in požari. Konec 17. stoletja je mesto že popolnoma propadlo in Valvasor nam omenja Kamnik za zgled, kako propadajo cvetoča kranjska mesta: četrtina hiš je bila takrat podrtih, trgovina je zamrla, plemstvo se je izselilo, Kamnik je izgubil svoje lepo in bogato lioe. Od tega propada se je le težko in počasi opomogel. Napredovati je fcafol zopet v najnovejši dobi, k čemur je veliko pripomogla L 1890. zgrajena kamniška železnica. Kot nekdaj je prišla zlasti sedaj do izraza njegova zemljepisna lega pri izhodu iz Tuhinjske doline, za katero je postal Kamnik najbližja, in edina železniška postaja. Projekt železniške proge, ki bi se odcepila od Savinjske železnice skozi vzhodni del Kamniškega okraja (bodisi po Tuhinjski dolini ali po Črnem grabnu) čaka na ustvaritev že od 1. 1836. pa vse do danes. O nekdanji pomembnosti Kamnika pričajo tudi številni gradovi v njegovi bližini. Na Bcrgantovem hribu ali Kriški gori visoko nad mestom se dvigajo skoraj že popolnoma zaraščeno razvaline nekdaj mogočnega Starega gradu. Grad so tik pri izhodu iz mesta pri takozvanih mestnih vratih postavili že v prvi polovici 12. stoletja kamniški jr0_ spod je, minister i jali ar deških grofov, da zaščitijo trgovino po Tuhinjski dolini. Od 13. stoletja so gospodarili na gradu Ortenburžani in pozneje Gallenl>ergi ali Oslrovrharji. Od 1. 1450. je postal grad deželno-knežja zastavna last in kot takega so ga posedovali Lanibergi do I. 1500. in nato Thur-ni, ki so ga I. 1572, kupili v pravo last- Ste L 1511. ga je poškodoval potres. Ko pa je L 1570. udarila vanj strela, se je grof p rese hI v mesto in nato v novo križko graščino. Opuščeni grad je začel razpadati in grajsko posestvo so združili s kriško gospo sčino, katere last je danes. LOPA GROBELJS K E CERKVE Ko je postal Stari grad pri močno se razvijajoči kam niš ki naselbini preveč odročen, so zgradili Andeški grofje (pred 1. 1202.) tik nad mestom oziroma celo v mestu Mali grad- Tega je pa že 1. 1511. popolnoma uničil potres in grad se ni več dvignil iz razvalin. Danes so ohranjeni le temelji in inajhni deli vrhnjega zidov ja. Pač pa je ohranjena zraven stoječa znamenita trinad stropna grajska kapela iz 12. ali 13. stoletja, Id predstavlja najvažnejši in najstarejši romanski spomenik vse Slovenije. O Starem in Malem gradu krožijo še danes številne legende o poganskem templju, o zakopanem zakladu, o Veroniki, o zakleli ajdovski deklici, ki so jo meščani vzeli celo v mestni grb na vodnjaku pred Kamniškim domom (devica s kačo med vrati). Na dobo turških napadov spominja grad Zaprice, ki ga je sezidal na konglomeratni terasi zahodno nad mestom med L 1514.—1550, grof Jurij Ijamberg, Ker so se kamniški meščani bali, da ne bi Turki, če bi se polastili tega gradu, oblegali mesta, so se odločno uprli temu zidanju. Po brezuspešnem odporu so kot protiutež temu gra-tlu postavili utrjen stolp v oglu mestnega obzidja na Žalah, to je sedanji Smoletov gradič na Turnu, danes last veterinar, svetnika J. Kauterja. Zaprlški grad so v drugi polovici 18, stoletja predelali in tak se nam je ohrani! do danes kot last dedičev viteza Schneida. V gradu so še ohranjene umetniško opremljene sobane. V lu-teranski dobi so se v stapriški graščini zbirali kamniški lu-terani, ko so jim bili po 1. 1574, prepovedani luteranski obredi v mestu. Ti protestanti so se polastili celo cerkve v Podgorju in se tam zbirali, kljub večkratni prepovedi (L 1576., 1, 1577., 1. 1580.) nadvojvode Karla. Zadnji luteran vse kamniške okolice je umrl L 1813, v Vodicah, Na Perovem, južno od mesta, stoji graščina Pero v o, iz 13. stoletja. Pozneje so mu prizidali nov trakt. — Zelo star je grad Zgornje Perovo ali šmol- i 49 če v a graščin«,, danes last gospe PuČko. —■ Grad, ki je stal na Žalskem hribu in hit last Žalskih gospodov, je i zginil brez sledu. Bil je s podzemeljskim hodnikom zvezan z mestom. — Tudi na kraju današnjega uprav-r nega poslovanja kamniške srn od Hišnice (zgrajeno 1. 1853.) je stal nekdaj grad, Kazenberg imenovan. Razumljivo je, da je Kamnik tudi v eerkveno-verskom oziru prednjačii pred drugimi kraji in da je imel že zgodaj urejeno dušnopastirsko postajo. Župnije so bile namreč v srednjemu veku zelo redke in obsežne. A ravno v kamniškem okraju so bile te stare dušnopastirske postaje veliko bolj gosto posejane kot drugod v Sloveniji. Nekatere od njih so bile ustanovljene morda že v 11. ali 12. stoletju, druge v začetku 13. stoletja. Prvi znani kamniški župnik Ulrik se omenja že I. 1201. Prvotni sedež kammiške pra-fare je bil najbrž v Ne v) j ah in današnja farna cerkev na Šutni je postala šele t. 1232. sedež župnije. Bila je torej izven mestnega obzidja, ki je na tej strani potekalo čez sedanji Samčev predor, kjer so bila šutinska vrata in vhod v mesto. V dobi turških napadov so 1. 1539,, zaradi varnosti prenesli sedež župnije v mestno obzidje, v izpraznjeni frančiškanski samostan in samostansko cerkev, kjer je ostal /do I. 1627. Obseg kamniške fare je bil zelo velik, saj se je raztezal nad vso Tuhinjsko dolino in njeno soseščino. Iz te veležupnije so nastale sedanje župnije: ^martin v Tuhinju (izločen L 1481. kot lokatija in od 1. 1650. kot župnija), Zgornji Tuhinj (izločen I. 1526., od 1. 1776. župnija), Špitalič (izločen iz šmartna I. 1711, oz. i, 1762,), Nevlje, Mekinje, Stranje, Vranja peč, Gozd, Sela in Bova. Vse te so bile izločene med 1, 1783,—1703- kot lokalije, ki so bile 1. 1875. po vzdignjene v župnije. Kamniški župniki so bili zelo ugledni in do 1. 1675. navadno tudi arhidiakoni, t. j. namestniki oglejskega patriarha za Gorenjsko. Vse župnije so namreč prvotno pripadale oglejskemu patriarhu, ki je I. 1461. odstopil takrat ustanovljeni ljubljanski škofiji vo- tlišk 11 in 1. 1518. še dobsko prafaro s podrejenimi v i kari jati in podružnicami. Ostale župnije so ostale pod pa tri jarkom do 1. 1751., ko so pripadle goriški nadškof i ji. Šele I. 1787. jib je tu odstopila ljubljanskemu škofu. Dobršen del kamniške zgodovine je v zvezi s preteklostjo bližnjih Mekinj, ki so bile nekdaj veliko pomembnejše kot so danes. Tu so si postavili grofje Gallen-bergi grad, na katerem so gospodarili njihovi minister]jati, Mekinjskl gospe d je (Viljem Mekinjski 1. 1143. in t. 1169.). L. 1300. je Siegfrid Gallenberški ustanovil tu samostan s cerkvijo in ga podaril redu kiarisinj. V njem so živele predvsem redovnice iz najrazličnejših kranjskih plemenitaš-kih rodbin. Samostan je kmalu dobil obsežna posestva v okolici, več pravic do gozdov v Bistriški dolini in t. 1388. sodno oblast nad svojimi pedležniki, Ko so ga i. 1471. razdejali Tur Id, so ga grofje kmalu obnovili. L. 1577. ga je Itapež Gregor XIII. povzdignil v opatijo. Stari samostan so 1. 1682. podrli in postavili novega. L, 1782. je cesar Jožef Hi odpravil samostan in njegovo premoženje je pripadlo verskemu skladu. V času francoskih vojn so ga uporabljali za vojašnico in pozneje za bolnišnico. V zasebne roke je xopet prišel t. 1830., ko ga je kupili baron Apfal-trern s Križa. Ta ga je dal na razpolago državi, ki je imela v njem državne urade: okrajno glavarstvo in okraja no sodišče, Id so se I. 1861, preselili v Kamnik. L. 1902, so grad kupile sestre uršulirike iz Ljubljane, ki sit v njem ustanovile I. 1903. zasebno dekliško ljudsko šolo in I. 1919. zasebno dekliško meščansko šolo. Obe imata od 1, 1924-pravico javnosti. Kot grad je stara tudi miekinjska farna cerkev, nekdanja grajska kapela, ki je imela že I. 1287. stalnega duhovnika, kaplana. Poleg arhitektonskih in uinet-mšliih znamenitosti hrani cerkev še številne druge zgodovinske spomenike: v kapeli sv. Kolomana je zapisana vrsta opatinj, v kapeli sv. Antona je gailenberški grb, v cerkvi sami pa vrstit grbov in nagrobnikov ter nagrobni ščiti grofov Gallenbergov. Visoko nad Kamnikom in Mekinjami se dviga na izredni razgledni točki cerkev sv. Primoža in Fell-cijana, ki je že v 14. stoletju (L 1396,} veljala za imenitno božjo pot. V dobi turških napadov t. 1471. in 1492. so relikvije sv, Primoža in Felicijana prenesli v utrjeni Kamnik in cerkev je s tem izgubila sloves božje poti. Šele ko so L 1628. vrni h cerkvi del relikvij, je romanje zopet oživelo. Cerkev brani velike umetniške dragocenosti. Iz Kamnika nas popelje banovin ska cesta v 35 km dolgo Tuhinjsko dolino, ki predstavlja s svojimi obrobnimi naselbinami precejšen del kamniškega okraja. O nekdanjem trgovsko-prometnem pomenu te doline je bilo omenjeno že spredaj. Pot nas vodi najprej mimo stare neveljske naselbine, ki je bila morda v prvi slovenski dobi celo pomembnejša od Kamnika samega, dalje pod hribovsko vasjo P o r e b e r t kjer je bil v srednjem veku sedež urada za obsežna posestva gornjegrajskega satu ostium po Tuhinjski dolini in izven nje. Tudi drugi kraji Tuhinjske doline hranijo delček slovenske zgodovine, a najpomembnejša sta bila vsekakor Š p i t a 1 i č in Motni k. Prvi se je razvil pod gorskim prelazom Kozjakom, a dragi na koncu Tuhinjske doline. Postanek Špitaliča je izrazito prometno-trgovskega značaja in pada v dobo, ko je glavna trgovska pot polekala po Tuhinjski dolini, Tjs-njegovo značilno ime »Špitalič« (liospital-špital) nam izraža prvotni namen te naselbine. Istrski mejni grof Henrik (* 1328.) iz rodu Andechs-Merancev je okoli 1. 1228. ustanovil pod Kozjim hrbtom hospital sv. Antona, namenjen za postajališče in okrevališče popotnikov in trgovcev pud visokim in težko prehodnim Kozjakom. Hospital je bil izročen v oskrbo menihom. Njegov brat Oton Meran-skj je 1. 1229. potrdil to ustanovo in določil meje njegov« posesti- L. 1242, je dobil gostinjec celo sodne pravice, nato še druge svoboščine in predpravioe ter nova posestva. Od I. I Sol. je hospital oskrboval vetrinjski samostan pri Celovcu, ki je pok'g gostinjca sezidal cerkev sv. Antena iti močan grad. V protestantski dobi je ustanova hcšpitnia prenehala. Vetrinjski opat je I. Ki08. prodal grad Ivanu pi. Thaller ju, ki ga je prezidal in ga po sebi imenoval »Neuthall*. Vendar se je staro, že ukoreninjeno ime Špitalič ohranilo — do danes. Današnja grajska stavba je iz 1- 1755., ko je prvotni grad pogoTel. Današnji njegovi lastniki so grofje Apfalterai iz Kriške graščine. Najpomembnejši kraj Tuhinjske doline, izvzemši Kamnik, ji' bil v preteklosti gotovo M o t n i k, ki sc je razvil na vzhodnem koncu Tuhinjske doline, pri njenem izhodu. Gospodarski razmah motniške naselbine se je ravnal po napredovanju Kamnika oziroma po intenzivnosti trgovine po Tuhinjski dolini. Klraj je listinsko izpričan že med 1.1 146. kot spanheimska lasti m ta. S&lišče, ki je ležalo ob tako važni prometni cesti in povrhu še na meji Kranjske in Štajerske, si je kmalu razvilo živo trgovino in obrt. Zato ga je nadvojvoda Ernest L 1423- povzdignil v trg In mu podaril pravico do tedenskega tržnega dne. Kmalu si je Motnik piid o bi I tudi vse druge bistvene znake samostojnega avtonomnega trga z lastno upravo — z magistratom na čelu: lastno nižje sodstvo, Id ga je izvrševal trški sodnik, svoj grb in pečat, vojaško prostost in azilsko pravico. Trški sodnik je izrekal pogosto Jtazni, naj se krivec izpostavi javnemu zasmehovanju; zato so obsojenca privezali k sramotilnemu kamnu -— prangerju, ki je še danes ohranjen. Je nekoliko poškodovan in ima letnico 1793. Tedenskemu tržnemu dnevu sta se 1. 1613. pridružila dva, 1. 1832. zopet dva in L 1843. še trije letni sejmi. S tem so bili dani trgu vsi pogoji za gospodarski razmah. Poleg trgovine so se tržani preživljali z obrtjo, zlasti z usnjarstvom. Usnjarji so bili organizirani v cehu in kot taki so dobili važne predpravice. Samo cehovsld člani so smeh izvrševati to obrt. in trgovati z usnjeni po vseh sejmih v okolici. Poleg usnjarstva so cvetele iu
  • uša vsega upora in gibanja je bil šentgotardski župnik Anton Rozman, ki je ognjevito navduševal kmete in jib vadil v orožju. Napadi so imeli v začetku obeležje odpora proti tujcem, iijiho-vim nasi]stvom, proti novim, po Francozih vpeljanim davkom in prav posebno proti dajatvi vprežne živine za prevažanje vojaškega blaga čez težavni trojanski klance, pozneje so pa bili to navadni roparski napadi na francoske blagajne. Leta 1810. je vojno sodišče v Ljubljani sodilo 32 kmetov iz Trojan, Hrastnika, St. Ožbolta, Brda in sosednih krajev ter jih še it obsodilo na smrt, Lukovica sama je mlajša naselbina in se je šele v novejši dobi močneje razmahnila ter razvila v letovišče in zdravilišče. Pač pa je bila že od nekdaj znamenita njena okolica, mislim tu na brdsko graščino in zaselek Pod peč. Brdska ali danes tudi Kersnikova graščina imenovana, tvori osnovo brdske vasi. Grad je začel zidati v začetku 16. stoletja Ivan pl, Ijamberg s troela, dokončal ga je pa šele njegov sin Sigismund. Kot drugi Lambergovi gradovi je bil tudi ta grad v protestantski dobi zatočišče luteranov. Pri Herbertu pl Lambcrgu je na Brdu iskal zatočišče Trubarjev sin Felicijan, izgnan iz Ljubljane. Ujeli so ga nato na gradu Belneku pfi Moravčah. Grajski lastniki so se večkrat menjali. V Valvazorjevi dobi ga je imel v posesti Ferdinand E. pl. Apfaltrern, ki je grad popravil lit predelal in mu s tem zacelil rane, ki so mu jih zadali kmečki uporniki. Takrat so gradu prizidali veliko pristavo in uredili ribnik, kar je oboje Še danes ohranjeno. Pozneje ga je zažgala strela, a se je kmalu dvignil iz pogorišča. V začetku tega stoletja ga je dobila v posest znana in za slovensko slovstvo zaslužna rodbina baronov Zoisov. V novejšem času ga je pridobil z Ženitvijo sodni svetnik Kersnik, cigar sin Anton Kersnik, je sedaj njegov lastnik. Grajsko poslopje je še dobro ohranjeno in ga danes uporabljajo tudi za prostore sodišča (ustanovljeno L 1868.), davkarije in zaporov. Grad ima zelo slikovito lego sredi zelenja, lepo urejen vrt in ribnik. Četrt ure od Brda leži ob državni cesti zelišče P o d -peč, ki danes ni niti samostojna vas, temveč spada upravno pod Lukovico. Vendar je bila Pod peč imenitna postojanka v vseh zgodovinskih razdobjih: večje haU&tattsko se-lišče (izkopanine v Narodnem muzeju v Ljubljani) iu še pomembnejša rimska postaja. Tu v Podpeči iščejo namreč arheologi rimsko postajo »Ad publicanos«. Do pravega Izraza je pa prišla Podpeč v srednjem in novem veku. Tu je bila deželnoknežja mitnica, izročena v upravo vice domu, ki je tu postavljal oskrbnike — zakupnike. Zakupnina je bila visoka, iz česaT sklepamo, da so bili dohodki mitnice veliki in promet živahen. Podpeč je postala v drugi polovici Iti. stoletja tudi važna poštna postaja. L. 1573. od nadvojvode Karla vpeljani redni poštni promet med Gradcem in Ljubljano je šel po Črnem grabnu. Prvotno |*eš pošto je 1. 1585. zamenjala tedenska ježna pošta. Poštni urad so takrat združili 7 mitnico. V Valvasorjevi dobi je bila v Pod[)eči edina poštna postaja na Gorenjskem in )>oleg Ljubljane gotovo skozi stoletja tudi najvažnejši poštni urad. Ko so pa 1. 172(1.—1728. zgradili po črnem grabnu sedianjo Dunajsko cesto, je ježno pošto 1, 1730. zamenjala vozna pošta enkrat na teden. Po novi cesti se je razvilo živahno prevozništvo in Podpeč je postala vrhu vsega še postajališče za prevoznike, na kar spominja še danes ohranjena mogočna enonadstropna hiša z večjim gospodarskim poslopjem — značilni »furmanski« dom. V dobi francoske okupacije 1. 1809. je carinski urad v PodpeČi za vedno prenehal. Podpeški urad sta zamenjali dve novi mitnici pri bistriškem mostu na Viru in v Krašnji. V Podjieči je ostala le pošta, dokler je niso I. 1867. premestili v Lukovico. Trgov- sko-prometno je Podpeč izgubila svoj pomen, ko so 1. 1849. speljali železu ieo po dolini Save. Prevozništvo je prenehalo in se le deloma obnovilo, odkar je 1, 1890. stekla kamniška železnica. Podobno kot Podpcč, vendar ne«natnejši trgovski pomen, je imela v zgodovini sosednja Krašnja, ki se je razvila približno v sredi Črnega grabna ob nekdanji rimski in poznejši dunajski ali >cesarski« cesti, Do večjega razmaha je prišla šele v 18. in 19. stoletju, v dobi živega prevozništva, ko je Krašnja postala večje postajališče za voznike. V Krašnji so imeli kamniški meščani velike zaloge kožuhovine, ki so jo tu kupovali prevozniki in jo potem Izi^azali celo na Češko in Laško. Tudi cerkveno se je Krašnja že zgodaj — verjetno že pred 1. 1341., gotovo pa pred 1. 1S63. osamosvojila in izločila iz dobske prafare, kateri je prvotno pripadala. Prvotna krasenjska fara je obsegala poleg krasenjske Še štiri sedanje župnije: Blagovico, Ožholt, češnjioe in Zlato polje, ki so se iztočili I. 1787. kot lokali je in bile k 1875. povzdignjene v župnije. Od Krasit je se Črni graben vedno bolj zožuje, Na južni strani kraljuje nad njim Limbarska gora, idealna izletniška postojanka z znamenito romarsko cerkvijo, a na drugi strani v 18. in prvi polovici 19. stoletja nič manj znana božjepotna cerkev Karmelske Matere božje na Češnjicah. Ta zgornji del Črnega grabna je znan iz bojev celjskega vojskovodje Jana Vitovca proti cesarju Frideriku III. za dediščino 1. 1456. izumrlih Celjskih grofov. Med Blagovico in Trojanami so kmetje takrat iz zasede napadli Vitovčevo vojsko, ki se je vračala izpred Radovljice bi škofje Loke. — Že itak napeta cesta se posebno napne od Blagovice dalje. Blagovica je gospodarsko in nekdaj tudi upravno središče gornjega črnega grabna. Krajevna imena »gradišče« kažejo že na predzgodovinsko obljudenost, številne izkopanine pa na rimske utrdbe. Trgovce-tovornike in prevoznike .je tudi tu varoval grad, kjer so gospodovali Bla- goviški gospodje (Bertold Blagoviški L 1273.) > kot minister i jali oglejskih patrijarhov in od konca 14. stoletja grofje Auerspergi. Grad je razpadel najbrž v dobi turških napadov, Iz njegovih razvalin so pa postavili v 18. stoletju sedanje župnišče. Priča nekdanjega živega prevozništva je tudi nad 330 let stara Piskarjeva hiša — »furmanski« dom. V zgornjem tesnem delu Črnega grabna tik pod trojanskim klancem se je razvil Št. Ožbolt, ki je zaradi svoje lege postal važno postajališče na tej cesti, na kar kažejo še danes mogočna poslopja — »furmanski« domovi. V Št. Gžboltu je bila tudi poštna postaja, kjer so pripregali konje za stnni trojanski klanec. Nekdanje poštno poslopje je bilo sedanja mogočna Smrkoljeva hiša. Od tu so pošto šele i. 1872. premesti H na Trojane. Pri izhodu iz Ornega grabna ležijo znamenite Trojane, ki se odlikujejo ]n> svoji izredni legi. Že v pred-zgoriovirii je bila na Trojanah važna trgovska postojanka. V rimski dobi so pa postale Trojane znamenito rimsko mesto in peta postaja — A trans ob že omenjeni rimski cesti, Ker so bile na meji Italije in Norika, so dobile tudi carinsko postajo. Od cesarja Hadrijana dalje so bile tudi pomembna vojaška postojanka z vojaško posadko. Rimski A t ran s se je razvil v pravo mesto z žrtveniki bogov, katerim je tu slovestno daroval cesar Maksimin v prvi polovici 3. stoletja na povratku iz vojne proti Markomanom in Sarmatoin. Poleg številnih božanstev se je In razvil celo kult domačega božanstva Atransa. Bogato rimsko mesto je bilo uničeno v dobi preseljevanja narodov. Na njega spominjajo danes številne izkopanine in značilna krajevno-le-dinska imena v okolici. Novo doseljeni Slovenci so celo prevzeli ime prejšnjega selišča: Atrans-Trojane. Kot slovenska srednjeveška naselbina se Trojane že zgodaj pojavijo v listinah (I. 1228-), vendar so znova dobile svoj nekdanji pomen šele konec 17. stoletja, ko je glavna tr- govska pol med Podonavjem iit Primorjem zopet krenila čez trojanski klanec. Ko je bila zgrajena dunajska cesta čez Trojane, je kraj zaslovel po svetu kot slovenski Sem-mer in g. K razvoju in pomenu Trojan so veliko pripomogli tudi politično-administrativni momenti; lega na meji Kranjske in Štajerske, v francoski dobi pa na meji Avstrije in francoske Ilirije, zato so takrat dobile glavni carinski urad. Prometno prvenstvo na pomembni razvodnici med Savinjo, Savo in Kamniško Bistrico tik nad potekom Boljsko so Trojane deloma ohranile do danes. V novejšem času se vedno bolj razvijajo v letovišče in zimsko-športno postajo. Imajo lastno pošto, brzojav od ). 1808., avtobusno zvezo z Ljubljano in Celjem od 1. 1913. iu od 1.1937. celo dvakrat dnevno. Od državne dunajske ceste se v Krtini odcepi bano-vinska cesta v MoravŠko dolino. Tudi ta kotlina hrani za svojo soseščino mnoge kulturno-zgodo vinsko spomenike. V Moravčah, v Škotskem hribu (»Ajdovske jame«), s« že stari Kelti kopali svinčeno rudo. To so nadaljevali Rimljani. V srednjem in novem veku se je v Moravčah razvila obrt, v 17. stoletju predvsem suknarstvo. Z obrtjo so kmetje obogateli in se odkupili podložništva številnih gradov v moravški okolici. Tod mSmo je takrat tekla tovorna pot iz Ljubljane čez Moravče, Medijo, Gamberk, Št. I^enart na Sedlu In Marijo Reko v Savinjsko dolino. Po njej so tovorili predvsem živo srebro i z Idrije. V tej dobi razvite obrti in trgovine so bile Moravče najbrž povzdiguj ene v trg. V novejšem času so tu veliko kopali kremenasti pesek za izdelovanje steklenih posod za topilnice žele/it , Izvažali so ga največ na Štajersko in Češko. Kot vsi prometni kraji so imele tudi Moravče svoj grad, ki so ga zgradili 1. 1550, gospodje Galll s sosednjega Rožeka. Grad je izginil brez sledu, le krajevno ime »Oebulovna« še spominja nanj. — Moravska dušnopastirska postaja je zelo stara, saj sega že v 12. stoletje. Prvi znani morav- ški župnik se omenja 1, 1286, Nekdanja moravška župnija je obsegala tudi področje župnije Peče (izločena L 1771. kot lokalija in 1. 1863. kot župnija). Moravska okolica se, kot že omenjeno, odlikuje s številnimi gradovi, od katerih so štirje še danes ohranjeni. Tik Moravč ob ha.novinski cesti na Zagorje stoji Zaloški grad. Prvotni grad se kot last grofov Ortenburžanor omenja že 1. 1202., ko ga je od njih kupil bminski škof, ki ga je dal podreti. Novi zaloški grad je dal postaviti I. 1570. Jošt pl. Thurn. Po potresu 1. 1895. so ga ©bnovili. Pred 70 leti so ga uporabljali za prostore okrajnih uradov, ki so jih nato premestili na Brdo, Od Koširjeve rodbine je grad s posestvom kupit poslanec Povše, ki je veleposestvo razprodal. Sedaj je last rodbine Bregar. — Dva kilometra jugovzhodno od Moravč stoji grad Belnek, v katerem so prvotno gospodarili Limbarslti gospodje. Ko so ti konce 15. stoletja izumrli, je grad prišel v last gospodov iz Loža (Jurij Ložki l, 1512,). Pozneje so se lastniki večkrat menjali, danes je pa grad, ki je še lepo ohranjen, last baronice Danblesky Elchheim jz Gradca. — Lepo je ohranjen tudi grad Češnjlce, poldrug kilometer južno od Moravč, last davčnega uradnika Primca iz Ljubljane. Grad so sezidali I. 1550. gospodje Galli z ftožeka radi večje udobnosti. — \ stari vasi Zgornjem Tu stanju, omenjeni že l. 1238., stoji na gričku tuštanjski grad. Bil je sezidan najbrž I. 1490., ko se prvič omenja. Od 1. 1667. — 1801. so tu gospodovali pl. Lichtenl»ergit lastniki Ortneka na Dolenjskem. Ti so ga 1. 1671. predelali in olejsali ter mu priaidali kapelico sv. Janeza Nepomuka. Grof Karel pl. Liehten-berg je ustanovil i- 1778. pri cerkvi sv, Fetra in Pavla na Vrhpolju beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika. Grad je še danes lepo ohranjen in hrani več starih umetniških slik in druge starinske znamenitosti. Po 1. 1854. je prešel v domače roke in je danes last ge. Fr. Pirnat. — Tudi v vasi Konfinu, ki ima ime po nekdaj važnem prehodu m Moravske kotline na Posavje, je nekdaj stal grad Kopriv 11 i k (Rabensberg), imenovan tudi Stari ali Tovorov grad. Grad je bil zelo star in njegovi lastniki so bili Koprivniški gospodje (Eberliard Koprivniški 1. 1214. in 1. 1202.). Pozneje so se lastniki hitro menjali. Od druge polovice 19. stoletja je bil last posestnika Tovora. Ime lastnika in po njem tudi gradu izvira od tovorne poti, ta-kozvane »Velike ceste«, iz Zasavja v Moravsko dolino dalje na Štajersko, L. 1930. je kupil deloma ohranjene grajske razvaline v sosedni vasi rojeni domačin senator dr. Valentin Kožič (* 1935.). — Grajske razvaline imamo tudi pri Sv. Mohorju, kjer je nekdaj stal z močnim obzidjem in obrambnimi stolpi utrjen grad Bože k. Prvotni lastniki so bili Galli, ki so imeli v gradu luteransko kapelo in zraven grobnico. V tej grobnici so pokopavali poleg članov svoje rodbine tudi znamenitejše hiterane od drugod. V 17. stoletju je začel grad razpadati, ker so opustili v njem stanovanje in se preselili v udobnejša gradova Češnjiee in Moravče. — Tudi na Limharski gori je poteg romarske cerkve sv. Valentina nekdaj stal Limbarski grad (Ii-lienberg), last uglednih Limbarskih gospodov sestvo, gospoščina, od tod ime kraju1.) jeruzalemskega viteškega reda sv. Janeza Kr s trnka, ki se je pozneje imenoval malteški viteški red. Ta red se je tu naselil že pred 13. stoletjem; viri namreč že L 125(5. omenjajo »hišo reda sv. Janeza iz Jeruzalema« pri Sv, Petru. Svoj sedež je imela Komenda v prvotne m komendskem gradu, ki je stal zahodno od današnje Š m i d o v e graščine, na takoz vanem gradišču. L. 1751. so grad prenovili in t. 1872. prodali Marku čemiču, bivšemu oskrbniku križke graščine. <>d l. 1908. je last rodbine šmid. —■ Prava komendska posebnost je bila velikonočna procesija na. konjih. Izvira gotovo iz dobe naselitve malteškega reda. Na čelu procesije sta jezdila dve zastavonoši, za njima duhovnik z Najsvetejšim in nato kmetje, vsi na konjih. Procesije so se udeležili posestniki konj iz Vodic, Šenčurja, Cerkelj, Mengša in celo iz Bohinja. Iz Bohinja so prihajali v Komendo po trije ali štirje možje vse do I. 1870., — tudi ko ni bilo več konjske* procesije — in so se tu udeležili velikonočnih obredov. Po procesiji je bil živahen konjski sejem. Konje so večinoma pokupili Italijatti. Kljub odporu župljanov so cerkvena in prosvetna oblastva I. 1777. in končno 1. 1782. prepovedala konjsko procesijo. L. 1810. so jo obnovili, toda brez duhovnika. Zadnjič se je pa vršila I. 1817. Pod župno cerkvijo stoji ob banovinski cesti kome ml ska bolnišnica ali hiralnica, ki jo je ustanovil 1. 1750. znani komendski župnik Peter Pavel Glavar, L. 1873. so jo razširili. Za časa svetovne vojne je njena ustanovna glavnica propadla. Spomin na nekdanji malteški red hrani tudi komendska farna cerkev sama in njene bogate umetnine za liturgično rabo. Na vrtu župnišča je staro gotsko znamenje z malteškim grbom in letnico 1510. — Kot cerkev je stara tudi komendska župnija. Prvi znani komendski župnik Altirn se omenja že I. 1147. in 1. 1154. Cerkev je bila že 1. 1298. podrejena malteškemu viteškemu redu, ki je tu postavljal svoje redovnike za župnike. Vendar je župnikove posle opravljal navadno domačin — vikar. Kot župnija malteškega reda je ostala do I. 1799. in šele I. 1850. je župnik dobil na upravo tudi cerkveno premoženje. Malteški red je ostal le še patron župnije. Komendska župnija je bila nekdaj veliko obsežnejša kot je danes. saj je nastala iz nje župnija v Zapogah 1. 1787. oz. I. 1875. in v Tunjicah, ki je bila izločena 1. 1787. do 1810. in znova za stalno 1. 1831. kot lokalija> ki je bila L 1875. povzdig-njena v župnijo. — Na severni strani križišča hanovinskih cest na Kamnik in Mengeš se dviga med gričema z značilnima imenoma tiavšek m Tabor znamenita Kriška graščina. Grad je lepa razgledna točka in močno poživlja pokrajinsko sliko. Ustanovil ga je v drugi polovici 16. stoletja Ahaci j grof Thuru in ga združil s starograjsko Kamniško gospoščino. Po I. 1574. je bil grad pravo zatočišče kamniških luteranov. Grof Ahacij je l. 1595. sezidal v gradu protestantsko kapelico in priredil pokopališče. Pro-Href ormacijska komisija je I. 1601. razstrelila kapelo. L. 1606. so grad povečali in 1. 1730. prezidali, V gradu je bil nekdaj sedež privilegiranega deželskega krvnega sodišča, ki je bilo ločeno od kamniškega. Pozneje sta imeli obe sodišči skupne vislice na Križu, a sodbe so izrekali v Kamniku. V Valvasorjevi dobi sta bili zopet samostojni. L. 1797. je grad prešel v roke sedanjih lastnikov grofov Apfaltrer-nov, ki še danes skrbno hranijo grajske umetnine: freske, Metzingerjeve slike, tihožitja grofice Marije Auerspergove, galerijo i>ortretov knezov Auorspergov, zbirko orožja itd. Končam s tem kratkim pregledom. Tudi drugi tu neomenjeni kraji in sleherna vasica hrani košček slovenske zgodovine in del usode slovenske zemlje. Iz vsega je pa razvidno, da je tudi kamniški okraj v preteklosti preživljal in doživljal usodo ostalega splošnega blagostanja, Žal, da so se le premnogokrat za tem vrstila leta, polna grozodejstev, ko se je tudi to ozemlje izpremonilo v krvavo bojno poljano. Kopita turških konj so teptala tudi zemljo naših prednikov in nad njihovimi glavami se je pogosto zasvetlikal turški meč. Kljub mnogim še ohranjenim spomenikom danes le pre radi pozabljamo na to herojsko dobo slovenskega kmeta, ki se je z jekleno voljo, polno truda in znoja postavil po zelenih holmih dične cerkvice in jih obdal z močnim taborskim obzidjem, izza katerega je branil proti sovražniku dom ill vero. Posebno v zahodnem ravninskem delu kamniškega okraja in po Črnem grabnu — torej na glav nib turških prehodih — naletimo pogosto tia te tabore, ki so večinoma že podrti aii piezidani in vpo-rabljcni v druge namene. Na ostanke taborskega obzidja naletimo v Repnjah pri Vodicah (sedanja zakristija), v Komendi, na Križu, na Taborju pri Ihanu, v Goričici — Domžalah, v Mengšu in Homcu (sedanja zvonika sta bila obrambna stolpa), v Dobu, v Krtini in pri Sv. Andreju pri Moravčah (taborja sta še ohranjena), v Gradišču pri Lu-kovici (sedanji zvonik je bil taborski stolp) in na (Ješnji-eah nad Blagovico. Težko in trpko je bilo življenje slovenskega kmeta tudi v mirni dobi, saj je kmetu-tlačanu vedno grozil kruti val-petsld bič in mu zagrenjeval življenje. Kljub temu, da so priče tega težkega družabnega življenja še številnejše in so gradovi taJio gosto posejani po slovenski zemlji, le prerini i pozabljamo, koliko kmečke krvi, koliko trpljenja In muk, koliko vzdihov in znoja hrani to mrtvo grajsko zidov je. Izginil je krivični graščinski jarem in z njim kmečka tlaka ter desetina, ostali so le še propadajoči gradovi, zadnji sledovi teh fevdalnih okov. Danes pozabljamo na vse to in morda po pravici. Preveč smo pač zaskrbljeni in potlačeni z novodobnimi okovi, ki sicer na zunaj niso tako očitni in so zastrti s fino obliko, a je njihova vsebina brez dvoma hujša in težja, bolj nečloveška in krutejša, kot so bite srednjeveške spone. H M tt n ■ MPtjMpf GOS POD ARS KO - S OCIALNI POLOŽAJ KAMNIŠKEGA OKRAJA Kamniški okraj daje geografsko tri značilnosti: ravnina je del gorenjske planjave, ki se vleče pod zadnjimi južnimi izrastki Alp in polagoma prehaja v gričevje, ki se razprostira potem dalje še preko Save in Savinje na Dolenjsko in štajersko stran, en del pa tvori pravi planinski svet, imenovan Kamniške planine ali Savinjske Alpe. Večina okraja je gorata. Hribovit je ves brdski sodni okraj. Večja ravnina pa je le ob Bistrici in Pšati, Planinski svet una dobre pašnike in gozdove, v katerih prevladuje smreka in bukev. Po gričevju je tudi mnogo listnatega drevja. V nižjih legah pa je tudi gričevje obdelano in služi poljedelstvu. Ravnina ni posebno rodovitna. Plast rodovitne zemlje je prav tenka, humusa ni, pač pa je peščena prodnata naplavina. Nekoliko boljša je dolina Pšate in njenih pritokov. Tu je zemlja debelejša in pripravnejša za poljedelstvo. Tu so se razvili tudi večji agrarni kompleksi: Vodice, Komenda in Mengeš. KOMUNIKACIJE. Kamniški okraj ima železnico, ki veže Kamnik in zlasti dolino Bistrice z LJubljano. Železnica je lokalna, ima pa zelo velik osebni in blagovni promet. Druga važna prometna žila je velika cesta, ki v vsej širini prereže okraj in zbira ceste in pota iz leve in desne. Nekoč je ta cesta v podonavski monarhiji vezala prestolico (Dunaj) z morjem (Trst) in je bila radi tega ogromnega pomena. Toda važna je še tudi danes zlasti za Slovenijo, ker veže obe slovenski prestolici Ljubljano in Maribor preko Celja. Za Slovenijo je »Velika cesta« še vedno najvažnejša prometna žila v trgov- skem, potniškem, vojaškem bi mednardnem pomenu. Ob liri-žišču obeh najvažnejših okrajnih prometnih žil je nastalo pomembno industrijsko središče — Domžale. Velika cesta sledi stari rimski cesti skozi Trzin, Domžale, Dob, Lukovico in Blagovico proti Celju. Druga važna zveza kamniškega okraja je cesta iz Kamnika po Tuhinjski dolini na Motnik in dalje na Celje. In tretja iz Kamnika po dolini Črne na Gornji grad. To so najvažnejše, cestne komunikacije v okraju, katerim je treba prišteti še cesto Kamnik—Domžale —Dragomelj—Ljubljana in cesto Kamnik—Vodice proti Kranju ali proti Ljubljani. PODNEBJE. Podnebje je alpsko in precej enakomerno. Pokrajina je zavarovana proti severu, a je odprta na vzhod, zapad jn jug. Zato radi vladajo močni vetrovi, pozimi burja, poleti jug. Južni vetrovi nanese jo mnogo vlage, ki se nabira pod visokimi kamniškimi planinami. Zato je v okraju moče raje preveč ko premalo, zime so dolge z deževno jesenjo in deževno pomladjo, poletje pa je razmeroma kratko in vetrovno, Kadi tega se okraj kot letovišče ne more bolj uveljaviti. Domače prebivalstvo pa je vseeno zdravo, le tuberkuloza je precej razširjena. PREBIVALSTVO. Po uradni statistiki iz leta 1931. je kamniški okraj štel 31. marca istega leta 39.570 prebivalcev, in sicer IS.759 moških in 20.811 žensk. To prebivalstvo je organizirano v 8.112 družin, ki stanujejo v 7.502 hišah. V okraju je 20 občin (Blagovica, Dob, Domžale, Homec, Ihan, Kamnik, Kamniška Bistrica, Komenda, Krašnja, Lukovi ca, Mengeš, Moravče, Motnik, Radomlje, Sela pri Kamnjku, Šmartno v Tuhinju, Trojane, Trzin, Vodice, Zg. Tuhinj), od katerih je ena mestna (Kamnik) in 4 trške (Domžale, Moravče, Motnik in Mengeš). Velikanska večina prebivalstva živi od donosa zemlje in se peča s poljedelstvom. Glavni donos je les, živinoreja in agrarni proizvodi; krompir, fižol, pšenica, rž, ajda, oves, proso, koruza. Toda poljedelskih proizvodov se malo pridela za izvoz. Za pridelke okraja je glavni trg LJubljana, nekoliko tudi Kamnik in Domžale. V zadnjem času se je kamniški okraj začel industrij alizi-rati. Ne zaradi naravnih bogastev, ki jih nima, ampak zaradi dobrih komunikacij, radi bližine Ljubljane in predvsem zaradi cenenih delovnih moči. Zelo je po vsem okraju razvita mala obrt. Elektrika pa omogoča tudi razvoj večje industrije. Največji industrijski kraj so Domžale: slamnikarstvo, 111 lev ski izdelki, kovinska industrija. Prav tako je industrializirana bližnja in daljna okolica Domžal v vseh smereh. Večina kapitala je bančnega in ni v rokah domačinov. Po podatkih Delavske zbornice za Slovenijo (1926) je bilo tega leta v okraju 15 obratov z nad 20 delavci in sicer skupaj 1161 moških in 470 žensk, vseh skupaj torej 1637. Krajevno je takih obratov spadalo v okoliš Kamnika 7, Domžal 6 in 1 pod Mengeš ter 1 pod Radomlje. Ta statistika pa daje pregled le Čez industrijske obrate. Kajti po uradnih podatkih iz leta 1936. <30. jun.) je bilo v kamniškem okraju tega leta zavarovanih pri OUZD 2173 moških in 1090 žensk, pri Trgovskem podp. društvu pa 72 moških in 54 žensk, torej skupno 3389 zavarovanih delavcev. Že samo ta številka pove, da in-dustrijalizaeija v okraju res napreduje. Po najnovejših podatldh pa, ki so nam na razpolago, je bilo konec septembra 1938. zavarovanih iz okoliša Kamnik 2158 članov, Domžale 1599 članov, Lukovica 143 članov in Mengeš 601 član — skupno torej 4501 čtan. Moramo pa še to vpoštevati, da hodi mnogo delavcev ven iz okraja na delo, zlasti v Ljubljano, tako, da ni previsoko cenjeno, ako računamo v okraju okrog 6000 obrtnega in industrijskega delavstva. V kamniškem okraju torej prevladuje tip gospodarsko malega človeka, Veleposestva v pravem pomenu skoraj ni. Samo na zapadnem delu je donos zemlje tolikšen, da je v večji množini mogoča odprodaja pridelkov. Drugod pa zemlja komaj dobro kmetu redi. Po veliki večini pa kmečko prebivalstvu okraja, tudi če zemljo obdeluje, ne more samo od njenih pridelkov živeti. Kar so več pridela, lab ko prodajo z Izjemo moravške kotline in izrazito hribovskih lira je v, od koder imajo na trg predaleč. Ker se kmečko prebivalstvo ne more preživeti od pridelkov zemlje, išče drugih zaslužkov: v vsakovrstni obrti, trgovini, v industriji, v izseljevanju {pred vojno so se kcIo selili v Ameriko), v begu z dežele v Ljubljano, Zagreb, Belgrad in po drugih južnih mestih. Prebivalstvo kamniškega okraja je marljivo, podjetno, razgledano po sveto. Veseli ga izobrazba, veliko mladine študira na srednjih in visokih šolah. Ljudje imajo veliko smisla za organizacijo, kar kaže visoko stanje zadružništva in veliko število prosvetnih, kulturnih, verskih in športnih organizacij. Ljudje se brigajo za čeden zunanji izraz v obleki in nastopu, drže na snažna stanovanja, na prikupno zunanjost hiš, vrtov, obcestni h znamenj in hramov božjih. Versko življenje je cvetoče, tudi politično je okraj dokaj razgiban. Ljudje zelo ljubijo domačo zemljo in je ne prodajo radi Otroci, ki so šli po svetu, se radi vračajo domov in če mogoče si v bližini očetove domačije zidajo svoj novi dom. Največja ljudska hiba je ljubezen do pijače, še vedno tudi do žganja, ki upropašča mnogo družin in gospodarstev. žganjekii ha je zelo razvita pa tudi vinska trgovina ter gostilničarstvo je prav v cvetočem stanju. Naloge: a) Z vsemi močmi in zlasti z zgledom moramo mladi delati za treznost prebivalstva. Pijančevanje je največja socialna Tana. V delu za iztreznjenje ljudstva naj bi prednjačilo zlasti prosvetno delo. b) Kmetu je treba pomagati do umnejŠega kmetovanja. Okraj je zelo ugoden za sad jere jo, ki pa ni tipizirana kakor na Štajerskem in se sploh ne goji sistematično. Zato je izvoz sadja malenkosten, večina ga pa kuha v žganje. c) Ob rastoči industrializaciji bo delavstvo vedno važnejši socialni čini tel j, ki bo vse bolj odločal v javnosti kamniškega okraja. Velika skrb in naloga mlade katoliške inteligence mora bita, da to delavstvo, ki po veliki večini izhaja iz katoliških družin, po svojih močeh usmerja v katoliške delavske in strokovne organizacije in jih tako ne pusti odtujiti se katoliški slovenski narodni skupnosti. i N K O D E PROSVETNA GIBANJA V KAMNIŠKEM OKRAJU V PRETEKLOSTI DR- K, CAPUDER li&Ainta v AiviAajo A^Ta/eoflq ireoxaarjHH / aujmo usajiAa .Hskega župnika, ki so hodili opravljat službo božjo v Prapreče tudi Se v naslednjih stoletjih, pri masi izpuščali bistvene dele, kaaion s povzdigovanjem. O tem je bil takoj obveščen ljubljanski škof Krištof liavbar. Ta je o dogodku poročal ]>osvetni oblasti in tudi oglejskemu patriarhu, pod katerega je Dob s podružnicami spadal. Krivdo za to novo-tarijo je pripisoval škof Bavbar tedanjemu župniku v Dobu in arhidijakonu, češ da so se duhovniki od njega naučili po Ikrivoversko maševati. Tudi pozneje je bilo protestantovsko gibanje v tej okolici živahno. Na že omenjeni cerkveni steni v cerkvi sv. Lukeža so se podpisovali razni duhovniki, ki so ob shodih opravljali službo božjo. Eden od njih je pri svojem imenu pripisal, da ga po krivem dolže krivovcrstva. Glavno središče protestantizma v kamniškem okraju je bil Kamnik sam. Protestante pa najdemo tudi povsod po okraju, v Mekinjah, v Vodicah, v Dobu in v Moravčah. Zlasti plemstvo je pospeševalo protestantize,m. Zelo vnet protestant je bil križki grof Ahac Turn, pa tudi gospod na Zapricah baron Krištof Lamberg. Celo prekrščevalci so se okoli teta 1560. po javili v Kamniku. Vodila sta jih Jurij Krelj in Krištof Stobe. Po Stobejevi smrti je njegova vdova ob nedeljah in praznikih v svoji hiši zbirala kmete, jrm pri-digovala in čitaia protestantske knjige. Ker je kamniški župnik Mercina protestantom župno cerkev prepovedal, so hodili v hišo nekega Bobko v bližnje Podgorje. Tu so jim pridigovali protestantovski pridigarji iz Ljubljane in Ikršče* vali njihove otroke. Tako je hodil v Podgorje i. 1561, prc-dikant Jurij Jurišič, ki so ga 1. 1563. izgnali. Kamniške protestante je vodi) mestni pisar Erazem Naglič. Že l. 1574. so pričeli v Kamniku in okolici protestante preganjati S presledki se je preganjanje nadaljevalo, dokler ni bil prote-stanlizem z izgonom protestantovskih plemičev I, 1628- popolnoma zatrt. Le tupatam je bil še kak zaostal protestant. J2tn«z Trdina pripoveduje, da je zadnji protestant v kamniškem okraju umrl t 1818. v Vodicah. Iz zgodovine katoliške reformacije moremo ugotoviti način, hab se je protestantizem v kamniškem okraju gibal. Nadvojvoda Karel je 1. 1574. izdal ukaz, naj se preprečijo protestantovski sestanki v Podgorju pri Kamniku. Ukaz je moral izvršiti kamniški mestni sodnik Jurij Kramar. Temu pritisku so so protestanti na videz udali, a v resnici so ostali pri svoji veri, ker so imeli v mogočnem plemstvu zaščito. Še dalje so prihajali med nje predikanti, talco na primer L 1588. Marko Kumpreeht, služabnik križkega grofa Turna. Ker župnik Mercina ui pustil protestantom pokopavati mrlieev na kamniškem pokopališču, so jih pokopavali pri podružnici mengeške fare v Podgorju. Grof Turn je pri svojem gradu na Križu zgradil za protestante posebno pokopališče. V veži v gradu, kjer so se vršili včasih tudi plesi, so bili sestanki, kjer so protestanti poslušali predikante Iz Ljubljane. Tudi v Lambergovem gradu na Zapricah so se vršili taki sestanki. L 1593. je prišel v kamniški okraj na cerkveno vizi-tacijo sam oglejski patriarh Francesco Barbaro. V Mekinjah je odstavil protestantovsko opatico Suzano Gornje-grajsko, pri kateri je našel mnogo protestant«vskih knjig, ki jih je odnesel s seboj v Videm. V Kamniku je patriarh zbral duhovščino in jo po sv. maši v čast sv. Duhu opominjal, naj odpravi razvade in izboljša svoje življenje po zapovedih cerkve ter zvesto služi Bogu in neumrjočim dušam. Objavil je tudi splošne odredbe glede zakramentov in bogoslužja. Na koncu so skupno izmolili katoliško veroizpoved. Patriarh Barbaro je tudi na raznih sinodah, ki se jih je udeleževala tudi kamniška duhovščina (n, pr. na sinodi v Gorici 1602.) pozival duhovščino, naj ljudstvo poučuje v domačem jeziku in je dal na cerkvena vrata nabiti tabele s kratkim posnetkom katekizma v jeziku do- ticne župnije, Vse to je ljudi močno razgibalo in tudi koristilo splošni prosveti. I-eta 1594. so prične nov pogon za protestanti Avgusta, meseca je prišla v kamniški okraj posebna reformacijska komisija pod vodstvom deželnega svetnika dr. Grišena. V Mekinjah je našla dva odločna protestanta, Urbana Kosa in Jurija Kriškarja. V Kamnik je povabila 38 oseb. Povabilu se jih je odzvalo le 28. Vsem, ki so ostajali pri svoji veri in izjavljali, da je v verskih rečeh treba Boga bolj poslušati kakor ljudi, je komisija zažugala z denarno kaznijo <10 do 20 zlatnikov), če bodo še hodih k protestantovskim pridigam. Neko poznejše poročilo iz Kamnika (17. XI. 1596.) pozna samo še 12 trdovratnih protestantov, med temi sta Wild in Avnič. Vse te so sedaj zaprli, pa jih za božič zopet izpustili. Kmalu nato so kamniški protestanti že zopet svoje mrliče pokopavali v Podgorju. Tedaj so se pa dvignili na pobudo mengeškega župnika, pod katerega je spadala podružnica v Podgorju, kmetje in so mrliče izkopali, obenem se pa tudi pritožili zoper samolastno ravnanje protestantov, Toda ko so L 1599. zborovali deželni stanovi v Kamniku, so imel s seboj prodikanta Marka Kumprechta, ki je zopet pridlgoval na Križu. Nadvojvoda Ferdinand je isedaj ukazal grofu Turnu, naj pod kaznijo 5000 cekinov predikanta izroči deželnemu sodniku. Sele dosledni nastop škofa Tomaža Hrena je vsemu izigravanju raznih odlokov napravil konec. Februarja meseca L 1601. je imel škof Hren v mestni liiši v Kamniku javno predavanje. Meščani so prisegli katoliško prisego, da bodo vem i in zvesti katoliški cerkvi in svojemu vladarju. Samo 4 trdovratni protestanti so bih izgnani. Sežganih pa je bilo precejšnje število krivoverskih knjig. Novozgrajena cerkvica na križkem gradu je bila razstreljena in pokopališče požgano. S Homca je gledalo okoliško ljudstvo to delo. Proti grofu Turnu je škof Hren predlagal kazen 11000 cekinov, da se upostavi avtoriteta deželnega kneza. L. 1602. je izšel ukaz, naj cerkveni ordiuariji pri podrejenih. župnikih in vikarjih ]>oskrbe» da se vsi župijani, ki so nad 16 let stari, z ženami in otroki skrbno popišejo in naj se vestno pazi, kdo od njih v določenem času ne pride k izpovedi in sv. obhajilu. To, pa tudi redno spiso vanje farnih matrik, ki se je v tem času pri vseh farah pričelo, je mnogo vplivalo na ves duševni napredek ljudstva. Tu in tam je komisija še poklicala kakega zaostalega protestanta predse, tako na pr. 1, 1615, v Moravčah nekega Samuela Hasiberja in Primoža Padcrja s Križa, a v splošnem je bil protestantizem v okraju zatrt. Izgnani predikanti so se skrivali po gradovih okoli Moravč in na Brdu, V Moravški okolici se je skrival Felicijan Trubar, zadnji protestantovski superintendent kranjski. Protestantizem je med ljudstvom zbudil veliko zanimanje za knjigo in to zanimanje je sedaj ostalo trajno, kajti knjig se je posluževala tudi katoliška cerkev, pred vsemi škof Hren, pri verskoprosvetiteljskem delu med narodom. V katoliški dobi se je v kamniškem okraju, kjer protestanti niso ustanovili svoje šole, živahne je razvijalo šolstvo, Ze> obstoječo kamniško šolo je zelo povzdignil župnik Maksimiljan baron Rasp, ki je župnikoval od 1. 1699. Kupil je neko zasebno hišo in jo priredil za šolo. Poleg organisha je poučeval tudi sam s svojimi duhovskimi pomočniki. V šoli se dečki in deklice niso učili le citati, pisati in računati, temveč tudi umnega gospodarstva. Nadarjene j se so poučevali tudi v latinščini in glasbi ter jih pošiljali v Ljubljano v jezuitski kolegij. Mnogo Raspovih učencev je bilo duhovnikov in redovnikov, drugi so ] »ostali organ isti In učitelji in so kot taki širili izobrazbo med ljudstvom. Umrl je Rasp 1. 1762. Iz Raspove šole je Izšel veliki pospeševatelj omike, slovenski pisatelj Paglovee, župnik v Spodnjem Tuhinju (1795 do 1759). V svojem župnišču jo ustanovil šolo, kjer je po-dučeval s svojim kaplanom. l>a so mogli učenci tudi iz od- dal jenejših krajev obiskovati to šolo, je sprejel k sebi na stanovanje 6 dečkov, nekaj jih je iinel kaplan, druge so sprejele nekatere družine, Paglovec je pošiljal svoje starejše gojenec po vaseh, da so druge učili pisati in brati. Tako je vzgojil več potovalnih učiteljev, ki so se razkropili daleč na okoli. Zadnji njegov učenec, zasebni učitelj Povh, je umrl l. 1820. Paglovčeva šola je bila popolnoma slovenska. Njegove slovenske knjige (katekizem in Tomaž Kempčan) so se Še dolgo nahajale ]>o naših kmetskih domovih in so se ljudje Iz njih učili citati. Tudi abecednik sta prvence je izdal Pa-glovee (Tabla teh puštabov in viža se naučiti krajnsku ali sJovensku brati). Tudi v Komendi je ustanovil v tem časn podobno šolo znameniti Peter Pavel Glavar. Doba velikih reform pod cesarico Marijo Terezijo in Jožefom n. je prinesla državno ljudsko šolo, ki naj bi se ustanovila po vseh večjih lira jih. sola postane sedaj državna zadeva ali »politicum«. Obenem pa bi morala ger-manizirati. Ta germanizatorična tendenca že pri osnovnem pouku jo zadela na nepremagljive naravne ovire. Pokazalo se je, da mora ljudska šola začeti z materinim jezikom, ako Spinli hoče začeti. V kamniškem okraju je obstojala v tej dobi od L 1776. normalka s 4 razredi v Kamniku. V normal« ah je moral biti učni jezik nemški. Zato so morali nor-matiii dodati še poseben pripravljalni razred. V drugih večjih krajih (Mengeš, Dob, Moravče) so bile ustanovljene prave ljudske Šolo, kjer pa so poučevali prav slabo plačani učitelji (po 75 goldinarjev na leto). Francozi so v kratki dobi svojega gospodstva (1809. do 181 S.) napravili lepe načrte za povzdigo pros vete v splošnem na prejšnjih osnovah a s poudarkom na pouku v materinem jeziku. V kamniškem kot obmejnem okraju francoska doba v tem pogledu nj pustila vidnejših sledov. Pač pa je ljudstvo politično močno razgibala. Doba reakcije in policijskega režima do 1.1848. ni bila naklonjema prosvetnemu gibanju. Vendar so se tedaj brigali za gospodarsko izobrazbo in tudi že prebujenih idej niso mogli zatreta. J^Nova doba se prične z letom 1848., in sicer z velikim političnim razmahom in politično razgibanostjo. Ko se je v Kamniku na trgu pojavil jurist Jože Verona v uniformi dunajskega legionarja, ko se je tudi v Kamniku ustanovila narodna straža ter je vse, kar je bilo zavednejše, vstopilo v politično »Slovensko društvoje vse to močno razgibalo tudi življenje v naših večjih podeželsldh krajih. Ker so tudi »Novice« sedaj svobodne je pisale, so mogli tudi širši sloji -zasledovati politično življenje. Pač je reakcija po L 1819. za nekaj časa zadržala razvoj, toda že če® deset let so začele jjadati ovire in v dobi čitalnic in taljorov sta tudi meščan in kmet začela sodelovati pri gibanju, šolstvo je v tej dobi vedno bolj prodiralo v vasi in nepismenost je polagoma izginjala. Časopisje je prodiralo na vas, najvažnejše pa so za izobrazbo podeželja postale knjige družbe sv. Mohorja. Kako se je šolstvo v tej dobi na naši vasi pričenjalo, nam je prav nazorno popisal ravno kamniški »klošterski muc« Jakob Ale-šovec v svoji avtobiografiji »Kako sem se jaz likal«. V tem času so začeli snovati poleg čitalnic gasilska društva in večkrat v zvezi ž njimi godbe (Mengeš, Domžale). Telovadna organizacija Sokola je le v trgih in mestih mogla razviti pomembnejše delo. Doba prosvetnih društev šele prinese pravo razgibanost v naše vasi. Tudi pri tem gihanju je mesto Kamnik imelo važno vlogo. Pričeli so s politično organizacijo, ki je izšla iz »Slovenskega katoliškega političnega društva v Ljubljani«. Na svojih shodih po deželi je to društvo močno razgibalo ljudstvo. Na dveh takih shodih v Dobu in Kamniku 1. 1892. .je bil glavni govornik dr. I, SušteršiČ, Udeležilo se jih je po 700 do 800 zborovalcev. Končno so L 1894. tudi v Kamniku ustanovili »Slovensko katoliško politično društvo«. To društvo je z rednimi sestanki in zborovanji močno razgibalo ljudstvo v okraju. Posebno važno za nadaljnji razvoj organizatoričnega dela v okraju je bilo zborovanje kamniškega političnega društva dne 30. oktobra 1898. Na tem sijajno obiskanem zborovanju je v dveumem govoru dr. J. K Krek govoril o delavski organizaciji in o zadrugah. Zelo nazorno je razlw.il nujnost gospodarske izobrazbe in stanovske organizacije. Ker je Krekov govor v obširnem izvlečku prinesel »Domoljub«, so te misli globoko prodrle med ljudstvo. Ko so kasneje, zlasti na shodu slovenskih kat, nepolitičnih društev L 1902. V Ljubljani, dali tndi za delo določene smernice, so se povsod začela ustanavljati izobraževalna društva. Dr. Krek je hodil zlasti po kamniškem okraju, ki ga je tndi zastopal v državnem zboru na Dunaju, od vasi do vasi, od moža do moža in vse navduševal, da so ustanavljali izobraževalna društva, posojilnice, gospodarske organizacije, skrbel pa je tudi s svojimi obiski, da delo in življenje po teh organizacijah nikoli ni zastalo. V drugi polovici prvega desetletja našega stoletja so že ustanovljena vsa izobraževalna društva, ki še danes delujejo. To gibanje je tudi pri nasprotnikih slovenskega katoliškega preporoda vzbudilo posnemanje. Ponekod so poživili stare Čitalnice( drugod Sokola, ali pa so tudi ustanavljali prosvetna društva, a pravega življenja pri njih Ve ni bilo. Tudi mladinska telovadna organizacija »Orel« se je ustanovila povsod po kamniškem okraju. V Kamniku je bil poleti 1909. prav lep orlovski nastop, Id je mladino v okraju močno razgibal. Vojna je vse lepo društveno življenje ustavila, Po vojni se je zopet poživilo. Vkljub težkim razmeram so v okraju pridno gradili nove prosvetne domove. Prav raz živi! i so se dramatski odseki po društvih, Dijaštvo, ki je vedno pri prosvetnem gibanju v okraju živo sodelovalo, si je osnovalo še svojo posebno organizacijo. V svobodi se danes prosvetno gibanje v okraju ugodno razvija. -Mi .-'».-j fl# # i:! h . ;» i^i ty4M4> .'ftl..;' • jtvjjnb n^ wbilaq e J*- - 4 < iui' »j n 1> • uinJHfp ' o *K o Jh< /o> i .1, .ib ^ i: ;-< ' fin a ifi.. >1* i ie4e .'jI 'V"- i.J «h c . ni m. .t ^ ta <>* n a ^jnJ dh&vm -f-T*J. ji, :9«f * ■■"iLw Att mods. mxi '**nl> i U^qs ** iiurt fit iil /4 b ,L • uft/iut / ^ a ob : {tfiiii/x^tcloti lUtl/Mif ^:' <4 iib i-' io i/ju{o ••» * JbuJ Muk 41 ' nu%t* ; i'«»Ui« iU»> ^ • IN -m i.«**': .....&*> • K' -ur.; -noju* www?"« ■ H ifcu**** HMUxf OA tofa&'l '<<>--' ' ' tU >*I it I . • .. • : -:<7 • nI, ftttti i ^ »fcnOfi ifl|*ai(M|tix UHir 0*1 -Id oj. fiHii' uH V iitB*/{o mutfiamjui oq feo#r/oq &Uvnt< MMF fW^E ^IfitUfV rftrilpq £a0« o^^fiffiiu/ f>H. Jpsfrf Ittwrq* VV^uU* M JMftnh. e iz tega duha je možna prava rast naroda. Druga naloga prosvete je vzgajanje za življenje. Predvsem je treba brez dresure izklesati čimveč samostojnih značajev, osebnosti. Vsakemu poedincu kot članu določenega stanu je treba dati stanovsko izobrazbo, a vse vzgajati k tako potrebni skupnosti vseh katoliških Slovencev, ki hoče uveljaviti vse pravice naroda v drŽavi, katoliško skupnost, ki hoče biti in je do dna slovenska in vsa državotvorna. Kažipot naj nam bo veličastni narodni tabor v Kamniku, kjer smo podčrtali svojo zvestobo državi, svojo pripadnost narodu in svojo ljubezen slovenski kulturi in naši besedi. Na ves glas smo povedali, da hočemo vsako ped naše slovenske zemlje braniti in njeno lire izpopolnjevati s pravim kulturnim delom. Iz velike ljubezni do rodne zemlje pa klije ljubezen do vseh tistih, ki so nam bratje po vezeh krvi, jezika, duha in kulture. Zato bomo vso skrb in ljubezen posvetih našim izseljencem, naši krvi na tujem, kamor jih je gnala sila življenja in srca nemir. Tudi naših bratov in sester, ki so biti krivično odtrgani od narodnega telesa, ne bomo pozabili, temveč jim bomo zaklicali, da še mislimo na nje in da verujemo v božjo pravičnost in lepšo bodočnost slovenskega naroda. To so glavni obrisi nekaterih smernic za prosvetno delo v bodoče. Kamniški okraj čaka v tem oziru več določenih nalog, ki jih bo treba čim prej rešiti. Društva naj posvete vso skrb in ljubezen mladini v delavskih okrajih, da bo ostala res slovenska, zdrava in nedostopna vsem tujim vplivom. Dalje naj prosvetno okrožje zanese val prosvetnega gibanja tudi v vse tiste kraje, kjej- je kljub veliki potrebi še mrzla ledina in se je bati, da se tod ne naseli zaradi naše malomarnosti tuj duh. Največji socialni rani kamniškega okraja — alkoholu — bo treba napovedati neizprosen boj, ker s tem v zvezi je vse polno gorja. Načini dela so prepuščeni iznajdljivosti društev in potrebam posameznih krajev, a glavni poudarek bo vsekakor v tihem, vztrajnem notranjem delu resnih predavanj in študijskih pogovorov, ne pa samo v kakih plehkih dramah, osladnih operetah in zunanjih nastopih. Kakor ena sama prosvetna družina naj bo kamniški okraj, v katerem vse človeško in katoliško čuti, dela, trpi, živi. Okraj našega nepozabnega velikega delavca dr. J. Ev. Kreka, ki je rekel: »Moč katoliške ideje je veličastna«, naj dokaže, da .je govoril resnico. ZNAMENITI MOŽJE IZ KAMNIŠKEGA OKRAJA FRANC£ CAPUDER Ne vseh, a kdor pregleda te, spozna mu glavo in srce. (S. Gregorčič.) Razen pestre geografske, gosjKKlarske in politične strukture, ki jo že ob bežnem pogledu nudi naš okraj, ni nič manj, mogoče Se najbolj mičcn ob pogledu na kulturni prerez preteklosti in naših dni. Skozi vsa desetletja in stoletja, kolikor daleč sega nazaj naše izročilo in pisana beseda, je pokrajina ob obeh bregovih Bistrice prispevala znaten delež pri početku, razvoju in rasti slovenske kulture. Saj leži kamniški okraj v osrčju slovenske zemlje, diha oni osvežujoči zrak, ki mu ga dajejo od ene strani naše Alpe, od druge pa kulturno središče Slovencev, Ljubljana. Zato sta znanstvenik in umetnik, s čopičem ali pisano besedo, našla v pestrosti pokrajine, krepkem rodu Črnega grahna, Moravske in Tuhinjske doline, Kamniškega in Mengeškega polja, vedno dovolj snovi, neposredne, iz ljudske biti izvirajoče vzpodbude za svoje oblikovanje. Nabožni pisatelj je živel ob zavesti globoke vernosti svojega ljudstva, pesnik in pripovednik sta se oplajala s folkloro, bogastvom jezika, izročila in z načinom življenja in Čustvovanja domačinov. Znanstvenik je študiral ob virih domače zemlje in bližnjih ljubljanskih knjižnih arhivih, politiku so pa gospodarske razmere, ki so spreminjale okraj od agrar-stva k vedno širši industrijalizaciji, nudile vedno novo problematiko ljudskih potreb. K kulturni rasti našega okraja so prispevali vsi kraji, nekateri liolj, drugi manj, prispevalo je mesto Kamnik, dajali trgi, naše dolinske vasi in hribovski kraji, ponosne meščanske hiše pa tudi gorske koče. Hrepenenje po izobrazbi je vodilo sinove našega okraja v vse stanove, v različne poklice. Podlimbarski, Podgorski, Soteski, Radomljan, vsak se je naslonil ob svoj kraj, na svojo rodno grudo. Doba prosvetljenstva, jožefinizma in vladnega prizadevanja za ljudsko prosveto je poklicala k prosvetnemu delu znamenite Kamijičane, ki so se posebno trudili za ljudsko prosveto in gospodarski napredek. Prvi med njimi je bil MAKSIIVIIUAN LEOPOLD BARON HASP, ki je pastiroval v Kamniku že od I. 1699. Kupil je neko zasebno hišo, v kateri je priredil šolo. Poleg organista Oražma je v njej poučeval tudi sam branje, pisanje, petje in umno gospodarstvo. Bolj nadarjene fante je pošiljal v jezuitski kolegij v Ljubljano, odkoder so pozneje kot svetni in redovni duhovniki ali kot organisti odhajali na fare. V Kamniku je Rasp prezidal in preuredil staro župno cerkev, nad mestom pa kapelo sv. Križa s postajami krlževega pota. Umrl je v sluhu svetosti 1. 1762. Iz Raspove šole je izšel FRANČIŠEK MIHA PAGLOVEC (1705—1759), župnik v Spodnjem Tuhinju. V župnišeu je priredil šolo, kjer sta poučevala s kaplanom. Svoje učence je pošiljal naprej po vaseh, da so tam poučevali, in na ta način je vzgojil naraščaj potovalnih učiteljev. Poleg vik arija ta v Špitaliču je ustanovil še kaplani ji v Tuhinju in Nevljah. Tudi Paglovec je bil blag in pobožen mož. Tretji iz kamniške vrste ljudsko - prosvetnih delavcev je bil PETER PAVEL GLAVAR, lanspreški gospod ali Odisej Iz Komende, kakor ga imenuje pisatelj Pregelj. Glavar je bil najdenček, kmet Basa j iz Komende ga je sprejel v svoj dom in ga dal študirat z domačim sinom Jernejem. Po končani gimnaziji v Ljubljani je šel Peter v bogoslovje v Gradec, kjer je bil odličen dijak. Toda stalno so ga mucih dvomi o njegovem rojstvu. Zato je šel po končanih študijah na Malto in j« na poti na Trsatu pel novo mašo. Nato je odšel domov v Ko- menilo, kjer je po smrti starega župnika prevzel sam upravo takratne Komende. Sezidal je šolo in poklical iz Kamnika učitelja Jakoba Zupana, V Tunjicah je sezidal cerkev z dvema stolpoma. Po naročilu viteza nemškega viteškega reda z Malte Testaferrate je kupil gospodstvo Lanšprež na Dolenjskem, šel doli in se posvetil gospodarstvu. Bil je član kmetijske družbe za Kranjsko m je mnogo storil za gospodarski dvig Dolenjske. Sam je imel do 500 čebelnih panjev in je prevedel v slovenščino Janševo knjigo Pogovor od zhebelnih r o j o v. Tam je tudi umrl. Iz zapuščine so v Komendi sezidali bolnišnico. Glavar je najznačilnejši predstavnik prosvet-1 jonskih stremljenj one dobe, ki je skušala s pomočjo šole dvigniti izobrazbo in z umnim gospodarstvom pomagati prebivalstvu. FKANC ILOVŠEK esem Peter Klepec in po Valvasorjevem izročilu je priobčil v Sloveniji spis Kazen radovednosti. V slovenski no-velistild je bil med utemeljitelji narodopisne romantike, ker ob folklori, pripovedki in narodni pesmi pripoveduje lastna doživetja in gledanje na življenje. Svetec se je bavil tudi mnogo / jezikoslovjem. Zaradi njegovega članka Nove oblike v Sloveniji (1852.) je nastal takozvani novooblikarski vihar. Pozneje je pomagal Cigaletu pri slovenskem slovarju, Janežiču pri izdaji njegove Slovenske slovnice in Bleiweisu pri urejan ju Slovenskih čitank za nižje gimnazijske razrede, Svetec se je skušal ti vel javi jati tudi v politiki. Slovenska javnost mu je l. 1867. zamerila, da je kot državni posiaiiec na Dunaju glasoval za dualizem, zoper katerega se .je popre je boril. Pozneje se je vrnil na staro pot programa ze din jene Slovenije in se za njo boril z govori in pere s mu. Veliko zaslug si je stekel tudi kot član in delavec pri naših kulturnih društvih. JANEZ TRDINA (roj. 1880; v Mengšu, umrl 1905, v Novcm mestu). Po gimnazijskih študijah v Ljubljani je študiral na Dunaju zgodovino in slavistiko. Bil je profesor V Va-raždinu in na Reki, ker so ga pa preganjali kot slovanofiia, je šel I. 1867. v pokoj. Tudi Trdino je zbudilo lato 1848. Leta 1850. je objavil Pretres slovenskih pesnikov od Pohlina do najnovejših, prvi naš literarno-kritični spis. Podobno kot Svete« je krenil na pol narodne epike in zapoznele romantike v Narodnih pripovedkah iz Bistriške doline, pripovednih spisih Bran in pogin Japodov in Arov in Zman, kjer je hotel prispevati k ustanovitvi slovenskega eposa. Najlepši so pa poznejši Trdinovi spisi, kjer je pisal sredi idilične novomeške okolice Bajke in povesti o Gorjancih in Verske bajke in povesti. Zanimivi so tudi Bachovi huzarji in Iliri, autobiograf-ski zapiski, v katerih je šlbal slovensko hlapčevstvo, nemšku-tarstvo in neznačajnost slovenskih uradnikov. Trdinove spise odlikuje bogat in plastičen jezik, zdTavo gledanje na življenje, možata zavest odgovornosti do svojega naroda. DR. VALENTIN ZARNIK (roj. 1837. v Repnjah, umrl 1888, v Ljubljani). Po dovršenih pravnih študijah na Dunaju je bil odvetnik v Ljubljani, kjer se je živo udeleževal politič-uega in kulturnega življenja, Z Jenkom iu Erjavcem spada med rod Vajevcev in tudi pozneje je objavljal največkrat kratke feljtone, črtice in potopise, v katerih ni štedil s humorjem, L. 1861. je priobčil daljšo povest Ura bije, človeka pa ni in pozneje še povest iz zgodovine Poljakov za časa boja za svobodo 1. 1830. pod naslovom Maščevanje usode. Zarnik je bil odličen govornik in je rad nastopal z govori v čitalnicah in na taborih. Spadal pa je v rod mladoslovencev. OGRINEC JOSIP (roj. 1844. v Podgorju, umrl 1879. v Vinkovcih). Ho je končal gimnazijo v Ljubljani, je bil nekaj časa v bogoslovju, pozneje pa je študiral na Dunaju prirodo-pis in matematiko. Kot profesor je služboval v Novem mestu in Vinkovcih. Že v Vinkovcih je pesnil v list bogoslovcev Slovenska lipa, pozneje ga je Stritar na Dunaju pritegnil k prozi. Pod psevdonimom Jože s Podgorja je priobčeval svoje spise v vseh tedanjih revijah i it časopisih. Najbolj znana sta njegova spisa Setev in žetev in veseloigra V Ljubljano jo dajmo. Posebno se je odlikoval Ogrinec kot pisec lepih naravoslovnih črtic, ki jih je izdal pod naslovom Obrazi iz narave. Priobčil je tudi temeljito zgodovinsko - topografsko razpravo Kamnik za Letopis Matice Slovenske. Izmed pisateljev - redovnikov so bili posebno znameniti p. LADISLAV HROVAT (roj. 1825. v Zgornjem Tuhinju, umrl v Novem mestu). Po bogoslovnih študijah je šel študirat še sla vis tik o in klasično filologijo. Na Dunaju je bil Miklošičev učenec. Nato je poučeval na frančiškanski gimnaziji v Novem mestu, kjer je bil znan kot pater Lacko. Priobčil je več znanstvenih razprav iz slovenske m sfcaro-slovenske slovnice, razpravljal je o skladnji in o rabi sklonov in se bavil s pravopisnimi pravih. Njegov nečak p. FLORENTIN HROVAT MATEJ (roj, 1866. v Fovodju pri Skaručini, umrl v Ljubljani). Po končani maturi je šel na univerzo v Gradec, j>a je kmalu prestopil na dunajski konservatorij, kjer je študiral glasbo. Po končanih študijah je prevzel mesto pe-vcvodje Glasbene Matice, pri kateri je ostal do svoje smrti. Pri Glasbeni Matici je odpri konservatorij za glasbo in igralsko umetnost in je kot učitelj sol niklja izvežbal mnogo naših opernih in koncertnih pevk in pevcev. Gojil je slovensko narodno pesem in izvajal na koncertih tudi velika svetovna dela. Tako je s svojimi priredit vami vzgojno vplival na razvoj pevske umetnosti drugih slovenskih pevskih zborov. Bil je urednik društvenih zbornikov in izdaj in je tudi sam izdal več snopičev lastnih kompozicij in liaimonizacij. MEJAf: ANDREJ (roj, 1866. v Komendi). Šolal se je v Ljubljani, k nadaljni izobrazbi ga je pa bodril njegov stric Matej Močnik, ki je bil pisatelj in šolnik v Ljubljani. Zato je Mejač, potem ko je prevzel domačo veletrgovino v Komendi, sodeloval pri nekaterih listih, posebno pri Domoljubu, pod psevdonimom Komendčan. Bil je prijatelj dr. Janeza Kreka, ki ga je navduševal, da je zbiral narodno blago. Svoje prispevke je objavljal tudi v Domu in Svetu, Ljubljanskem Zvonu in satiričnem listu Rogaču. Agilno se je udeleževal gospodarskega in kulturnega življenja v kanmiškem okraju. FRAN MASELJ PODLlMIlARSKl (roj. 1852, v Spodnjih Lokah, umrl 1917. v Oberhollabrunnu). V sedmi šoli je izstopil iz gimnazije in odšel k vojakom. Toda vojaški stan mu ni nikoli posebno prijaj, zato mu je bilo pisateljevanje notranja potreba Po predčasni upokojitvi se je naselil v Ljubljani. Ob izidu svetovne vojne so ga kon-finlrali, izgubil je oficirski čili in i. 1917. ga je zadela kap v konftuaciji. Ste v študentovskih letih je vplivalo nanj takratno svobodomiselno liberalno gibanje med mladino, postal je hud sovražnik Avstrije. Ko je služboval v Bosni, je bil v tesnih stikih s tamkajšnjim prebivalstvom. Pisatelje vati je začel najbolj pod Jurčičevim vplivom. Prva povest Zimski večeri .je podobna Jurčičevemu Juriju Kozjaku. Snov je vz^ta i/ turških bojev, V Trientu je napisal povest Gorska pota, ki jo je objavil v Knezovi knjižnici. Za časa bivanja na Moravshem so nastale Moravske slike, polne idej češkega realizma, V romanu Gospodin Fran jo, ki je nastal iz njegovih zapiskov izza časa bivanja v Bosni, je strmi vse svoje nazore o življenju in V tem romanu je najbolj viden način njegovega pripovedovanja, ki se odraža v narodno-^politleno probudnem prave«, V širokem epskem zanosu slika narodno življenje Bosancev in biča napak« avstrijskega režima. Zato jo bil ob izbruhu svetovne vojne roman konfisciran, pisatelj sam pa je bil poslan v konfinacijo. Pisatelj je hotel napisati še satiro Sveti Valentin in sveti Peregrin, pa mu je nenadna smrt prekrižala načrte. DR. JOSIP OERIN se je rodil I, 1867. v Komendi in je po končani gimnaziji obiskoval na Dunaju pravo in konser-vat-orij. Po dovršenih študijah je prišel k Glasbeni Matici v Ljubljano, I. 1905. pa je postal kapelmk vojaške godbe na Dunaju, pozneje pa v Pragi. V Pragi je njegova godba zaslovela kot ena najboljših in izvajal je koncerte po večjih mestih z velikim uspehom. L. 1919. je po naročilu generala Sinil j a-niča osnoval v Ljubljani vojno muziko in jo v kratkem času dvigiul na dostojno višino. Čerin je napisal tudi mnogo člankov glasbene in estetske vsebine, znana je posebno njegova študija o protestantskih pesmih, ki je izšla v Trubarjevem zborniku. MEDVED ANTON (roj. 1869. v Kamniku, umrl 1910. na Turjaku). V Ljubljani je študiral gimnazijo in bogoslovje in služboval kot kaplan v Semiču, Črnomlju, Šmarju, Bohinjski Bistrici, Trnovem, na Vačah in v BrezmcL Že kot dijak je začel pes ni kovati, izšel pa je iz Cimpermanove šole, V teh pesmih se kaže njegovo nagnjenje k razmišljanju. Motive mu je dajala folklora in slovenska zgodovina. Svoje i>oezije je objavlja) v ciklih V gozdu, Gazele, Bršljan in bodičje. Povsod vidimo klasično obliko, široko epiko, prepleteno z idejo, ki vodi k refleksiji in filozofiranju. Kot dramatik je obdelal zuame- nite može iz naše narodne zgodovine: Kaeijanarja in Vil jema Ostrovrharja. Napisal je pa tudi lepe ljudske drame: Za pravdo in srce, Na odru življenja, Stari in mladi, Crnošolee, DR. VALENTIN KOŽIC (roj. 1878. pri Sv. Trojici nad Moravčami, umrl 1935. v Ljubljani). Študiral je gimnazijo v Ljubljani, filozofijo pa v Gradcu in je bil pozneje dolgoletni tajnik Mohorjeve družbe v Celovcu, kjer je veliko delal med koroškimi Slovenci. Po prevratu je prišel v Ljubljano, kjer je bil gimnazijski profesor. Po 6. januarju se je posvetil politiki in je postal senator. Rožič si je pridobil velikih zaslug kot prosvetni delavec, nastopil je odločno za slovensko stvar posebno za časa koroškega plebiscita, ko je z brošurami in statistikami v roki dokazoval komisijam, da je Koroška slovenska zemlja. BENKOVIC JOŽEF (roj. 1869, v Kamniku, umrl 1901. v Velesovem). Gimnazijske in bogoslovne študije je dovršil v Ljubljani, nato je bil nekaj časa kaplan, pa je vstopil v cistercijanski red. Ker je bil bolehne narave, je mlad nmrl. Že v dijaških letih je pisal v mladinske liste pesmice, basni in povesti. Najlepša je njegova novela Gostačeva hči. Lotil se je tudi zgodovine in je napisal biografijo pisatelja Ogrinca. Napisal je obširne študije o rokovnjačih. Za Glaserjevo Zgodovino slovenskega slovstva je obdelal mo-droslovje in cerkveno umetnost. Njegov brat BENKOVIC ALOJZIJ (roj. 1867. v Kamniku, umrl 1934. v Kamniku) je študiral farmacijo. Veliko je prevajal iz tujih literatur, ker je znal vse evrojiske jezike. Prevajal je pa zlasti za oder, DB. IVO BENKOVIC se je rodil 1. 1875. v Kamniku in živi v Ljubljani kot odvetnik in član upravnega odbora Trboveljske premogokopne družbe. V mladih letih je tudi pisateljeval in prevedel na slovenščino Man zoni jeva Zaročenca. Pisal je članke v mladinske in politične liste, se udeleževal narodnostnih bojev hi bil državni in deželni poslanec v bivši Avstriji. ANTON MEDVED i.Moskz m■■ t: mi,r.4i! RUDOLF MAISTER VOJANOV {roj. 1874. v Kamniku, umrl 1937.). Gimnazijo je študiral v Kranju in IJubljani, nato je stopil v vojaško službo, toda za časa svetovne vojne je bil konfiniran. V prevratnih dneh je stopil na čelo slovenske vojske in je rešil Štajersko z Mariborom. Narod-* na vlada ga je imenovala za generala. Maister je že zgodaj začel pisateljeva ti in je v Kranju vodil dijaški list Večer-nica, V LJubljani je bil kot kadet član znane Zadruge, pisal je pa tudi v Vesno in v naše literarne revijev Njegova lirika se giblje med realizmom in moderno, L. 1904. so izšle njegove poezije, Iz katerih odseva zdrava in krepka erotika, rahla satira, ki prehaja v prešemost in deloma celo do cinizma. V baladah vidimo močan Aškerčev vpliv. Govori pa kot rojak, ki vodno močno čuti s svojim narodom. DR. KAREL CAPTJDEK so je rodil L 1879. v Praprečah pri Lukovici. Po dovršenih študijah je služboval kot gimnazijski profesor v Gorici, Kranju, Mariboru in Ljubljani, sedaj pa je ravnatelj I. drž. real, gimnazije v Ljubljani. Napisal je mnogo zgodovinskih razprav v Carnioli in Času in se živahno udeleževal katoliškega prosvetnega gibanja pri bivšem Orlu, bil delaven član Prosvetne zveze in je mnogo deloval na zadružnem polju. PENGOV IVAN se je rodil 1, 1879. v Ihanu, umrl [Mi je I. 1932. v Ljubljani. Bil je učitelj na obrtni šoli v Ljubljani, kipar in pod obar. Izklesal je mnogo kipov in oltarjev, znani so njegovi kipi Tomaža Akvinskega, sv. Bo-naventure in Tomaža Hrena pri ljubljanski stolnici. RADIVOJ PETERLIN PETRUŠKA (roj. I. 1879, v Kamniku, umri 1938.). študiral je gimnazijo v Ljubljani, pa je moral iti predčasno k vojakom. L. 1902. je pobegnil iz Avstrije iz Kotarja preko balkanskih dežel v Odeso, kjer hiral kot domaČi učitelj. Po prevratu se je vrnil v domovino, V mlati i h letih je rad potoval in s potovanj objavljal svoje vtise in potopise. Prve svoje spise je objavljal že v dijaških listih, pozneje pa v Vrtcu in Slovencu, pa tudi v Ljubljanskem Zvonu, L, 1912. je izdal lastno zbirko pod naslovom Po cesti in stepi, kjer v pri-pTosti liri Id odraža svoje vtise s potovanj in veliko ljubezen do narave. S. FELICITA (TEREZIJA) KALINŠEK se je rodilu I. 1865. v Podgorju. Vstopila je v kongregaeijo šolskih sester v Mariboru, pozneje \ya, se je preselila v Marijanišče v Ljubljano, kjer je vodila gospodinjsko Šolo Kmetijske družbe in je priredila šesto izdajo Slovenske kuharice. LEBAR ANICA se je rodila 1. 1887. na Brdu. Obiskovala je meščansko šolo in učiteljišče pri uršullnkah v Ljubljani in službovala v Ljubljani kot učiteljica. Že zgodaj RUDOLF MAISTER VOJVISOV I .KSIinr?- MIKt: HAU&A HO JC jela udejstvovali v naših kulturnih organizacijah, bila je tajnica Slomškove družbe in je imela prosvetni referat pri bivši orlovski zvezi, od ). 1925. je pa urejevala ženski list Vigred in Domoljubovo žensko prilogo Blati in gospodinja. Lebarjeva je pisateljica številnih vzgojnih, gospodinjskih in religijoznih člankov in razprav, v listu Vigred je objavila nekaj člankov za slovenska, dekleta, uredila je Dekliški oder v S zvezkih in predelala knjigo Mati vzgojiteljica. Prevedla je povest Je pa davi slanca pala. KOŽELJ MATIJA (roj. 1842, v Vesci pri Vodicah, umrl 1917. v Kamniku). Kaplan Miha Peternel v Vodicah mu je dajal prvo pobudo za risanje in ga pozneje v Ljubljani seznanil z našimi slikarji. Koželj se je učil na risarski šoli na realki, 1. 1865. se je pa naselil v Kamniku. Znan je posebno kot slikar številnih križevih potov pa tudi oltarjev in cerkva, tako n. pr. je poslikal cerkve v Bohinjski Bistrici, Komendi, Cerkljah, št, Kupertu, proštijsko kapelo v Novem mestu, cerkve v Trebnjem, Zg. Tuhinju in na Homcu. Zadnja leta ga je močno veselilo tudi pokrajinsko slikarstvo. Njegov sin slikar je KOŽELJ ANTON, rojen 1874. v Kamniku, študiral je gimnazijo v Ljubljani, na Dunaju je pa obiskoval akademijo likovnih umetnosti, že od 1. 1903. jo profesor na L drž. real, gimnaziji v Ljubljani. Mohorjanom so posebno znane Koželjev« ilustracije koledarjev, Gregorčičevih poezij, Slovenskih balad in romanc in Slovenskih legend. Slikal je rad tudi v olju, znane so posebno oljne slike pri Sv. Petru v Ljubljani. Drugi sin slikarja Matija je KOŽELJ MAKS, ki se je rodil 1, 1883- v Kamniku. Po dovršeni ljudski šoli je nadaljeval študije na ljubljanski obrtni šoli, kjer se je pripravljal za vstop na dunajsko akademijo umetnosti. Toda zaradi bolezni je moral študije prekiniti in je pomagal očetu pri njegovih številnih cerkvenih naročilih. Slikal je pa tudi samostojno in je bil pred vojno znan kot eden naših najboljših krajinarjev. Večkrat je razstavljal v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani pa tudi po drugih mestih v državi. DR, DRAGOTIN LONČAR se je rodil I. 1876. na Brdu in živi sedaj v Ljubljani. Univerzo je študiral v Pragi lit je bil eden izmed naj zveste jših Masarykovih učencev. Kot profesor je služboval v Kranju, Idriji in Ljubljani in je bit pozneje šef prosvetne uprave, nekaj Časa ravnatelj narodnega muzeja in direktor I. drž. real, gimnazije v Ljubljani. Živo se je udej&tvoval v našem političnem življenju in je bil eden izmed najagilnejših članov revije Naši zapiski. Priobčil je številne članke političnega, kulturnega in vzgojnega značaja in je bil dolgo časa med ideologi socijalizma na Slovenskem. Najbolj znana je njegova publikacija Politično življenje Slovencev, v kateri je orisal borbo Slovencev za zedinjeno Slovenijo v bivši Avstriji in očr+al naše politične razmere ob prihodu v novo državo. DR. FRANC STELft se je rodil I. 1885. v Tunjicah. Srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani, univerzo pa na Dunaju in je danes univerzitetni profesor v Ljubljani. Pisal je številne članke, eseje in kritike o timetnostnj teoriji in domači umetniški proizvodnji, orisal biografijo domačih umetnikov, odkril in obranil ter ocenil več starih gotskih fresk. Bil je dalj časa urednik Doma in Sveta, v katerem se je pečal tudi z literarno kritiko. Izmed njegovih večjih del so najbolj znana: Oris umetnosti pri Slovencih, Umetnostna zgodovina zapadne Evrope in Monumenta artis slo-venicae. DR. ANTON BREZNIK se je rodil l. 1881, v Ihanu pil Domžalah. Po dovršenem bogoslovju je služboval nekaj časa kot kaplan v Postojni, potem pa se je vpisal na univerzo v Gradcu in je po doktoratu iz slavistike prišel za profesorja v zavod Sv. Stanislava v Št. Vidu. Že v Domu In Svetu je objavil niz razprav o slovenskem jeziku, pisal številne razprave za slavistične filološke revije, važne so pa posebno njegove izdaje Slovenske slovnice in najnovejši Slovenski pravopis, ki ga je izdal skupaj z dr, Ramovšem. DE. JOSIP MAL se je rodil 1. 1884. v PeČah pri Moravčah. Po maturi je študiral na dunajski univerzi zgodovino in zgodovino umetnosti in je že 1. 1908. postal redni član avstrijskega zgodovinskega inštituta na Dunaju. Po izpitu za službo v arhivih je vstopil v službo pri deželnem muzeju v Ljubljani, kjer je bil pozneje kustos in od leta 1934. ravnatelj. Pisal je številne razprave iz zgodovine Slovencev, orisal zgodovino nekaterih naših krajev in slavnih slovenskih mož In je po smrti dr. Grudna prevzel nadaljevanje njegove Zgodovine slovenskega naroda. MAZOVEC IVAN (roj. 1. 1888. na Perovcm, umrl 1930. v Ljubljani), Gimnazijo je obiskoval v Kranju, univerzo pa na Dunaju, kjer je študiral slavi* ti ko in klasično filologijo. Zanimal se je za slovanske jezike, za kulturna in socijalna vprašanja slovanskih narodov v bivši monarhiji. Že v di- a 129 jaških letih je začel vneto delovati pri katoliških prosvetnih društvih, udeleževal se je pa tudi političnega življenja iu je bil nekaj časa oblastni poslance. Kot dijak se je udejstvoval tudi leposlovno, bil je urednik pri Zori, kjer je pisal estetske ocene, in je prevajal Koljcova, DR. DORMK IVAN se je rodil i. 1892. v Nevljah pri Kamniku. Študiral je slavistiko in klasično filologijo in je sedaj profesor v Mariboru. Že kot dijak je pisal v Zoro, Mentorja in Gorenjca, pozneje pa je objavljal kratke črtice, povesti pa tudi literarne študije in ocene v Času. Znane so nekatere njegove mladinske Črtice, posebno Fasijonke, KOS TINE se je rodil L 1894. v Cešnjicah pri Moravčah. Po končani ljudski šoli je študiral na obrtni šoli v Ljubljani in pozneje nekaj časa na umetnostni akademiji v Pragi. Ril je med ustanovitelji Kluba mladih in je razstavljal svoja kiparska dela po jugoslovanskih mestih pa tudi v inozemstvu. Izmed njegovih del so znana: Žanjica, Cankarjev in Stritarjev portret, Miklošičeva glava, Sejavec, Mati, Godec, pa tudi nekateri spomeniki padlih vojakov in razne skupine in figure. LOBODA PETER se je rodil 1. 1804. v Domžalah. Študiral je na srednji tehnični šoli v Ljubljani in na umetniški akademiji v Zagrebu, kjer je bil Meštrovičev učenec. Razstavil je svoja kiparska dela v Ljubljani, v Bel gradu in tudi v inozemstvu. Izmed njegovih del so posebno znana: Mad ona, Mati z otrokom, portret prestolonaslednika Petra in kip Kristusa Kralja v Domžalah, CUDERMAN STANE seje rodil J. 1895, v Kamniku. Študiral je v Ljubljani In izpopolnil svoje znanje o slikarstvu na akademiji v Pragi. Sedaj živi v Kamniku. Prvič je razstavil svoja dela v družbi i Mihom Malešem L 1926. v Jakopičevem paviljonu na kolektivni razstavi. Razstavljal je pozneje tudi v drugih jugoslovanskih mestih in v inozemstvu. Peča se pa predvsem s portretiranjem. Zadnje leto je poslikal frančiškansko cerkev v Kamniku. DR. IVAN AH ČIN se je rodil L 1891. v Domžalah. Po dovršenih študijah se je posvetil časnikarstvu in je sedaj glavni urednik Slovenca v Ljubljani. Bavil se je posebno s sociologijo, Iti jo predava tudi na univerzi. Napisal je v Času številne razprave in članke. Posebno znani so njegovi uvodniki v Slovencu, kjer pod šifro Drin od časa do časa razpravlja o vseh aktualnih problemih naše domače pa tudi svetovne politične, kulturne in socialne problematike. MIHA MALES s« je rodil L 1903. na Jeranovem pri Kamniku. Prvi ponk v slikarstvu je dobiva) v Ljubljani pri profesorju Saši Šantlu, nato je študiral nekaj Časa v Zagrebu in na Dunaju, 1. 1924. pa je še) v Prago na umetnostno akademijo. Živi v Ljubljani, kjer ima lastni umetniški atelje. Pečal se je mnogo z dekorativno in cerkveno umetnostjo In kot tak poslikal več cerkva. V splošnem je pa ostal grafik. Dela v lesorezu, linorezu in litografij), v novejšem času slika rad tudi v olju. Svoje delo podpre od časa do časa. s peresom, kjer oriše umetniške občutke Svojih del pa tudi vtise s potovanj. Izmed njegovih publikacij so znane posebno Rdeče lučke, polne tople lirike, MIHA MALES USTI I fOJlTut.T (UUUZ) dalje Slavni Slovenci, portreti zaslužnih Slovencev v Pirjev-čevi izdaji, Sence in Sonetni venec. Maleš je tudi urednik revije Umetnost, okoli katere združuje krog upodabljajočih umetnikov in umetnostnih kritikov. Razstavljal je večkrat v Ljubljani, posamič in kolektivno, pa tudi po drugih jugoslovanskih in večjih evropskih mestih. UMETNOST V KAMNIŠKEM OKRAJU DR. FR. STELE UIA&30 tfa^lPMAH V TWMO Iv A M JV f -š K A cIrke v na F A II N A SUTINI Upravna m geografska enota okraj sam ni niti geografsko niti družabno čini te I j, ki bi bil umetnostno produktiven. Ce torej govorimo o umetnosti kakega okraja, smemo o nji govoriti le kot o skupini umetnin, ki smo jo ugotovili na njegovem ozemlju. Značaj teh umetnin pa največkrat ni odvisen od pogojev okraja kot okraja, ampak od mnogih drugih, Id morejo biti slučajno na ozemlju okraja, prav pogosto pa so zunaj njega. Le redko je kak okraj zemljepisno toliko zaokroženo ozemlje, da bi brez drugih sočiniteljev povzročal tudi vsaj relativno zaokroženo umetnostno snovanje. Le ako se življenje okrožja osredotočuje v starejšem kulturnem središču, ali pa, če se njegovo ozemlje strinja s starim politično ali posebno cerkveno upravnim ozemljem, bo mogoče ugotoviti večjo enotnost tudi v njegovem umetniškem življenju. Pri kamniškem političnem okraju, Id obsega dva sodna okraja, kamniškega m brdskega In njima več ali manj u-strezajočl dve dekani ji, kamniško in moravško, ni mogoče govoriti o kaki pomembnejši osredotočitvi kulturnega življenja niti v preteklosti niti v sedanjosti, čeprav je Kamniku v srednjem veku pripadala sorazmerno pomembna zgodovinska vloga. Že njegov zemljepisni položaj je tak, da je bil nujno navezan na sožitje z zemljepisnim .središčem bivše vojvodine Kranjske, ki leži v ljubljanski kotlini. V Ljubljani se je v srednjem veku razvilo za mnogo večje ozemlje, ki mu nesporno in skoraj prvenstveno pripada tudi kamniški kot, Kamniku nadrejeno upravno in cerkveno sre- dišče. Ker je kamniški okraj na Ljubljani nasprotni strani geografsko tako zaprt po visokem gorovju kakor maloka-teri drugi kranjski okraj, je naravno, da ni samo postal že po geografskih pogojih nujuo odvisen od kulturnega, razvoja in vpliva Ljubljane in po nji od tistih še večjih središč, M so z njo oblikovala, ampak je moralo postati prav kulturno sožitje Kamnika In Ljubljane posebno ozko in intimno. To ozko sožitje se je razvilo posebno v dobi največjega razvoja kulturnega središča V Ljubljani, v dobi katoliške obnove in njej ustrezajoče baročne umetnosti. Član Akademije operosorum kamniški župnik Maksimilijan Leopold Rasp in njegovi sodelavci so bili nositelji tega vpliva. Odtod izvira prva posebnost današnje spomeniške posesti kamniškega okraja, da je razmeroma zelo reven prič srednjeveškega umetnostnega snovanja kljub temu, da so bili vprav v kamniškem okraju v srednjem veku radi važnosti srednjeveške poti iz vzhodne srednje Evrope preko Slovenjega gradca — Kamnika — Ljubljane v Italijo dani prav posebni pogoji za nastanek prič kulturnega življenja. Mnogi gradovi in številne cerkve izpričujejo važnost tega ozemlja v zgodovini srednjega veka. In posledica kulturne akcije Raspa in sodelavcev je, če se kljub temu danes po značaju svoje spomeniške povesti kamniški okraj bistveno razlikuje od škofjeloškega ali radovljiškega in ob redkih, čeprav zelo pomembnih pričah romanske in gotske dobe, kaže kot kako kulturno mlado ozemlje največ prič baročne dobe. Da gre za izrazito podružnico baročne Ljubljane; se kaže v dejstvu, da so bile vse glavne župne cerkve kamniškega okraja v Kaspovem času prezidane po vzoru bar ročnih cerkvenih dvoran, ki so jim takrat pripadale vse glavne ljubljanske cerkve, posebno stolnica. To velja predvsem za Kamnik, kjer kažeta novi tip župna in frančiškanska cerkev, dalje za Mengeš, Moravče in Komendo. No-sitelj teh oblik je bil glavni ljubljanski stavbenik tega časa Gregor Maček, čigar ime v arhivih kamniškega okraja neprestano srečujemo, Tako moramo pri presojanju umetnostno zgodovinskega gradiva v Kamniškem okraju računati z ostanki srednjeveške arhitekture in likovne umetnosti, ki so jih pa odrinila v drugo vrsto mnogoštevilnejše priče snovanja baročne dobe. Ker se je kulturna in gospodarska aktivnost kamniškega okraja v zadnjih stoletjih zelo oslabila, ni čudno, da tudi novejši čas ni dosti spremenil umetnostne podobe kamniškega okraja, kakršno je imel 11a začetku 19. stoletja. Dodal ji ni nič bistvenega, pač pa je njene kvalitete pogosto oslabil, posebno ker je bilo središče ljubljanskega, potresa !. 18115. v severozap&dnih delih kamnlšikega okraja. Isto velja v glavnem še tudi za prvi dve desetletji jugoslovanske države. Spomeniške vrste, s katerimi moramo v kamniškem okraju predvsem računati so: Selišča in njih lice kot celota, gradovi, samostani, cerkve, kapelice in spomeniki ter slikarska, kiparska in umetnostno - obrtna dela, KULTURNO LICE KAMNIŠKEGA OKRAJA. Kulturno lice kake pokrajine se izraža predvsem v sozvočju del človeške roke in ustvarjajoče volje ter naravnih lepotnih in značilnih pogojev zemlje, kjer se je človek naselit. Po strani te svoje lepotnosti, ki jo danes pogosto označujemo kar s turistično zanimivostjo, je ikamniški okraj kaj svojevrsten in mnogoličen. Od ravnine, ki ji Kiamničani kratko pravijo »polje«, in prijaznega gozdnatega gričevja alpskih predgorij do romantičnih dolin in herojsko skalnatih gorskih vrhov se razteza njegov svet. VendaT pa kljub visokemu gorovju, ki omejuje kamniški svet na severu in severovzhodu, ne moremo reči, da bi bit kamniški okraj izrazito pokrajinsko mon umen talen, ampak je prej intimen, časih celo liričen. Narava in umetne tvorbe se tu srečno dopolnjujejo in je zunanja podoba kamniškega okraja izredno mikavna pa tudi svojevrstna. Ta značilnost se opira predvsem na cerkvene zvonike z baročno čebul jas timi strehami, ki obvladujejo kot ljubki domačijski element pogosto raztresena in v zelenju skrita selišča. Te čebuljaste streho izredno dobro ustrezajo živahnosti naravnih oblik. Podpira jih tudi splošno gorenjski motiv cerkva na višinah, ki kakor Sv. Primož visoko pod Veliko planino podčrtujejo važnost razglednih točk z nenavadno širokimi obzorji, ki kakor Stranje podobno čuječim gradovom samujejo na. pomolih hribovja nad vhodom v doline, ki kakor Tunjice razglašajo lepote in bogastvo arhitektonskih obUk nad obsežnimi gozdovi, ki so kakor Homec in Gorioica podobne ladjam, pristalim po vesoljnem potopu za večno na osamljenih gričih in ki drugod podobno Mengšu, Komendi, Skaručini, Moravčam s svojimi gmotami m on umen talno nadkritjujejo svojo okolico. Kolikor krajev, toliko oblik sožitja arhitekture z naravo in spomeniških arhitektur z malo pomembnimi Človeškimi krtinami, bi lahko rekli o kamniškem okraju. Selišča kot taka v kamniškem okraju zaradi svoje sorazmerne iibožnosti in neurejenosti največkrat zaostajajo po svoji izrazitosti in privlačnosti za seiišči bogatejših delov Gorenjske. Njihove podobe žive razen od cerkva predvsem od gradov, ki jih je bilo v kamniškem okraju razmeroma veliko. Vloga gradov in njihovih razvalin v izrazu selišča je posebno velika v Kamniku, drugod kakor v Hahahn, Križu, Brdu, Krumperku, Zalogu pri Moravčah pa ne gre toliko za harmonično sožitje gradov z vaškimi seiišči, ampak predvsem za rafinirano izbrane pokrajinske položaje, ki z lepimi in za svoj položaj izredno obširnimi razgledi obvladujejo najlepše dele okraja. Nekaka sinteza opisanega značaja zunanjega lica kamniškega okraja je njegovo upravno središče mesto Kamnik, ld spada poleg Bleda, Ljubljane, Ptuja, Kranja med najučinkovitejše selišČne scenerije na turističnih lepotah no ravno revne Slovenije. Veličastvo in lepota te izrazito romantične podobe človeškega selišČa je kakor namenoma sestavljeno za pogled od juga, za potnika, ki se bliža Kamniku od ljubljanske strani. Ta sestav ima izrazito tri dele: podobno kulisam na gledališki pozor niči od leve in desne se zožuje ospredje, katerega oporišči sta na levi ljubki grad Križ, na desni romarski Homec; osredje, kjer se olw ktilisni vrsti združita v nizki pregradi od zmagoslavno zanosili li Tunjic preko Kal vari je do Starega grada, in ozadje, ki ga v perspektivieno izredno učinkoviti odmaknjenosti tvorijo Kamniške planine, V 'katerih bregovih samuje zadnja priča plemenite kulturne volje Sv. Primož. Do večnega snega segajoči zalet skalnatega grebena, bujni gozdovi vsenaokrog in mnogo vlage, iz katere se napajajo po dolinah bistro se pretakajoče, v poljih in travnikih pa v lenih meaudrih sanjajoče vode kamniškega okraja, so značilne sestavine tega teatralno sestavljenega sveta. Kamnik kot tip selišča je izrazita dolinska pregrada. Ta je dana že po naravi, ker utegne imeti prav pravljica, ki l>aja o jezeru pri Nevljah, da. je predrlo nizki greben, ki je vezal pobočje Starega grada z Malim gradom; klanec med Malim gradom in Žalami pa je šele v naših dneh nadomestil Samčev predor med Šutino in Mestom. To naravno zaporo prehoda v tri važne alpske doline, Bistriško, črnsko in Tuhinjsko, pod nekdaj najvažnejšim prehodom iz Ljubljanske kotline na Štajersko in proti severovzhodu, so ljudske roke prav dosledno izrazile z vrsto utrdb in opazovališč na Malem in Starem gradu. O starosti teh utrdb priča še romantična dvonadstropna grajska kapela na Malem gradu. Ko se je pomen teh utrdb preživel, je nastal v 16. stol. pred Kal-varijo slikoviti gradič Zaprioe, na žalskem grebenu pa poli-gonalni gradič Na Tnrnu. PojKitnlk, ki prihaja od juga, mesta sploh ne vidi; vse, kar vidi, je večje število cerkva in gradov porazdeljenih po nenavadno Izraziti pokrajinski pozornicl tako, da se zgoščujejo prav na opisani naravni I I pregradi, pred in z a katero leži Kamnik. Gradovi Križ, Zaprice, Mali in Stari grad se zde prav tako dosledno postavljeni v ta okvir, kakor cerkve na Homcu, v Tunjicah, v Podgorju, na Kalvariji, na Žalah, na Šutiiu, na Malem gradu in pri Sv. Primožu, a prav tako ogromna gmota mekinjskega samostana, kolikor je vidna. Šele ko potnik prehodi predmestje šutino in se vzpne preko nizkega klanca pod Malim gradom, se mu odpre pogled na mesto, ki je nenavadno skrito, prirodno in umetno utrjeno ter ustvarjeno za mirno življenje. Še danes ima to mesto razen zunanjega videza svojega središča prav malo mestnega na svojem življenju. Kmečki element sega taJkorekoč prav do središča samega. Tudi po vojni se intimni značaj kamniškega meščanskega obredja ohranjuje doslej naprej in diha kakor že redko katero naših starejših selišč duha častitljivega starinskega izročila, ob katerem se še vedno naslaja romantika kamniškega »purgarstva«. Kot prijetno intimno selišče, katerega solidno izgrajenost je hvalil Valvazor, preživlja Kamnik še tudi današnji čas. Kot tip meščanskega selišča je Kamnik zanimiv. Tudi tu sta si narava in človeška volja srečno podajali roke. Za prvi vtis, ki ga potnik dobi, ko prehodi mesto po glavni prometni žili od juga proti severu, je me roda jen izrazito vrstni red stavb nanizanih obojestransko ob tej poti, kar daje vtis najdoslcdnejšega obcestnega selišča. Pri bližnjem pogledu pa se pokaže zanimiva slika: Mesto je nedvomno mlajše kakor nekatera njegova sedanja predmestja. Za to govore deloma zgodovinska dejstva, deloma topografska imena teh delov. Neko starostno prvenstvo gre Šutini po tem, da je tu, ne v mestu, odkar vemo o nji, kamniška farna cerkev. Manjši del sedanjega Kamnika pod Malim gradom se imenuje Stari trg, njemu nasproti na levem bregu Bistrice pa je Novi trg, ki nima prav nič mestnega na sebi. Današnje mesto ni zrastlo dosledno iz teh starejših naselbin, ampak je bilo ustanovljeno na novem, odlično zašČl- tonem ozemlju, poteg njih po enotnem pravilnem načrtu. Verjetno je bilo te takrat, ko je Kamnik dobil meščanske pravice in z njimi zunanji znak srednjeveškega mesta, ozjd-je. Tloris je bil skoraj kvadratioen; ozidje se je naslonilo na naravno pregrado Mali grad — Žalski Turen in na Bistrico. Proti severu je bilo zavarovano tudi z jarkom, o katerem priča ime današnjega severnega predmestja Graben. Kakor v rimskem taborskem selišču se je promet v mestu opiral na dve, pravokotno se križajoči cesti; cesta v smeri jug—sever je bila razširjena v trg; cesta vzhod—zapad je bila na zapadni strani slepa, kar se je izrazilo pozneje posebno s tem, da so na njenem koncu postavili frančiškani samostan; vzhodni krak pa je bil nekoliko razširjen in solidno zazidan; ime Gosposka ulica kaže, da gre poleg trga za najvažnejši del mesta. V tej obliki je bil Kamnik utrjeno razkritje dveh pomembnih cest, usmerjenih preko Al]) na Štajersko, važnejše ob Bistrici in Črni čez Črnivec na Gornji grad In Slovenj gradeč, druge skozi Tuhinjsko dolino in Vransko v Savinjsko dolino in Celje. Ko smo se bližali mestu od juga, ga sploh nismo mogli videti, tako je bilo skrito in zavarovano pred nezaželenimi očmi. Videli smo samo utrjeno naravno pregrado, ki je morala učinkovati, dokler sta stala gradova nad strmim pobočjem Starega grada in na zleknjenem hrbtu Malega grada, nenavadno romantično, vitozka impozantno in ne* premagljivo grozeče. Vse drugo s pokrajinskimi kulisami v ospredju in ozadju, s cerkvami in graščinami vred, pa se zdi tej pokrajinski in zgodovinski romantiki dodano samo zato, da bi bolj povzdignilo lepoto Izrednega bisera slovenske domovine, kar je Kamnik z vso okolico. STAVBARSTVO. Stavhinski spomeniki kamniškega okraja pripadajo v glavnem dvem dobam, srednjemu veku in 18. stoletju. Če- prav segajo starejša naselja in gradovi tega okraja: Kamnik, Stari in Mali grad, Komenda, Mengeš, Moravče po svojem postanku v čas pred 13. sto)., in imajo torej za naše razmere prav častitljivo starost, se nam kljub temu nI ohranilo važnejših ostankov srednjeveškega stavbarstva razen v cerkvah. Od obeh velikih kamniških gradov so se ohranile samo več ali manj zanimive razvaline in najstarejši stavbinski spomenik okraja, grajska kapela na Malem gradu. Nastala je pred L 1250., ko je v septembru sklenil oglejski patrijarh Berthold z vojvodo Llrihom Koroškim vojno zvezo proti goriškemu grofu in listino podpisal v gornjem prostoru te kapele {»Actum in eapelia superior! castri inferioris de Stain«). Ta kapela predstavlja redek ohranjen tip srednjeveških grajskih kapel, katerih poznamo več, a kljub temu ni bilo doslej mogoče natančnejše določiti pomena posameznih prostorov. V kamniški kapeli imamo primer dvonadstropne kapele s kripto pod prezbiterijem. Zveza % gradom je bila verjetno taka, da je bila spodnja kapela dostopna z dvorišča, zgornja pa iz gosposkega stanovanja v nadstropju. Prvotna oblika je ohranjena samo v obodnih zidovih in tlorisih vseh treh prostorov; prvotni oboki v kripti, v ladji in prezbiteriju spodnje kapele in v ladji zgornje kapele pa so podrti in nadomeščeni z novimi. Spodnja kapela ima približno kvadrati m-d prostor za vernike in podoben manjši prostor za oltar. Med obema prostoroma se nahaja slavolok v obliki romanskega por-tala. Sedanji oboki so iz srede 18. in iz začetka 1S>, stoletja. Sklepniki starejšega oboka, ki so vzidani v stenah, kažejo, da je bil iz 2. pol. 15. stol.; kunzole v oglih prezbi-terija pa dokazujejo, da je bil njegov prvotni obok križasto rebrast obok poznoromanskega načina. Pod prezbiterijem je njemu podoben kvadra tičen prostor, kripta, ki je imela prvotno enak križast obok kakor prezbi torij, a so se tudi tu ohranile samo ogelne kunzole, V zidovih slavoloka so dohodi v kripto in v zgornjo kapelo. Prostor za vernike je tudi tu več aH SV. P K I M O Z m arija priprosnjica s plaščem manj kvadratičen, nekoliko večji od spodnjega in obokan sedaj z zvezdastim obokom pozno gotskega tipa brez reber, verjetno Iz 16. stol. Zglajeni omet nad njim pod streho kaže, da je bil ta prostor prvotno preikrit z ravnim lesenim stropom. V prezbiterij vodi slavolok v obliki portala iz dobe prehoda iz romanskega v gotski slog z značilnimi z brstnimi listi okrašenimi stebri. Tloris prezbiterija kaže pol-krožno apsidalno obliko, obok je polku pola. Za presojo starosti važen je tudi portal, ki vodi v spodnjo kapelo. Ta portal ima obliko v steno stopnjičasto se zožujočega romanskega portala s stebri in polkrožnlml loki, Nad vratni lok je zatrpan s primitivno v zareznem načinu okrašeno ploščo, ki kaže dva angela, ki častita križ kot simbolično drevo življenja. Najbolj bi nas zanimalo, kako je prvotno bgledala notranjščina. Več znanih primerov govori za to, da je bil spodnji prostor navzgor odprt in prostorno spojen % zgornjim; v višini sedanjega tlaka zgornjega prostora si moramo v tem primeru misliti lesene hodnike ob vseh stenah. Mogoč pa je tudi poln lesen strop med obema prostoroma. Fo svoji arhitekturi, o kateri pričajo tloristi, portals in zanesljivo domišljeni prvotni oboki, kaže ta kapela že znake prehoda iz romanskega, ki v splošnem značaju prevladuje, v gotski slog. Postanek si moremo predstavljati konec 12. aB začetek 13. Stol, lz gotske dobe se je ohranilo več cerkvenih stavb iz druge polovice 15. in 16. stol., ki pa kažejo zelo različne tipe. Po tipu bogato kamnoseško okrašenih obokov spada največ teh stavb k poznogotski gorenjski skupini, Id predstavlja najvažnejšo lokalno Skupino v slovenski gotiki. Sem spadata obe cerkvi pri Sv. Primožu, Moste, Gradišče in Prapreče pri Lo kovici, Radomlje, Bela in Kostanj v Tuhinjski dolini, Kališče in Sv. Miklavž nad Ihanom, Tej skupini je pripadal tudi obok spodnje kapelo na Malem Gradu tn podružnice v Utiku pri Vodicah. Manjše izmed teh cerkva z izjemo cerkve sv. Primoža, Prapreč in Most, pri- 10 145 podajo na Gorenjskem najbolj nazširjenemu tipu podružnic, ki imajo v tlorisu pravokoten, z ravnim lesenim stropom prekrit prostor za vernike in sorazmerno ožji s tremi stranicami osmerokotnlka zaključen, z rebrastimi oboki prekrit prezbiterij. Najpopolnejše nam ta kip predstavlja cerkev sv. Petra pri Sv. Primožu, ki ima najstarejši v Sloveniji ohranjeni z bogatimi gotskimi patroniranimi vzorci poslikani strop iz 2. polovice 15. stoletja. Obokano ladjo ima izmed malih cerkva edino cerkev na Gradišču pri Lu kovici. Drugi tip, ki je v kamniškem okraju zastopan, so dvo-ladijske cerkve dvorane. Med največje naše stavite te vrste spada cerkev pri Sv. Primožu, sezidana 1. 1459. in I. 1507. Razen tri ladijski h gotskih cerkvenih dvoran v Škof ji Loki, Kranju, Radovljici, Št. Rupertu, Cerknici in Crngrobu je to najpomembnejša stavba zgoraj omenjene, na Gorenjsko in Goriško osredotočene domače, z zvezdastimi sestavi rebrastih obokov in bogatim kamnoseškim okrasom označene stavbarske smeri. Dvoladijskemu tipu je pripadala do prezidave po potresu tudi podružnica v Mostah iz I. 1512. Omembo zaslužijo dalje sledeče gotske cerkve: Supna cerkev v Zg. Tuhinju je bila do prezidave v sredini 19. stol. tri ladij ska z lesenimi stebri in tesen imi, kaseti ranimi stropi. Cerkev v Praprečah pri Lukovici iz 3. desetletja 16. stol. je triladijska, vsa obokana. Vsaka izmed treh ladij se končuje s poligonalno apsido. Prostor je v prerezu bazilikalen, oboki so bogato kamnoseško okrašeni. Cerkev na Krtini pri Dobu je od prezidave v začetku IG. stol. dalje triladijska dvorana brez prezbiterija s poligonalnimi slokimi stebri in križastimi oboki. Pozno 16, in 17, stoletje ni zapustilo prič o kakem pomembnejšem cerkvenem stavbarstvu. Pozornost pa zasluži par grajskih zgradb, ki so pa bile vse v 18. stol. temeljito preurejene. Grad Zaprice v Kamniku nam predstavlja zanimiv tip masivne zgradhe, organizirane okrog osrednje veže. Gradova Hahah in Krumperk predstavljata okrog renesančnega arkadnega dvorišča razvrščeni pravokotni stavbi iz več traktov. Grad Zalog pri Moravčah je pomemben po svojih portatih in bogato kamnoseško in (kiparsko okrašenem stopnišču. Pod vplivom Ljubljane se je vršila v prvi pol. 18, stol, v kamniškem okraju živahna stavbarska delavnost, ki je objela tako prezidave gradov kakor posebno cerkva. Jezuitski tip cerkvene dvorane, ki se je uveljavil že v 17. stol, v Ljubljani, in Id je dobil najvišje potrdilo z novo stolnico na začetku IS. stol., je postal zgleden tudi za podeželje. Za propagando novega okusa ima največ zaslug kamniški župnik M. L. Rasp. V novem duhu so bile prezidane vse važnejše žnpne cerkve, pripada pa mu tudi frančiškanska v Kamniku. Propaganda novega okusa je segala tako daleč, da so bile z redkima izjemami prezidane vse obstoječe cerkve. Dela je izvrševal s svojo dielavnico najboljši ljubljanski baročni stavbenik Gregor Maček. Poleg župne cerkve v Kamniku je njegovo delo v letih 1734, in 1735. sezidana župna cerkev v Šmartinu v Tuhinjski dolini, Id se tlorisno in po obliki prostora naslanja na križevniško cerkev V Ljubljani. Najodlienejša med vsemi arhitekturami lega stoletja v kamniškem okraju pa je po neznanem ljubljanskem stavbeniku projektirana župna cerkev sv. Ane v Tunjicah, ki jo je dal postaviti v 1. 1762.—(i6. »po rimskem načinu«, po vzorcu sv, Neže v Rimu komendski župnik Peter Pavel Glavar. Tunjiška cerkev ima osmerokoten, s kupolo prekrit glavni prostor s polkrožno zaključenim prezbiterijem in arhitektonsko mogočno dvostolpno fasado. Po razdelitvi prostora nekoliko podoben tip predstavlja žrpna cerkev na Homcu, sezidana v I. 1723.—26., ki pa je bila po potresu 1. 1895. na starih zidovih na novo pozidana in v marsičem pr edrugačena Izmed prezidav gradov je najzanimivejša prezidava Za-pric v sredini 18. stol., s fasadnimi oblikami, ki govore za stavbarsko delavnico, ki je ustvarila cerkev v Tunjicah. Devetnajsto stoletje pa tudi povojna doba sta za stav-barski izraz kamniškega okraja precej brezpomembna in sta spomeniško posest preje oškodovala kakor jo obogatila, živahnejša stavbarska delavnost je sledila edino potresu L 1895. Predvsem so temeljito prezidavali obstoječe stavbe. Edina večja nova stavba je v letu 1896.—1900. po načrtih arhitekta K. Jeblingerja sezidana župna cerkev v Vodicah. Zgovorne dokaze za značilne blodnje okusa na prehodu v 20. stol. imamo v prenovljenih zunanjščlnah župnih cerkva v Kamniku, Mengšu in v Moravčah. Povojna doba kljub bujnemu napredku Domžal v vsem okraju ni ustvarila niti ene arhitektonsko pomembnejše stavbe. Zadostno razume vaji je za stavbarske probleme je pokazala edino Komenda s svojim spomenikom žrtvam vojne, ki ga ji je zasnoval arhitekt J. Plečnik. SLIKARSTVO. Podobno kakor z arhitekturo je s slikarstvom v kamniškem okraju. Iz srednjega veka so se nam ohranili samo posamezni spomeniki, ki ne kažejo na obstoj kake lokalne delavnice, ampak ustrezajo splošnemu okviru slikarskega značaja na Gorenjskem. Po starosti prve so kakovostno odlične slike v prezbitertju cerkve sv. Nikolaja na Goropeči pri Ihanu iz srede 15. stol. Predstavljajo legendo sv. Nikolaja, apostole, pametne m nespametne device in eneg^ najlepše poslikanih obokov s podobami simbolov evangelistov in cerkvenih očetov. Iz okrog 1460. so freske na Krtini in na Podzidu pri Trojanah, ki jih je izvršila, ista, slikarju fresk na Mačah in Crnogrobskemu Bolfgangu ozko sorodna delavnica. V Podzidu imamo ohranjeno eno najlepših križanj. Na Krtini se nam je ohranila najbogatejša kompozicija, poslednje sodbe, velika slika pohoda sv. Treh kraljev in Rojstvo. Nekako istočasne so v prezbiteriju Župne cerkve v Mengšu odkrite freske iz delavnice slikarja Janeza Ljubljanskega* Predstavljajo nam važen odlomek Poslednje sodbe, Matere božje, sv. Mihaela ln Kristusa trpina kot simbol evharistije. Pri sv. Primoiu nad Kamnikom se nam je ohranilo eno največjih slikarskih del pri nas, ki se tudi po kvaliteti pridružuje najpomembnejšemu, kar je slikarstvo v Sloveniji ustvarilo. Naslikan je pohod sv. Treh kraljev z mnogimi zanimivimi podrobnostmi, Marija zaščit-niča vernih s plaščem, ki predstavlja enega vsebinsko najbogatejših primerov te vrste in obsežen ciklus slik iz Marijinega življenja. Slike so nastale okrog L 1520. in kažejo po svojem visoko Idealističnem, močno renesansko uplivanem značaju zadnji in najmonumentalnejši sad skoraj stoletnega razvoja slikarstva v Sloveniji od Janeza Ljubljanskega in njegove delavnice, preko skupine slikarjev, ki jih najboljše predstavljata slikar fresk tia MaČah (1467) in slikar Bolfgangus v Crngrobu <1453), odličnega cikla na Kri/.ni gori nad Staro Loko iz konca IS, stok, fresk na kapelici v gozdu pri Crngrobu in onih na Jezerskem do slik pri Sv, Primožu, Gre za izrazito primorsko-kranjsko v skoraj re-nesanako milem idealizmu zasidrano lokalno smer, ki ima svojo paralelo v delu Janezovega očeta in njegove delavnice in delu slikarja fresk v Gerlamovsu severno Karavank na Koroškem, Nekateri nemški umetnostni zgodovinarji poskušajo celo dokazati, da so slike pri Sv. Primožu delo najpomembnejšega gotskega slikarja, ki je doslej dokazan pri nas, slikarja oltarja iz Kranja na Dunaju in njegovih sodelavcev. Nekako istočasne in slogovno sorodne svetoprimoškim so freske v spodnji kapelici na Malem gradu v Kamniku, L. 1524, je poslikal prezbiterij in oboke južne stranske ladje v Praprečah pri Lukovici neznan, prav tako močno rene- sansko vplivan slikar. Iz prve polovice 16. stoletja pa so še neodkrito slikarije v prezbiteriju cerkve na Kališču. Že ta površni pregled kaže, da nudi kamniški okraj raziskovalcu srednjeveškega slikarstva izredno važno gradivo, ki po svoji vrednosti daleč presega lokalni okvir in na nt je dokaz za to, da je na prehodu v novi vek ta okraj sodeloval na največjih višinah, ki jih je dosegel razvoj slikarske umetnosti v naši domovini. Raznorodni značaj spomenikov pa Jiam dokazuje tudi, da oporišče tega razvoja ni bilo v kamniškem okraju, ampak zunaj njega, nekje na Gorenjskem, še verjetnejše pa v Ljubljani. Sedemnajsto stoletje je tudi v slikarstvu skrajno revno. Značilen primer alpsko renesančnega marinizma se nam je obranil v dveh slikah iz ca. 1628. v velikem oltarju pri Sv. Primožu. Table s slikami legende sv. Primoža in Fe-licijana iz 1, 1632. prt Sv, Primožu pa skoraj ne moremo prištevati k umetniškim izdelkom. K umetnostno zgodovinsko zanimivim spomenikom pa moramo prišteti na Homcu ohranjeno Križanje B, Kambschisla iz 1. 1695. in sliko sv. Ko-lomana v Mekinjah. V Mekinjah se nam je ohranil tudi najstarejši primer baročne stenske slikarije v kapeli sv. Ko-lomana in na hodnikih iz L 1708. Zelo živahno pa je bilo zaniman je za slikarstvo zopet v 18. stol. Z edino izjemo v Komendi, kjer so naročili vrsto oltarnih slik pri N. Bambini ju v Benetkah, je kamniški okraj sedaj torišče, kjer se udejstvujejo vse glavne ljubljanske delavnice, Jelovškova, Metzingerjeva, Bergantova, Ce-bejeva in Potočnikova. Jelovšek In Bergant sta celo rojaka iz Itamniškega okraja, prvi iz Mengša, drugI iz Mekinj. Najstarejša doslej znana Jelovškova dela so se nam ohranila v cerkvi na Grebenu v Tuhinjski dolini iz l. 1724. Dve izmed velikih znanih njegovih oljnih stik sta se ohranili v Komendi iz l. 1760., istotam ga poznamo tudi kot projektanta velikega oltarja in prižnice. Bogato pa je zastopan kot fresko slikar. Njegova dela poznamo v Kamniku v župni cerkvi in na. Žalah, v Nevljah, na Brdu v župni cerkvi in v znamenju, v Komendi na beneficijatovi hiši, v grajskih kapelah v Crnelem in v Tustanju in cerkvi na Limbarski gori; eno njegovih glavnih del se nam je ohranilo v ikonografsko izredno bogati slikariji v cerkvi v Grob-Ijah. Med njegovimi redkimi ohranjenimi profanimi deli se odlikuje poslikana soba v gradu Zalog pri Moravčah. Marsikatere poteze govore tudi za njegovo avtorstvo pri dekoraciji sob v gradu Ilabah. Najožje z Jelovškovim načinom so zvezane Jamšku pripisovane freske iz legende sv. Lucije v cerkvi na Skaručini iz 1. 1748. Posebnost je bil iz poslikanih kulis sestavljeni Jelovškov božji grob v Mekinjah iz I. 1761. Drugi v baročni dobi v kamniškem okraju najbolj zaposleni slikar je bil Val. Metzinger, saj ni skoraj cerkve, kjer bi ne imeli vsaj poročila, da je zanjo kaj naslikal. Edine doslej znane njegove zgodovinske slike so se nam ohraitile v gradu na Križu. Portunat Bergant je zastopan samo s par deli v Kamniku (pri frančiškanih in v župnišcu). A. Gebej se večkrat omenja v zapiskih; najpomembnejša skupina njegovih slik v kamniškem okraju pa se je ohranila v župnišču v Moravčah. Eno njegovih glavnih del je Marijina slika v velikem oltarju v Drtiji pri Moravčah. Kot stenski slikar je Jelovškovo izročilo nadaljeval Jane« Potočnik, katerega mladostnih del iz sedemdesetih let 18. stol. se je ohranilo največ vprav v kamniškem okraju: Mali grad v Kamniku 1. 1771., Kališče l. 1772., Greben v Tuhinjski dolini 1. 1774., Tulijice 1. 1775. Izmed ne ljubljanski h slikarjev sta znana v kamniškem okraju: Slovenjgradčan F, M. Strauss s sliko Marijinega vnebovzetja v Mekinjah iz l. 1720. in J. L. Krackher s portretno sliko na Križu. Iz vrste baročnega profanega slikarstva moramo omeniti razen že omenjenih Jelovškovih slikarij v Zalogu pri Moravčah slikane tapete L 1745. in slikani okras vrste soban v gradu Habah, slikane tapete z lovskimi in rokokoj&ko družabnimi prizori na Zapricah v Kamniku in slike J os. May rja iz 1. 1731. v dvorani gradu na Križu. Na začetku 19. stol. je bita za kamniški okraj mnogo zaposlena delavnica L. Layerja v Kranju, katere dela so raztresena po vsem okraju, v Xunjicah pa so se ohranil« tudi dobre freske. Iz njegove delavnice so tudi freske na obokih prezbiterija župne cerkve v Moravčah. Med slikarji, zaposlenimi v kamniškem okraju v sredi 19. stol., najdemo tudi M. Langusa, Fr. Kur/a pl. Golden-steina in P. Kunla, vendar pa prevladuje rokodelska produkcija layer jevskih epigonov (Egartner, Goetzl, Tavčar, Bizjak). V drugi polovici 19. stol. je ustanovil Matija Koželj v Kamniku delavnico za omkvno slikarstvo. S svojimi deli v stenski in oljni tehniki je ta slikar, ki je bil po svoji usmeritvi epigon nazareneev, iz katerih je ikonografsko črpal, do prvih let po vojni preplavljal ves kamniški okraj. Njegova sinova Anton in Maks Koželja sta tudi slikarja. Prvi je znan kot ilustrator, pa tudi kot nabožen slikar, drugi se je posvetil planinskemu krajinarstvu. Več ambicij ozn os ti kakor v stavbarstvu je pokazal kamniški okraj po vojni v slikarstvu. KakoT sploh v Sloveniji in posebno na Gorenjskem, se kaže namreč tudi v kamniškem okraju prvenstveno zanimanje za slikarsko umetnost. Raj ko Šubic je poslikal slavolok v Mekinjah, SI. Pen gov prezbiterij župne cerkve v Domžalah, Stane Cuderman pa frančiškansko cerkev v Kamniku. Lep del pripada kamniškim rojakom v naši slikarski sodobnosti. Vlogo rodbine Koželj, ki je izrazito slikarska, smo že omeniti. V Kamniku je rojen tudi Ivan Vavpotič, ki pa se je oblikoval pod vplivom dolenjske metropole in ga pač ne bo mogoče anektirati za Kamnik. Svojevrstno vlogo ima v umetniškem življenju Kamnika višji veterinarski nadzornik N. Sad nikar, ustanovitelj znane zasebne zbir- be, ki je sam večstransko umetniško talentiran. Okrog sebe je od začetka 20. stol. zbiral umetniški naraščaj, ki ga je zasledil v svoji bližini in brez obotavljanja lahko ugotovimo, da se sodelovanje z njim pogosto prav bistveno Izraža V umetniškem značaju in težnjah bivših njegovih sodelavcev ali varovancev. Med nje smemo prišteti tudi starosto naših slikarjev Ferda Vesela, ki je živel nekaj časa v Kamniku, in se tu, podobno drugim, naleze! ljubezni do starine in tehničnega eksperimentiranja. Posebno pa velja to za Maksa Gasparija, ki je brez Kamnika, kjer je preživel mladost, umetniško nerazumljiv. Še bolj velja to za našega grafičnega romantika in navdušenega zbiratelja E. Justina. Pa tudi MIha Maleš in Stane Cuderman sta brez zveze z njim nerazumljiva. Maleš In Cuderman sta Kamničana, prvi je iz mesta, drugi iz sosednjega Jeranovega pri Zduši. O njihovem umetniškem delu se je razen njunih baročnih rojakov umetniški duh v kamnlSkem okraju doslej najvišje dvignil. Oba sta mnogostranska, v svojem delu. Maleš je eden naših najraz-boritejšlh grafikov z izrecno liričnim talentom, ki so zdi, da je značilen za kamniško sredino. Pri njem se literarno poetična sestavina nerazdražno spaja % likovno umetniško. V Voči in Qrkveni na Hrvatskem je ustvaril tudi posrečena cerkvenosllkarska dela. Tudi Cudermanu nI tuja romantična nota, po kateri se njegovo umetniško delo vsebinsko komplicira. Z delom v frančiškanski cerkvi v Kamniku je dokazal izredno nadarjenost za mouumentalno kompozicijo in pri pojmovanju zgodovinskih tem nedvomno epično silo. KIPARSTVO. Spomeniki kiparstva v kamniškem okraju nam pokažejo približno isto sliko o umetniškem snovanja v preteklosti kakor slikarski in stavbarskj. Opaža pa se predvsem, da je kiparsko gradivo za srednji vek še bolj fragmenta- rično kakor slikarsko in stavbarsko, Ohranilo se je predvsem to, kar je zvezano kot kamnoseška plastika z arhitekturami. Ta dekorativna plastika pa je že po svoji naravi bolj rokodelsko klesarska kakor kiparsko umetniška. Pomembnost te vrste gradiva v kamniškem okraju pa se opira predvsem na dvoje dejstev; Ko pregledujemo spomenike, opazimo najprej, da ima velik del stilistično zelo enoten značaj, in da je združen s tistim tipom pozno gotskih arhitektur, ki je najbolj Jiaš, s kamnoseško bogato okrašenimi zvezdasto rebrastimi oboki, ki se raztezajo preko vse Gorenjske na Goriško, v Soško dolino in v Slovensko Benečijo. Sorodnost skulptur pri Sv. Primožu (ladja), prezbiterij na Beli, ostanki v Utiku, ostanki na Malem gradu v Kamniku, obe z reliefi okrašeni plošči v šoli v Kamniku, okras okenskih polic na hiši Trg št. 23 in Marijin relief v Veliki ulici 19 v Kamniku kažejo na to, da je bila v drugi polovici 15. stol. v kamniškem okraju zaposlena delavnica, Id je imela svoj sedež verjetno nekje v okraju. Nadaljni razvoj te kamniške plastike v prvem desetletju 16. stol. nam kaže okras prezbiterija pri Sv, Primožu ter prezbiterija v Mostah in v Praprečah pri Lu-kovici. Drugo važno dejstvo je, da nam je iz pogodbe z loškim stavbenikom Jurkom za cerkev v Crngrubu iz L 1520. znano, da so kamen za prezbiterij v Crngrobu lomili pri Moravčah in ga tudi tam obdelovali. To kaže na zapo slitev večjega števila kiparskih sil v kamniškem okraju. Kazen te glavne skupine je še par posameznih spomenikov iz raznih dob: Timpanon glavnega vhoda na Malem gradu je iz konca 12- stol. in kaže primitivni značaj zaradi svoje odločno plosko vite obdelave in zarczne tehnike pri izvršitvi or namen tike. Ta spomenik je pri nas doslej osamljen in zato tem večje pozornosti vreden. Drug svojevrsten spomenik je nad vratni timpanon z vinsko trto in Jagnjetom božjim iz 15, stol. vzidan v fasadi hiše št. 36 iia šutini. Verjetno je, da je krasil kak portal prejšnje župne cerkve in bil v IS. stol. prenesen na sedanje mesto. Od del prostostoječc skulpture se je ohranila lepa Marijina podoba pod zvonikom pri Sv. Primožu iz srede 15. stol. Od dveh sedečih Madon z detetom, ki sta obe iz druge polovice 15. stol., se je ohranila ena pri Albreehtovih v Kamniku, druga v župnišču na Brdu. Od treh kipov, predstavi jajočih Žalostno Mater božjo tipa Pieta, je najstarejša ona iz Zgornpga Tuhina 155 začetka 15. stol. < sedaj v Narodni galeriji v Ljubljani), iz srede 15. stol. je kip v kapelici ob potu k Sv. Primožu, poanogotska a zelo učinkovita pa je Pieta v uršulin skem samostanu v Mekinjah. Izmed glavnih nosilcev poznogotske kvalitetne plastike, krilnih oltarjev, se nam ni ohranil v kamniškem okraju niti en primer. Le po dvoje reliefnih podob iz lesa v Zakalu iit v Zgornjem Tuhinju iz prehoda iz 15. v IG. sto let; je, ki so krasilo krila oltarjev, nam priča o te vrste delih. V prvem slučaju gre za reliefni podobi dveh svetnikov, v drugi pa za dva prizora iz Marijinega življenja (Darovanje in Poklonitev svetih Treh kraljev). Prav lep primer poznogotske plastike v srebrni pločevini se nam je ohranil v stoječi Mariji i. Detetom v župni cerkvi v Kamniku. Tudi 17. stoletje, ko je v naši domovini posebno cvetela rez barska in podobarska obrt, je v kamniškem okraju razmeroma slabo zastopano. Najstarejši primer rezljanega oltarja imamo v južni ladji v Praprečah iz konca 16. ali v začetku 17. stol. Najlepšo skupino »zlatih oltarjev« imamo ohranjeno pri Sv. Primožu. Posebno odlično ohranjen je veliki oltar iz L 1628. in spada med najlepše oltarje te tTste pri nas. Stranska oltarja sta iz l. 1655. in l. 1656. Trije oltarji v cerkvici sv, Petra so iz I. 1689. Odličen je stranski oltar v Loki pri Mengšu. Dva lepa oltarja iz prve in druge poiovioe 17. stol. sta v cerkvi v Zakalu. V drugem in tretjem desetletju je ustvarila v Kamniku več pomembnih del ljubljanska frančiškanska, podobarska delavnica. Deloma, so se ohranila njena dela v frančiškanski cerkvi v Kamniku, kipi na Kalvariji in sv. Rok na Malem gradu v Kamniku, veliki oltar v podružnici v Lukah v Tuhinjski dolini in največje in najpomembnejše te delavnice sploh veliki oltar v župni cerkvi v Mekinjah iz L 1130. Izmed poznejših del se odlikujeta veliki oltar in priž-nica v Komendi, ki sta ju po Jelovškovih skicah izdelala Janez Gabrič !. 1758. in Jakob Lehr 1. 1760. in Id spadata v vrsto najlepših baročnih podobarskih del v Sloveniji. Dobri deli srede 18. stol. sta dalje veliki oltar v Skarueini in veliki oltar v Drtiji pri Moravčah. Svojevrsten, arhitekturi prostora podrejen in visoko monumentalno učinkovit je veliki oltar v Tunjicah iz marmornega štuka iz l. 1783. V baroku se je uveljavil tudi tip oltarjev, kjer je bil slikani dekor kombiniran s plastičnimi izdelki in iskano osvetljavo. Posebno sta ta način gojila v kamniškem okraju F. Jelovšek in Janez Potočnik. Odličen primer te vrste in nastarejši med njimi je veliki oltar na Žalah V Kamniku iz I. 1730. (Jelovšek), Je lovsko v je bil tak oltar v Mengšu, ohranil pa se je oltar v Nevljah. Najpomembnejše Potočnikovo delo te vrste je veliki oltar v Kališču iz 1. 1773. Kakor v zidarski je bil tudi v kamnoseški stroki v baročni dobi kamniški okraj odvisen od Ljubljane. Tako srečujemo imena znanih podjetij Matevža In Urbana Brai-diga, Bom basi j a Ludovika in Cussa Mihaela. Kamen Iti stranski oltar v moravški župni cerkvi je verjetno iz delavnice Robbovega naslednika Kottmanna. Izreden primer vpliva marmornega kiparstva sta lesena keruba ob tabernaklju v župni cerkvi v Kamniku, ki sta posneta po odličnih beneških, mogoče Robbovih vzorih. Sorodstvo s kerubi pri sv. Jakobu v Ljubljani je oči vidno. V novejšem času so zopet prevladovale pri izvrševanju važnejših del ljubljanske de- lavi) ice, posebno Vodnikova in Tomauova. Kljub temu pa ne smerno prezreti, da ima kamniški okraj domačo kamnoseško tradicijo v okolici Moravč in v Mengšu. Tudi podobarstvo v lesu je bilo v baročni dobi popolnoma odvisno od ljubljanskih delavnic, vsaj kadar je šlo za boljša dela. Tako srečujemo imena ljubljanskih kiparjev Gaber Jakob, Gabrič Janez, ki spada med naše najodličnejše pod o barje, Lehr Jakob in Matevž Vrbnik. V 19. stol. so bile zaposlene poleg drugih posebno kranjske podobarške delavnice rodbine Gotzl, Tavčarjeva iz Idrije, Progarjeva iz Celovca, ŠubiČeva iz Poljan ter Rovškova, Gotzlove in Pengovova iz Ljubljane. Nastala pa so tudi na ozemlju okraja samostojne podobarske delavnice tako v drugi pok 19. stol. Janežlčeva iz Lahovič, v novejši dobi pa Hrovatova iz Domžal in Ropretova v Mengšu. V Kamniku je v 19. stol. obstojala tudi lastna podobarska delavnica za podobarstvo v lesu posebno pa v svojevrstni tehniki vlivanja podob iz kamnu sorodne snovi. Ta obrt je Izumrla šele s svetovno vojno. Izvrševale so jo delavnice Ozbic, Osole in Tončič. Kot odličen rezbar v lesu se je V zadnjih desetletjih uveljavil J. Klemen. Razen v slikarski umetnosti se je kamniški okraj v najnovejši dobi uveljavil po svojih rojakih tudi v kiparski umetnosti. Zanimivo je, da se kaže v zemljepisni razdelitvi rojstnih krajev kamniških rojakov slikarjev In kiparjev dvojnost, ki verjetno ni slučajna, ampak izvira iz globlje vzročnosti kulturno zemljepisnega ospredja dveh glavnih sestavin kamniškega okraja, kamniške iu moravške polovice, ki se tudi sicer pogosto uveljavljata. V moravški polovici smo omenili že v srednji vek nazaj segajočo kamnoseško obrt, d očim o nji v ožji kamniški polovici ni sledov. Iz širše mora viške polovice kamniškega okraja so po rodu prerano umrli kiparsko talentirani Povirek, Tine Kos (iz Moravč), Peter Loboda (iz Domžal), Zadnja dva se odlično uveljavljata v prvih vrstah sodobnega slovenskega kiparstva* Iz- med tujih rojakov so bili v novejši dobi pri važnejših delih zaposleni S. Peruzzi {Medvedov spomenik na Žalah), Tone Kralj (Vidičev nagrobnik na Žalah) teT France Kralj (v župni cerkvi na Goričtci). * Ta pregled umetnosti v kamniškem okraju kaže, da končno le ni tako nehvaležno pogledali enkrat na umetnostno produkcijo v okviru umetniško nemerodajnega okvira upravne, zemljepisne enote. Umetnostno snovanje v kamniškem okraju nam nudi nazoren primer za to, kako geografska konstalacija vpliva na umetnostni značaj kulturne produkcije kakega ozemlja. Kamniški okraj umetnostno nujno živi v širšem okviru Gorenjske, a pod neposrednim vplivom središča v Ljubljani. Kamniški okraj nam dalje nazorno kaže, kako se v umetniškem nagnenjn ljudi, ki žive na danem ozemlju, končno vendarle uveljavi milieu, saj je razlika med kamniško in moravško polovico okraja le preočitna. Kamniški okraj pa nam v svojem najlepšem delu kaže tudi, kako instinktivno sledi umetniško snovanje v duhu danega milieuja danim prirodnim pogojem in kako jih s svojimi ustvaritvami neprisiljeno podčrtuje ter bogati lepotni izraz že itak mikavnega kraja. G R O R L J E DETAJL V K U • POLI Z LASTNO PODOBO SLIKARJA F R. J E L O V S K A FRESKA V KUPOLI PREZBITERIJA (FR. JELOVŠEK 1759.) G R O B L J E KAMNIŠKE PLANINE OREL TINE Kamniške planine so v znanstvenem in tu
  • a so se slovenski alpinisti, njim na Čehi dr. Jug, znašli pod stenami, v zavesti, da so tujci opravili samo najlažje delo. »Ta Ka me l se lika planina« (VVulfen) je z ljubeznijo podžgala marsikatero pero in to več tujih kot domačih. Ferdinand Seidl je izdal 1907, in 3908. svojo delo poljudno geološke narave »Kamniške ali Savinjske alpe«, pisano pod vplivom vodilne dunajske geologije, a hkratu navdano s čustvi, ki jih »vzbuja v njem krasni gorski svet: Obrisi gora in dolin in njih menjajoče se barve, lostro zarisani grebeni in vrhovi, tam daleč mračna, zabrisana obzorja; tu prostorček z mnogoliko rastlinsko odejo; tam fantastično divje skalnate goljave, šumenje potokov in bobnenje slapov v de-breh, pohlevni domovi in odprte lehe okoli njih. In vse to v tisočerih menjavah in sestavah«. — Spisov, ki so jih napisali zgolj planinci, gorniki, alpinisti ali kakor jih že imenujemo, je že cela vrsta. Tudi dr. Klemeut Jug se je dosti mudil v tem delu slovenskih planin in s svojim spretnim peresom popisal »Plezalne ture v Kamniških in Savinjskih alpah.« Danes imajo Grintovci, ne sicer toliko poznani kot »da-lekozroči« Triglav, dosti širok krog ljudi, ki jim pomenijo kos življenja in to boljši kos. Množica onih, ki jim služijo markirane steze za ceneno meščansko zabavo, pa raste iz leta v leto. Letošnjo spomlad je zagledala beli dan knjiga »Svet med Grintovci«, ki jo je napisal Boris Režek, Nekateri jo je odložil, češ, da ga utruja, da je ne razume. Našel se je idealist, ki pogreša v njej etičnega dviga, romantike, ki ga je zadela disharmonija v nastrojenjih, pedagog, ki jo bo dal pod ključ. Vsi, ki so jo brali, pa morajo priznati, da je to delo po vsebini in obliki za slovensko slovstvo nekaj MIHE MALEŠA povsem novega. Julijske alpe imajo Kugyja, imajo Turno in Se več mlajših zanesenih obiskovavoev in opisovavcev. Ta bi oni je povedal o njih mnogo lepega, mnogo iskreno doživetega- Planinci, ki so navezali svojo dejavnost na ta — Ljubljani bližji planinski svet — so ljubosumno zahtevali svoja doživetja o njem in odnos do njega, namesto njih pa so se razpisovali taki, ki niso mogli ali pa niso imeli kaj povedati. Boris Rezek je daJ s svojim delom Grintovcetn to, česar Julijei doslej še nimajo. Pravijo, da jim je dal, kar jim je dolžan, a dal jim je od svoje srčne krvi. — * Pojdimo spomladi, ko zacveto trave na mejah in okraj-nah, po vrheh Polja, ki leži pod Krvavcem, pod šenturško goro, pod ttrezjaini, Palovčami in Vranjo pečjo. Sprehodimo se med mladim žitom vodiske ravni. Zadenimo ob prvem svitu koso na ramo, osolnik za pas in zastavimio, ožarjeni od prvih zubljev dneva, ki so ušli preko Limbarske gore In Zlatega polja: uvrstimo se, ko vrže senco Rašica na našo stran, med plevice, med grabiče. Mlado in staro, uprto v vlažno prst, ki se drobi pod bosimi nogami, njiva pri njivi, razor pri razoru, polje, napeto kakor mlado, polno-krvno telo, ljudje kakor otroci na prsih, negibni prisesanci. Kakor en sam enoten, razčlenjen sloj zaslaiijajo gore pogled, za njimi, za Grintovci, tako se zdi ljudem, ki so tod prišli na svet, ni ničesar več. Ne ponašajo se sicer s tako obširuotjo kot Julijske alpe, ki njih daljni obrisi v mirnih večerih izginjajo v žareči raztopini zahajajočega sonca. Rožnati odblesk na grebenih od Kočne do Ojstrice mehča in prepaja čez dan v soparici komaj vidno gmoto, ko po vrteh in zavrteli lega prva rosa. Vode, ki so zbrale svojo oživljaj očo silo v osrčju gore, šume preko polja. Nad njimi stresajo v izgubljenem vetrn vrbe odmrle liste, vrtinci dvigajo mivko. V teminah razvoja gre mimo na« en sam trenutek, za katerega grabimo z vso strastjo, oklepamo se ga kakor polipi, da bi izsesali iz njega vse do zadnjih njegovih skrivnosti, do vseh užitkov, do zmag in do .— prevar. Svojevrstna lepota in naravne sile, ki vladajo v višinah, vabijo človeka — neznatni višek stvarstva, da jih pogleda od blizu. Pozimi in poleti, spomladi in jeseni, v son- mi ill dežju, v viharju in metežu, v plazeh in nevihtah, v hromečih neurjih sprošča svojo dušo, pozablja na težo, Id pritiska nanj iz dneva v dan. Ko zapade prvi sneg smuči na rame in z veselim upanjem na obrazu zapušča v mestu kavarniške goste s puščobo v srca, s topo bolečino brca-smotrnosti krogotoka življenja. Komaj čakaš, prijatelj, da zdrsneš preko planot v smrekove h os te na Križki, da se zaprašiš v Tiho dolino, da posamuješ v Dolu, da preorjeS nad prepadom prežeči Rzenik. * * - - Februarski {»opoldan je, v mestu megla, da bi jo z nožem rezal, mesec raste, ne moreš zdržati doma. Cepin v roko in že si na plazu pod Kokrslum sedlom, ubiraš jo na Korošico, na Kamniško sedlo. Samoten se vzpenjaš po raz-mehčancm srenu, led po robfh in špiljah se lesketa, vročina te prevzema. O prvem somraku pomrzujfe Na Stebru še lebdi kakor srečen smehljaj topložolti sončni soj, na strmini tostran pa pleše kakor dih lahko senca tvojega cepina v mrzlem šči povem sijaju. * Pozna spomlad je, v dolini je že ozelenelo bukovje, tu gori pa še povnrzne jutro za jutrom. Na Podih, v Beli se če® dan poceja iz belih snežišč. Puščobno je v mestu, prost si, nimaš družbe, pojdi pogledat na Zeleniške špice, greben ti bo kazal pot: za teboj gosto zarastla bistriška dolina, zelene rebri Mokrice, strmo prepadni skoki Kale, gladka skulptura Sfinge — Struce, drzno lice Skute, potuhnjena Turška gora in plečata Brana. Kokrsko sedlo s svojimi melišči, .lermanova vrata, Planjava t mogočnim širokim grebenom, ki se vleče proti škrbinam Škarij, ti ponuja svoje strme travnate vesine, pretrgane z gladkimi skoki. Preko ■jt njih grme plazovi, še se vidijo sledovi. Na oni strani Bele stoji pošastna stena Kzenika. Kolibo samotarjev bo še prež-delo in prebdelo podu jo, p redno bo nekdo izstopil na vrh med ruševje in mahovnicel Bela sama se pripravlja na sprejem vi gredi. Semtertja se utrga kamenje v pečini, proži se po melišču, dokler se ne umiri v grušču; redko se utrne misel v samotnem popotniku. * V marcu je bilo, na Krvavcu. Na Zvohu je mrgolelo razgretih smučarjev, nekaj se jih je napotilo na Greben. Pred domom se je svetilo »vse črno« z oljem natrtih obrazov. Tiha dolina je bila skoraj ves dan prazna. Okoli smrek in po robeh so se sončile kopne gredice, med suhimi iglami je pognal teloh. Košata drevesa so voljno stresala svoje prožne strune pod rokami viharnega godca, ki se je lovil preko Dolkov in Grebena, se izgubljal nad ravnino in pobegnil pred soparico proti Mokrici in Kompoteli. Potiho-mu, neutrudoma je prasketal topeči se sneg, h meglene tančice nad cerkljanskim poljem, še iiepreoranim, so se dvignili mogočni zvoki zvonov in na meglenih valovih obkrožili ves gorski svet. * Rado se primeri, da se ljubitelji gora imenujejo čudaki, izgnanci aJi izrinjene!. Nekaj je resnice na tem; vsaka strast ima nekje svoje žarišče. Ta in oni išče slave na športnih igriščih, v politični zmešnjavi, v vrtincu vsakdanjo zmedo, ki meče na površje strohnelo bršo in lahke lesove. Velika večina onih, ki ljubijo gore, se poslužuje gora kot sredstva za zabavo in oddih. Nekaj je takih, ki so jim gore okvir in vsebina življenja. Ti ne iščejo niti slave niti oddiha* Ne postajajo na križpotjih z vzdihi in slavospevi na dober zrak. Mnogi se vračajo v mesto z istim obrazom. živeli bodo v ravnem kakor poprej. A. če se srečajo njih oči z obrisi ljubljenih vrhov iia obzorju, se jim zaiskre, v duši se jim razsvetli, srce močneje bije. Za alpinsko »čini-tev« je treba ideje in neke vrste inspiracije. In kakor pri nobenem umotvoru umetniško sredstvo ne utelesi ideje, kar kršna je bila spočeta, tako tudi vsaka tura trpi na pomanjkljivostih. Prav zato z radostjo sprejemamo svetle ure, ko zadrgeta v nas sleherni živec v vseobjemajoči struji volje za borbo z naravo, z goro. SPOMINI NA »BISTRICO4' VOMBEKGAR JOŽA ) > HThia A/. IHIMOqg /\0l H/;)H3HMOY Saj tu ni prostora, da bi mogel opisati vse tiste ure — ne ure, dneve, mesece in leta, ki smo jih dijaki preživeli v tem svojem ljubljenem društvu! So to spomini na mladost in njene ideale, na dni mladostnega ognja in poleta, a tudi dni dela in trpljenja! Se v osmi šoli sem bil, ko me je neikega dne na pomlad obiskal tovariš Jože in mi povedal, da je vstopil v podružnico Slovenske dijaške zveze za kamniški okraj. Ko ■ni je razložil namen in program tega dTuštva, sem se takoj navdušil zanj in o velikonočnih počitnicah sva že šla na občni zbor kot člana društva. Kljub temu, da po svojem rojstnem kraju nisem spadal v teritorialno območje tega društva, sem se odločil za delo v njem, kajti v svojem kraju podobnega društva nisem našel — tu pa je bila skupina znancev in tovarišev iz šole, katerih idealizem in navdušenje za prosvetno delo med ljudstvom sem dobro poznal. Ker je že naslednje počitnice društvo praznovalo svojo desetletnico, sem stal takoj sredi največjega dela in priprav za to proslavo. Tovariši, ki smo se tedaj zbrali na skupno delo, smo postali pravi prijatelji in življenjski tovariši. Vezi, ki so se v teh letih spletle v naših dušah, so postale trdne in trajne za vse življenje. Kedke izjeme, ki so kakor suhe veje odpadale od živega drevesa, nas niso motile. Mi smo šli naprej. Zažigali smo kresove — kdo bi mogel pozabiti na čudovito kresovanje v čast slovanskima apostoloma visoko v ž tea h nad Ro vam i, na razvalinah Starega gradu fCDRvIESt&p wwttHD m ' HV ' i iii.1'' * FJf} * WllCMi VM0V - 1MB « v Kamniku, Komendi, na Selih, na Sv, gori in drugod; prirejali tečaje, predavanja, pomagali pri delu prosvetnim društvom, pri ustvarjanju njihovih knjižnic bodisi z dejanskim delom ali pa s pobudo in nasvetom. To je bilo pravo delo. Koliko iskrenega veselja je bilo v njem, koliko lepih uric, polnih humorja in mladostne razigranosti! Ure in ure daleč smo prihajali -— i/, daljnega Tuhinja, iz Moravč, iz Kamnika, Trzina, Komende in Cerkelj! Na trud in žrtve smo sproti pozabili. Če se je kdo pritoževal, so bili to naj bližnji. {Dobro se spominjam, kako sva s tovarišem v pozni noči tri ure hodila od neke skušnje proti domu — meni se je pokvarilo kolo in tovariš je iz solidarnosti šel peš ob svojem kolesu, a sva naslednji dan brez ugovora spet prišla k skušnji, dočim se je tovariš iz Domžal pritoževal, da mu je prehuda žrtev tako pogosto hoditi k skušnji!) Kdo bo pozabil na lepe izletne dni v Bohinju, na Bledn, na Jesenicah in na Brezjah! Na lepo pesem in mladostno razposajenost, ko smo lezli čez Savo po ozki traverzi, ker se nam ni zdelo vredno delati ovinkov čez most. Tovariš Tone je kakor cirkuški klovn balansiral po traverzl z goro nahrbtnikov na rami! PaČ mladost, ki čez vodo skače, kjer je most! Kaj nam je bilo mari, če nismo našli primernega prenočišča, ko pa nam je bilo že ležišče na senu pravi luksus in če drugega ni bilo, je za zglavje zadostoval trdi kamen! Kislo mleko in kos kruha nam je bilo že hotelsko kosilo. Po prireditvi O. Župančičeve »Veronike Dcseniške« v Domžalah si je grof Herman poiskal prenočišče pod kozolcem in njegov zvesti sluga, dobri Gustel, ga je straži! do ranega jutra . .. Komu ne bodo ostali v prijetnem spominu zabavni večeri po večjih prireditvah! Ko smo ob pesmi in kitari pozatnli na prestani trud in nam je tovarišica Anica zapela kakor slavček in nam jo tovariš Ivan zadeklamiral, da so nam silile solze v oči! Da pri tem ni manjkalo zdravih, spodbudnih besed, ki jih je imel vedno potno zalogo tovariš Vilko, se razume! Pili smo do polne dnše lepoto svojega okraja. Prisluhnili smo pesmi žitnega polja in zelenih holmov z božjimi hrami in srce nam je kipelo s ponosom naših planin. S prešernimi vriski, ki so hoteli prodreti do zve&d, so hitele tudi naše misli in hotenje in prodirala še više, do neba. Zavest, da delamo dobro sebi in ljudstvu, ki živi v tem okraju, nas je krepila in nas kot nevidna sila vodila dalje po poti, ki nam jo je črtalo geslo društva »Z Bogom za narod.« In ko so zaveli čez naš okraj hladni jesenski vetrovi in se je dijaštvo razhajalo po svojih šolah, kako bridko nam je bilo takrat pri srcu! Kakor da bi se1 razhajali za vedno, de trdnejši je postal sklep: prihodnje leto pa še krepke je na delo! A leta so minevala in vsako jesen je vrglo življenje enega ali drugega iz naše družine — v neizprosno življenjsko borbo. Tako smo se polagoma razhajali. A nismo se razšli. Vez, ki so jo nevidno spletla v naših dušah dijaška leta in skupno delo, je ostala živa in živi še danes med nami, kakor živi med brati in sestrami iste družine. Pri tem pa nam je v radostno zavest, da gre za nami mladi dijaški rod, prav tako delaven in idealen, ki nadaljuje naše delo in ga izpopolnjuje. Tako raste »Bistrica«, naša družina, iz novih, svežih korenin, Črpa svoje sile iz Istih večnih studencev, ki mladi duši dajejo pravega mladostnega veselja in zanosa I • •■. -: ••.';•; .:...••: ; , . -.v' . . = ji . n*;. • i . ". r - •• •:o? si* tttr.n r.y nI ins,. . i ' w iA < . ' - imp?-. *.«. .i * 'V ' ■ • r.h s? t \ c.- • • -i .- i ) i l . * '-h ' ■ - • - * r 1 ' "V. ' - ! • v«, • r i .. «.,.f ■•t. •..;.' . " .V'i\Hi - \ A !' ? . : • r u' .• • : . • h ; - d •(• ' r ' . /V • ••. ' £ xrt-.* ..i jar -<\ f< ■:. m-** / ; - • * jlui - - ' ' " . .'si' : «§];* r »8/ 5 - 7 ' -- ^ . - • ■ < • - . : ; Side in fuuktle Vaht v uafoifii fadetwi do&avi Miff H i hftdka Remec-Ca tovatua uftofkftM$a ftolustvo Duftfua ftti Kamniku Ljudska posojilnica v Ljubljani /jidru^a 2 nemil. j. Ljubljana - Miklošičeva cesta 6 (v lastni palači) Obrestuje hranilne vloge najugodneje. Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do 5%. KAR ŽELITE VSE DOBITE V TRGOVINI SENICA JOSIP DOMŽALE Z najboljšimi pristnimi vini Vas bodo postregli V BUFFETU RAVNIKAR ANTONIJA V DOMŽALAH, Kolodvorska ulica (nasproti postaje) Tit GO VINA L VINOM ANDRE] ME|AČ KOMENDA S talil Li velika kkIo^h hi izbira vaeii vrst namiznih in apgciainih vin. Telefon intermrb., Komenda fit. 1 Priporoča se tovarna perilu TRIGLAV DRAGO OLUP LJUBLJANA Stari trg Največji slovenski denarni zavod Htestua UmMma Lasine rezerve nad Din 26,000.000'— Vse vloge izplačljive biez omejitve! Dovoljuje posojila proii vknjižbi. Za vse obveze hranilnice jamči tkesiMt otietita fydfyouska FLIS JOŽE MIZAR izvršuje ni o d e r n o pohištvo po d a n i h in lastnih n a č r t i li DOMŽALE LJUBLJANSKA C. 61 MESTNA HRANILNICA V RAMS1KI1 je 11 h j ver j i in edini f> lip i farno 1artii zavod v vac m kam nHkcm nkrHju pod državnim nadzorstvom. Zit vse vLv^« in njihovo obrestovanje j i nt j j Mestna občina Kamnik z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. /uradi tepa -mejo le v t« hranilnico milnimi sodist'n ilrnqr mladoletni kov, uradi svoj uradni in občine svoj olieintlcl dcmir. (Mestna hranilnica v Kamniku ima vlog nad 14,000.000"— dinarjev in sprejema naduljne vloge na knjižice in tekoči račun proti 4 1 ,, do 5% obrestni meri, Zaunnnie p zavod se je vrnilo, liar dokazuje to, d« so nove vlooe narastle že preKo 2.500.000"— Din. Vse nove vlogo se izplačuj Rjo na usftkokralno zalile vol DAJEJO SK TUDI NOVA KRATKOROČNA POSOJILAl Urad II j K* ve izv-cemEi nedelje in praznike vsuk dun od '/-_> 9 do 12. ure v [nalili iiisi na (ilaviictn Poštno hraiiiJnieiii rarun lit. 11DH1. — Ti'li'ton št. 1!. HRANILNICA IN POSOJILNICA V KAMNIKU rcg. zadr. z nnom. zavezo. Ustanovljena 1. maja 1906. % Priporoča se HRANILNICA IN Nova založba POSOJILNICA v Ljubljani V DOMŽALAH (Kongresni trg 19) m knjigarna, III trgovina s se priporoča pisarniškimi vsem dosedanjim potrebščinami in bodočim in umetninami vlagateljem UgouUta a vtMUH -cetH&iio** - „do(iHGva" sttesna ofieka - zdm/il- uimi aeiiiii - deieiftuni fttideUu in qqmhh m» de&efo v And. Steepae - Kamnik Pri nakupu zahtevajte te znamko ]'] turne) sveče. Na znlugi iinciui slaJm> voščene nagrobne sveče. HA KIJF. eelteiui vnwjk, iim*Hfjn. stearin, duiie«1, kadilo U<(. Svečama „PAX", Kopač & Ste le družita z o. z, Ljubljana, Celovška cesta št. 11. Telefou 3111. PAX VODE FERDINAND trgovec z vinom v Komendi pripuroča vina iz svoje priznane zaloge Priporoča se LEONARD! LUDVIK trgovina iti gostilna VIR pri Domžalah jaee i* oftatol stot (e 1000din: Mjjthifiuiii, . /tf/kfaSieriMi. ettin 7 potem (ja hi pa jaz tudi kupi! " Takih želja s mu doslej slišali mnogo, nem nse.iri so \e zdele nrizpalnjive, in danes ? Tovarna „RAQIGNE" prinaša na trg nov aparat na električni tok i idelariim zvočnikom, za normalne in dolge valove te za ?50*~ din Aparat sprejema 20 30 postaj, deluje na vsak tok in vsako rMjietost ter rabi le iS wattuv, tako da stane pomita trika v Ljubljani le 10 )>ftr. na deželi pa le 7 fia-r na uro.' —-Oglejte si ga pri nas! tftisijoMka tiskoma deuHzaie-fcdfye TjUiUu htifiqe - t-ab'&ph'e akt'id fit ene. tiske oiue za pi slame, - prireditve itd. VREČAR JANEZ PODOBAR IN SPLOŠNI MIZAR dela strokovnjaško in solidno v vseh slogih Domžale, Kolodvorska ul.ll - Corbie Odms-V 303(Domžale) NA 903(497 12 Kamnik) 0090930921 C03I5S