5MGLAS Uto XLIV — št. 46 — CENA 17 din Kranj, petek, 14. junija 1991 »radbena trgovina & proizvodnja Vrnpol/e 170 YU-61240 Kamnik telefon & fax (061) 832-875 Dva obraza slovenskega liberalizma gotovinski tudi na 18 mesec Markovič s sodelavci v republiški skupščini - Na sredini seji slovenske skupščine je govoril tudi predsednik Zveznega izvršnega sveta Ante Marković (na sliki med prihodom v skupščino v spremstvu predsednika dr. Franceta Bučarja), kije Slovencem povedal, naj se ne odcepijo, ampak naj ga podpro v preurejanju odnosov v Jugoslaviji, sicer nas bo tujina politično in gospodarsko blokirala, Peterle in Ocvirk pa sta v imenu Slovenije ponovila, da bo vztrajala na plebiscitni odločitvi. Obema stranema pa je očitno jasno, da se bo treba še pogovarjati in sporazumevati. Časa za to pa ni več veliko in to nam govorijo tudi iz tujine. Več na % strani- J. Košnjek, slika G. Šinik Salon pohištva, stanovanjske opreme in opreme poslovnih prostorov JAK@B (nad pivnico Evropa v Kranju) vas vabi na otvoritev danes, 14.6., ob 17. uri. Velika izbira - nizke cene! Svetovni slovenski kongres Zbor konference za Slovenijo Ljubljana, 14. junija - Člani Svetovnega slovenskega kongresa in vsi tisti, ki bi radi postali člani ali jih zanima ta dogodek, vabljeni jutri, 15. junija, ob 10.30 v srednjo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani, kjer bo zbor Svetovnega slovenskega kongresa - konference za Slovenijo. Na zboru bodo pregledali opravljeno delo in izvolili slovenske delegate, predvidoma blizu 100, za Svetovni slovenski kongres, ki se bo začel 27. junija v Ljubljani in končal 30. junija, razen v Ljubljani pa bo potekal tudi v Celju. • J. K. Dan D za šolarje , V ponedeljek ob devetih 0 približno trinajst tisoč slo-enskih osmošolcev sedlo k notnim sprejemnim izpitom iz povenščine in matematike v 61 lehniških in poklicnih šolah siroma v kar polovici šol na ^venskem, kolikor jih je pred avalom novincev priprlo vra-a Tokrat ne bodo dokazovali nanja za ocene ali priznanja, 0 bo za več; za vstopnico v Poklicno življenje. Na Gorenjskem je vpis J^jilo šest šol: vse tri gimna-Je> prepolni so vsi gostinski ^°grami blejske šole, konfek-^°narski poklicni in tehniški v n.ranju, ekonomsko-komercial-l0].tenniški v kranjski trgovski 290 v njih imaJ° skupaj kar šte tov Preveč- Če P"" CeJfrn° §e gorenjske osmošol- boV Se P°te8uJeJ0 za VP'S v ^e j0|,J napolnjenih ljubljanskih an- lahko domnevamo, da bo na cedilu svojih poklicnih hotenj ostalo nekje blizu štiristo otrok. Kam bodo odšli odklonjeni, ki jim bodo ocene iz spričeval od petega do osmega razreda in znanje s sprejemnega izpita prineslo premalo točk? Z rezultatom se bodo lahko potegovali le v tisti drugi ali tretji šoli, ki je tudi omejila vpis, ne pa v šolah, ki ga niso, a so sicer že polne. Elitni gimnazijski kandidati, denimo, ne bodo mogli na ekonomsko šolo, ki je gimnaziji nekako najbližja. Jih bodo na silo porinili v strojništvo? Bodo nesojeni gostinci in šivilje zapolnili prostor v gradbeništvu, gumarstvu, celo kmetijstvu? Ali pa bodo "pavzira-li", brez službe, seveda? Kakor se je zamisel o enotnem sprejemnem izpitu (prejšnja leta so osmošolci dirkali z enega sprejemnega izpita na drugega) sprva videla humana, zdaj lahko ugotovimo, da so se naši šolski strokovnjaki spet ušteli. Ministrstvo resda ni omejevalo nobene šole, ki je želela sprejeti več novincev kot prejšnja leta, vendar s tem ni rešilo problema. Nekatere šole so doživele infarkt, ki si ga v primeru gimnazije lahko razlagamo tudi tako, da se otepamo (bodočih) izobražencev. Vsekakor bi bilo nujno temeljito prevetriti slovensko šolsko mrežo, to pa je delo za ministrstvo. Ne čakamo le odrasli polni upanja dneva D, ki naj bi nam prinesel težko želeno državno osamosvojitev. Tudi šolarji čakajo na svoj dan D. Ga bodo kdaj dočakali? • H. Je-lovčan Tj Harmonija zvoka in barv z baročnim navdihom Jelovškovih fresk. GROBL}b2<^ Odprodaja vstopnic: Turistična agencija Odisej, Maistrov tr8 2 in uro pred koncertom v Grobljah formacije: Gallus Carniolus d. o. o., tel.: 061/310-734. Samosfama SLOVENIJA 1991 Na včerajšnji novinarski konferenci na republiškem izvršnem svetu so predstavniki odbora za slovesno promocijo Slovenije in predstavniki Studia Marketing predstavili tudi uradni simbol, ki ga bomo uporabljali ob slovesni razglasitvi osamosvojitve Slovenije in ob drugih priložnostih, povezanih s tem. Plamenica je bele, modre in rdeče barve, beseda "samostojna" je v črni barvi, napis Slovenija 1991 pa je moder, enak kot modri del plamenice. • J. K. Nova kultura Kadar novi kulturni minister predstavi, resda šele po enem letu, republiški program kulture za tekoče leto, potem bi seveda lahko pričakovali veliko novega. Najmanj to, da bo kulturna politika zares nova. Vendar pa kaže, da bo treba novi politiki še nekaj časa, da bo lahko izpilila program za kulturo, kot se novim časom pritiče. Iz nekdanjih okvirov se gotovo ne da sestaviti docela nove podobe kulturne politike in so postavkeprograma zato večji del le povzetek lanskih. Če je torej letošnji program nekakšen "pel-mel" po ministrovih besedah, seveda pomeni več ali manj le zbir želja v okviru danih proračunskih možnosti, ne pa že tudi nove kulturne politike. Na to bo očitno še treba čakati do predstavitve programa za leto 1992. Sicer pa težko pričakovani program republiške kulture sloni na finančno nezanesljivih nogah, tako kot je pač tudi s celotnim republiškim proračunom. To ne pomeni samo, da se v programu ne bodo našli nekateri, ki so to pričako- vali (kranjsko Prešernovo gledališče po letih čakanja še ni dlje od finančne podpore ene predstave in organizacije Tedna slovenske drame), pač pa se utegne zgoditi, da bo zmanjkalo denarja tudi za sprejete in v rumeni programski knjižici zapisane kulturne programe. Po tej plati prav gotovo ne bo lahko ne nekdanjim "uporabnikom" republiškega kulturnega denarja, še manj pa novemu kulturnemu ministrstvu. V preteklih šestih mesecih se je v slovenski kulturi seveda marsikaj imenitnega dogajalo tudi ob podpori republiškega kulturnega ministrstva, zato je treba nekaj potrpežljivosti in upanja, da bo trdnejši del programa zdržal tudi naslednjih nekaj mesecev. Že zdaj pa je jasno, da bo treba ta program podpirati tudi drugače: kaj bo z občinskim deležem je verjetno kar precejšnja neznanka, nekaj pa bi kazalo pričakovati tudi od prebujenega kulturnega mecenstva novih slovenskih podjetnikov. • Lea Mencinger »Romanje h koreninam« na Ajdni Ajdna, 14. junija - Jutri dopoldne ob 10. uri bo na Ajdni nad Potoki pri Žirovnici srečanje pod naslovom »Romanje h koreninam«. V sklopu prireditev ob Svetovnem slovenskem kongresu ga prirejajo Dekanija Radovljica, Medškofijski odbor za študente ter Gibanje POT. »Romanja h koreninam« jutri dopoldne se bo udeležil tudi nadškof g. Alojzij Šuštar, ki bo ob 10. uri maše-val na Ajdni. Po maši bo arheolog Milan Sagadin razkazal izkopanine iz pozne rimske dobe iz časa preseljevanja ljudstev. Drugi del jutrišnjega romanja bo pri Valvasorjevem domu z družabnim srečanjem in kosilom. V kulturnem programu bo ob 15. uri nastopil igralec Boris Kralj z recitacijo odlomkov iz Krsta pri Savici, zgodovinar dr. Metod Benedik pa bo predstavil znanstvena spoznanja o srečanju Slovencev s krščanstvom. Na srečanju pri Valvasorjevem domu bodo jutri popoldne nastopili tudi mladinski pevski zbori. M. Va. Kosci in grabljice so tekmovali Poljane, 9. junija - Lepo sončno nedeljsko vreme je na travnik za tovarno Termo v Poljanah privabilo veliko gledalcev, ki so opazovali merjenje spretnosti in moči v kmečkih opravilih. Osem ekip aktivov mladih zadružnikov iz Žirov, Nakla, Jamnika, Sloge, Cerkelj, Škofje Loke in polhograjskega Setnika je tekmovalo v petih kategorijah. Med kosci je bil najuspešnejši Miloš Benedik (Sloga Kranj), pred Matijo Katrašnikom (Jamnik) in Mirkom Justinom (Žiri), najboljša grabljica pa je bila Urša Trobec (Setnik) pred Nado Janša (Setnik) in Mileno Kavčič (Žiri). Na šestmetr-ski mlaj se je najhitreje povzpel Franci Kert (Sloga), drugi je bil Marko Legat (Naklo) in tretji Igor Pogačnik (Jamnik). V šaljivi igri najti dve jajci v kopici je zmagala ekipa Cerkelj, pred Jamni-kom in Skofjo Loko, najbolj izvirne nekdanje malice pa so s seboj prinesli člani ekipe Cerklje, Naklo 2, Setnika in Sloge Kranj. V skupnem tekmovanju so prvo mesto osvojili člani moštva Setnik Polhov Gradec Q 10 točk), drugo mesto Sloga Kranj (105 točk) in tretje mesto Žiri (93 točk). Po tekmovalnem delu pa je pred gasilskim domom sledila veselica ob zvokih ansambla Strmina iz Javorij. Besedilo in slika: Drago Papler junija zelo ugoden nakup pohištva v salonu Železniki 25 - 30 % popust pri plačilu z gotovino ?j©K^E3OTEEGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 14. junija 1991 STRANKARSKE NOVICE Sestanki, srečanja Napredna narodna stranka prireja danes, 14. junija, ob 19.30 v ali Tivoli v Ljubljani Narodni dan. Nastopili bodo znani slovenski ibavni in narodnozabavni ansambli, humoristi, plesalci, športniki i drugi znani Slovenci. Prireditev bosta vodila Mojca Blažej - Cilj in Janez Dolinar. Liberalnodemokratska stranka sklicuje v torek, 18. junija ob 10. uri v prostorih Borze vrednostnih papirjev sejo odbora za pod-tništvo, na katerem bodo obravnavali Zakon o registraciji dejavni zasebnikov in Zakon o razvoju malega gospodarstva. Isti dan ob 15. uri pa bo seja ekonomskega sveta stranke, na katerem bodo bravnavali paket slovenskih ekonomskih osamosvojitvenih zakonov. Stranka demokratične prenove z Jesenic in Radovljice vabi na 2. užabno srečanje članov, simpatizerjev in svojcev, ki bo jutri, 15. julija, ob 11. uri na Poljanah. Gosta srečanja bosta dr. Ciril Ribičič in Emil Milan Pintar. Komisija za svetovni slovenski kongres skupščine Republike Slovenije se bo sestala danes ob 10. uri. Obravnavali bodo poročilo j pripravah na kongres. Zlatarna Celje, Svetovni slovenski kongres in Ljubljanska banka pa prirejajo v soboto (jutri), 15. junija, javno predstavitev slovenskega zlatnika, ki bo ob pol desetih dopoldne v Cankarjevem domu. Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka Sodelovanje z razlaščenimi lastniki Vodja poslanskega kluba Slovenske kmečke zveze - Ljudske -.t ranke Marjan Podobnik je sprejel delegacijo Združenja lastnikov razlaščenega premoženja (ZLRP). Gre za nadaljevanje sodelovanja obeh organizacij, ki se zavzemata za čimprejšnje sprejetje zakona o denacionalizaciji. Lastniki so vedno bolj nezadovoljni zaradi zavlačevanja pri reševanju tega problema, saj 1. julija preneha veljati moratorij na razprodajo družbenega premoženja. V kratkem se bo skupna delegacija o tem pogovarjala z vlado in pristojnimi ministri. Liberalnodemokratska stranka Proti pluralizaciji medijev Liberalnodemokratska stranka je v skupščini javno protestirala zoper razdelitev 28,8 milijona proračunskega denarja za plurali-zacijo medijev, pa tudi zoper razkošno in razsipno proslavljanje 26. junija, ko naj bi Slovenija postala samostojna. Mladi liberalni demokrati v posebni izjavi protestirajo zoper tajno delitev davkoplačevalcev. Pravijo, da jim je vseeno, kar je pomenil Slovenec pred 2. svetovno vojno. Zanima jih, kaj jih čaka. MLD zavračjo obrazložitev vlade za pomoč Demokraciji, ki naj bi v času izhajanja zaorala ledino pri pluralizaciji slovenskega medijskega prostora. To je smešno, saj so ledino orali Trubuna, Mladina in še marsikdo. Demokracija je propadla, ker so jo nehali brati. Sedanja plu-ralizacija je le krinka za delitev proračunskega denarja po ideoloških merilih. Socialistična stranka Slovenije Neokusno slavje Po polomu osamosvojitvene politike Peterletove vlade smo vnovič po neokusnostih po plebiscitu priča nadomeščanju problematike s psevdosimboliko. Stranka graja "scenosled" praznovanja neodvisnosti in avtorjem očita, da so padli pod vpliv "zagrebške koreografije." Načrtovano slavje je neokusno, drago in regresivno. Podleganje stopnjevani politiki poljskega papeža nas lahko privede le v dilemo, značilno za čas po letu 1848. Višek je vsekakor nadškofov nastop tam, kjer gre za izključno pristojnost države. Republika Slovenije ima določene možnosti kot normalna evropska laična država, kot teokracija pa nam lahko zagotovi le bolj ali manj dolgo bivanje v Solzni dolini. Dovolj nam je, da nas po svetu smešijo nerodni, prepirljivi in domišljavi ministri, zato zavračamo ceremonial, ki bo osamosvojitev Republike Slovenije spremenil v vaško veselico z župnikom. Država je dolžna poskrbeti za to, da državljani že ob formalni osamosvojitvi ne bodo izpostavljeni ideološkemu nasilju. Stranka predlaga, da slovesnost opravi republiška skupščina. Stranka za enakopravnost občanov Blokada karavanškega predora Stranka za enakopravnost občanov je za 22. junij napovedala mitinge, ki so bodo začeli v Ljubljani, potem pa se bodo preselili v škofjo Loko, Kranj, Tržič in na Jesenice, kjer bodo zaprli Karavanški predor. S tem bodo protestirali zoper bedo državljanov iz drugih republik v Sloveniji. Stranka za dovoljenje ne bo prosila, ampak bo o mitingih samo obvestila policijo, prav tako pa avstrijskega zunanjega ministra dr. Aloisa Mocka, in to zato, če bi morali nekateri zaradi nasilja slovenske policije bežati v Avstrijo. • Zbral J. Košnjek Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS. KRANJ_ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudar-kom na dogajanjih na Gorenjskem_ Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak Direktor ČP Glas in glavni urednik: Marko Valjavec Odgovorna urednica: Leopoldi na Bogataj Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi_ Oblikovanje: Igor Pokoril Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc_ lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik_ Tisk: Podjetje DELO — TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana_ Uredništvo: Moše Pijadeja I, telefon: 21 1-860, 21 1-835. telefax: 213-163 Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: (064) 215-366 _ Cesta JLA 16, telefon: 218-463, telcfax: Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7—13.30, ob sredah do 16.30 (Cesta JLA 16).___ Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 17,00 din. Naročnina: trimesečni obračun; za drugo trimesečje 1991 412.50 din. Naročnina za tujino: 140 DEM oz. preračun v ostale valute, obračun enkrat letno. Oglasne storitve: po ceniku ČP. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Ur. L. RS 7/91)._^^^^ Slovesnost ob desetletnici razširitve Triglavskega narodnega parka Vrata v park na stežaj odprta Dr. Matjaž Kmecl: "Zdaj, ko je Karavanški predor odprt, je velika nevarnost, da množice zaidejo tudi v Triglavski narodni park." Ljubljana, 10. junija - Ob desetletnici razširitve in zakonskega zavarovanja Triglavskega narodnega parka, ki je sicer eden prvih narodnih parkov v Evropi (ustanovljen 1924. leta), je bila v ponedeljek v Cankarjevem domu v Ljubljani slovesnost, na kateri so "prijatelji parka" ob prepevanju ženskega pevskega zbora z Jesenic, slikovni predstavitvi vrednot narodnega parka, ob izbranih besedah govornikov in udeležbi pomembnih slovenskih mož (dr. Matjaž Kmecl, predsednik sveta TNP in član predsedstva Republike Slovenije, dr. Andrej Capuder, minister za kulturo, Miha Jazbinšek, minister za varstvo okolja in urejanje prostora, dr. Janez Milčinski, predsednik Slovenske akademije znanost in umetnosti, dr. Miha Potočnik, prvi in častni predsednik sveta TNP itd.) počastili pomemben mejnik v razvoju parka. njem dediščine in gospodarjenjem. Za park je po ministrovih besedah pomembno predvsem troje: krepitev kulturne zavesti prebivalcev parka, sprejetje zakonodaje, ki bo omogočala varova- Dr. Andrej Capuder je dejal, da je varovanje naravne dediščine v tako majhni deželi, kot je Slovenija, velika odgovornost in skrb -še posebej zato, ker je včasih težko potegniti črto med ohranja- Uspešno zaključen popis Presežek stanovanj! Kranj, 12. junija - Izvršni svet občine Kranj je na današnji 48. seji obravnaval zaključno poročilo o izvedbi popisa prebivalstva. Ker je bila občina Kranj določena tudi kot kontrolna občina, so preskusi popisnih podatkov pokazali kar precejšnjo zanesljivost, kljub temu da vse le ni potekalo povsem gladko. Prvi rezultati popisa so pokazali zanimive podatke: v občini Kranj je število prebivalcev od leta 1981, ko je bil zadnji popis, po-rastlo za 10 odstotkov (sedaj je v občini 72.814 prebivalcev) in 12 odstotkov več gospodinjstev (23.720 gospodinjstev s povprečno 3,06 oseb). Najbolj presenetljiv pa je podatek, da je število stanovanj, ki jih je 24.582, za 862 stanovanj več, kot gospodinjstev, medtem ko je bil leta 1981 ugotovljen primanjkljaj 969 stanovanj. Podatki tudi kažejo, daje v občini 2.352 kmečkih gospodinjstev. Pri izvajanju popisa je bilo največ težav s popisovalci zlasti iz vrst nezaposlenih, saj je bilo plačilo skromno, kljub temu da je občina k sredstvom za popis iz republiških virov primaknila svoj delež. Končni obračun je pokazal, da je popis stal nekaj več kot 2 milijona dinarjev. Izvršni svet je na današnji seji sprejel tudi predlog o krajevni turistični taksi, ki naj bi, če bo odlok sprejela tudi skupščina, od 1. julija znašala 12 din. Sredstva, namenjena za financiranje brezplačnih storitev in ugodnosti, komunalne potrebe in propagandno dejavnost bodo morali gostitelji nakazovati do 20. v mesecu za pretekli mesec, do konca leta pa naj bi po oceni zbrali 439.000 dinarjev. Hkrati s tem pa naj bi bil sprejet tudi odlok o črtanju tovrstne takse iz odloka o komunalnih taksah. Med vlogami za sredstva, se je izvršni svet odločil, da finančno podpre računalniško opremo za knjižnico Osnovne šole Matija Va-ljavca v Preddvoru, izlet učencev osnovnih šol, ki so bili vseh osem razredov odlični ter v obliki posojila sodne stroške stečaja tovarne Tekstilindus, s katerim po mnenju kranjske vlade ne kaže odlašati. • Š. Ž. nje dediščine in gospodarjenje ter spoštovanje zakonov. Dr. Capuder je kratko uvodno razmišljanje končal z željo, da bi našo deželo še naprej ohranili lepo. Dr. Matjaž Kmecl je dejal, da je bila ustanovitev parka 1924. leta "moderno dejanje" in kot odgovor tehniki, ki je med drugim načrtovala tudi žičnico na vrh Triglava. ("Dobro, da se to ni uresničilo..."). V začetku se je mnogim zdelo, da je park le "svet planincev", a se je kasneje pokazalo, da je množičen obisk gora povsem v nasprotju z idejo parka. Razmere so se najbolj zaostrile, ko so v planinskih postojankah začeli prati s pralnimi pra- ški, ostanke pa izpuščati v zadnji rezervoar pitne vode, ki jo marsikje v svetu že kupujejo v steklenicah... Za zakon o Triglavskem na-rodnem parku, ki gaje skupščina sprejela pred desetimi leti, je dr. Kmecl dejal, da je "srečno nesrečni zakon" - dobro je, da ga sploh imamo, slabo pa, ker je imel zelo veliko babic, vsako s svojim naročjem želja. Zakon bo treba spremeniti in v njem določiti tudi drugačen način financiranja. Sedaj si mora park večino sredstev zagotoviti z lastno dejavnostjo parka, z izrabo prostora, kar pa je po besedah dr. Kmecla tako, kot bi lisici dal varovati kokoš, in povsem v nasprotju s te-mejno idejo narodnega parka. Dr. Kmecl je še dejal, da je odprtje Karavanškega predora velika nevarnost, da park posta; ne evropska lastnina in da vanj zaidejo milijonske množice turistov. V parku pa za zdaj še na domače množice niso pripravljeni, kaj šele na morebitne tuje. • P Zaplotnik Predor pod Stenom ostaja Škofja Loka, 13. junija - V republiški upravi za ceste so na osnovi kriterijev, ki jih je januarja potrdil škofjeloški parlament, ovrednotili pet variant bodoče poljanske obvoznice. Največ točk, 87, je dobila t.i. modra varianta, ki se začenja od križišča pri Suhi, s tunelom predre Sten, nadaljuje ob desnem bregu Sore in se pri Zmincu priključi na sedanjo cesto v Poljansko dolino. Druga (rumena) varianta je dobila le 66 točk, ostale tri še manj. Občinski izvršni svet se je v torek odločil, da bo skupščini predlagal v sprejem modro varianto. Glede na to, daje skupščina vrednostne kriterije že sprejela, je potrditev trase v bistvu zgolj še formalno dejanje. Kljub temu bo občinski sekretariat za družbeni razvoj 20. junija pripravil javno predstavitev rezultatov študije. Varianta, ki se je pokazala za najugodnejšo, je zelo podobna pred leti že sprejeti trasi obvoznice pod Stenom. Po stroških izgradnje (na dan 1. aprila letos) bo sicer najdražja od vseh petih ocenjeva-nih, stala naj bi 351,1 milijona dinarjev, vendar najbolje ustreza po-, trebam tranzitnega prometa in je zelo ugodna s stališča ekologije in varovanja krajine ter vpliva na kulturno dediščino prostora. Kriteriji, ki sojo dvignili na prvo mesto, so bili namreč vpliv ceste na urbani razvoj in prostorsko ureditev, na naravno krajino, biotop in kmetijska zemljišča, na stavbno in kulturno dediščino, na promet in šele nazadnje na ceno investicije. Tudi anketa med meščani in strokovnjaki, ki so jo izvedli pred sprejetjem kriterijev v občinski skupščini, je pokazala, da je ljudem prav cena v denarju najmanj pomembna. Sicer pa bi bila najcenejša t.i. zelena varianta (skozi Puštal), ki bi po aprilskih cenah veljala 205,3 milijona dinarjev. Kdaj bo poljanska obvoznica zgrajena, je težko reči, saj v republiški upravi za ceste trenutno z naložbami v mestne obvoznice slabo kaže. Res pa je, kot je dejal pomočnik direktorja Di Batista, da je škofjeloška ena najbolj perečih v Sloveniji in bo v planih imela prednost pred drugimi. Gradnja bo vsekakor precej odvisna tudi od tega, koliko bodo Ločani sposobni primakniti. Izvršni svet je hkrati s petimi ovrednotenimi variantami dobil na mizo tudi pobudo škofjeloškega župana Petra Havvline, naj bi poljansko obvoznico reševali obenem s selškim krakom. Predlaga podzemno izvedbo, ki naj bi se začela v mestu pod Petrolom, se pod zemljo razcepila v krožnem križišču in se pri Podnu priključila na selško cesto, drugi krak pa bi se pod koritom selške Sore in pod grajskim hribom pri "Stajngruftu" priključil na poljansko cesto. Na ta način bi idealno rešili tranzitni in mestni promet, še zlasti, če bi gradili podzemna parkirišča, kot jih predvideva projekt ureditve Kapucinskega predmestja. Pobuda bi bila v smislu trajne rešitve gotovo vredna tehtnega premisleka, vendar so jo zaradi stroškov, ki bi jih taka gradnja zahtevala, v republiški upravi za ceste odklonili. • H. Jelovčan ODBOR ZA VELIKO AVTOMOBILSKO TOMBOLO Odbor za organizacijo velike avtomobilske tombole na Brdu pri Kranju obvešča, da bo v času prireditve zaprta lokalna cesta L/3812 Kokrica - Predoslje v odseku od odcepa ceste na Belo do začetka vasi Predoslje. Zapora ceste bo 16. junija 1991 od 13. do 20. ure. V tem času bo v smeri Kranj - Kokrica - Predoslje - Britof potekal okrepljen lokalni avtobusni prevoz. Za vse udeležence tombole, ki bodo imeli tombolske kartice, je prevoz brezplačen. Poletna ureditev prometa na Bledu in v Bohinju Parkirnina: od 20 do 200 dinarjev Radovljica, 12. junija - V glavni turistični sezoni, od 1. julija do 31. avgusta, bo ob Bohinjskem in Blejskem jezeru veljala posebna prometna ureditev. Parkiranje bo mogoče le na urejenih oz. posebej določenih površinah, parkirnina (s prispevkom za urejanje jezera) pa bo od 20 do 200 dinarjev, odvisno od oddaljenosti parkirišča od jezera. Na Bledu bo v izjemnih primerih dovoljeno parkiranje tudi na (enosmerni) cesti od Pristave do Velike Zake. Izvršni svet daje Blejcem tudi priporočilo, da bi v glavni turistični sezoni uvedli "turistični avtobus", ki bi z bolj oddaljenih parkirišč vozil kopalce (in druge obiskovalce Bleda) v center kraja in k jezerski obali. Na Bledu bo parkiranje dovoljeno samo na označenih parkirnih površinah. Na Cesti svobode od hotela Toplice mimo Mlinega in do odcepa proti Zaki ter pred Pristavo bo parkiranje prepovedano. Cesta od križišča pri Pristavi proti Zaki in do železniške postaje bo v pri" merih, ko bodo vsa urejena parkirišča zasedena, enosmerna, na njenem levem voznem pasu pa bo dovoljeno parkiranje vse do vzpona proti železniški postaji. Cesta pod gradom bo zaprta za ves motorni promet, razen za občane z dovolilnicami. V Bohinju bo parkiranje dovoljeno na centralnih parkiriščih pod Krasco (med cesto proti Stari Fužini in Mostnico), za hotelom Jezero ter pri križišču v Ukancu, sicer pa tudi na Veglju, Pod skalco, na Kredi in na Naklovi glavi. V turističnem društvu Bohinj so predlagal' .še parkiranje ob Jakovem rovtu, vendar so na predlog gozdarjev od te lokacije odstopili. Višina parkirnine s prispevkom za urejanje Bohinjskega in Blejskega jezera bo glede na oddaljenost in lokacijo parkirišča različna: za osebna vozila od 20 do 200 dinarjev, za motorna kolesa bo polovična, za avtobuse pa dvakratna. Parkirnina bo najvišja na parkiriščih v bližini jezera in najnižja na najbolj oddaljenih in jo bo za vsako parkirišče posebej določil upravljalec. Lastniki motornih vozil iz štirih bohinjskih krajevnih skupnosti naj bi kupili sezonske parkirne nalepke. Denar, ki ga bodo zbrali s parkirnino, bodo porabili za pokrivanje stroškov pobiranja parkirnine ter za urejanje parkirišč in jezerske obale. Ko je predlog prometne ureditve v sredo na seji obravnaval občinski izvršni svet, se je pokazalo, da se v vladi zavedajo, kako p0' membna je ureditev za tistih nekaj "vikendov", ko bo na Bled in v Bohinj prišlo na tisoče kopalcev in drugih obiskovalcev. S slabo ureditvijo Bled (Bohinj) lahko "pade", z dobro lahko tudi finančno veliko pridobi. Razprava na seji je bila burna in polemična, dva člana sta tudi glasovala proti kompromisnemu predlogu, ki ga je izvršni svet nazadnje tudi sprejel. Helena Janša je odločno nasprotovala temu, da bi kadarkoli, v normalnih ali nenormalnih razmerah, parkirali na cesti od Pristave do Zake, torej neposredno ob jezeru, in se vprašala, a" hočemo, da kakovost jezerske vode izboljšamo ali da jezero postane mlaka. Na Bledu je po njenem mnenju dovolj parkirišč, parkiranje bi morali usmerjati tja, ne pa v parkirišče spreminjati objezerske ceste. Vprašala se je tudi, kako to, da na Bledu že stojijo prometni znaki za novo prometno ureditev, izvršni svet pa o njej šele razpraylja-Bernarda Podlipnik je dejala, da je treba promet spraviti z obale jezera, in je predlagala, da bi po vzoru nekaterih drugih turističnih krajev uvedli poletni avtobus, ki bi vozil kopalce z bolj oddaljenih Par' kišč v središče Bleda in k jezerski obali. Občinski minister za turizern Jože Cvetek je ob nasprotovanju predlagani prometni ureditvi, še P0' sebej parkiranju na cesti od Pristave do Zake, dejal, da ne prevzem3 odgovornosti za morebitno prometno zmedo ob poletnih vročih sobo; tah in nedeljah in da bodo obiskovalci Bleda v takšni zmedi parku"3' tudi na objezerski cesti - ne samo od Pristave do Zake, ampak tudi o hotela Toplice do Pristave. Izvršni svet je po polemični razpravi sprejel kompromisno rešitev: v normalnih razmerah, ko bo po Bledu s zadosti parkirišč, parkiranje od Pristave do Zake ne bo dovoljeno, izjemnih primerih pa bo ta cesta enosmerna, na njej pa tudi dovoljeno parkiranje. • C. Zaplotnik S seje izvršnega sveta SO Tržič Kdo bo novi ustanovitelj Radia Tržič Tržič, 11. junija - Ustanoviteljstvo Radia Tržič naj bi po prvotnih pr*4j logih prevzela Skupščina občine Tržič, na zadnji seji Izvršnega svet > pa so se pokazali drugačni apetiti: ustanoviteljstvo naj bi prevzel k sam Izvršni svet SO Tržič. Da ostaja Radio Tržič z ukinjanjem Občinske konference SZlj brez ustanovitelja, so tržiški socialisti opozarjali že pred dobrimi ' tom dni, ko so se dne 29. januarja 1990 odpovedali ustanoviteljski pravicam in obveznostim do lokalne radijske postaje Tržič in pred gali, naj ustanoviteljstvo v prihodnje prevzame Skupščina Vendar do do prenosa ustanoviteljstva in izvolitve novega progr3r" skega sveta, strankarsko obarvanega, še ni prišlo. Radio Tržič je " prej normalno delal s starim programskim svetom in zborom dela cev, ves čas pa se že bori s hudimi finančnimi težavami, saj se delež dotacij prejšnjega ustanovitelja s 70 letos znižalo na borih ^ odstotkov. Na zadnji seji izvršnega sveta so člani razpravljali o tr . predlogih Oddelka za splošne zadeve in finance občine, in sicer, ' naj bi se Radio Tržič organiziral kot podjetje, ali naj bi počakali sprejema zakona o javnih glasilih ali pa naj bi skupščina občine pr zela ustanoviteljstvo nad Radiom Tržič. V razpravi pa se je obliko . la nova varianta, po kateri naj bi ustanoviteljstvo prevzel kar Izvr svet SO Tržič. O predlogu za prenos ustanoviteljstva in o predlogu članov p, gramskega sveta, ki gaje tudi že pripravil Izvršni svet in naj bi > kot dosedaj 11 članov, v katerem naj bi bili zastopane vse trži j stranke, poslušalci, strokovni in javni delavci, bo 26. junija raz vljala Skupščina občine Tržič. • D. D. ggtek. 14. junija 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN @®®®SS^©IESGLAS [Z SLOVENSKE SKUPŠČINE delegacija zveznega izvršnega sveta v slovenski skupščini Marković rotil in svaril Slovence V slovenski skupščini sta se v sredo soočila dva pogleda na razplet jugoslovanske krize. Poslancem sta ga Predstavila predsednik vlade Lojze Peterle in podpredsednik dr. Andrej Ocvirk ter predsednik zvezne vlade Ante Marković, ki je Slovenijo svaril pred negativnimi posledicami odcepitve, na trenutke tudi grozil, obenem Pa nas je rotil, naj se poskušamo premisliti. Ljubljana, 12. junija - Delegacija zvezne vlade, štela je 10 ljudi, v njej 6a so bili razen predsednika in podpredsednika Anteja Markovića in Zivka Pregla tudi zvezna ministra za pravosodje Vlado Kambovski in za Promet Jože Slokar ter namestnik obrambnega ministra in guvernerja Narodne banke Jugoslavije admiral Stane Brovet in Mitja Gaspari, se M najprej pogovarjala s slovensko vlado, nato so Marković, Pregl in Brovet sprejeli delegacijo Odbora staršev za vrnitev slovenskih vojakov lz JLA. sledil je nastop v skupščini in dolg pogovor z vodstvom skupščini vlado in predsedniki poslanskih klubov, zvečer pa so se pogovori nadaljevali. Očitno je zvezna vlada doslej menila, da Slovenija s plebiscitni ne misli tako resno, sedaj pa je to spoznala in je zato predlagala miroma pristala na tak obisk v Sloveniji. Čeprav so bila v Sloveniji zelo cija Republike Slovenije za primljena mnenja o pobudi pred- vatizacijo, sklad Republike Slo- Sednika Markovića za njegov na- venije za razvoj, vzajemni skladi, stoP v skupščini Slovenije (ugo- zadruge, denacionalizacija, steča- v°ri zoper njegov nastop so bili ji, protimonopolni zakon itd. Po- P°dani tudi na sredini seji, slišali vedal je, da je bila Slovenija v Pa smo tudi zahteve, naj o njego- dosedanjem procesu osamosvaja- w v'ern nastopu glasuje skupščina), nja odprta do ideje o novi jugo- Je vlada sprejela Markovićevo slovanski skupnosti. Peterle je Pobudo, še posebej na osnovi povedal, da ja fiskalna osamosvo- 2adnjega pogovora Kučana, Dr- jitev Slovenije izvršena, monetar- "ovška in Peterleta v Beogradu, no samostojnost bomo izvajali ^'cer pa je predsednik slovenske postopno, spoštovali bomo med- "de Lojze Peterle v sredo po- narodne sporazume in obvezno- lancem in gostom povedal, da je sti. ki jih ima Jugoslavija, predla- ada pripravila vse zakone, ki so gali bomo ustanovitev slovenske 'jučnega pomena za osamosvoji- sekcije v zveznem zunanjem mi- ev. Dograjuje se še zakon o re- nistrstvu, glede armade pa je Publiški upravi, kmalu pa bodo predlagan postopni umik. Ante Popravljeni zakoni, ki bodo pra- Marković je v dolgem govoru vna podlaga za proces lastninje- poudarjal demokratična izhodišča: privatizacija podjetij, Agen- ča njegove vlade, uspehe, ki so Starši vojakov pri premieru Predsednik Markovič, podpredsednik Pregl in admiral Brovet, namestnik obrambnega ministra, so popoldne sprejeli delegacijo Odbora staršev za vrnitev slovenskih vojakov i: JLA. Predsednik odbora Jože Strgar je povedal, da zahtevajo varno vrnitev sinov iz JLA, v kateri naj se usposabljajo le za obrambo domovine, ne pa 'a posredovanje v drugih ekscesih. Fantje imajo univerzalno pravico do življenja in zdravja. Vladna delegacija staršem ni mogla odgovoriti nič konkretnega, zato starši z razgovorom niso bili zadovoljni. Marković je dejal, da je za mir in demokracijo, ne pa za kri ot solze, da bo na tem vztrajal tudi naprej in da je njegova vizija Jugoslavija brez notranjih in zunanjih meja in zato tudi brez manj Vojske. Skrbi ga vsesplošno oboroževanje, naglasil pa je, da že od ionskega avgusta zadružuje uresničevanje zveznega zakona o nabornikih, Slovenija vztraja pri svojem, zato je staršem svetoval, naj slovenski oblasti povedo, da ne vleče potez, ki bi položaj še zastro-vale. V skupščini so dejali LOJZE PETERLE: "Če naj na kratko ocenim potek dopoldanskih pogovorov s predsednikom Markoviče it; njegovimi so-m delavci, potem naj rečem, da je naš občutek, da zvezna vlada še vedno ne vidi vseh razsežnosti slovenske plebiscitarne odločitve. Po eni strani ni pravega razumevanja slovenske suverenosti, ki je edina podlaga za naše prihodnje dogovore in sporazume z republikami, teh pa Slovenija ni nikoli odklanjala in jih ne odklanja tudi po 26. juniju. Zavedamo se stvarnih pooblastil zvezne vlade, vendar menimo, da je njeno razumevanje slovenskih procesov pomembno za reševanje jugoslovanske krize. Vlada predlaga postopno izvajanje monetarne suverenosti pri izdajanju bankovcev in kovancev, tako da bomo, skladno s prehodnimi določili zakona o Banki Slovenije, v prehodni fazi kot plačilno sredstvo še naprej uporabljali dinarje do dneva X od osamosvojitve, ko jih bomo zamenjali z vrednostnimi papirji, kijih je natisnila Republika Slovenija. Priprave za izdajo lastnega denarja normalno tečejo." ANTE MARKOVIČ: "Če je končna konse-k venca razdružitve odcepitev, je treba do tega trenutka najti tudi rešitev vojaškega vprašanja, kjer se bojim, da bodo namesto M demokratizacije odločala druga sredstva, f V tem primeru nisem pripravljen opravljati dela, ki ga sedaj opravljam. Jaz vas lepo prosim, premislite, dokler ne bo dokončne odcepitve. 26. junij mora biti po moje datum, po katerem se bodo začeli formirati novi odnosi v državi." Dr. ANDREJ OCVIRK: "Zvezna vlada s svojim pristopom objektivno podpira tiste federalne enote, ki se pod plaščem zavzemanja za močno federacijo prizadevajo ohraniti planskotržen način gospodarjenja, seveda v njihovo korist. Letos sprejeti ukrepi, zlasti na kreditnomonetarnem sistemu, kažejo na to popuščanje in na odstopanje od lastnih konceptov reforme. Slovenija takim pritiskom ne more več popuščati. Moram povedati, po pregledu dokumentacije, da je zvezni izvršni svet šele sedaj dojel, da so naše odločitve trdne in da bomo spoštovali voljo slovenskega naroda." Na dnevnem redu skupščine Nastopi Peterleta, Markovića in Ocvirka so bile osrednje točke sre-'nega zasedanja republiške skupščine. Zbor združenega dela in -bor občin sta prišla do konca dnevnega reda, družbenopolitični "°or pa je bil proti večeru nesklepčen. Vsi zbori so sprejeli predlog ZQkona o posebnem prispevku solidarnosti v letu 1991 in Zakon o najetju posojila za odpravo posledic lanskih poplav v Sloveniji Zaposleni orno junija in oktobra dali za ta namen 2,5 odstotka plače, kmetje pa °4stotek od katastrskega dohodka, Slovenija pa bo najela za 30 milijonov mark mednarodnega posojila. Družbenopolitični zbor bo o in-erPelaciji glede proračunskega denarja za pluralizacijo medijev raz-ovija I na prihodnji seji, druga dva zbora pa sta to imela na dnev-e"i redu. Zbor občin temu ni namenil posebne pozornosti in spremiobrazložitev vlade, da je bil proračunski denar za to razdeljen okonito (samo LDS s tem ni soglašala), vroče pa je bilo v zboru Qh*ene8a dela, kjer so sklenili, da mora skupščinska komisija za ffVeŠčanje do jeseni pripraviti celovit pregled informiranja v Slove-'Ji Zakon o organizaciji in delovnih področjih državne uprave bo še 'a dnevnem redu skupščine. Zbor občin ga je sprejel, DPZ pa ga je povrnil kot neracionalnega. Po ponovnem glasovanju ga je sprejel, ef,dar o pogoju, da bo čez pol leta (ni jasno, ali od sedaj ali od Pojema nove ustave) pripravljen nov zakon. bili doseženi v prvem letu, kriza pa se je začela lani jeseni, ko je v Jugoslaviji nastalo sedem pravnih sistemov. Dejal je, da mora začeti funkcionirati državno predsedstvo, da se morajo začeti spoštovati zvezni zakoni in rešiti problemi Kosova, Knina. V Slovenijo nismo prišli preprečevati odločitve slovenskega naroda, niti razsojati, radi bi vas le seznanili z obveznostmi, ki jih ima zvezna vlada. Mi bi radi gradili novo jugoslovansko skupnost, nikogar ne bomo prepričevali, naj ostane, Slovence pa je vprašal, ali se gredo razdružitev ali odcepitev, očital pa nam je tudi, da se glede razdružitve nismo takoj obrnili tudi na federalne organe, ampak samo na republike. Ce se bo Slovenija odcepila oziroma ne bo pokazala interesa za Jugoslavijo, bo Evropa blokirala tako Jugoslavijo kot Slovenijo, zato nas je rotil, naj skupščina o tem premisli. Podpredsednik republiške vlade dr. Andrej Ocvirk pa je zvezni vladi očital premajhno kriti- čnost do svojega programa, napake pri monetarni politiki, precenjen tečaj dinarja, pretirano povečevanje plač, tudi v zvezni upravi ter zavrnil Markovičeve očitke, da so za vse krive republike, vlada pa nič. Na pogovoru delegacije zvezne vlade z vodstvom skupščine in vlade ter predstavniki strank in poslanskih klubov je Ante Marković ponovno poudarjal še vedno visoke devizne rezerve države, presenetljivo veliko pripravljenost tujine, da nam pomaga ter njena zagotovila, za demokratičen in trden razvoj Jugoslavije. Ponovil je, da bo glede carin zveza ukrepala do Slovenije, če ne bo uresničevala tistega, na kar je pristala, večkrat pa je omenjal podporo, ki so mu jo izrekli kancler Kohl, predsednik Mitte-rand, Delors in Santers ter Bush v telefonskem pogovoru. Požreti pa je moral očitke, da na Jugoslavijo ne gleda realno, da ie preveč zavarovan vase, da Sloveniji grozi. • J. Košnjek, slike G. Šinik Ženska spet v vlogi dekle gospodove V ____M_:___„,> ~A •» , r. Hribini f"»m»i hir*ni' n- Junij« - Izid knjige dr. Mace Jogan Družbena konstrukcija "lerarhijj Rovalo I"",1*," «•*—»——— r------ lopav)'a sociologinja dr. Ana Barbič, sodelovale pa so tudi Nataša Be-predsed • * ministrstva 28 de,° Republike Slovenije, Sonja Lokar, pod-sPol0v , .ca SDP I" Marija Cigale iz Društva za enake možnosti obeh "v 'nieiativa. nosti za oba spola si je treba izbojevati, je dejala dr. Ana Barbič. O tem ne razmišljajo le organizirana feministična gibanja, temveč je zavest prodrla tudi v svet Evrope, češ da odprte Evrope ni mogoče graditi brez žensk, saj slednjič v tem svetu predstavljajo približno polovico prebivalstva. Dr. Maca Jogan je ob vrsti za žensko bridkih ugotovitvah iz svoje knjige postregla tudi s svetlim primerom švedske družbe, ki se je močno približala načelom ca lja knjiga, ki jo je dr. Ma- '*pros n naP'sala 0 ženskah, ne-V20r n° razkriva patriarhalni sam0 odr>osa do žensk, ki pa ni se 2a°s';anek preteklosti, pač pa Podpnadl. trdne institucionalne er>sk°Sl' onranJa tud' danes, ^ani 'j So družbene možnosti ' J dostopne. Vda se prevladuje težjem SC ^° spet Priklene k do-nJena °8nJ'šču, češ da je to Pat "aravna vloga. Odprava tlajnosti kot samoumevne )sl1 družbe in enake mož- enakosti spolov. Pri nas se od tega žal oddaljujemo, saj v devetdesetih letih spet oživlja misel, naj se ženske končno posvetijo družini in rojevajo, da bomo imeli zdrav narod. Omenila je žensko materialno in moralno nadobremenjenost: ženskam je bilo tako v prozvodnji kot v reprodukciji naroda naloženih veliko bremen, hkrati pa moralna odgovornost, da je v svojem domu blažila negativne učinke svoje zaposlenosti. Sonja Lokar je ugotovila, da z več kot dvestoletno delovno angažiranostjo ženska ni dosegla, da bi jo šteli za enakopravno, celo znanost da je "moškocentri-čna", v naši družbi pa grozi obnova konservativnega in katoliškega pojmovanja ženske v družbi in družini. Omenila je dvoje iz kušenj ob srečanju z ameriškimi in vzhodnonemškimi feministkami. Zlasti slednja je zanimiva, saj je v marsičem podobna naši. Ženski v vzhodnoevropskih drža vah je bila dodeljena herojska vloga delavke, matere, oskrbnice, ki vse vloge jemlje nase kot lojalna državljanka, vladal je nekakš-nen lažni matriarhat, medtem ko ženske niso razmišljale o tem, da so nemara slabše plačane delavke in podrejene. To iluzijo je gojilo tudi uradno (manipulativno) žensko gibanje. Z razkrojem sociali-stilnega sistema se je taka vloga ženske podrla, katoliško pojmovanje družine ji spet obeša vlogo dekle gospodove. Kako je s položajem žensk v Jugoslaviji, je Sonja Lokar ilustrirala na primeru splava. • D. Z. Žlebir NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Gneča v Rimu Potem ko je Italija vendarle pokazala vsaj minimalno pripravljenost poslušanja slovenskih stališč, je bilo v smeri te naše sosede opaziti še povečano diplomatsko aktivnost. Če pogledamo samo nekaj dni nazaj, lahko vidimo, da se je z italijanskim premierom Giu-gliom Andreottijem sestal predsednik vlade republike Slovenije Lojze Peterle, za njim pa tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Na slednjih pogovorih je sodeloval še zunanji miniter dr. Dimitrij Rupel. Interpretacije, ki so se pojavile po teh obiskih, so bile različne. Eni so v njih videli tekmovanje dveh glavnih struj slovenske politike, drugim je bil to dokaz za »agresivnejši« (v pozitivnem smislu) nastop naše politike do ene najbolj togih sosed. Glede na izjave Milana Kučana, je vendarle mogoče verjeti, da je šlo za usklajen nastop, saj je slovenski predsednik dejal, da je obisk Lojzeta Peterleta omogočil višjo stopnjo poznavanja in razumevanja slovenskih stališč. Slovenski premier pa je s svoje strani dejal, da sta bila obiska koordinirana in obravnavana kot zelo koristna za čimboljšo obveščenost italijanskih državnikov o slovenskih namerah. To z drugimi besedami pomeni, da je Peterle Kučanu nekako pripravil dobra izhodišča za nadaljevanj teh izredno pomembnih pogovorov. Očitno je, da so v Italiji resnično začeli drugače gledati na jugoslovansko realnost. Veliko zaslug za to ima tudi nedavni obisk dr. Franja Tuđmana v Rimu, ki je za dobre odnose z Italijani še posebej zainteresiran. Znane so namreč nekatere ekstremistične zahteve po Dalmaciji, Istri in drugih delih ozemlja, ki so bila nekdaj italijanska. Vendar je na srečo tudi sedanja italijanska vladna politika toliko pametna, da dobro ve, kako meje nikdar niso bile narisane pravično (ne za ene ne. za druge) in je torej nesmiselno zahtevati njihove spremembe, saj to vodi samo v nove mednarodne zaostritve. Precej pametnejši so tisti pogledi, ki v usodi ljudi, ki živijo izven meja svojih matičnih domovin, vidijo priložnost za intenziviranje mednacionalnih stikov. V tem smislu Slovenija deluje že dolga leta, še posebej glede naših manjših v Italiji. Avstriji in na Madžarskem. S tako strpnostjo je mogoče tudi v zunanji politiki doseči veliko več, kot z zaostrovanjem. Ker so razmere glede slovenskih manjšin v glavnem vendarle urejene, imajo tudi naši politiki dokaj dobra izhodišča za pogajanja z vodilnimi garniturami sosednjih držav, od katerih bo še kako odvisna naša prihodnja usoda. Avstrija, ki je že dalj časa naklonjena slovenski politiki, je v zadnjih dneh tudi napovedala, da bo do vseh pomembnejših odločitev prišlo v sodelovanju z Italijani. Avstrijski zunanji ministerAlois Mock je v intervjuju za časopis: »Der Standard« namreč izjavil, da »priznanje Slovenije pride v poštev samo v dogovoru z Italijo oz. Rimom«. Italijani pa so, kot smo že dejali, v zadnjem času radikalno spremenili odnos do Slovenije in Jugoslavije. Še posebej pomemben je tisti del Kučanovih vtisov, iz katerih je razbrali, da bi Italija odločno nasprotovala uporabi sile proti Sloveniji. V tem trenutku Slovenija potrebuje ravno takšno podporo, saj je to najboljše opozorilo vsem tistim militantnim silam v Jugoslaviji, ki menijo, da je mogoče jugoslovansko krizo rešili samo še z vojaškim posredovanjem. Ob vsej tej doslej omenjeni diplomatski dejavnosti ne smemo pozabiti še na gospodarsko delegacijo, saj so predsednika vlade spremljali Franc Honat, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, guverner Narodne banke Slovenije Franc Arhar in svetovalec za gospodarska vprašanja Boris Pleskovič. Sestava te delegacije vsekakor opozarja na to, da so se v Rimu slovenski predstavniki pogovarjali tudi o ključnih stvareh, s katerimi je pogojena slovenska samostojnost. Bolj kot vsi konkretni dogovori pa je v tem trenutku pomembno to, da je Sloveniji vendarle uspelo razmigati sosedo, doslej znano po togosti in nepremakljivosti. Časi. ki prihajajo, niso enostavni niti za Evropo, kaj šele za Slovenijo. Dosedanjo statično zunanjepolitično strategijo zamenjuje fleksibilno prilagajanje aktualnim dogodkom. Mali narod (in to Slovenci vsekakor smo) so v takšnih razmerah precej mobilnejši od velikih (med katere lahko štejemo tudi Italijane). In v tem je ena naših največjih prednosti, daj smo večjim včasih lahko tudi koristen vzgled. Svobodne sindikate bo vodil Semolič Ljubljana, 12. junija - Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je za svojega novega predsednika izvolil Dušana Semoliča. V kandidacijske postopke je bilo vključenih sedem kandidatov, potrebno podporo panožnih sindikatov pa je dobil le Dušan Semolič. Izvolitvi so zaradi po njihovem neustrezne kadrovske politike nasprotovali v svetu območnega sindikata Podravja, ki so imeli v igri tudi svojo kandidatko. Semolič je v nastopnem govoru dejal, naj bi sindikat s svojim vplivom prodrl tudi v parlament. Sindikat mora sodelovati tudi pri oblikovanju zakonov, ki se tičejo delavstva, denimo zakona o privatizaciji podjetij. Na seji sveta so svobodni sindikati napisali tudi pismo predsednikom skupščine, izvršnega sveta in gospodarske zbornice, češ da oblast ne uresničuje zahtev sindikata, ki so pogoj za socialni mir. Socialna in ekonomska kriza je vse hujša, kar pogojuje pogostejše delavske nemire. Razreševanja gospodarskih vprašanj in z njimi povezanih problemov delavcev ne bi smeli več odlagati. Če se oblast ne bo zganila, pišejo, potem svobodni sindikati ne sprejmejo odgovornosti za delavske nemire. Za petek, 14. junija, je napovedan tudi protestni shod delavcev. Svobodni sindikati pričakujejo, da bodo vlada, skupščina in zbornica dotlej reagirale na doslej neuslišane zahteve. • D. Ž. Še en sindikat v Alpini Žiri, 11. junija - Danes so v tovarni Alpina v Zireh ustanovili še drugi sindikat. Poleg svobodnega sindikata, ki mu pripada tamkajšnja delavska večina, so osnovali še Neodvisnost. V novi sindikat se je zaenkrat včlanilo 35 delavcev, ustanovnega zbora pa se je udeležilo več kot 50 ljudi. Navzoča sta bila tudi France Tomšič in Alenka Orel, predsednik in sekretarka Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost, ki sta delavcem predstavila program in cilje tega sindikata. Kot nam je povedal eden od članov danes izvoljenega sedemčlanskega izvršnega odbora novega sindikata v Alpini Tone Semič, so novo stanovsko organizacijo osnovali zaradi potrebe po demokratično organiziranem sindikatu. # D. Ž. RADIATORJI 1UG0TERM 48 ■ i ZNIŽANJE KIKA ŽIRI 064/692-1 OTM1MJ©IEIIGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 14. junija 1991 Čeprav občinske pomoči za zdaj ni, akcije teče... Krajevna skupnost Visoko Kljub razočaranju akcija Visoko, 14. junija - V krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini novi svet, ki mu predseduje Rajko Bakovnik, dosledno in lahko bi rekli brezkompromisno nadaljuje že pred leti začrtani in na zborih krajanov sprejeti srednjeročni in v določenih obrisih celo dolgoročni program. Tako je bila na primer pred približno dvema mesecema uspešno končana velika telefonska akcija, katere nosilec je bila kar tri leta KS Visoko, potekala in razrešila pa je želje in potrebe po telefonih še v petih drugih krajevnih skupnostih v severnem delu občine. Po sistematičnem uresničevanju programske in vsebinske opredelitve Športnega parka na Visokem, izgradnji brunarice za društveno in družabno življenje ob reki Kokri na Miljah, uresničenim naporom za izgradnjo nove trgovine, kar je bil pogoj za nadaljevanje telefonske akcije in programa glede ureditve, obnove in namembnosti Doma KS, po izgradnji zbiralnice mleka na Lužah in lanski notranji ter zunanji obnovi cerkva na Visokem in na Lužah, so ta trenutek v krajevni skupnosti spet tako rekoč sredi velike akcije. Čeprav niso uspeli na občinskem natečaju za pridobitev sredstev za investicijsko vzdrževanje skupnih objektov, so se krajani s prostovoljnim delom obnove doma vseeno lotili. "Bili smo precej razočarani in nenazadnje tisti trenutek tudi užaljeni, kar je naš delegat Lojze Smolej v zboru krajevnih skupnosti na seji tudi povedal, ko smo po razdelitvi sredstev na podlagi kriterijev kljub tako visoki lastni udeležbi (s 417.000 lastnih dinarjev smo bili na primer tretji po zbranih sredstvih oziroma deležu) pristali potem na tistem nesrečnem četrtem, kot je rekel podpredsednik IS občine Peter Orehar, mestu. Enajst krajevnih skupnosti se je uvrstilo, mi pa smo bili dvanajsti," so pred dnevi med obiskom razlagali člani sveta KS. Vendar, kot so povedali, težko se je bilo odločiti, da bi sedaj denar vračali in na ta način voljo, odločnost, pripravljenost krajanov, društev zasebnikov in vse, ki so se odzvali za uresničitev programa obnove Doma KS, nekako nesposobno ali neodgovorno izigrali. Niso tudi mogli čakati na jesen, kot je na seji zbora KS povedal član občinske vlade Jože Javornik, da bo takrat prišlo do rebalansa proračuna in bo krajevna skupnost Visoko zagotovo prišla na vrsto. To bi bila prevelika denarna in časovna gradbena izguba. Zato v teh dneh delajo in hkrati hitijo z deli. Do krajevnega praznika računamo, da bo v domu pošta, da bodo urejeni prostori krajevne skupnosti, vhodno pročelje z atrijem, prostor pred vhodom in nekaj nujnih vzdrževalnih del. Seveda pa to ni edina akcija. Prijavili smo se tudi na natečaj komunalnega programa za dve krajevni cesti, prizadevamo si za ureditev potoka Olševnice na Lužah in nenazadnje podpiramo občinski program v zvezi z regionalnimi cestami na našem območju. Največja spodbuda, da te in še nekatere druge načrtovane akcije potekajo in se jih bomo lotili pa je dosedanja in sedanja podpora krajanov..." Razočaranje, ker niso uspeli na natečaju, torej ni "prevrnilo" ene letošnjih glavnih akcij v krajevni skupnosti, beseda predstavnika občinske vlade o jesenskem rebalansu na skupščini pa najbrž tudi ni imela takšnega namena... • A. Žalar MARMOR HOTAVLJE Gorenja vas tel.: 064/28-210 PRIDITE • PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO! Praznična in jubilejna priznanja Gorenja vas - Ob prazniku krajevne skupnosti Gorenja vas in 70- letnici telesnovzgojne dejavnosti v krajevni skupnosti je bila minulo soboto osrednja proslava. Predsednik KS Jože Bogataj je orisal delo in uresničevanje programa v krajevni skupnosti, slavnostni govornik pa je predsednik izvršnega sveta občine Škofja Loka Vincencij Demšar. V programu je nastopil tudi Gorenjevaški oktet. Na zaključni slovesnosti ob letošnjem praznovanju so podelili bronasta priznanja KS Štefanu Benko-viču za delo v gozdarstvu in v krajevni skupnosti, župniku Alojzu Oražmu za skrb pri ohranjanju kulturne dediščine in Janezu Šturmu za delo v Turističnem društvu Slajka Hotavlje; priznanja KS s srebrnim napisom pa GD Hotavlje ob 40-letni-ci, Gorenjevaškemu oktetu ob 20-letnici in Društvu Partizan ob 70-letnici. Priznanja za sodelovanje in podporo pa je podelilo Društvo Partizan Alpini Žiri, Gidorju Gorenja vas, Jelovici Škofja Loka, Marmorju Hotavlje, Osnovni šoli Ivana Tavčarja Gorenja vas, Rudniku urana Žirovski vrh in krajevni skupnosti Gorenja vas. • A. Ž. Gorenjski glas in Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj V Ljubnem vse pripravljeno Jutri zvečer bomo torej na Novinarskem večeru Gorenjskega glasa pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana - Območne enote Kranj in tokrat skupaj z Radiom Triglav Jesenice že enajstič podelili priznanje Gorenjskega glasa. Ljubno, 14. junija - Za jutrišnjo prireditev v dvorani doma TVD Partizan in na zunanjem prostoru pred domom je tako rekoč že vse nared. Vstopnice so že od začetka tedna naprej v prodaji v trgovinah v krajevni skupnosti, povabljeni ste domačini, povabljeni so gostje... Pripravljen je program, prišli bomo novinarji in se v dvorani pogovarjali "v živo" o dogajanju v krajevni skupnosti in tudi izven nje. Kot nagrada za dosežene uspehe, ki ste jih v minulem obdobju dosegli, vam bomo predstavili, kako pravzaprav nastaja časopis. Vse, kar se bo dogajalo tik pred priredtivjo, med večerom v dvorani in po podelitvi priznanja za uspešno uresničevanje programa, ki ste si ga zastavili v minulem obdobju in s pridobljenimi izkušnjami zdaj nadaljujete, bomo seveda beležili s sliko in besedo in potem objavili v Gorenjskem glasu. In ker je Gorenjski glas več kot razdelili med srečne izžrebance samo časopis, bomo seveda tudi tokrat žrebali nagrade za obiskovalce prireditve v dvorani. Kot smo že napovedali, vstopnica, ki ste jo kupili (če je še niste, pa pohitite), velja za žrebanje in za veselo rajanje po prireditvi v dvorani pred domom. Po Novinarskem večeru bodo skrbeli z Ansamblom (sekstet) Karavanke za veselo razpoloženje vaši gasilci. Poleg iger, ki jih pripravljajo, bomo Svečano in veselo po delu tudi nagrade, ki se jih je do včeraj nabralo že kar lepo število. Posebne nagrade pa čakajo tudi naše nove naročnike, ki so si mimogrede z naročnino za Gorenjski glas zagotovili tudi brezplačno vstopnico na prireditev in veselico. Vsega, kar se bo dogajalo v programu na večeru, vam ne nameravamo razkriti. Povejmo le, da se ne bomo samo pogovarjali, tudi peli in igrali bomo. Nagrade, ki jih bomo izžrebali na prireditvi, podelili pa potem na veselici, so že prispevali Zavarovalnica Triglav, Gorenjski glas, Radio Triglav Jesenice, Ljubljanska banka - Gorenjska banka, Gorenjski sejem Kranj, Cestno podjetje Kranj, Kovino-tehna Fužinar Jesenice, Gorenjski tisk Kranj, Aero Zmajar La-kovič. Kovinske galanterije Janez Grašič, Valentin Pogačnik in Ivan Pogačar, Gostišče Posavec Jože Frelih, Avtoprevozništvi Zdravko Knific in Rade Stoilov, Dimnikarstvo Dovrtel Posavec, Trgovini SAFI Mira Sluga in LIFE Zdeno Krajne, Špecerija Bled, Avtoservis Mitja Mladenovič, Janez Sotelšek Ljubno, Servis kmetijske mehanizacije in osebnih avtomobilov Jože Langus, Iskra Otoče, Kemična tovarna Podnart, Sandi Šolar, Ansambel (sekstet) Karavanke... Ansambel Karavanke pa je tudi "garancija", da ne bo dolgčas. Mimogrede, ko smo že pri ansamblu. Menda so mladi Ljubenčani (pa najbrž še kje) kar zadeva ansamble "zelo dosledni in natančni". Prepričani smo, da tokrat po tej plati ne bodo razočarani... Torej drži! Dobimo se jutri zvečer. Začeli bomo točno ob V Kamni Gorici že končali prvi del Kamna Gorica, 13. junija - Čeprav smo spremljali potek akcije v krajevni skupnosti Kamna Gorica v radovljiški občini, ko so se krajani z denarjem iz samoprispevka in prostovoljnim delom konec maja lotili obnove lokalne ceste skozi vas in s tem uresničevanja tretjega dela referedumskega programa, so nas pri tej akciji nemalo presenetili. Akcija, ki naj bi v prvem delu trajala nekako tri tedne, je bila končana in cesta svečano odprta že v nedeljo, 9. junija. Približno 150 metrov dolg nanovo urejen in asflatiran odsek ceste od začetka vasi do Skalarjevega mostu je odprl predsednik sveta KS Janez Cengle, ki je za naslednji dan hkrati napovedal sestanek s krajani v osrednjem delu vasi za nadaljevanje del od mostu do podlipe. Vodja akcije Jože Koširje ocenil, da so poleg prispevka (ob pomoči iz občinske- ga proračuna) krajani v tem delu opravili tudi okrog 750 delovnih ur. Še posebno delavni sta bili ekipi "sivih panterjev" in gradbena ekipa sveta KS, je poudaril predsednik Janez Cengle. Otvoritev in hitro končana akcija pa sta bili pravi praznik krajanov tega dela Kamne Gorice. Ženske so napekle dobrote, Valentin Arh je zložil pesem, program pa so spontano 19. uri, da bo ostalo več časa za veselo rajanje proti jutru z gasilci. Vabljeni ste domačini -krajani krajevne skupnosti, na veselo gasilsko rajanje pa seveda potem še vsi drugi od blizu in daleč. Prepričani smo, da bo tokrat srečanje pravi praznik, da vam ne bo žal. Žal bo lahko le tistim, ki bodo ostali doma... • A. Žalar pripravili Micka Arh in Marica Pogačnik, ki sta povedali dve hudomušni pesmici ob zvokih harmonike (Vanja Košir) in flavte (Mateja Arh). Prvi avtomobil je seveda potem "plačal cestnino", prvi kolesar - Rado Drobič pa se je zadolžil, da bo brezplačno "poštrihal" most, če se bo akcija nadaljevala. In kot smo potem izvedeli, so se V ponedeljek zvečer že dogovorili, da se bodo na podoben način zdaj lotili drugega dela ceste od mostu naprej skozi vas. To akcijo pa bosta vodila Andrej Potočnik in Marjan Kalan. • A. Žalar Četrti Groharjev teden Sorica, 14. junija - Jutri, 15. junija, se v Sorici začenjajo prireditve letošnjega četrtega Groharjevega tedna, ki ga domače društvo pripravlja skupaj z likovniki iz Škofje Loke. Kot nam je pred dnevi sporočil iz So-rice Miro Kačar, ki neumorno deluje na kulturnem področju in še posebno zavzeto v gradbenem odboru za obnovo Groharjeve domačije v Sorici, so dela v drugi fazi urejanja domačije, za katero so na začetku upali, dajo bodo dokončali do letošnjega Groharjevega tedna, zaradi pomanjkanja denarja zastala. "Žal se zaradi počasnega dotoka denarja ni izšel tudi načrtovani termin o izidu Biltena, ki je v celoti pripravljen. Na obnovi domačije smo dela morali ustaviti, sicer pa bomo vztrajali, da ta akcija ne bo obtičala na pol poti. Denar še vedno zbiramo. Sicer pa bomo po- drobneje o tem oziroma o izgledih spregovorili." Na začetku letošnjega Groharjevega tedna, ki bo trajal od 15. do 23. junija, bodo jutri ob 19. uri v Zadružnem domu odprli razstavo del akademske slikarke Klementine Golja ter hkrati razstavo ročnih del učencev, etnografsko zbirko in fotografsko razstavo. V nedeljo ob 17. uri bo potem zabavna oddaja Pokaži, kaj znaš. Groharjev teden pa bodo končali v Sorici prihodnjo nedeljo, ko bo ob 9. uri košarkarski turnir, ob 17. uri pa nastop šolskih ritmičnih skupin. V okviru četrtega Groharjevega tedna pa bo v torek, 18. junija, ob 20. uri v Groharjevi galeriji v Škofji Loki tudi otvoritev razstave Marija Preglja. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi Groharjevo nagrado in štipendijo. • A. Ž. Srečanje planincev na Kališču Kranj - Jutri in v nedeljo bo na Kališču tradicionalno sreča; nje kranjskih planincev. Udeležili se ga bodo med drugim tud' gorski reševalci, ki bodo imeli ob tej priložnosti tudi posebno va' jo. Sicer pa jutrišnje in nedeljsko srečanje pomeni hkrati tudi otvoritev Doma na Kališču v letošnji sezoni. Poslej bo namreč odprt in oskrbovan vsak dan v tednu. Čez štirinajst dni, 29. in 30-junija, pa bodo odprli tudi Dom na Ledinah, ki so letos še posebno "bogate" s snegom. Tako se klubom in smučarskim rekreativ/ cem obeta še posebej bogata poletna smučarska sezona na Ledinah. Sicer pa se Ledine letos pripravljajo tudi na praznovanje 15-letnice ob ugotovitvi, da je bil lokacijski izbor za to prvo slovensko tovrstno planinsko postajanko takrat pravilen in tudi utemeljen. Letos na Ledinah načrtujejo tudi izgradnjo nove ploščad' za pristajanje helikopterjev. • (až) Begunjsko kulturno prebujanje Begunje - Skupina zanesenjakov pod vodstvom Antona Šlibarja se je v Begunjah lotila oživljanja kulturne dejavnosti. Začeli so z večerom poezije Mitje Šarabona, nadaljevali pa s koncertom Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane. Tudi letos so imeli že kar nekaj prireditev: gostoval je KUD z Boh. Bele z igro Veliki manevri v ozkih ulicah, KUD Vrbje iz Vrbenj pri Žalcu z Brechto-vim Švejkom. V začetku junija pa je nastopil v Begunjah Partizanski pevski zbor iz Ljubljane pod vodstvom Petra Skerjanca, Oktet LIP Bled pod vodstvom Matevža Fabjana in Mešani pevski zbor Cantemus iz Kamnika pod vodstvom Janeza Klobčarja. Na koncertu, bil je v cerkvi sv. Urha, so sodelovali tudi Mateja Bajt, ki študira kljunasto flavto na Dunaju in organistka Marjeta Gaber. • F. Č. J Krvosledci na Jezerskem Jezersko - Srečanju, ki bo jutri (v soboto) na Jezerskem, bi lahko rekli tudi troboj lovskih psov - krvosledcev. "Na delu oziroma po krvni sledi" se bodo pomerili lovci s psi iz Lovsko kinološkega društva Gorenjske, Triglavskega narodnega parka in kamniškega Kozoroga. Kar zadeva pse krvosledce, sta v Sloveniji razširjeni in tudi zlo priljubljeni med lovci, dve vrsti in sicer Hanoverski barvar in Bavarski barvar. Oba sta zelo delavna in znana med lovci, da sta našla pri nas že veliko zastreljene divjadi. Lovci, za katere velja, da so brez psa le pollovci, obema bar-varjema na Gorenjskem pravijo kar planinski gamsar. • (až) Dom krajanov v Češnjevku - V krajevni skupnosti Velesovo v kra^' ski občini, kjer dosledno in uspešno uresničujejo naloge, ki so si r zastavili v tako imenovanem komunalnem programu (pa tudi 0 drugih področjih), osrednji nalogi pa sta še vedno mrliške vežice1 gospodinjska šola, po nedavni akciji gradnje mostu čez potok J skovec v Velesovem, zdaj poteka že druga. V Češnjevku s pr°s , voljnim delom in ob podpori krajevne skupnosti gradijo Dom k' janov. Minuli teden so objekt, v katerem je že zbiralnica mle* ' prekrili, nadaljevali pa bodo z vgraditvijo oken, žlebov, fasadu' ometom, izgradnjo stopnic za prostor pod streho in nazadnje sever z ureditvijo okolice. Ko bodo dela končana, bo z objektom upr* vljal vaški odbor Češnjevek v krajevni skupnosti Velesovo. - A- Petek, 14. junija 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN @®ISSIM©IESGLAS Tržič prednjači v brezposelnosti Polne zaposlenosti ne bo, zaživela bo zasebna pobuda S stečajem BPT je tržiška občina v brezposlenosti na drugem mestu v Sloveniji. Na delo čaka 1070 ljudi. Izhod je v iskanju novih delovnih mest. Tržič, junija - Kot je dejal SLAVKO KALAN, direktor Zavoda za zaposlovanje v Kranju, je stopnja nezaposlenosti v Tržiču zdaj 26-odstotna (upoštevaje tudi tiste, ki so bili zaposleni v Tržiču, prebivajo pa na Jese-licah), ko pa bodo tudi druga podjetja pripravila programe kadrovskih Presežkov, se bo približala 30 odstotkom. Zaposlen še vsak tretji Tr-žičan_ »Marca je bilo v tržiški občini 5390 zaposlenih, s stečajem BPT se je to število zmanjšalo za 793,« je dejal Slavko Kalan. »Če je torej v občini zaposlenih še 4697 ljudi, to pomeni 31 odstotkov aktivnega prebivalstva občine. V prejšnjih časih je bil v Tržiču zaposlen vsak drugi (2,5) prebivalec, zdaj je vsak tretji, cilj stroke in politike v Tržiču, pa tudi na Gorenjskem bi morala biti aktivna politika zaposlovanja, da °i do leta 2000 na novo zaposlili toliko delavcev, kolikor jih je delalo leta 1988.« Kje je izhod? Tisti, ki so izgubili delo v BPT in ki ga bodo še v drugih podjetjih, v današnjih okoliščinah nimajo veliko zaposlitvenih možnosti, zlasti ne v drugih podjetjih, ki imajo kadrovske presežke in ne potreb po novih delavcih. Slavko Kalan Pravi, da je možnost v prestrukturiranju gospodarstva, v razvoju zasebnega dela. podjetništva, turistični dejavnosti, tudi v javnih delih, v stimulacijah za odpiranje novih delovnih mest. Videti je, da slednje po Sloveniji že daje dobre rezultate, akcija »tisoč delovnih mest« je spodbudila, da je k ustreznim agencijam za zaposlovanje prispelo že okoli 3000 predlogov za nova delovna mesta. Prostorske možnosti za razvoj podjetništva Kako pa si izhod iz množične nezaposlenosti predstavljajo v Tržiču? Odgovoril nam je Frančišek Meglic, predsednik tržiškega izvršnega sveta: »Mnogi naši postopki glede nezaposlenosti so odvisni od ravnanja stečajnega upravitelja v BPT, se pravi od tega, koliko delovnih mest bo tovarna v prihodnje ohranila. Odvisni so tudi od kadrovskih napovedi drugih podjetij. Spodbujali pa bomo delovna mesta, na katera ima možnost vpliva občina, zlasti kar zadeva zagotavljanje prostorskih pogojev. Razcvet obrti in podjetništva se obeta v obrtni coni Križe, s tem pa tudi možnosti novih zaposlitev. Eden od obrtnikov se deni- mo dogovarja z Avtomontažo, dejavnost bi lahko dala 40 do 50 delovnih mest. V odkupu je pre-delovalnica mesa, ki bi lahko zaposlila več kot deset ljudi. Tam je prostor v izmeri 400 kvadratnih metrov, za katerega se zanimajo podjetniki različnih profilov. 1 u-di obrtno cono Loka, ki naj bi se razvijala v gostinsko-turistično smer, nameravamo ponuditi zasebnikom. Tudi zdaj brezposelne domačine bomo spodbujali, da se morda lotijo dejavnosti, za katero imajo možnost. Nekateri imajo zemljo, drUgi možnost kmečkega turizma, tretji gostinstva... Tudi proletarskim priseljencem, ki so izgubili delo, pa imajo v domačem kraju zemljo ali kako drugo premoženje, bo treba dati možnost, da se preselijo in svojo eksistenco gradijo v domačem kraju. Z družbenimi spremembami so drugačne tudi zaposlitvene možnosti. Množične zaposlenosti proletariata, kakor je bilo v preteklosti, ne bo več, računati moramo na produktivno zaposlenost, na prodor zasebne pobude in na individualno reševanje nezaposlenosti.« • D. Z. Žlebir Delavci BPT imajo urejeno dokumentacijo Tržič, junija - Veliko delo so opravili delavci Zavoda za zaposlovanje Kranj v Tržiču skupaj s kadrovsko službo BPT, ko so pripravili vso potrebno obširno dokumentacijo, ki jo potrebujejo s stečajem odpuščeni delavci BPT za uveljavljanje svojih pravic; od 790 brezposelnih je v petek, 7. junija, bilo nekompletiranih le še deset osebnih dokumentacij delavcev BPT. Razumljivo je, da so se vsi delavci BPT kot brezposelni prijavili za denarna nadomestila, ki znesejo 70 odstotkov od povprečja osebnega dohodka zadnjega trimesečja. Večina bo seveda pristala na najnižjem, zajamčenem OD, čeprav so za vse iskali najugodnejšo varianto. Uveljavljajo tudi dodatke, saj jih je več kot polovica takih, ki imajo tako nizke osebne dohodke, da ne dosegajo 80 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka na družinskega člana, ker pomeni, da dobe še po 550 din za vsakega otroka. Preko socialnega skrbstva pa uveljavljajo enkratne pomoči. Kot je povedala Nevenka Gradišar, strokovna delavka Zavoda za zaposlovanje Kranj v Tržiču, bo popolna dokumentacija za vse delavce BPT zbrana do 15. junija, takrat pa, računajo, da bodo že lahko izplačali vsem, brezposelnim nadomestilo za osebne dohodke za pol meseca, to je od stečaja, 14. maja, do 1. junija. Upajo le, da denar za vsa ta izplačila bo. Se vedno pa delavci niso dobili plač za april in in pno polovico maja. V Tržiču računajo, da bo pritisk na socialne pomoči še večji. Malce ga bo sicer olajšalo pogodbeno delo za okrog 500 delavcev, ki jih je stečajni upravitelj vzel nazaj na delo, vendar za že tako zrahljano tržiško gospodarstvo bo vse skupaj vseeno hudo, če ne celo prehudo breme. • D. D. Jaka ni hotel v Kamnik, pač pa vžirovsko šolo &ri, junija - Jaka Štular ima zdaj devet let in je zaradi cerebralne paralize odvisen od invalidskega vozička. Ko je lani napočil čas za vpis v solo, so bili starši hudo potrti, misleč, da bo moral prvorojenec od do-m*» v kamniški zavod. Na pobudo zdravnikov in ostalih strokovnjakov, ki se od rojstva ukvarjajo z Jakom, so ga vpisali v prvi razred domače, Žlrovske šole. »Pripravljali smo ga že, da bo sprejet in vse leto dobro dela. moral od doma v Kamnik, ko je Odkar ima električni invalidski dr. Veličkovićeva omenila, zakaj voziček, do šole in nazaj svojo ne bi hodil v šolo v Žiri,« nam je Pripovedovala mama Mira. »Ko |e Jaka to slišal, je bil seveda takoj za to, čeprav smo mu dopovedovali, da ga bodo v domači šoli ovirale stopnice. "Saj se te bom dobro držal, da me boš lažje nosi-a'" je moledoval. Naposled smo se le odločili, da ga vpišemo v pr- varuško, v šoli pa računalnik, da z njegovo pomočjo dela vse tisto, kar njegovi vrstniki zmorejo z rokami, je vse skupaj mnogo lažje.« Z računalnikovo pomočjo je Jaka postal pismen, naučil se je računanja in vseh drugih veščin, ?a vpišemo v pr- ki jih od bistrega prvošolca (kar Vl razred v Žiri in zahvaljujoč Jaka kljub telesni prizadetosti tamkajšnji dobri klimi je bil tudi nedvomno je) terja šola. Zdaj so Biserna poroka pri Koširjevih v Zapogah mu ga kupili tudi za doma. Fantič in starši, ki se v začetku šolskega leta niso hoteli ločiti od sina, so zadovoljni, da jim je življenje postalo malo bolj sončno. Jaka se druži z vrstniki, s katerimi je zrasel v Zireh, s sošolci se dobro ujema in odkar je zaradi električnega vozička gibljivejši. jih tudi obišče. Tudi v trgovino (edino, ki v Zireh nima stopnic) se sam odpelje. »Vesela sva, da Jaka v šoli lepo napreduje in da mu je med vrstniki dobro, tudi učiteljica Silva Kenda ima za to veliko zaslug, pa ravnatelj... Pravzaprav bi se morala zahvaliti vrsti ljudi, ki so skrbeli in še skrbijo, da je našemu Jaku lažje v življenju. Varuški Slavki Kavčič, dr. Veličkovi-čevi, fizioterapevtki Mariji Bogataj in še komu,« sta nam razlagala mama Mira in oče Marjan Su-bic. Mira, ki je svoje čase delala v vrtcu, je ostala doma in se posvetila Jaku, pa seveda mlajšima otrokoma, šestletnemu Cenetu in petletni Tini. Marjan pa je obrtnik in si lahko v veliki meri sam kroji delavnik v prid otrokom. • D. Z. Žlebir, foto: J. Cigler Ni^ , c se nista spremenila v zadnjih d^etih letih, ugotavljam, ko gle-^đrn fotografijo z zlate poroke in . osirjevega ata, še vsega urnega j svežega. Sam je te dni doma, ko i° S° odPe'Jali na Golnik, s »strni ima težave, on pa se čisto sr\VoJaško rihta", pravi. Sam si kuj. kosil°- Ze od nekdaJ rad obrt • Vsa leta' ko Je žena imela 1 in vedno v uku vsaj po tri vi/: nke< Je on kuhal. Odlična ši- 'Ja Je bila, on pa krojač. Pri Ko- rJu v Smledniku sta se spozna- la 1928. leta, neko igro so igrali, on je bil na odru natakar, ko nekomu šine, da bi bilo dobro, ko bi se Viktor, Joštov iz Kamne Gorice, in Vrenčkova Angelca s Torovega vzela. Že na prvi pogled sla si bila všeč, a že po kratkem poznanstvu je Viktor moral v vojsko. Angelca ga je zvesto čakala in 6. junija 1931 sta se poročila v Zapogah. Leta krize so bila, težko so sezidali to hišico. An-gelčin oče je s kravami vozil material skupaj, po četrt sladkorja sta lahko kupila, po pol struce kruha. V napol izdelano hišo sta se vselila 1934. leta, pri leščerbi šivala. A v domu je vladalo razumevanje. Enega sina imata, tudi on se je izučil za krojača. V Gorenjskih oblačilih je bil delovodja, tudi on je že upokojen. Zdaj, ko ni doma mame, ata rad poseda pri oknu, gleda tja čez prostrana zapoška polja in se spominja preteklosti, hudih časov revščine. Mama Anelca se ne bi nikoli izučila za šiviljo, če se ne bi njen starejši brat Lojze, znani dežni-kar Jenko iz Kranja, potegnil zanjo. Saj je bilo res hudo, enajst otrok je bilo pri njej doma, pri njem pet. Le trikrat na leto je njegova mama pekla hlebčke, se spominja otroških let. Ko se je šel učit, sta mu oba starša umrla, naenkrat je bil sam v hiši. Z ženo sta garala vse dni in noči. Med vojno.sta šivala za partizane. Koliko oblačil je z njune hiše šlo v gozdove! Pa zato nista dobila nobenega priznanja. Edino priznanje so mu dali smledniški upokojenci. Dolga leta jih je vodil na izlete. Vse je sam organiziral, naročal avtobuse, določeval trase, bil neumorni vodič. Za vsakega osmega marca so kam šli, vedno so plesali, nobena ni smela obse- deti. Godca je vedno imel s seboj. Ko so mu 1983. leta prinesli tislole priznanje, je skorajda jokal. Več mu je pomenilo, kot bi mu kdo dal sto milijonov! Radi so ga imeli njegovi upokojenci. Še danes se ga spomnijo. In lepo je bilo, ko je šel na izlet z Gorenjskim glasom. Dvakrat je bil že izžreban. Na Primorsko je šel in v Pleterje. Silno mu je všeč "Gorenje". Vsak začetek leta ga vnaprej plača. Kje so že leta, ko je zanj zbiral naročnike. Vsaka hiša tod okrog ga ima. Komaj pričaka poštarja ob torkih in petkih. Vsega prebere. Najprej naslove, potem generalno. Se bo delal reklamo za Gorenjski glas, pravi, dober časopis je, za vsakega je kaj. Žena je prav tako navezana nanj, na Golnik ji ga nosi. Zelo jo pogreša. Lepo jima je, čeprav pokojnine niso kdo ve kako velike. A še vedno si lahko vsega privoščita, prav nič jima ne manjka. Da bi le bila kmalu spet doma, potem bodo popraznovali, kot se za šestdeset skupnih let spodobi. Tamle v garaži bodo postavili mize, bogato jih bodo obložili in veselo bo! Srečno, Viktor in Angelca, še vrsto zdravih let vama želimo tudi vsi od Gorenjskega glasa! • D. Dolenc Gorjanska šola se je predstavila Namesto izpetih razstav prikaz dejavnosti v živo Gorje, 13. junija - Včerajšnje popoldne je bilo v Osnovni šoli bratov Žvan v Gorjah nenavadno živahno. Učenci in učitelji so pokazali odraslim, predvsem staršem, kaj počnejo poleg rednega pouka. Začelo se je s plesnim nastopom ritmične skupine in lutkovno delavnico, nadaljevalo s tiskanjem v tehnični delavnici, predstavitvijo pesniške zbirke Drobne pesmi in naravoslovnega dne na temo Tla kot naravni pogoj življenja. Nato je s kamni spotike okrcal vaščane turistični podmladek, svoje delo sta pokazala naravoslovni in biološki krožek, prepeval je šolski zbor, obiskovalcem so postregle mlade "gospodinje", otroci so slikali na steklo, pletli, postavili na ogled modelarske izdelke... »V šoli, ki ima samo štirinajst oddelkov, se da lepo delati,« je povedal ravnatelj Milan Rejc. »Učitelji so dovzetni za razne novosti; na razredni stopnji poskušajo z integriranim poukom, naslednje šolsko leto bomo uvedli tri mestre in eksperimentalno nove vsebine predmeta družbenomo-ralna vzgoja. Zakaj smo se odločili, da naše delo letos nekoliko drugače predstavimo? Dobri zgledi iz drugih Šol preprosto vlečejo, razen tega so se klasične razstave, ki smo jih prirejali prejšnja leta, izpele, postale same sebi namen. V šolah imamo veliko pokazati, vendar smo včasih pri tem nekoliko nerodni. Tokrat je drugače, bolj živo, zat* je tudi odziv med obiskovalci boljši.« Predstavitev dejavnosti učencev je pohvalil tudi predsednik sveta staršev Vinko Pogačnik. Dejal je, da je prijetno presenečen nad obiljem in raznolikostjo početja, ki je delno tudi rezultat pobud sveta staršev. »V svetu ne debatiramo o ocenah, to je strokovna stvar, ki jo prepuščamo učiteljem, nas bolj zanimajo vsebine dela. Starši so dali vrsto pobud za interesne dejavnosti na različnih področjih, denimo, na glasbenem, plesnem, za otroke bi radi več pouka tujih jezikov (nemščine), prek šole želijo ohranjati stare obrti, zlasti zvončarstvo, spodbujati kmečki turizem in podobno. Marsikaj od tega so v šoli že uresničili, drugo, upam, bomo s skupnimi močmi še uspeli.« • H. Jelovčan, foto: A. Gorišek Milan Rejc Vinko Pogačnik VESTI Predavanje o zdravilnih zeliščih Društvo upokojencev Kranj in občinski Rdeči križ vabita na predavanje o zdravilnih zeliščih in načinu priprave domačih zdravil, ki bo v torek, 18. junija, ob 17. uri v veliki sejni dvorani Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. Predavala bo Breda Kosir-nik. Vstopnine ni. Planinski izlet v Roblekov kot Kranjski upokojenci spet prirejajo planinski izlet. V četrtek, 20. junija, bodo šli pod Kalškim grebenom do znamenite doline Roblekov kot do Dolge njive. Pot zahteva precej kondicije, hoje je za tri ali štiri ure, izletniki pa naj s seboj vzamejo tudi malico. Odhod bo ob 6.25 s kranjske avtobusne postaje, zberejo pa naj se ob 6.10. Izlet vodita Metka in Jože Šparovec. Otroški živžav na Pristavi Znano planinsko in izletniško točko v Javorniškem rovtu poleti obiščejo mnogi planinci, oskrbnik Marjan Jan pa se trudi, da bi se na Pristavi vsi prijetno razvedrili. Med drugim prireja otroške živžave z lepimi nagradami, otroci pa se brezplačno sladkajo s palačinkami. Živžav bo spet v nedeljo, 16. junija, ob 14. uri. • J. Rabič Skupščina društva za pomoč duševno prizadetim Člane društva za pomoč duševno prizadetim iz Kranja vabijo na skupščino društva, ki bo danes, 14. junija, ob 15. uri v telovadnici Osnovne šole Helene Puhar. Po skupščini bo srečanje ob zaključku šolskega leta. Komunalno podjetje • VODOVOD JESENICE objavlja na podlagi Pravilnika o delovnih razmerjih prosto delovno mesto TEHNIČNEGA REFERENTA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: — inženir ali diplomirani inženir strojništva, — poznavanje računalništva, — aktivno znanje angleškega jezika, — dve leti delovnih izkušenj na področju energetike, vode in tehničnih plinov, — starost do 35 let Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati morajo imeti smisel za varstvo okolja in delo na terenu. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev navedenih v objavi, v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Komunalno podjetje "VODOVOD JESENICE", M. Tita 49, Jesenice 64270 Kandidati bodo pismeno obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. *r RAČUNALNIŠKI PREGLED VIDA (BREZPLAČEN) £ 8000 STEKEL V SKLADIŠČU it 4000 OKVIRJEV NA ZALOGI H SLUŠNI APARATI OPTIK G4TTERER BELJAK / VILLACH RINGMAUERGASSE 2 (V KASTNER & OHLER) Tel. 99434242-23970 jih v mimetičnem polju dojema le poklicani. Njegova abstrakt- tnik ■■na 8ovorica prikliče pred gledalca svet glasbe, duhov, v ume-Kov> imaginaciji vidna duhovna prostranstva vesolja..." SITOTISK ZA ZAČETNIKE Kranj - V ponedeljek, 24. junija, ob 16. uri se v organizaciji ZKO Kranj v gradu Kieselstein začenja tečaj keramike za začetnike. Tečaj bo vodila mentorica Dubravka Urban. Ves material in druge pripomočke se dobi na tečaju, ki stane 1.700 din. Vse informacije o tečaju, ki bo trajal do 1. julija, se dobijo na ZKO Kranj, Tomšičeva 44, ali po telefonu 221-331. Istega dne, to je 24. junija, ob 17.30 pa se v gradu Kieselstein začenja tečaj tehnike sitotiska za začetnike v novi grafični delavnici s temnico. Delavnico bosta od 24. do 28. junija vodila Zmago Puhar in Nejč Slapar. Vsak tečajnik bo imel možnost izdelati večbarvni grafični list, izdelke pa bodo ob zaključku tečaja tudi ovrednotili. Vse pripomočke bodo tečajniki dobili na tečaju, ki stane 1.600 din. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, 14. junija, ob 20. uri uprizorili E. Albeeja Kdo se boji Virginije Woolf - za izven, vstopnine ni. Danes, v petek, ob 20. uri bodo v gradu Kieselstein predstavili pesniško zbirko Martina Kadivca Na Ciganči. V programu nastopajo učenci Glasbene šole Kranj. V galeriji Mestne hiše je na ogled 2. medre-gionalna likovna razstava. V Prešernovi hiši je na ogled razstava del likovnih umetnikov - maturantov in pedagogov kranjske gimnazije. V galeriji Bevisa je odprta prodajna razstava akad. kiparja Janeza Boljke. V galeriji Tai-tai razstavlja slikar samouk Drago Kos iz Pod-ljubelja. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava umetniško poslikanih tkanin avtorice Karin Popolari iz Avstrije. RADOVLJICA - V radovljiški graščini bo danes, v petek, ob 20. uri koncert pianistke Tine Gašperšič ob zaključku desetletnega šolanja na Glasbeni šoli Radovljica. V avli občine Radovljica je na ogled razstava slik Marte Kunaver Jakopič iz Ljubljane. V Šivčevi hiši je na ogled razstava ilustracij akad. slikarja Andreja Trobentarju BEGUNJE - V gradu Kamen v Dragi bodo danes, v petek, ob 18. uri predstavili knjigo dr. Jurija Zalokarja Mavrična kača. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara je na ogled slikarska razstava Janeza Ferlana. V avli skupščine občine Škofja Loka razst? .Tja umetniške fotografije Renato Gorjan iz Gorenje vasi. V gale: ji Loškega muzeja je na ogled razstava slik Pavleta Sedejo. TRŽIČ - V vili Bistrica bodo danes, v petek, ob 19. uri predstavili pesmarico S'm Tržičan. V paviljonu NOB je na ogled razstava likovnih del učencev OŠ heroja Bračiča iz Tržiča. KAMNIK - V razstavišču Veronika bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo ob stoletnici kamniške proge. Ob otvoritvi bo na vrtu kavarne Veronika koncert revijskega orkestra Domžale-Kamnik pod vodstvom Tomaža Habeta. IDRIART BREZ LOŠKEGA PASIJONA Škofja Loka - V okviru letošnjega blejskega festivala Idriart, ki bo s svojimi prireditvami segel tudi do Škofje Loke, so bile predvidene tudi uprizoritve dveh podob iz znamenitega Škofjeloškega pasijona. Kaže pa, da s temi načrti ne bo nič. Pri ZKO Škofja Loka so se sicer že pripravljali na uresničitev dolgoletne želje Ločanov oživiti prvo ohranjeno slovensko gledališko besedilo; režiser Lojze Domajnko je že zbiral sodelavce in igralce, svojo pomoč pa je zagotovil tudi dr. Metod Benedik, predstojnik Kapucinskega samostana, posluh pa so pokazala tudi nekatera podjetja. Vendar pa za celotni projekt, ki bi stal 615.000 din, v Škofji Loki letos ne bi zmogli zbrati denarja, vsaj tako je na eno od zadnjih sej ocenil izvršni svet škofjeloške občine. Zato bodo do jeseni pri ZKO v sodelovanju z režiserjem Domajnkom pripravili idejni projekt pasijona za vseh 14 slik. Škofjeloški pasijon naj bi v Škofji Loki v celoti uprizorili leta 1993. • H. Jelovčan UGLAS Komisija Skupščine občine Jesenice za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja RAZPISUJE na podlagi 35. In 70. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) prosta delovna mesta 1. DIREKTORJA GLEDALIŠČA TONE ČUFAR JESENICE Pogoji: - visoka ali višješolska izobrazba ustrezne smeri za dejavnosti, ki jih opravlja Gledališče Tone Čufar Jesenice - tri leta delovnih izkušenj v stroki - organizacijske in poslovne sposobnosti 2. DIREKTORJA DELAVSKE UNIVERZE VIKTOR STRAŽIŠAR JESENICE Pogoji: - visoka strokovna izobrazba - najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja - organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog delavske univerze 3. DIREKTORJA DOMA DR. FRANCETA BERGLJA Pogoji: - višja izobrazba družboslovne smeri (socialna, ekonomska, zdravstvena smer) - 5 let delovnih izkušenj na področju družbenih dejavnosti, od tega 2 leti pri vodenju srednjih organizacijskih enot ali manjših delovnih organizacij ali strokovnih služb, - da je predložil program razvoja delovne organizacije. 4. DIREKTORJA SPLOŠNE BOLNICE JESENICE Pogoji: - zdravnik s specialističnim izpitom izmed medicinskih specialnosti Splošne bolnice Jesenice ali zdravnik z dokončanim postdiplomskim tečajem iz organizacije zdravstvene službe ter da ima 5 let delovnih izkušenj po opravljenem specialističnem izpitu oziroma postdiplomskem tečaju ali -visoka izobrazba družboslovne smeri (pravo, organizacija dela, sociologija ali psihologija) in 5 let delovnih izkušenj na delih poslovodnega delavca ali delavca s posebnimi pooblastili - vodstvene in organizacijske sposobnosti. Izbrane kandidate bomo imenovali za štiri leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj v 15 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev Komisiji Skupščine občine Jesenice za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja C. m. Tita 78, 64270 Jesenice. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi. (MIM&MEIIGLAS 8. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 14. junija 1991 GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Denarne igre Naposled so nam ga pokazali. Slovenski denar, ki ni denar. Nima namreč imena, denarja brez imena pa ni, potemtakem so to lahko le boni. Natisnjeni so bili menda že lani, ko so se bali, da bo zaradi zaostrene jugoslovanske denarne politike zmanjkalo dinarjev za plače. Potem pa so v Beogradu spet s polno paro pognali tiskarske stroje in boni so ostali v skladišču. Bone, seveda predvsem živilske, dobivajo delavci v skrahiranih podjetjih, kjer ne morejo nastrgati dovolj denarja za plače, potemtakem le nismoi bili tako daleč, da bi jih imeli vsi. Vrolo kri v slovenskem parlamentu, ki jo je spodbudil novi finančni minister Šešok, je torej težko razumeti kot nalivanje čistega vina, kakor je bil označen njegov nastop, temveč smrdi tudi po sprenevedanju, ker nekdo pač mora biti kriv, da 26. junija ne bomo dobili novega, slovenskega denarja. Najlažje pa je seveda okrcati tistega, kije odšel, veliko težje pa priznati, da vlada z novim denarjem pač ni mislila resno, kar lahko pojasnimo tudi z ostrim nasprotovanjem Hamurabijevim lipam. Denarne igre niso torej nič drugega kot odsev krute realnosti, življenja iz rok v usta, kar ni več značilno le za široke delavske množice, ki se vse težje pretolčejo iz meseca v mesec, temveč je preželo že vse plasti naše družbe, v zatišju morda kdo le nabira premoženje, vendar tega celo pravi liberalci ne priznajo. Devizne denarne igre pa vse bolj postajajo podobne igri na srečo, kar bo potrdil vsakdo, ki skuša priti do privarčevanih deviz v banki. Nobene resne poteze pa še ni bilo, da bi povrnili zaupanje varčevalcev, ki devize zdaj pridno odnašamo čez mejo ali stlačimo v nogavice, s tem pa seveda odteka kri našemu gospodarstvu. Zaupanje je omajano do te mere, da bi ga nemara res lahko povrnile le nemške, švicarske ali avstrijske banke, po igrah s slovenskim denarjem ljudje nemara celo novim slovenskim ne bi zaupali. Dilema, jim odpreti vrata ali ne, pa je seveda povezana z vprašajem, kaj storiti z bremenom preteklosti, saj naše banke pod to pezo nikakor ne bodo konkurenčne tujim. Prav tako pa seveda z vprašanjem, kam bi prihranke ljudi vlagale tuje banke, če bi se uspeli dogovoriti, da k nam, bi se znašle v podobni zadregi kot naše banke, kako pametno vlagati denar v skrahirano in še premalo podjetniško gospodarstvo. Devizni kolač v Beogradu, kamor so morale banke do leta 1988 pošiljati privarčevane devize ljudi, očitno ni tako trdno zaklenjen kot razlagajo varčevalcem, ki se morajo za svoje prihranke v vrsto postaviti sredi noči. Sporočilo ministra Šešoka, da devizne rezerve bliskovito kopnijo, potrjuje slutnje, da je mamljiv za marsikoga, ki si ga "zna" odrezati. Bankirji predlagajo, naj bi država Jugoslavija, ki jamči za te devize, razglasila javni dolg, naslednji korak pa naj bi bila prodaja stanovanjskega in drugega državnega imetja državljanom za delnice, na podlagi deviznih hranilnih vlog, ki jih ne morejo izplačati v gotovini. Po zdravi kmečki pameti bi to lahko komentirali: država je devize že zapravila, zato naj bi upnikom (v Sloveniji jih je za 1,2 milijona dolarjev) dala svoje premoženje. Denarna igra je seveda zelo podobna naturalni menjavi, ki jo vse bolj prakticirajo podjetja, saj ob zadregi z denarjem vse pogosteje račune plačujejo z materialom, da se gospodarsko kolo vsaj za silo vrti naprej. Pa naj še kdo reče, da vsi skupaj nismo prav na robu preživetja. Na jeseniški občini osnovali podjetniški informacijski center Tujcev še na večerjo ni več v Kranjsko Goro Na Jesenicah skušajo spodbuditi podjetništvo, vendar brez denarja ne bo šlo. Možnosti za nove zaposlitve je nakazal predstavnik Pla-nikine tovarne v Breznici pri Žirovnici, saj jim Salaman-der ponuja dodatno delo vendar pa je njihovo tovarniško poslopje pretesno. Nemara bodo našli prostore na Jesenicah, kjer je tudi po besedah direktorja Železarne Borisa Breganta prostorskih možnosti sorazmerno dovolj in pripravljeni so se o nakupu pod ugodnimi pogoji. Tudi zasebnikom ni lepo, je dejal Franc Bregar, na Jesenicah je 48 avtoprevoznikov, ne plačajo nam, po eni strani prosimo za delo, ker nas je veliko, po drugi tožimo, ker prevozov nimamo plačanih, sodnik pa pravi, zakaj ste pa peljali, če vam niso plačali. Jesenice, 12. junija - Predsednica jeseniške vlade Rina Klinar je na pogovor povabila direktorje družbenih in zasebnih podjetij, predstavili so jim podjetniško informacijski center, ki so ga osnovali pri občinskem sekretariatu za gospodarstvo, največ pozornosti so namenili brezposelnosti, ki na Jesenicah hitro narašča, ter problematiki posameznih podjetij, najbolj boleča je v turističnih, saj gostov v Kranjski Gori ni, po mariborskih dogodkih niti na večerjo več ne pridejo iz Trbiža, je povedala Simona Plahuta iz Gorenjke. Železarno so tokrat pustili ob strani, saj je bil v zadnjih dneh o njej veliko povedane in napisanega, omeniti je treba le, da je 521 delavcev minuli torek dobilo odločbe o odpustu, na voljo imajo seveda še 15-dnevni pritožbeni rok, nato pa jim bo začelo teči zadnjih šest mesecev v Železarni. Seveda imajo v jeseniški občini tudi druga podjetja, ki se ubadajo s problemi, tako so poleg Železarne presežke delavcev napovedali še v Gorenj ki, Planiki, Vatrostalni in Opremi Mojstrana. Konec maja je bilo na jeseniškem zavodu za zaposlovanje prijavljenih 1.581 brezposelnih, med njimi je 56 odstotkov žensk, približno četrtini pa pripadajo nadomestila za brezposelnost. Konec letošnjega leta pa na Jesenicah pričakujejo več kot 2.000, nemara celo 3.000 brezposelnih, zato je razumljivo, da so tudi na občini vse bolj zavzeti pri iskanju možnosti za nova delovna mesta. Kakor je povedala predsednica jeseniške vlade Rina Klinar pripravljajo nekakšne razvojni načrt, vendar ne v smislu nekdanjih planov, temveč želijo na enem mestu zbrati podatke o tem, kaj podjetja in vsi drugi načrtujejo za prihodnja leta, zlasti na področju kadrov in naložb. MERCATOR - Tovarna olja OLJARICA d. o. o., Kranj Britof 27 razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: Osnovno sredstvo Izklicna cena 1. Kamion FAP-Mercedes, tip 1213-42, letnik 1984 320.000,00 din 2. Kombi znamke IMV, tip 1900 BR, letnik 1984,(7 + 1) 30.000,00 din 3. Kason za kamion Mercedes - nov 50.000,00 din 4. Motor za Mercedes 130 KS - nov 210.000,00 din 5. Telefonska centrala avtomatska NTC PAB x 25 C 30.000,00 din 6. Rotacijski kompresor - puhalo 5.000,00 din 7. Hladilni kompresor - agregat 20.000,00 din za hlajenje glikola 8. Reduktor z variatorjem 500,00 din 9. Kompresor Serva-tehnik 5.000,00 din 10. Motor z reduktorjem Funda filtrov (DI) 2 kosa po 8.000,00 din 11. Elektromotor s črpalko 940 5 KVV 7.000,00 din 12. Transformator za taljenje zamrznjenih cevi 3.000,00 din 13. Ventilator z elektromotorjem 2.000,00 din 14. Dvigalo 16 ton (DI) 2.000,00 din 15. Kosilnica ročna - motorna • tip Alpina 3.000,00 din 16. Razdelilec parni 1.500,00 din 17. Stopnice s podestom 600,00 din 18. Tračne žage Standard Osijek 15.000,00 din Javna dražba bo v petek, 21. 6.1991, ob 12. uri v Kranju, Bri- tof 27, v sindikalni dvorani. Ogled osnovnih sredstev je možen 2 uri pred začetkom ja- vne dražbe. Vsak ponudnik mora pred začetkom javne dražbe položiti varščino v višini 10 % izklicne cene osnovnega sredstva. Kupec je dolžan plačati prometni davek in vse ostale daja- tve v zvezi s prodajo osnovnih sredstev. Kupec mora takoj po javni dražbi plačati kupnino in prevzeti osnovno sred- stvo. Kupec nima pravic iz jamstva za napake stvari. Podrobnejše informacije o javni dražbi - tel.: 325-221. Volje več kot denarja Jeseniška vlada je že septembra lani imenovala posebno skupino, ki se ukvarja s spodbujanjem podjetništva, kakor je povedala Darja Klinar, jim je veliko pomagal podjetniški inkubator Injes z Jesenic. Žal denarja nimajo veliko, v proračunu je le 837 tisoč dinarjev, podjetnike so o tem že obvestili, trenutno se dogovarjajo glede garancij za posojila. Center za spodbujanje podjetništva, ki deluje pri občinskem sekretariatu za gospodarstvo, postaja posrednik pri nakupu ali najemu poslovnih prostorov. V teku pa je inventura družbenih zemljišč in stavb, posebej na področju stanovanjskega gospodarstva, končan pa je že popis kmetijskih zemljišč, potrebujejo le še nekaj končnih podatkov. Seveda jim bo takšna inventura prišla prav tudi pri denacionalizaciji. Center zbira in posreduje poslovne informacije, povezali so se namreč z Gospodarsko zbornico Slovenije, zato lahko posredujejo tudi informacije iz tujine. Po besedah Darje Klinarjeve je odziv pri Obrtnem združenju slab, vendar pa so si nekateri s temi informacijami že pomagali, navedla je primer umetnega kovača, ki je tako prišel na avstrijski in angleški trg ter zaradi tega povečal delavnico. Sekretar za gospodarstvo Vlto-mlr Pretnar pa je povedal, da bo v kratkem razgrnjen zazidalni načrt Plavški travnik II, kjer naj bi gradili podjetniki. Z ljubljanskim Studiom marketing pa se dogovarjajo o promociji jeseniške občine, saj se je z odprtjem karavanškega predora njena atraktivnost povečala in pripravili se bodo na tuja vlaganja, ki bodo aktualna, ko se bodo politične razmere umirile. Koroška prebukirana, k nam gostov ne bo Največji udarec dožilja turizem, je dejala Simona Plahuta iz kranjskogorske Gorenjke, poletna sezona bo katastrofalna, tudi jeseni in pozimi gostov ne bo. Po mariborskih dogodkih še na večerjo ne pridejo več iz Trbiža, ostajajo le gostje s Hrvaške ter iz Bosne in Hercegovine, pa tudi od tam se usujejo odpovedi rezervacij, če je vikend "vroč". Izidor Je-kovec, direktor Integrala, ki se je sicer pritoževal, da so družbena podjetja preveč na stranskem tiru, lastninjenje pa se ne začne, pa je povedal, da so v preteklosti v tem času pripeljali v Kranjsko Goro po 200 do 400 otrok v deseti do dvanajstih avtobusih vsakih deset dni, zdaj pa so jih v enem pripeljali natančno 28. Povsem drugače pa je čez mejo, s Koroške prihajajo vesti, da bo poleti prebukirana, da ima kar 10 odstotkov gostov preveč, podobne so tudi napovedi iz sosednjih krajev v Italiji. Socialna pomoč in delo na črno Srečo Vengar iz Iskre Eleko z Blejske Dobrave je opozoril na črne zaposlitve, ki niso obdavčene/zato je davčni vijak za zaposlene toliko bolj stisnjen. Egidij Biček z Zavoda za zaposlovanje je dejal, da se dogaja, da se brezposelni ne udeležijo razgovora v podjetju, ki ponuja zaposlitev, zato prakticirajo, da večje skupine spremlja uslužbenec zavoda. Akcija o tisoč novih delovnih mestih, ki so jo v republiki denarno podprli s po 60 tisoč dinarji, bo kot vse kaže uspešna, računajo na 2.700 delovnih mest, od tega imajo na Jesenicah 14 vlog za 260 delovnih mest. Akcijo bodo v jeseni verjetno ponovili. Zavod je doslej stroške pokril pripravnikov, jeseni jih bodo verjetno le polovico, če bo to zaposlitev za določen čas, če bo za nedoločen čas pa še naprej v celoti. Na Jesenicah imajo pripravljen progam javnih del, predvsem za urejanje okolje, zaposlitev naj bi dobilo 160 ljudi. V Vatrostalni nameravajo od 320 zaposlenih odpustiti le 20 ljudi, čeprav imajo zaradi padca proizvodnje v Železarni in v kovinskopredelovalni industriji manj dela. Vendar se boje odpustiti ljudi, ki so usposobljeni za zahtevno delo, nemara bi jih težko dobili nazaj, če bi jih spet potrebovali. Njihovo delo je namreč specifično, zasebni podjetniki ga ne zmorejo. Jeseniški župan Božidar Brudar je poročal o obisku nemškega Nagolda, kjer jim manjka delavcev, vendar pa so za nas zdaj nemška zaposlitvena vrata zaprta, ker dajejo prednost brezposelnim iz nekdanje Vzhodne Nemčije ter Poljakom. Več možnosti je za trimesečno, sezonsko zaposlitev, vendar mora za delovno vizo zaprositi delodajalec. Jesenice naj bi se celovito predstavile na potrošniškem sejmu v Nagoldu, ki bo potekal od 31. avgusta do 8. septembra, kar bo seveda lepa priložnost predvsem za kranjskogorska turistična podjetja. Jeseniška vlada pa se bo 3. julija sestala z mestnim svetom Beljaka, ki z odprtjem predora resnično postalo sosednje mesto, poiskali bodo stične točke in se dogovorili o konkretnem sodelovanju. Izkoristili naj bi torej vsako, še tako majhno možnost za zaposlitev. Hkrati pa se že odpira izključevanja nadomestila za brezposelnost v primeru črne zaposlitve ali pogodbenega dela, kar privede do zavračanja ponujene redne zaposlitve. Red bo seveda lahko napravila le davčna policija m pomoč bo prejemal le tisti, ki J° resnično potrebuje. Le tako se ne bo več dogajalo, da je delavec in nekaj čistilk že po nekaj dneh dela na avstrijski strani karavanškega predora delo pustilo rekoč, da ne morejo toliko delati. • ™' Volčjak Več kot 260 ton posebnih odpadkov z Gorenjskega v Bosno • V Bodo tovarniška odlagališča spet polna? Kranj, 13. junija - Vlada BiH se je zaradi vznemirjenja javnosti odločila, da vrne v Slovenijo skupno 878 ton posebnih odpadkov, od katerih jih je dobra tretjina iz treh gorenjskih tovarn. Odločitvi članov slovenske vlade, da bo naša republika sprejela odpadke nazaj, v industriji nasprotujejo. Zmogljivosti tovarniških skladišč za posebne odpadke so namreč povsod omejene. Problemi industrije z odlaganjem in skladiščenjem posebnih odpadkov niso od danes. Ker pri nas še vedno nismo sprejeli zakonodaje o varstvu okolja, niti nimamo sežigalnice nevarnih snovi oziroma obratov za njihovo predelavo, se na tovarniških dvoriščih kopičijo posebni odpadki ali celo izginjajo neznano kam. V ekološko bolj osveščenih podjetjih so zato sami poiskali firme, povečini gre za zasebnike, ki se ukvarjajo s predelavo odpadkov. Tako je bilo tudi v primeru kranjske Save in Planike, loškega LTH in Kemisa iz Radomelj, ki so pošiljali svoje posebne odpadke dvema bosanskima podjetjema z registracijo za to dejavnost. Dejstva o aferi z našimi odpadki v Bosni so znana. Nekoliko je presenetila odločitev članov slovenske vlade, da 878 ton posebnih odpadkov sprejmemo nazaj. Nas je seveda zanimalo, kaj o takem ukrepanju menijo v gorenjskih tovarnah, pa kako nameravajo rešiti problem odlaganja in skladiščenja posebnih odpadkov. Inženir varstva pri delu v kranjski Planiki Milan Hlebčar nam je včeraj povedal, da so zaradi dogovorov z bosansko vlado skupaj s Savo poslali protestno pismo v sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja Republike Slovenije. Z odločitvijo za vrnitev odpadkov se ne morejo strinjati, ker so posle sklenili legalno v skladu s predpisi in storitve tudi dobro plačali. Njihovo skladišče posebnih odpadkov bi zapolnili z ostanki enoletne proizvodnje; blizu 50 ton odpadnih muljev, barv in topil, ki so jih poslali v Bosno, so zbirali dalj časa. Kot je še naglasil inženir Hlebčar, bi morali čimprej usposobiti kranjsko deponijo za odlaganje posebnih odpadkov, da bi se izognili podobnim zapletom. Podoben je bil pogovor s Francem Bičkom, ki ima enake zadolžitve v loški LTH. Tudi tam se strinjajo z nasprotovanjem vladni odločitvi, saj ob morebitni vrnitvi 90 ton mulja in drugih odpadkov ne bi mogli več urejeno odlagati v svojem skladišču novonastajajočih odpadkov v proizvodnji in mulja z drugega letnega čiščenja čistilne naprave. Zato so že sprejeli ukrepe za zmanjšanje nastajanja odpadkov. Želeli smo se tudi udeležiti sredinega sestanka s predstavniki omenjenih tovarn v slovenskem ministrstvu za varstvo okolja, a so vrata ostala zaprta za novinarje. Zato smo danes poklicali v kranjsko Savo, kjer smo od eko- loga Emila Nanuta zvedeli, da so predstavniki tovarn lahko 'e ustno ponovili svoja stališča ministru Jazbinšku, izid zapleta z odpadki pa bo odvisen od nadalj' njih pogovorov med vladama obeh republik. O problematiki z odpadki tovarne tudi ne namera-vajo dajati več nobenih izJaV' Dvomimo pa, da se bo v tem Prl' meru potrdil rek, da je molk zla' to! • Stojan Saje I IZ GOSPODARSKEGA SVETA ^] Števci krepko povečali izvoz V podjetju Iskra Števci v Kranju so v letošnjih prvih treh me; secih za odstotek presegli načrt proizvodnje, kije bila vredna l^-milijona mark. V primerjavi z enakim lanskim razdobjem so iz o ^ lali za 8 odstotkov več trifaznih števcev, proizvodnja enofaznih P je bila nižja za 17,7 odstotka. Občutno so povečali izvoz, v leto njem prvem četrtletju so izvozili za dobrih 7 milijonov dolarjev i delkov, kar je za 42,5 odstotka več kot v enakem lanskem razdo ju, letošnji izvozni plan so tako uresničili že 28-odstotno. Naj^ so izvozili v Nemčijo, kar 44 odstotka izvozne proizvodnje, v ^ lumbijo 20,7 odstotka, v Belgijo 9,6 odstotka, v Španijo 8,5 ofc}0 ka in v Malezijo 7,6 odstotka. Zaposlenost so v Števcih povečal i 5,5 odstotka, konec marca letos je bilo zaposlenih 1.483 ljudi, K je 77 več kot pred letom dni. Boljši je bil tudi izkoristek delovneg časa, saj je bilo v rednem delovnem času opravljenih 79,7 odsto ur, lani v prvem trimesečju pa 76,6 odstotka. Izpolnjevanje j^jjj nih naročil trenutno zahteva maksimalno izrabo razpoložlji^ zmogljivosti v proizvodnji trifaznih števcev, saj je zanje vse naročil. Dnevno zmogljivost 1.500 kosov so uspeli povečati 1.650 kosov na trakovih, dnevno količino 2.000 kosov pa bodo segli s pomočjo druge izmene. Petek, 14. junija 1991 9. STRAN ©MMSSMESGLAS IZ SLOVENSKE SKUPŠČINE - Vitomir Gros je nasprotoval Markovicevemu nastopu v skupščini Urednikova beseda Osrednja tema današnjih Odprtih strani je Glasova preja, kije bila pretekli petek v hotelu Creina v Kranju, na kateri sta se pomerila kranjski župan - liberalec Vitomir Gros in liberalni demokrat Jožef Školč. Zapis je pripravil Jože Košnjek. Uvodno razmišljanje o liberalizmu je pripravil prof. Miha Naglic. Na zadnji strani pa objavljamo intervju z Ljubom Sircem, našim rojakom, kije bil po vojni obsojen na Nagodetom procesu. Tega je pretekli teden slovensko vrhovno sodišče razveljavilo. Prihodnji teden bodo izšla Snovanja. Leopoldina Bogataj Miha Naglic J-očitev duhov na Slovenskem (1891-1991) sto let med liberalci in klerikalci Se ločitev duhov, ki zaznamuje zadnje stoletje slovenske zgodovine, spet zaostruje? Kakšna je v njej liberalna perspektiva? Pravijo, da smo Slovenci politično razdvojen, če ne jg kar razklan, "shizofren" narod; na eni strani so (bili) starini, na drugi mladini, na eni klerikalci, na dru-gjjiberalci, črni in rdeči... Taka je trditev, ki jo skuša-rjo osvetliti v tem zapisu. Celo stoletje že mineva v gJTamenju te razdvojenosti. In kar sama od sebe nas obhaja skušnjava, da bi tudi nasprotje med Demosom in njegovo opozicijo nategnili na omenjeno ko-Pito. A ne gre; saj ni mogoče enostavno reči, da je Demos črn, opozicija pa rdeča. In ne nazadnje: tudi ggjiberalce se razglašajo tako na eni kot na drugi strani!? Pred sto leti \ politiki smo Slovenci opravili Najbolj svojstveno pot med vsemi Juznoslovanskimi narodi. Do leta '*j48. skoraj apatični, otopeli, pa-tr'arhalno vladani in sinovsko po-s'uŠni smo se v drugi polovici 19. poletja spustili v boj med mladini starini, po letu 1880 pa smo ■"»zvili strašen, v zgodovini mnogih "ar°dov skoraj brezprimeren kul-'U|ni boj, ki je privedel Slovence j|0 nepomirljive ločitve duhov, ta jja s« je spremenil ne samo v idej-™° nasprotje, temveč celo v osebno pastvo. Posledice tega politi-"jega sovraštva smo bridko obču- l*| v nedavno preživeti državljanih1, vojni. V domačem političnem °ju se nismo mogli nikdar popol-™0«na otresti dvostranskega politi- nega sistema, ki se je že v začetni ™°bi razvil v grobo obliko politi-eJ>a boja, če že ne v naravnost , rovo." . Tako je mogoče v ne-IjjJ davkih povzeti slovensko po-'čno zgodovino moderne dobe, Sr0jstrsko, kakor je to spelo prof. o„ ■ Baragi v predavanju, ki ^'Je imel 21. avgusta 1965 v Bue-£0s Airesu. (1) ^lnierov, ki ilustrirajo omenjenih razdv°Jenost 'n surovost na-jj" P°litičnih razmer, ne manjka. to 11 iz novejše dobe so znani, za-lv Redimo le nekaj starejših. dn Tavčar, liberalec, je svoj čas lj. n<*em zborovanju v Črnom-lilc pozival, "naj se katoliške vo-2aie °dpošlje s krvavo glavo na- J' to nečedno drhal v farovške hleve in farovške svinjake, iz kojih so na dan prihrumeli." Ivan Sušteršič, klerikalec, pa je izjavil: "Rajše Nemca ko liberalnega Slovenca." Celo blagopokojni Janez Ev. Krek je klical Slovence v "boj na nož" proti slovenskim liberalcem. (2) Naposled so se ti zamerili še Ivanu Cankarju, kljub temu da je živel daleč stran, na Dunaju, od koder je 22. marca 1900 pisal bratu Karlu: "Svobodomiselne stranke, ki bi slonela na resničnih potrebah naroda, na Slovenskem ni. Zato je danes zastonj ves boj s klerikalizmom; liberalna stranka je sojena in obsojena; taka, kakoršna je, bo izginila jutri ali pojutrišnjem. Da bi izginila čim preje! Nevarna je pravi svobodi bolj kot armada ka-planov-agitatorjev." (3) Politiki in umetniki so ljudje, ki navadno reagirajo čustveno prizadeto. Zato ne bo odveč, če si njihove izjave ogledamo še v luči hladne in poglobljene analize, kakršno je opravil Ivan Prijatelj. "Ako se danes kot objektivni kulturni zgodovinarji ozremo nazaj na ves v tem poglavju obravnavani historiat boja med "liberalizmom in klerikalizmom" v tem obdobju, moramo predvsem reči, da je bil ta boj sicer neizogiben. Vedno in povsod, v vseh vekih in pri vsakem narodu se je kultura razvijala zlasti v dveh velikih smereh. Vedno in povsod so bili in najbrž tudi bodo kulturni delavci, prisegajoči na svobodna, iz zgolj znanstvenih in pozitivnih faktov rezultirajoča ge- sla napredka, in drugi kulturni delavci, katerim so sveti neki apriorizmi. Resno in stvarno tekmovanje obeh teh dveh smeri v vztrajnem in plodovitem delu je doslej in bo tudi vedno zelo pospeševalo in dvigalo kulturni razvoj narodov. Vpraša se samo, ali je bilo to tekmovanje obeh naših glavnih strank vedno resno in stvarno, dostojno." (4) negativne in pozitivne postavke, ki jih je mogoče vknjižiti eni in drugi strani. Liberalcem na negativno stran bilance vpiše njihovo spravaštvo in nenačelnosl, na pozitivno pa dejstvo, "da so vodilni možje te stranke vedno visoko dvigali prapor umetnosti in literature, pospeševali kulturne naprave, kakor gledališče in šolstvo, ter se v obilni meri tudi sami udeleževali pisateljevanja, s čimer so vsaj nekoliko zbrisali svoje zamude na področju ljudske prosve-te." - "Glavna pega na kulturnem obličju naših katoličanov tega obdobja je njihova vsem konfesional-cem lastna duševna ekskluzivnost in nestrpnost." Izjema je bil J. Ev. Krek, "živo nasprotje shematičnega Mahniča". "Glavna pozitivna postavka, pripadajoča nesporno prizadevanjem našega katoličanstva, pa je zabeležena na področju prosvetne in gospodarske organizacije našega ljudstva... Našega kmeta so naravnost iztrgali iz krempljev oderuhov, pogosto tudi domačih in narodnjaških. Zategadelj je tudi umevno, da jim je v naslednjem obdobju naš kmet naklonil svoje neomejeno zaupanje in vodstvo, medtem ko jim kolikor toliko ob vzorih svetovne kulture izobražena inteligenca zaradi njih dogmatične duševne ozkosrčnosti in zanemarjanja kulturnih institucij v svoji večini ni mogla slediti..." (5) Če ne že prej, potem se nam tu gotovo posveti, za kaj je v bistvu šlo: za denar, za glasove in za duše kmetov in kmečkih proletar-cev, ki so tvorili večino slovenskega prebivalstva. Cerkev, tradicionalni varuh slovenskega podeželja, se je s Krekovim zadružništvom in prosvetno organizacijo uspešno zoperstavila nameram vaških mogotcev, da poberejo kmetu še tisto, kar mu je ostalo in ga napotijo v Ameriko. Zato je razumljivo, da je liberalizem v slovenskih deželah nekaj pomenil le v mestih. Razumljiva, toda še danes odbijajoča pa je njegova jugoslovenarska drža med obema vojnama. Sto vmesnih let Liberalizem lahko opredelimo kot gospodarsko in politično miselnost, nastalo v kapitalizmu, ki poudarja gospodarsko in politično svobodo, (b) Liberalna hotenja meščanstva so naletela na tradicionalne okvire in jih prebila. "Laissez faire, laissez aller", je bila deviza ekonomistov, Listina pravic (Bili of Rights, 1689), Vir-ginijska deklaracija o pravicah (1776) in Deklaracija o pravicah človeka in državljana (1789) pa so postavile idejne temelje za politično svobodo vsakega posameznika in celih narodov. V slovenskih razmerah se je to nasprotje starega in novega - kot smo videli - zares pokazalo šele v spoprijemu med konservativnimi staro-slovenci in liberalnimi mladoslo-venci. Dajali pa so se za politično naklonjenost tistih, ki so bili vmes, za dušo in telo slovenskega naroda. Orel in sokol sta se spopadala zastran kmečkih in prole-tarskih kokoši - vse dokler se ni zanje postavil rdeči petelin. Tedaj se je pokazalo, kako hud je bil sokol na orla: s prevlado petelina je tiho soglašal, medtem ko se ni orel z njo nikoli sprijaznil. Zdaj, ko sta se orel in sokol spet pojavila na slovenskem političnem nebu, se za prvega ve, kaj hoče: kokoš! Drugi pa se vede nekam čudno; koketira z orlom in s petelinom, a domnevamo, da se je tudi njemu zahotelo istega -kokoši namreč. - Kaj želimo povedati s temi pernatimi prispodobami? Da so se v letih pred zadnjo vojno na slovenskem političnem prizorišču pojavili še socialdemokrati in komunisti, ki so pogosto koketirali z liberalci in v svojih liberalnejših obdobjih uporabljali njihovo retoriko. V letih 1941-1945 pa so komunisti pometli z vsemi, ob tihem soglasju in z dejavnim sodelovanjem dela liberalcev. "Liberalna stranka je za tiste, ki imajo kaj pod palcem," je rad poudarjal 1. Tavčar. (7) Za prole-tarce torej v njej ni bilo prostora, pa tudi sicer niso silili vanjo. Skupno je bilo enim in drugim le njihovo sovraštvo do klerikalcev. Lenin, teoretik svetovnega prole-tariata, liberalcev ni prebavljal, kar pa ga ni zadrževalo pred tem, da jih ne bi včasih prav grdo ugriznil. Liberalci se razlikujejo od konservativcev le toliko, kolikor je buržoazija zainteresirana za njej potrebni pravni red in politično svobodo. Toda hkrati se ta progresivna buržoazija bolj boji delavskega gibanja kot reakcije. Odtod njeno nagnjenje k staremu, k sporazumu z njim, k zaščiti številnih institucij starega pravnega reda. Vse to vodi liberalizem v nemoč, strahopetnost, polovičarstvo in večna kolebanja, pravi stari boljševik. In se v tej oceni nekako ujema s tisto, ki jo je o slovenskih liberalcih izrekel Cankar. Po sto letih Leta 1891 se je, gledano z vidika naše obravnave, zgodilo dvoje. Papež Leon XIII. je objavil okrožnico Rerum novarum (O novih rečeh), naperjeno proti or-ganizirajočim se proletarcem na eni in izkoriščevalskim kapitalistom na drugi strani. Obema nasproti je postavil krščanski socialni nauk. Na Slovenskem pa so politični predstavniki mladega slovenskega kapitala v odgovor na ustanovitev Katoliškega političnega društva (1890) osnovali svoje, Slovensko društvo (1891), ki je z leti preraslo v Narodno napredno stranko, kakor se je glasilo uradno ime za stranko liberalcev. Krekovo krščansko socialno gibanje, ki je tako učinkovito reševalo imetje in delo slovenskih kmetov pred apetiti "na-prednjakov", pa je imelo svoj idejni temelj ravno v navedeni okrožnici. Po sto letih (Centesimus annus, 1991) izda papež Janez Pavel II. okrožnico, ki napoveduje novo preobrazbo družbe po načelih Cerkve in je tudi tokrat naperjena proti istima dvema grešnikoma: proti liberalizmu in proti komunizmu, proti "praktičnemu materializmu" kapitalizma in proti brezbožnemu kolektivizmu. Če nimamo pred seboj končne resnice, ki vodi in usmerja politično dejavnost, potem se z idejami in prepričanji v boju za oblast kaj lahko manipulira, pravi papež. Zgodovina kaže, da se demokracija brez vrednot kaj lahko izrodi v odkriti ali prikriti totalitarizem. Odkritega sta prak- ticirala fašizem (+1945) in stalinizem (+ 1989), prikrit pa je tisti, ki ga pozna liberalna potrošniška družba, ki človeka omeji na ekonomsko sfero in na zadovoljevanje materialnih potreb. - Zdaj gre torej za to, kakšen bo poslej kapitalizem, bo po meri Cerkve ali po liberalnih načelih? Bo ponovna evangelizacija družbe prevladala nad laično demokracijo, pokrist-janjeni kapitalizem nad laičnim? Odgovor bo prinesel čas. Nam ostane le še vprašanje, kakšna je po vsem tem perspektiva slovenskih liberalcev. Grosovi "liberalci" in Školčevi "liberalni demokrati", razen tega, da ne eni ne drugi ne marajo "ta črnih" (?), nimajo dosti skupnega. Prvim, ki že imajo nekaj pod palcem, gre predvsem za ustvarjanje takšnih družbenih razmer, v katerih bi lahko imeli še več, drugi imajo višjo ambicijo: onemogočiti ponovno razdvojitev slovenske družbe na desnico in levico s svo-" jo sredinsko, liberalno držo. Sicer pa naj več o tem povejo sami. Glasova preja na temo "Liberalci in liberalni demokrati v parlamentarnem sistemu" je prava priložnost za to. (8) Ob koncu si pisec teh vrstic želi, da se slovenski narod v poletju svoje nove demokracije ne bi ponovno razdvojil in da besedi "klerikalec" in "liberalec" ne bi spet postali politični psovki. Ali drugače-,da bi zmerno konservativni Krščanski demokrati ne postali klerikalci in da bi si liberalci prislužili kaj od tistega, kar je latinski pridevnik liberalis izvorno pomenil: tistega, ki pripada svobodi, svobodno rojenega vreden, velikodušen, darežljiv (genero-sus). Če se bo "liberalcem" zgodila nova grabežljivost, "klerikalcem" pa ozkosrčnost, potem slovenska demokracija ne bo vredna tega imena. Opombe 1 Srečko Baraga, Odnos Slovencev do Jugoslavije, Vrednote V, Buenos Aires 1968, stran 39. 2 Prav tam. 3 Zbrano delo, 26. knjiga, Lj. 1970, s. 77. 4 Ivan Prijatelj, Slovenska kul-turnopolitična in slovstvena zgodovina (1848-1895), V. knjiga, Lj. 1966, s. 342. 5 Prav tam. 6 Slovar slovenskega knjižnega jezika. 7 Sperans, Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, Lj. 1939, s. 183. 8 Ta članek je bil napisan pred prejo in naj služi kot nekakšen zgodovinski uvod. @@I3I3E3OTEEGLAS 10. STRAN GLASOVA PREJA Petek, 14. junija 1991 JOŽE KOŠNJEK GLASOVA PREJA: liberalec VITOMIR GROS in liberalni demokrat JOŽEF ŠKOLČ Dva obraza slovenskega liberalizma Vitomir Gros in Jožef Školč, poslanca v skupščini Slovenije, politična nasprotnika. Gros del oblasti, član vladajoče koalicije, kranjski župan, Školč predstavnik opozicije. Vitomir Gros, član Slovenske liberalne stranke, ki ima v republiškem parlamentu 4 poslance, Školč, predsednik Liberalno - demokratske stranke, ki ima v parlamentu 40 poslancev, čeprav poslanec Gros s svojimi nastopi pravzaprav spretno prikriva skromno zastopanost svoje stranke v parlamentu. Jožef Školč, profesionalni politik s približno osemletnimi izkušnjami, Vitomir Gros je volonter, politika mu je hobi, vanjo je stopil konec leta 1989, ko je zasnoval Slovensko obrtniško stranko, se z njo priključil Demosu, ki mu s 3,5 odstotka zagotavlja večino. Liberalna stranka in Gros sta največja zagovornika samostojne Slovenije, brezkompromisna, LDS in školč pa sta bila v središču pozornosti pred volitvami, ko sta vlekla pogumne poteze glede sojenja četverici in takrat še ilegalne opozicije. So največji zagovorniki demilitarizacije. Školč je velik zagovornik manjšin, lokalne samouprave, Gros je slovenski nacionalist, ki bi se Neslo-vencem v Sloveniji najraje odpovedal. Pogosto dobiva predznak radikalizma, ek-stremnosti, ki povzroča oblasti kdaj več preglavic kot opozicija. O kranjskih liberalcih se celo govori kot o Demosovih jastrebih. (Iz uvoda voditeljice Glasove preje Ljerke Bizilj). "Jaz si seveda o gospodu Gro-su mislim najboljše," je odgovoril Jožef Školč na vprašanje voditeljice Glasove preje Ljerke Bizilj , kako sogovornika vidita drug drugega. "Moram priznati, da se kaj preveč ne ubadam s tem vprašanjem, ker se v skupščini ne vidiva kaj dosti, ker je on v drugem zboru kot jaz. Jaz sploh o vseh poslancih mislim dobro, ne mislim nič slabega, je pa jasno, da marsikdo naredi napako v našem parlamentu," pa je odgovoril Vitomir Gros. Zanikal je nekatere trditve Ljerke Bizilj iz uvoda v pogovor, da je Liberalna stranka skromno zastopana v parlamentu, da je v politiki volonter, da je Liberalno demokratska stranka bolj zmerna, Liberalna stranka pa napadalna, da je slovenski nacionalist, da njegova stranka zagovarja vzporedno valuto in daje slovensko vlado na seji republiške skupščine pretekli teden označil za narodno izdajalko. GROS: "Vsi, ki smo bili pred volitvami v opoziciji, smo imeli tri mesece časa, da se spoznamo, organiziramo, da nabere vsaka stranka 500 članov, postavimo liste, gremo na volitve in po možnosti s takratno pozicijo zgubimo na volitvah. Vendar se je izteklo drugače. Vse to smo naredili in tudi zmagali na volitvah in ob tej priložnosti je treba povedati, da se je isti scenarij vrtel od Triglava da Kamčatke, zato mi trdimo, da je bilo to inscinirano, dogovorjeno v komunističnih strankah Vzhodne Evrope. Rad bi povedal, da jaz nisem noben volonter. Jaz se skrajno profesionalno ukvarjam s politiko, vendar ne za plačilo zaradi jasnega razloga, ker imamo toliko pod palcem, da nam to ni potrebno. Oporekam izjavi, da je Liberalnodemokratska stranka bolj zmerna, Liberalna stranka pa napadalna, in da je tej stranki podoben samo še gospod Pučnik. To je govorila prejšnja pozicija in sedanja opozicija vse do volitev in s tem danes nadaljuje. Podtakniti nam hoče revanšizem, ker so s tem skušali pridobiti množice, vendar je ta revanšizem ravno na nasprotni strani in sicer revanšizem revanšizma proti revanšizmu. Sploh ni res, da sem slovenski nacionalist. Jaz imam mnogo znancev in prijateljev med mnogimi narodi v Jugoslaviji in tudi izven naše sedanje države Jugoslavije, tudi zelo dobre prijatelje med Srbi, nikakor pa naša stranka ne sovraži nobenega naroda, tudi tistih ljudi ne, ki so prišli k nam na delo ali kako drugače. Lahko bi rekel, da je bil očitek nespretna izjava. Ni res, da ima naša stranka največ članov z Gorenjskega. Mi imamo člane z vse Slovenije. Tudi ni res, da moramo imeti na zastavi navpične barve. Vztrajali smo, da se iz zastave izvzame zvezda, in tudi ni res, da bi bil karantan- ski panter naš nacionalni grb. Karantanski panterje pač s tremi čebelicami, ki bi lahko koga popikale, v grbu Liberalne stranke. Zlasti pa ni res, da se zavzemamo za abolicijo. Treba je ugotoviti krivdo in zločin, ne pa ljudi kaznovati. Če je kdo zločin storil, naj se ga obsodi, ne pa kaznuje. To je bistvena razlika. Večkrat je pisalo, da zagovarjamo vzporedno valuto. Mi zagovarjamo obračunsko valuto. To je povsem nekaj drugega. Vzporedna valuta je lahko vzporedna dinarju, obračunska valuta pa je tista, na osnovi katere bomo iz obračuna, iz bilance, plačevali davke. Na to, da nas zmerjajo s kranjskimi liberalci, Demosovimi jastrebi, smo navajeni in se na to ne oziramo. Na izjavo, da sem vlado označil kot izdajalsko, moram povedati, da nisem tako izjavil. Izjavil sem, če je vse to res, kar je izjavil gospod Še-šok, minister za finance, potem so v vladi tudi izdajalci." ŠKOLČ: "Pa ste ugotovili, ali je vse to res..." GROS: "Vlado sem prosil, naj dokaže, da to ni res, da se je gospod Šešok zmotil ali pa je gospod Kranjc delal napake." Merila liberalizma ŠKOLČ: "Gospod Gros vedno govori nekaj drugega, ne pa tisto, kar se ga vpraša. Tisto, kar počno danes evropski liberalci in kjer se merijo pravila za vstop v internacionalo, pa so naslednje teme in okrog teh je mogoče delati razliko. Eno je vprašanje zastopanosti različnih političnih interesov. V Sloveniji se je treba vprašati, kakšno opcijo kdo zagovarja in kakšen je volilni sistem, komu je zato, da pride do mavričnega spektra vseh političnih grupa-cij. Za Slovenijo je pomembno razmerje med centrom in periferijo, koliko je mogoče, potrebno in smiselno regionalizi-rati to deželo, koliko je lahko neki regionalizem, neka lokalna samouprava protiutež enemu centru in tu ne gre samo za razlike med tema dvema strankama. Glavni test nekega liberalnega krila v Evropi je odnos do manjšin. Tu ima vsa Slovenija, in lahko bi rekel vsa Jugoslavija, zaradi skrajnega populizma velike težave pri vključevanju v integracije. Zame je pomemben četrti razločevalni kriterij med našima strankama, to je odnos do medijev. Mi trdimo, da je treba medije, časopise, radije, tudi kranjskega, imeti za tisti instrument nadzora oblasti, ki je izven parlamenta. Dobro bi bilo, da se soočimo s teoretskimi, ideološkimi izhodišči Liberalne stranke iz Kranja, drugače bomo prišli do tega, da bomo razlagali, kaj je kdaj kdo zagovarjal." GROS: "Gospod Školč je naštel, če sem ga razumel, štiri stvari. Liberalna stranka nima nič proti, če ste vi stranka mar- ginalnih spolnih in ne vem kakšnih skupin. Glede lokalne samouprave in regionalizma moram povedati, da smo, ko nas napadate, da smo kranjski liberalci, dragi kolegi iz Zagorja, že po imenu in naravi stvari za lokalno samoupravo in proti centrom. Glede testa do manjšin. Če ste opazili, se naša stranka nikdar ni izjasnjevala proti manjšinam, vendar je vedno govorila, da morajo imeti manjšine, ki so v Sloveniji, vsaj take pravice, kot jih imajo naše manjšine v zamejstvu. Nikakor pa ne bistveno večje. Ne morete nam podtikati, da smo nacionalisti, ekstremni nacionalisti, ker to nismo. Glede medijev, nadzora izven parlamenta: kdo je izven parlamenta. Ali je to neka paradržava, kar je v bistvu vsaka paradržavna organizacija. Menim, da je parlament edini demokratično izvoljen institut, ki lahko najbolj objektivno sodi o medijih. Ko ste omenili kranjski radio, vas moram razočarati. V njegovih prostorih sem bil doslej samo enkrat, čeprav se je ne vem kaj pisalo, da sem odstavljal direktorje, novinarje in ne vem kaj še vse. Ste pač nepoučeni in se boste morali podučiti." Školč je v odgovoru Grosu dejal, da je Liberalna stranka v parlamentu zagovarjala pravilo reprocitete pravic, kar ni glavno, ampak je bistveni test demokratičnosti družbe to, koliko pravic ti priznaš ne glede, koliko jih nasprotna stran. Zahteve, da imajo Madžari in Italijani v parlamentu preveč zastopnikov, so razburkale ljudi doma in zunaj, posebej zato, ker so manjšine centralni evropski problem, saj je zgodovina močno zmešala narode, da skoraj noben v celoti ne živi v svoji državi. Gros odgovarja, da imajo nacionalne manjšine pri nas bistveno več pravic kot drugje v Evropi. Madžari imajo tri poslance v skupščini, Italijani, mislim 5, je dejal, v predlogu nove ustave pa naj bi se to še razširilo po eni varianti na 5, po drugi pa na 8 predstavnikov ob manjšem številu poslancev v parlamentu. V takem primeru je absurd govoriti o "pravičnih pravicah", zlasti še, Če se želi te pravice razširiti še na Rome, s čimer se strinjam, če je Romov 3000 v Sloveniji tako kot Italijanov, pa na nemško, srbsko manjšino, pa še toliko jih lahko najdemo, da bomo imeli kar naenkrat vse poslance manjšin-ce, Slovenci pa bomo v parlamentu "manjšina od manjšine." Koga se bojimo: sebe ali vojske Gospod Gros je bil ta teden slabe volje v skupščini. Gospod Školč tudi. Zakaj se ne osamosvojimo? Kje vidita razlog? Ali ostajamo v Jugoslaviji zaradi strahu pred JLA ali zaradi sebe, Gosta na Glasovi preji sta ogrela občinstvo. Še nekaj zanimivih izjav. Gros: Kaj se je konkretno v Kranju spremenilo v času mojega predsednikovanja? Jasno je, da se kaj dosti ni moglo spremeniti. Brez revanšizma moram povedati, da nam je prejšnja oblast pustila tako razsulo, da kaj dosti ni bilo možno narediti. V moji pisarni je bilo vse skupaj 10 dek papirja in jaz sem takrat naredil z gospodom Torkarjem inventuro. Imamo arhive, vendar kjerkoli zagrabimo, kjerkoli začnemo delati, povsod naletimo na nepravilnosti in slabe odločitve. In Školč: Lahko mi verjamete, da bomo na prihodnjih volitvah dobili še več mest v parlamentu. Ko govorite v našem primeru, da ljudje niso vedeli, koga volijo, morda mislite na gospoda Grosa iz Planike. Gros p* odgovarja: V Kranju sva dva Vitomirja Grosa. Kvečjemu je šlo lahko za zamenjavo z mojim soimenjakom, gotovo pa niso mislili na gospoda Grosa, direktorja Planike. Dobro vedo, kdo je ta človek, in tudi vedo, v kateri stranki je in kako je vodil svojo tovarno doslej. Slike: Gorazd Šinik. zaradi lastne nemoči, je vprašala gosta Ljerka Bizilj Školč je povedal, da je v Jugoslaviji toliko močnih, na različnih ravneh spletenih vidnih in nevidnih vezi, da jih ni mogoče čez noč pretrgati. Do razlik prihaja v pogledih na osamosvajanje. Če bi citiral Grosa, bi bilo to enostavno. On je bil jeseni proti plebiscitu in sicer zaradi razloga, ker so Slovenci na plebiscitih vedno zgubljali. Kasneje je bila tudi Liberalna stranka zato, vendar je stvari poenostavljala. Školč je prebral Grosov skupščinski magnetogram, v katerem je rečeno, da imamo svojo državo z vsemi atributi državnosti, upravo, kulturo, šport, vojsko policijo, davčno upravo in bančni sistem, od vseh vzhodnoevropskih držav imamo najboljše gospodarstvo in kmetijstvo. Manjka nam je lastni denar in poštne znamke. Eno in drugo moramo natisniti, v skrajni sili * v enem tednu, s prežigosanjem celo takoj. ŠKOLČ: "Če se seveda osamosvajanje poenostavi samo na pretiskavanje denarja in poštnih znamk, potem je ta vlada priložnost zamudila. Če je stvar bolj komplicirana, mislim, da je bila ključna politična napaka, da smo si kot mlinski kamen obesili neki datum za vrat, čeprav je jasno, da je osamosvajanje neki proces." Gros je priznal, da je tako trdil in tako je trdila tudi njegova stranka. Mi se ne spreminjamo kot kameleoni, mi enako trdimo je dodal. Sprejeli smo Deklaracijo o suverenosti republike Države Slovenije in smo predlagali, da skupščina sprejme ugotovitveni sklep, da je pač Slovenija samostojna država in s tem neodvisna od Jugoslavije. Vedno smo izgubljali na plebiscitih. Prvi je bil Beneški in takrat smo dokončno zgubili Beneško Slovenijo, v prejšnjem stoletju. Nato smo zgubili plebiscit na Koroškem, vendar ne po svoji krivdi, ampak po krivdi srbske soldateske, ki se je takrat potikala po Koroškem. Jaz to vem iz družinskih virov. Zaradi stalne ob-strukcije nismo bili gotovi, da se to ne bi zgodilo tudi tretjič. K sreči se to ni zgodilo, opozicija je odigrala pozitivno vlogo in za to sem ji še danes hvaležen. GROS: "Glede pretiskavanja denarja in poenostavljanja moram povedati, da se država ustvarja in ustanavlja na bistveno enostavnejši način, kot se sedaj hoče prikazati v republiški skupščini in slovenskemu narodu. Država se enostavno ustanovi, potem pa se njen pravni sistem izgrajuje. Glede pretiskavanja denarja je zadeva zelo enostavna. Treba je vedeti, da je imela Slovenija med vojno dve vrsti lastnega denarja, v Beli krajini in na Primorskem. V vojnem času, ko ni imela nič, ko so ji vse pobrali, ko so naše ljudi razseljevali in jih silili v bratomorno državljansko vojno. Takrat smo imeli dve vojski, dve vrsti denarja, pa seveda državno upravo, kolikor jo je bilo pač mogoče vzpostaviti. Zato sem trdil, da je to stvar enega tedna desetih dni. Tega se nismo sami zmislili, ampak smo se temeljito posvetovali z bančnimi strokovnjaki." Zasluge in odgovornost osamosvajanja Ključno odgovornost okrog osamosvajanja bo nosil Demos in predvsem njegova vlada, čeprav se da pogovarjati o marsikateri zadevi, ki ni stekla v skupščini ali pa v predsedstvu, je odgovoril Jožef Školč na vprašanje, kakšna je vajina predstava slovenske prihodnosti, še posebej zato, ker sta se dr. Rupel in njegova stranka distancirala od tega, kar je izjavil gospod Šešok v skupščini. Igra, ki se odvija, je zelo zanimiva, je menila Ljerka Bizilj. Dolgotrajno je bilo dogovarjanje okrog zakona o plebiscitu, dogovorjeno je bilo, da bomo akcijo peljali skupaj, pripravljen je bil neki program osamosvajanja. ŠKOLČ: "Ne glede, da gospod Peterle vsak teden reče, da oni delajo, da delajo pospešeno, in danes je rekel, da še bolj pospešeno, da eni zaradi tega že zgubljajo živce, ta stvar ni bila nikoli resno predstavljena v skupščini. Prvo čisto vino je nalil gospod Mencinger, ko je odhajal in je govoril natančno isto kot gospod Šešok. Sprijazniti se je treba, da je 26. junij neki datum, neki napihnjeni balon in da 27. junija stvari ne bodo bistveno drugačne. Ljudje, ki v tem sodelujejo in so stvari pripeljali tako daleč, bi radi eden na drugega to krivdo zvalili. Zato se sedaj intenzivno deset dni obmetujejo, kdo je za kaj kriv, kdo je koga prevaral-Vsa ta vprašanja so bila pfej ocenjena kot naše tečnarjenje-Ljudje, ki mislijo, da je to stvar enega tedna, bodo nosili odgovornost." "Gospod Školč vedno naliva čisto vino, vendar jaz mislirn, da je to le bevanda in ne vino, je odgovoril Vitomir Gros if1 dejal, da je Rupel le ponovil tisto, kar trdi Liberalna stranka-Ponovilo se je tisto, kar se o°" gaja več kot eno leto: Liberalna stranka pač nekaj predlaga.' potem pa se eden tega prilasti in to predlaga naprej in to nas veseli, da pač pride naša idej3 med ljudstvo. To o valjenj0 krivde je strel v prazno. J_aZ sem bil vesel, da je gospod Se* šok povedal to, kar je bilo za povedat. Domnevali smo z dolgo, da stvari ne tečejo tako. kot bi morale, vendar mora opozicija kar levji delež kriv0, vzeti nase, saj je, kjerkoli J mogla, oteževala delo. Vedno se nekaj dogaja, da se potem nič ne zgodi, je dejal med drugim Gros. In nadaljeval. GROS: "Glede Mencingerja J« pa takole. On je vedno, kad* je nastopil v skupščini, nas t pal deprimirajoče, z vso teto. Mi nismo imeli nikoli p ' misleka v njegove strokov" sposobnosti, vendar smo men li, da ni politično dojel trenlL ka in ni razumel, kaj je tre | storiti. Zaradi tega se je °i°r • pač posloviti iz vlade. Tud' res, da je gospod Šešok nast pil podobno kot Mencinger; Sešok je povedal dejansko si nje. Če ni pravilno povedal,, nosil odgovornost. 26. junU . noben napihnjen balon. T o J datum, do katerega bi mi m? ii in bomo nekaj storili, si nismo vredni, da si še lasti zaupanje tega ljudstva, ki » je na plebiscitu zadolžilo. ■ opozicijske stranke, social ^ so tukaj častna izjema, da . 0 po 26. juniju prišel 27. in ta* naprej..." ŠKOLČ: "Mar ne bo..." qi GROS: "Se tudi zna tako zgj. diti, potem prelagamo vso govornost na vaša pleča. < i H iti ~ — 00 » Z w O O Z < rr i— C/3 GORENJSKI GLAS PETEK, 14. JUNIJA 1991 Urednica priloge: Darinka Sedej; sporedi Leja Čolnar: oblikovanje Igor Pokom; lektorica Marjeta Vozlič • LU , i NA |R9 Ne iščite teh modnih oblačil kjerkoli! V KRANJU JIH LAHKO KUPITE >n SAMO PRI NAS! RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAKDAN! Frekvenca oddajanja: 97,3 MHz Čas oddajanja: od ponedeljka do sobote od 12.00 do 19.00 ob nedeljah od 10.00 do ene zjutraj Reklamni bloki: 12.50, 13.50, 14.50, 16.50, 17.50, 18.20 Informacije o vremenu, prevoznosti cest: 12.20, 15.20, 18.50 Stalne oddaje: šport: vsak ponedeljek ob 14.20 kultura: vsak ponedeljek in četrtek ob 18.20 športno-planinske prireditve: vsak petek ob 14.20 verska oddaja: vsako soboto ob 18.00 otroška oddaja: vsako nedeljo ob 10.05 Nekatere stalne plačane oddaje: svetopisemska šola (vsako sredo ob 18.20, vsak petek ob 18.20 in vsako nedeljo ob 17.20), akcija »skriti reporter« (vsak ponedeljek in četrtek ob 17.20) čestitke: vsako nedeljo od 13.00 dalje Osmrtnice: (lahko) vsak dan ob 12.15 in ob nedeljah ob 12.45 Telefona redakcije: 212-825, 212 826 Telefona studia: 21-21-22, 21 21-23 Telefax: 211-965 VREME Jasno in sončno vreme Za soboto, 15. junija, nam pratika napoveduje vroč dan, za nedeljo, 16. junija, tudi stanovitno, za ponedeljek, 17. junija, jasno, za torek, 18. junija, dež, za sredo, 19. junija, prvi krajec, za četrtek, 20. junija, nestanovitno in za petek, 21. junija, jasno. Lunine spremembe V sredo, 19. junija, bo prvi krajec ob 5. uri in 19 minut. Ker se Luna spremeni zjutraj, bo po Herschlovem vremenskem ključu dež. Koledar imen Sobota, 15. junija: Vid, Vitmar, Marica, Vida Nedelja, 16. junija: Beno, Benon, Fran, Jošt Ponedeljek, 17. junija: Ado, Adolf, Gorazd, Rajko Torek, 18. junija; Marko, Bogdan, Rem, Efrem Sreda, 19. junija: Julči, Prost, Romana, Iskra Četrtek, 20. junija: Cvetka, Silva, Ela, Božidar Petek, 21. junija: Lojze, Slavica, Mito, Mitja. k. POSOJILNICA - BANKA ŽILA BELJAK / VILLACH Beljak / Villach. Kaiser Josef Platz 6. Tel 9943-4242-27377 Brnca / Hart, vznožje Korenskega sedla - ob glavni cesti (odprto tudi ob sobotah1") Ziljska Bistrica / Feistritz Gail £ VISOKE OBRESTI ZA VLOGE £ BANČNA TAJNOST * UGODNA MENJAVA -it SLOVENSKA POSTREŽBA -tr Dan osamosvojitve - dan Turkov Mislim, da je praznik razglasitve neodvisnosti datumsko slabo izbran: pade sicer res na prvo polno luno po kresu, na nesrečo je pa ta polna luna letos tudi datum največjega praznika »Turkov« - islamistana, od katerih v »Evropo« pravzaprav bežimo. Tega dne je vrhunec milijonskega romanja v Meko, tega dne pa se ob isti uri - ob 10. dopoldne po lokalnem času - zakolje tudi stotine milijonov ovac v vsej »Turčiji« - od Mongolije do Maroka. • Ogrizek dr. Boris, Kranj Foto: Janez Pelko Koncert za otroke iz Černobila Pred nekaj dnevi so se z gostovanja v Nemčiji vrnili gorjan-ski godbeniki, ki že dolga leta sodelujejo z godbo na pihala v Ru-tesheimu. Vsakih pet let izmenoma prirejajo koncerte v Nemčiji in v Sloveniji - tokrat so v Nemčiji gostovali gorjanski godbeniki. »V Nemčiji smo imeli več koncertov in bili smo lepo sprejeti, « pravi podpredsednik godbe Anton Poklukar. »Doma pa imamo tak program kot vsako leto: veliko nastopov na turističnih prireditvah po Gorenjskem. Prostore imamo v gasilskem domu, postopoma pa obnavljamo uniforme in narodne noše, v katerih nastopamo. Igramo na 15 let starih inštrumentih in bi jih bilo treba zamenjati, a žal nimamo denarja. Dotacij je tako malo, da ne zadoščajo niti za pokritje stroškov, ki jih imamo. Vsa leta smo gorjanski godbeniki skrbeli za mlad kader. Glasbena šola v Radovljici nam je tako pomagala, da je odprla oddelek v Gorjah, za kar smo ji seveda zelo hvaležni. Vseeno pa bi radi, da bi imeli v kraju reden oddelek glasbene šole, saj bi si le tako lahko zagotovili dovolj kadra, brez katerega seveda dobre godbe ni.« Godba na pihala iz Gorij je pred odhodom v Nemčijo v Gorjah pripravila tudi koncert za černobilske otroke, ki letujejo v Gorjah. • D. S. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.2S 15.10 15.20 16.20 16.25 17.50 17.55 18.00 18.05 18.35 19.05 19.15 19.30 19.55 19.59 20.20 21.15 22.05 22.25 22.30 1.45 Video strani TV mozaik Sorodniki iz Lazin, otroška nanizanka TV Sarajevo Velik zasuk, ponovitev francoske nadaljevanke Video strani TV mozaik: Tednik, ponovitev EP, Video strani Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik TV mozaik: Marlboro music shovv, ponovitev Spored za otroke in mlade: Nevarni zaliv, kanadska nanizanka Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Razglednice Clivea Jamesa, angleška dokumentarna serija V Citvju, angleška nanizanka EP Video strani TV dnevnik Sova Dragi John, ameriška nanizanka Boccaccio '70, italijanski omni-bus Skrivni kabaret, angleški varie-tejski program Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.10 17.30 19.00 19.30 20.00 20.30 22.30 23.10 EP v košarki (ž) Jugoslavija -Poljska, posnetek iz Tel Aviva Regionalni programi TV Slovenija - Studio Maribor: Tele M Videomeh, ponovitev TV dnevnik Žarišče Slavnostni koncert ob 100-le-tnici Carnegie Halla, posnetek Oči kritike Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.45 Poročila 9.50 TV koledar 10.00 Family album, ameriška angleščina 10.30 Živeti kakor vsi normalni ljudje, dokumentarna serija za mlade 11.00 Poletni program 11.00 Sončne opekline, ameriški film 12.35 V. Bellini: Norma, opera 15.15 Poročila 15.20 TV koledar 15.30 Splošna praksa, avstralska nanizanka 16.20 Od maja do decembra, humoristična serija 16.50 Lepe stvari, ameriška nadaljevanka 17.45 Živeti kakor vsi normalni ljudje, dokumentarna serija za mlade 18.15 Hrvaška danes 18.45 Prvi vtisi, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Zgodba o Hanku VVilliamsu jr., ameriški TV film 21.45 TV dnevnik 22.05 Ekran brez okvira 23.35 Yutel 0.25 Poročila TV HRVATSKA 2 18.10 Tel Aviv: EP v košarki (ž): Jugoslavija - Poljska, posnetek 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Orson VVelles - življenje na filmu, dokumentarna serija 20.50 Naftalina 21.25 Alf 22.35 Poročila 22.55 Hobotnica, 2/13. del italijanske nadaljevanke 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA KANALA 20.00 Kiu in prijatelji, španska mladinska nanizanka 20.30 Neroda, francoski film TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program Velika noga, televizijska nanizanka Meč za viteza, risana serija 20.30 Dickensove dogodivščine, nadaljevanka 21.30 TV dnevnik 22.40 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Pisarna, pisarna, serija 9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV 10.30 Trojica, o kateri se govori, nemški film 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Zahodno od Santa Feja, serija 14.00 Liebling Kreuzberg, serija 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Otroški program 15.05 Ostržek, risanka 15.30 Am, dam, des 15.55 Zeleni pašnik 16.10 Zgodbe iz drugih dežel, Kuba 16.35 Mini kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Wurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Sever in jug, nadaljevanka 19.20 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 XY - nerešeno, policija prosi za pomoč 21.15 Znane osebnosti kuhajo 21.25 Pogledi s strani 21.35 Asfaltni otrok, ameriški film 23.00 Šport 23.20 XY - nerešeno, odmevi gledalcev 23.30 Adios Gringo, italijansko-fran-cosko-španski film 1.00 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 14.50 Leksikon umetnikov 15.00 Šport 16.05 Zadeva zajček, češkoslovaški film 17.30 Srečanje z naravo, oddaja o živalih 18.00 Pisarna, pisarna, serija 18.30 Milijonsko kolo, nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Neznani Kristjan Doppler, dokumentarna oddaja 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 20.30 Mojstrovine; Napoleon, francoski nemi film 2.15 Poročila 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Glasbena matineja -11.05 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba RADIO ZIRI: FREKVENCE: Koprivnik: 98, 2 Mhz Lubnik: 91,2 Mhz Miklavš: 96,4 Mhz 1. RADIO znu 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.10 - Ritual hoje po ognju - 18.30 - Predstavljamo firmo HELP - trgovina s pohištvom in svetovanje -19.00 - Odpoved programa - ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96,8 Mhz, 89,8 Mhz 96,0 Mhz 87,7 Mhz 101,1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice, Radovljica, Gorenjska Bohinj RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Petkov ocvirek - 15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice -17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 HTV 1 20.05 zrv DOKAZ ameriški barvni film; režija: Dock Lowry; igrajo: Richard Tomas, Clu Gulager, Allyn Ann McLerie, Lenora McLerie, Liane Langland Po zgodnji očetovi smrti, bilo mu je 29 let, je mati Hanka VVilliamsa mlajšega, sina slavnega country vestem pevca Hanka VVilliamsa, njegovo življenje podredila spominu na očeta in tako mladeniča spremenila v očetovo kopijo. Sin je poslušno prevzel očetov način petja, njegov repertoar in tako na ploščah in koncertih imitiral slavnega pevca. Občinstvo je drlo na koncerte, mama je bila navdušena, fant pa se ji ni upal upreti. Nekega dne pa je, skoraj preplašeno, zapel prvo lastno pesem. Spri se je z materjo, jo zapustil, ustanovil svojo skupino in začel prepevati svoje pesmi. do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa FILMNET 7.00 Boule De Suit 9.00 Vibes, romantična komedija 11.00 The Shaggy Dog, otroški film 13.00 Sidecar Ra-cers 15.00 Fire and Rain, drama 17.00 Masquerade 19.00 Batteries Not Inc-ludes 21.00 Messenger of Death, srh-Ijivka; Charles Bronson 23.00 Critical Čondition, komedija 1.00 First Deadly Sin 3.00 Hot Pursuit 5.00 Suspect RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, poročila 9.20 Nepal - kraljestvo med dvema svetovoma, turistični film 9.50 Med Moskvo in Šanghajem, nemški film 11.10 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Benny Hill 19.45 Zvon kliče, avstrijski film 21.15 Led na ročaju 23.00 VVeekend VVarriors, ameriški pustolovski film 0.30 V senci zmage, nizozemski film 2.25 VVeekend VVarriors, film ponovitev SCREENSPORT 8.00 Britanski moto šport 8.30 Pokal Porsche Carrera - dirka v Nurnbur-gingu 9.00 Nemška formula 3 9.30 Boks 11.00 VVrestling 12.00 Atletika 13.00 Nemški moto šport 14.00 Dirke NASCAR 15.00 Nemška košarka - ali star 16.00 Ameriški nogomet - nemško prvenstvo 17.00 Argentinski nogomet - nemško prvenstvo 18.00 Monster trucks 19.00 GO - nizozemski moto šport 20.00 Golf - US open, prenos 21.30 NBA košarka - finale končnice 23.30 Golf - US open KINO 14. junija CENTER amer. west. drama PLEŠE Z VOLKOVI ob 17. in 19. uri STORŽIČ amer. trda erot. OSVOBODITEV MISTY BEETHOVEN ob 18. in 20. uri ŽE-LEZAR prem. amer. srhlj. IZGANJALEC HUDIČA III. ob 18. uri, prem. amer. ljub. drame ČAJ V SAHARI ob 20. uri KOMENDA amer. erot. thrill. HOT SPOT ob 20. uri LAZE amer. akcij. kom. NOČI V HARLEMU ob 19. uri ČEŠNJICA amer. akcij, film OBCESTNA KAVARNA ob 20. uri DUPLICA amer. barv. srhlj. ŽRELO 3-D ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. west. film MLADI REVOLVERAŠI ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. ris. PEPELKA ob 18. uri, amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 20. uri RADOVLJICA amer. zab. film TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 20. uri BLED amer. zab. grozlj. BOLNICA FRANKENSTEIN ob 20. uri IZ ŠOLSKIH KLOPI PIŠE: Helena Jelovčan Mladi ustvarjamo -mladi se predstavljamo DOBRI, PRIJAZNI UČITELJI V različnih obdobjih seje šola različno odzivala na dogajanja v okolici. Največ, kar je doslej dala, so bili t.i. dnevi odprtih vrat. Nanje so prihajali starši in v razredih poslušali, kako se odvija pouk. To pa ni bila najboljša oblika predstavljanja dela šole. Na izvirnejšo idejo so prišli učitelji osnovne šole Antona Tomaža Linharta iz Radovljice. 30. maja so v programu, ki je trajal polne štiri ure, starši pod naslovom Mladi ustvarjamo - mladi se predstavljamo, lahko spremljali vso pisano dejavnost šole. Učenci nižje stopnje so pričakali starše po učilnicah s kulturnim programom. Učenci gospodinjskega pouka so spekli slaščice in prihajajoče starše pogostili, mladi naravoslovci so v avli izvedli pravi naravoslovni dan, športniki v telovadnici prikazali vragolije, ki so jih osvojili pri tem vzgojnem predmetu pa tudi gledališčniki so pokazali svoje glumaške sposobnosti. Najmnožičnejši je bil nastop pevskih zborov. Nastopili so vsi iz matične šole pa tudi zborčki iz podružničnih šol v Begunjah, Mošnjah in Ljubnem. Med posameznimi nastopi pevcev so se predstavili najuspešnejši učenci. Tisti, ki so ime šole ponesli tudi v širše okolje: Tež Potočnik, Urška Vernih, Mojca Brunc, Sanja Grm, Sladjana Sorak in Tina Papler. Piko na i pa so dale Ročk deklice s svojim nastopom. • F. Č., Foto: G. Šinik Zaključna prireditev akcije Za zdrave zobe S kombijem smo se peljali v Dom španskih borcev v Ljubljano. V dvorani nas je najprej pozdravil predstavnik tovarne Lek. Povedal nam je, da ta akcija poteka že osem let in je zelo uspešna. Najboljšim razredom v regijah so podelili zobne nitke DEN. Po tem nas je pozdravil s svojimi šalami Rifle. Za njim so prišli na oder trije potepuhi-plesalci in nato še trio kitar. Povezo-valka programa je bila zobozdravnica Ana Jevšek, ki tudi vodi akcijo Za zdrave zobe. Čarovnika sta čarala rutice, vozle in iz skodelice cel kup žogic. Plesalke Mojce Horvatove so nam prikazale dva plesa, s katerima so osvojile tretje in četrto mesto na evropskem prvenstvu. Temu je sledila kratka igrica s plesom o policajki Micki in poštarju. Po predstavi so delili žvečilne gumije Denta-gum, ki ne vsebujejo sladkorja in zato ne škodujejo zobem. Obenem so tovarišice prejele zobne paste Dan na dan in priznanja za najboljši razred v šoli v preteklem letu. Po predstavi smo šli v zgornje prostore, kjer so sponzorji pripravili zakusko. Polni novih doživetij smo se vrnili domov. Mojca Mandelc, OŠ Begunje Za smeh Nacek je v šoli nagajal. Učiteljica ga je pokarala: "Nacek, Nacek, če bi tvoj očka vedel, kako si nagajiv, bi od same žalosti dobil sive lase." "O, to bi bila mamica vesela!" odvrne Nacek. "Kako to?" se začudi učiteljica. "Zato, ker je moj očka že ves plešast," odgovori Nacek. Klemen Porenta, 4. a r. OŠ Simona Jenka, Kranj Slavko Kunčič 1 Pred dnevi je iz osnovne šole v Lescah, j imenovane po Franu Šaleškem Finžgar-I ju, prišlo prijazno pismo, ki med drugim i pravi takole: "...V naši šoli imamo kar 4 nekaj dobrih učiteljev. Najbolj pa nam I je pri srcu učitelj telesne vzgoje Slavko Kunčič. Z njim se zelo dobro razumemo. Lahko mu zaupamo vse težave. Vedno nam je pripravljen pomagati." To je seveda le delček pisma, katerega avtorjev pa ne bomo izdali. Slavko Kunčič poučuje telesno vzgojo v šoli F. S. Finžgarja štiri leta. Pred tem je bil eno leto zaposlen na golf igrišču in se, kot je sam povedal, zelo rad ukvarja z golfom, sicer pa je njegova kraljica športov gimnastika, zelo blizu pa je tudi rokomet. Slavko se je že od malih nog ukvarjal s športom in izbira srednje šole - srednja strojna šola - je bila le kratek skok v stran. Študij je uspešno končal na fakulteti za telesno vzgojo z diplomsko nalogo o golfu. Ko smo ga vprašali, zakaj misli, da je tako priljubljen med svojimi učenci, je odgovoril: "Vedno se skušam postaviti v njihovo kožo. Eden izmed profesorjev na fakulteti nas je učil, da moramo na otroke, ki jih poučujemo, vedno gledati kot na svoje kolege. Seveda je težko biti hkrati dober in imeti avtoriteto, da uspeš izpeljati vse tisto, kar otroci morajo znati." Slavko pravi, da skrivnost priljubljenosti mogoče tudi v tem, da njemu ni potrebno deliti "cvekov". Moramo pa takoj povedati, da Slavko tudi nobene manj uspešne ocene v štirih letih še ni dal. Pravi namreč, da so otrokom telesne sposobnosti prirojene in nekoga, ki ne zmore plezanja po vrvi, k temu enostavno ne smemo prisiliti. Slavko je tudi velik zaupnik svojih učencev. Radi mu zaupajo svoje težave in on jim pomaga po svojih najboljših močeh. Kot razrednik sedmega razreda ima veliko priložnosti, da posluša in skuša svetovati svojim učencem. "Delo v tej šoli mi je zelo všeč in tukaj bom skušal ostati. Najbolj zadovoljen pa sem takrat, ko grem mimo igrišča, na katerem fantje, ki so že dve leti iz osnovne šole, igrajo košarko, rokomet,... Sam uspeh, zmage mi ne pomenijo veliko. Otroci poraze zelo težko prenašajo, sploh če so pred tem zavzeto trenirali. V tekmovalnem športu je veliko nepravilnosti. Bolj pomembno mi je to, da bom otroka naučil, da se bo v življenju lažje znašel in zdravo živel." • M. P., foto: J.Cigler Trenutki odločitve Kmalu se bo izteklo zadnje šolsko leto, ki sem ga preživela v tej šoli. Osem let sem dan za dnem, teden za tednom, leto za letom prihajala sem. Zdaj se bom poslovila od šole, učiteljev in sošolcev. Verjetno ne bomo več velikokrat vsi skupaj. Tisti 8. d, ki je bil vedno, kot so rekli učitelji, najhujši v šoli. Bili smo zelo povezani. Tudi takrat, koje kdo naredil kakšno neumnost, smo zanj pri učiteljih vedno našli kakšno opravičilo in dobro besedo. Če je bil kdo v težavah, smo mu bili vedno pripravljeni pomagati. Zdaj pa se bo to končalo. Vsak bo odšel v svojo šolo. Skupaj bodo ostali le zelo dobri prijatelji. Vsak se bo odločil za šolo, kjer misli, da lahko uspe. Verjetno jih bo veliko, ki bodo po končanem šolanju dobili delo, s katerim bodo zadovoljni. Bodo pa tudi taki, ki svojega dela ne bodo opravljali z veseljem. Zjutraj jim bo najprej prišlo na misel delo, ki ga sovražijo. Zvečer bodo zaspali slabe volje, ker bo naslednji dan spet treba v službo. Celo življenje si bodo očitali, opravljali delo, ki ga ne marajo. Vse zaradi ene same odločitve, ki so jo sprejeli pri petnajstih letih. Takrat, ko ne misliš veliko na prihodnost, ko živiš od danes do jutri, ko še nisi dovolj odrasel, da se odločiš, kaj boš delal celo življenje. Trenutki odločitve so težki in prav imajo tisti, ki pravijo: ŽIVLJENJE JE ŠAH, ZATO PAZI NA POTEZE, KAJTI Z ENO SAMO NAPAČNO LAHKO IGRO IZGUBIŠ. Mah d r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka SOBOTA SPOREDI - 15. junija 1991 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Radovedni Taček: Kladivo 9.15 Alf, ameriška nanizanka 9.40 Klub Klobuk 10.40 Sorodniki iz Lazin, otroška nanizanka TV Sarajevo 11.05 Zgodbe iz školjke 12.05 Večerni gost: Mira Omerzel Terlep 12.50 Oči kritike 15.35 Video strani 15.45 Tarzan in njegova prijateljica, ameriški film (čb) 17.15 EP Video strani 17.20 Sova, ponovitev 17.50 EP Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Spored za otroke in mlade: Ke-vinov svet, irski kratki igrani film 18.35 Slovo od polne zaposlenosti, ponovitev izobraževalne odda- 19.00 Že veste? 19.10 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Križkraž 22.05 TV dnevnik, šport, vreme 22.25 EP Video strani 22.30 Sova Na zdravje!, ameriška nanizanka Twin Peaks, ameriška nadaljevanka Sladko maščevanje, ameriški film 1.15 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.10 18.10 19.05 19.30 20.15 21.45 23.15 0.00 Videonoč, ponovitev Kavarna, ponovitev Muppet show: James Coburn TV dnevnik Filmske uspešnice: Kar najdeš, obdržiš, ameriški film Marjanca, posnetek 1. dela za-bavnoglasbene prireditve iz Maribora Finale jugoslovanskega pokala v atletiki, posnetek iz Ljubljane Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Vesela sobota, spored za otroke 10.45 Won ton ton, pes, ki je rešil Hollywood, ameriški film 12.15 Sedmi čut 12.25 Ciklus filmov Nikole Babica: Mur bur, dokumentarni film 12.45 Danes skupaj 13.15 Prezrli ste, poglejte: Hobotnica, italijanska nadaljevanka 16.55 Poročila 17.00 TV teden 17.15 Narodna glasba 17.45 TV razstava 18.00 Vrnitev na Otok zakladov, angleška nadaljevanka 18.50 Na začetku je bila beseda 18.55 Denver, poslednji dinozaver, ameriška risana serija 19.30 TV dnevnik 20.05 Karavane, ameriški film 22.10 Ex libris 22.55 TV dnevnik 23.15 Športna sobota, oddaja TV črna Gora 23.35 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 0.20 Yutel 19.30 Birmingham: Izbor organizatorja zimskih Ol 1998, prenos 20.40 Skupni račun, ameriška humoristična nanizanka 21.10 Dynamo, oddaja iz kulture 21.45 Commodors v Zagrebu, glasbena oddaja 22.50 Zakon v LA, ameriška nadaljevanka 23.35 Maraton z nadaljevanko Pojoči detektiv, nadaljevanka KANALA_ 20.00 Kiu in prijatelji, španska mladinska nanizanka 20.30 Erotissimo, francosko-italijan-ski film TV KOPER 16.00 18.30 19.00 19.30 19.40 20.10 22.20 22.30 TV AVSTRIJA l 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 11.00 12.30 13.00 13.10 13.35 15.20 15.30 16.00 17.00 17.10 17.30 18.00 18.05 18.30 19.30 20.00 20.15 22.05 22.50 0.25 0.30 2.10 TV AVSTRIJA 2 23.30 Rdeči kavč 23.00 The Story of Rock'n'Roll 23.30 International Ročk Avvards 1.00 Dancin'thru the Nite 1.30 Čas v sliki/Ex Libris l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harry Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba športne oddaje Tomo Česen: Človek, ki je videl boga, ponovitev dokumentarne oddaje TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja Trsat - svetišče kraljice Jadrana, dokumentarna oddaje Iščoč Ano, avstralski barvni film TV dnevnik Športna rubrika l. RADIO Zffil 16.00 - 19.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP - pogovor s sponzorjem oddaje - 19.00 -Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE Čas v sliki Pisarna, pisarna, serija Angleščina Francoščina Ruščina Barnum, ameriški film Hallo Austria, hallo Wienna Čas v sliki Mi Hazarder, ameriški film Fred Basset, risanka Otroški program V senci sove, Beg, angleška pustolovska serija Otroški VVurlitzer Mini čas v sliki Športna abeceda: Tenis Odštevanjem, ekološka oddaja Čas v sliki Šport Sever in jug Čas v sliki Šport Kdor reče A Manekenka in vohljač Tihotapska vojna, ameriški film Čas v sliki Casanova 8t CO, avstrijsko-ita-lijansko-nemški film; Tony Cur-tis, Brin Ekland Čas v sliki 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenija - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 15.30 -Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.59 - Odpoved programa FILMNET 7.00 Yogi Bear & Magical Flight of Spruce Goose, risanke 9.00 Original One And Only Genuine, komedija 11.00 The List of Adrian Messenger 13.00 The Great Georgia Bank Hoax, komedija 15.00 The Marva Collins Story, drama 17.00 Soup For One 19.00 Scandal 21.00 Married to The Mob, komedija: Michelle Pfeiffer 23.00 Tales From The Crypt, srhljivka 1.00 Nočni klub special - erotika 3.00 Six Pack Annie 5.00 Walk Proud, akcijski film RTL PLUS 8.30 Vremenska panorama 15.05 Leksikon umetnikov 15.15 Tako plešejo na Dunaju, 2. - zadnji del 16.00 Ozri se po deželi 16.45 Koledar avstrijskih običajev 17.00 To je ostalo od glavnega orla 17.45 Kdo me hoče? - Živali iščejo dom 18.00 Pisarna, pisarna, serija 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Častni konzul, ameriški film; Michael Caine, Richard Gere 21.55 Čas v sliki 22.00 Šport 6.00 Ženska za 7 molijonov dolarjev 6.45 Mask 7.10 V deželi dinozavrov 7.35 Dragi stric Bili 8.00 Mladinske oddaje 9.30 Klack 10.10 Jetsonovi 10.35 Mr. T. 11.00 Marvel Universum 11.45 Znotraj 12.35 He Man 13.00 Su-per Mario Brothers 13.25 Želve Ninje SLOVENIJA 2 20.15 KAR NAJDEŠ, OBDRŽIS ameriški barvni film, 1984; režija: Richard Lester; igrajo: Michael O'Keefe, Beverly D'Angelo, Ti-mothy Blake, Louis Gossett jr., Ed Laurter, David Wayne. Michael Rangeloff je pravi fićfirić. Ko mora bežati iz postelje privlačne Estelle, na železniški postaji naleti na Josefa in njegovo ljubico Georgiano. Parček je Georgianinega očeta olajšal za pet milijonov dolarjev. V krsti prevaža svoj plen, ki si ga poželi veliko ljudi. 13.50 Street Hawk 14.55 Mačke in pes 15.20 Daktari 16.10 Angel se vrača 17.00 Vroča nagrada 17.45 Čudovita leta 18.15 Novo v kinematografih 18.45 Poročila 19.00 Poročilo iz nemške nogometne lige 20.15 Sanghaj-ska policija, film 21.45 Trening formule 1 22.05 Dall-as 23.05 Josephine Mutzenbacher - mojih 365 ljubimcev, nemški erotični film 0.40 Krute strasti, angleški erotični film 2.15 Josephine Mutzenbacher - mojih 365 ljubimcev, erotični film, ponovitev 3.40 Krute strasti, ponovitev Konjeniški klub Kranj se iskreno zahvaljuje sponzorjem tekmovanja slovenskih klubov v dresurnem jahanju, ki je bilo 19. 5. 1991: IS SO Kranj, Merkur, Živila, PTT, IBI, Gorenjska oblačila, Tekstilin-dus, Kroj Škofja Loka, Odeja, Vrtnarija Zlato polje, Iskra Commerce Lj., Sava Kranj, Gorenjski tisk, Elektro Kranj, Kino Kranj, Radio Kranj, Gorenjski glas. Zavarovalnica Triglav, Lisca Sevnica, Zarja Trboje - Trgovina z živili, Kmetijska mehanizacija, Agencija Odisej, Mesarstvo Arvaj, Mesarstvo Kalan Stražišče, Mesarstvo Kepic Cerklje, Mesarstvo Čadež Kranj, Pekarna Kranj, Zebra Kranj, Tai-Tai, Strniša - kisarna in konzerviranje povrtnin. Kmetijska trgovina Virmaše - Cegnar, Jenko - servis gum Sv. Duh, Texcom Jeans Klub Petrič, Orodjarstvo - Čebašek, Frizerstvo Debenec Šk. Loka, Kozmetični Salon Veronika, Kozmetika -Pedikura, salon Gabi, Mak, Okvirček, Frizerstvo Pire, Frizerski salon Meri, Pizzerija Ovčar, Pizzerija Romano, Urar Levičnik, Aligator, Šiviljstvo Cik-Cak, Optik Sever, Optik Vervega, Optik Prime, Medo, Žida, Sonček, Modni salon Kavčič, Steklo - Marija Skok, Lučka, Cokla, Kaja, Modni salon Rekar, Peh-ta, Kristan, Foto Fock in vojaki kranjskega garnizona Stane Žagar. Vsem sponzorjem najlepša hvala! CENTER amer. west. drama PLEŠE Z VOLKOVI ob 17. in 20. uri STORŽIČ amer. akcij, film OBCESTNA KAVARNA ob 16. uri, amer. trda erot. OSVOBODITEV MISTV BEETHOVEN ob 18. in 20. uri ZELEZAR prem. amer. srhlj. IZGANJALEC HUDIČA III. ob 17. in 19. uri, amer. ljub. drama ČAJ V SAHARI ob 21. uri DUPLICA amer. barv. srhlj. ŽRELO 3-D ob ob 19. in 21. uri ŽELEZNIKI amer. ris. PEPELKA ob 18. uri, amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. west. MLADI REVOLVERAŠI ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. krim. film POLICAJ POD NADZOROM ob 18. uri, amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 20. uri BLED amer. kom. MAŠČEVANJE SMRKAVCEV ob 18. in 20. uri BOHINJ amer. vojni film MEMP-HIS BELLE ob 20. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 9.00 Video strani 9.10 10.05 10.35 11.15 11.40 13.00 14.35 14.40 15.30 16.50 16.55 17.00 17.05 19.00 19.20 19.30 19.55 20.05 20.45 20.50 22.10 22.30 22.35 23.50 Otroška matineja, Živ žav Nevarni zaliv, ponovitev kanadske nanizanke Boljše življenje, humoristična nadaljevanka TV Beograd Alpski večer Bled '91 Obzorja duha Show Rudija Carrella, ponovitev EP Video strani Saga o Forsytih, angleška nadaljevanka Sova, ponovitev EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Ženske prihajajo, ameriški film (čb) Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Zgodilo se je na današnji dan, nadaljevanka TV Sarajevo EPP Zdravo TV dnevnik, šport, vreme EP Video strani Sova Kremplji in praske, ameriška nanizanka Taggart, škotska nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.30 Satelitski programi, poskusni prenosi 16.30 EP v baseballu - skupina B, reportaža iz Ljubljane 17.00 Izbira organizatorja za zimske olimpijske igre 1998, posnetek iz Birminghama 18.00 Tel Aviv: EP v košarki (ž) polfi-nale, prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Tel Aviv: EP v košarki (ž), polfi-nale, prenos 21.30 Poznavalec piva, angleška dokumentarna serija 22.00 Finale jugoslovanskega pokala v atletiki, reportaža iz Ljubljane 22.45 DP v nogometu: Olimpija - Dinamo, reportaža iz Ljubljane 23.15 Športni pregled, oddaja HTV 0.00 Ciklus filmov R. W. Fassbinder- ja: Ouerelle, nemški film 1.45 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 10.45 Poročila 10.50 TV koledar 11.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otrpke 12.00 Sadovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Daktari, ameriška nanizanka 13.55 Družinski magazin 14.25 Nedeljsko popoldne: Obzorje 17.00 Veni, vidi 17.05 Dekleta iz Harveya, ameriški film 18.45 Risanka 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Alberto Moravia: Rimljanka, TV drama 21.40 Boj za demokracijo, dokumentarna serija 22.40 TV dnevnik 23.00 Bachove suite za violončelo, oddaja resne glasbe 23.40 Športni pregled 0.10 Yutel 1.10 Poročila 12.00 Kaj početi ob nedeljah 14.00 športno popoldne ljubljana: Finale jugoslovanskega pokala v atletiki, prenos 19.00 Dnevnik 20.05 Vse razen ljubezni, humoristična nanizanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka Nadure, ameriška nanizanka National geographic, dokumentarna serija KANALA 20.00 Triton z morja, japonska risana nanizanka 20.30 Rop, angleški barvni film; Stanlwey Baker, Barry Foster, George Sevvell TV KOPER 16.00 14.00 19.00 19.30 20.10 21.30 22.00 22.10 23.00 Športne oddaje Športno popoldne Ljubljana: Finale jugoslovanskega pokala v atletiki, prenos TV dnevnik Aktualna tema, ponovitev Končno ljubezen, ameriški barvni film; Burt Reynolds, Cybill Shepherd Globus TV dnevnik V svetu domišljije, televizijska nanizanka Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Fant iz dobre hiše, britanski film 10.45 Nekoč 10.50 1000 mojstrovin 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Pisarna, pisarna, serija 13.35 Na pomoč, ljubim dvojčice, nemška komedija 15.00 Popaj, risanka 15.05 Raji živali 15.30 Otroški program 15.55 Jaz in ti 16.10 Kraljestvo miru. Gorile 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Velikih 10, TV hit lestvica 18.05 X-large 18.30 Sever in jug 19.30 čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Dvignete zaveso, Gledališki prizori in gledališčniki 21.15 Kultura 22.00 Vizije 22.05 Nevidni, nemški film 23.55 Chicago 1930 0.20 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kulturni tednik 9.30 Ni popra za Czermaka, enode-janka 10.15 Ljuba Vila Pocahontas, enode-janka 11.05 Mozartov koledar: Pariz - razočaranje 11.10 Skladbe iz Pariza 12.50 Computeranimation 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.15 Voralberski baročni stavbeniki, dokumentarna oddaja 15.00 Športno popoldne 16.30 17.15 18.00 18.30 18.55 19.00 19.30 19.48 20.15 21.55 0.00 Pomorska svilena cesta Klub za seniorje Pisarna, pisarna Slika Avstrije Kristjan v času Avstrija danes Čas v sliki Primer za tožilca Do zadnje sekunde, avstralski film; Barry Nevvman, Trisha Noble, Bili Kerr Šport Formula 1 za VN Mehike Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba l. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - EPP - radijski koledar, kino - 10.00 - Športne novice - 10.20 - Pogovor s članom odprave na Himalajo Urošem Rupar-jem - 11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP -12.30 - Čestitke in pozdravi - 13.30 -Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Začetek - 8.05 - Oddaja za otroke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot - 10.15 - Slovenci v svetu - 10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - Čestitke poslušalcev - 13.00 - Tema - 14.00 - Čestitke - 15.00 - Razgovor - 16.00 - Čestitke poslušalcev - 17.00 - Tema -18.00 - EPP -18.59 - Odpoved programa FILMNET 7.00 Journey to the Far Side of the Sun, film 9.00 Mothers Courage, drama 11.00 From The Hip 13.00 Che-ers for Mrs. Bishop 15.00 Lifestyles of the Rich and An 17.00 The Biues Brothers, musical; John Belushi, Dan Acroyd 19.00 Steal the Sky 21.00 Do the Right Thing 23.00 It Takes Two, romantična komedija 1.00 Boulevard Nights, drama 3.00 La Cages Aux Fol-les III 5.00 Eyes of a Stranger SLOVENIJA 2 0.00 OUERELLE ciklus filmov R. W. Fassbinderja; nemški barvni film; igrajo: Brad Daviš, Franco Nero, Jeanne Mo-reau, Laurent Malet, Hanno Poschl, Gunter Kaufmann, Nadja Brunkhorst. Mornar Ouerelle vidi smisel vsega v zločinu in tako tudi živi. V svoji brezobzirnosti je lep, v pokvarjenosti dostojanstven. S svojim nenavadnim čarom prevzame in obenem uniči ljudi, ki mu prekrižajo pot. V pristanišču Brest ubije Armenca, z ladje pre-zihotapi mamila, v zloglasnem bordelu sreča brata, ki ga obožuje in sovraži obenem. Svojemu pajdašu Vicu prereže vrat, mladega kriminalca Gila pa izda policiji. Ouerellova lepota in podlost, v kateri je čudna poštenost, vznemirjata njegovega nadrejenega častnika Seblona, ki ima homoseksualna nagnjenja. Rad bi si pridobil njegovo naklonjenost in ga skuša zaščititi pred policijo. Toda Ouerellove hvaležnosti in ljubezni ne more dobiti. Mornar ima rad in je zvest le samemu sebi. RTL PLUS 6.00 Mr. T. 6.20 6.45 Jetsonovi 7.10 Različne mladinske oddaje 9.30 Ori-on 3000, italijanski film 11.00 Ta teden 12.15 Harem, ameriški pustolovski film 13.05 Moj oče je zunajzemeljsko bitje, Družina Munster, Ultraman 14.20 Plešemo okoli sveta, nemški film 15.55 Local Hero, angleška komedija 17.45 Mini Playback Show, ponovitev 18.45 Poročila 19.10 Dan kot noben drug 20.15 Nerodnozaba-vne melodije 21.30 Prenos dirke formule 1 24.00 Ponoči, ko zmrzne kri 0.25 Neznane dimenzije 1.25 Alfred Hitchock prikazuje SCREENSPORT 2.00 Baseball - Baltimore : Toronto 4.00 Ameriški profesionalni boks 5.30 Golf 7.30 Moto dirke 8.00 Jadranje 9.00 Dirke tovornjakov 10.00 Ameriški nogomet - nemško prvenstvo 11.00 NBA košarka - finale končnic 13.00 VVrestling 14.00 Argentinski nogomet 15.00 Tenis - Birmingham, prenos 17.30 Konjske dirke - VN Milana, prenos 18.00 Britanski moto šport 18.30 Evropski rally 19.30 lndy dirke - De-troit 21.30 Golf - US open, prenos 24.00 Tenis - Birmingham Richie Havens je ponovno z nami. Spomin nas takoj zanese v leto 1969 in na VVoodstock festival. Richie je pridobil nekaj kilogramov in tudi let. Tako je pač to. Pesmi so tudi nekoliko mirnejše. Vendar ostaja Richie zvest svoji ostri kitari in glasu. KINO 16. junija CENTER amer. west. drama PLEŠE Z VOLKOVI ob 17. in 20. uri STORŽIĆ amer. akcij, film PTIČ NA ŽICI ob 16. uri, amer. trda erot. OSVOBODITEV MISTY BEETHOVEN ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. srhlj. IZGANJALEC HUDIČA III. ob 17. in 19. uri. prem. ital. trde erot. HUDIČ V GOSPODU HOLMSU ob 21. uri DUPLICA amer. barv. srhlj. ŽRELO 3-D ob 10., 17., 19. in 21. uri DOVJE amer. vojni film VOJNA ZA SLAVO ob 19.30 uri ŽELEZNIKI amer. avant. film JEKLENI OREL ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. west. film MLADI REVOLVERAŠI ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. zab. film TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 18. uri, amer. krim. film POLICAJ POD NADZOROM ob 20. uri BLED amer. vojni film MEMPHIS BELLE ob 18. uri, amer. zab. grozlj. BOLNICA FRANKENSTEIN ob 20. uri BOHINJ amer. kom. MAŠČEVANJE SMRKAVCEV ob 20 uri HTV 1_20.05 BOLJŠE ŽIVLJENJE Bobi se končno svitajo lepši časi. Djukan mu ponuja službo na morju. Nepričakovano mu pride na pomoč Nina Andrejević. V podjetju Gigo spet čaka presenečenje. To pot jo »odnese« s perzijsko preprogo. Ema znova dobi glavobol zaradi Gige. »Mo-ravac« je čisto v »svojem elementu«, žal, na imenitnem sprejemu pri Ivaninih starših. Viki obvesti starše, da je sklenila oditi daleč od doma. Čas odločitve je napočil tudi za Sašo. Nepreklicno se ženi, le da si je našel drugo življenjsko družico. Popadiče-vi imajo »pomembna opravila« na letališču. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV Mozaik, ponovitev 9.00 Tovarišija Petra Grče, igrana serija HTV 9.25 Gostje gala koncerta 5. jugoslovanskega baletnega tekmovanja, ponovitev 9.50 Obzorja duha, ponovitev 14.55 Video strani 15.05 Zdravo, ponovitev 16.25 EP Video strani 16.30 Sova, ponovitev 17.50 EP Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 TV mozaik 18.05 Utrip, ponovitev 18.20 Zrcalo tedna, ponovitev 18.35 Spored za otroke in mlade 18.35 Knjižna novost 18.45 Radovedni Taček: Piščal 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Si lahko sposodiva vašega moža?, angleška drama 21.50 TV dnevnik, vreme 22.10 EP Video strani 22.15 Osmi dan 23.00 400 let slovenske glasbe 23.45 Sova: Simpsonovi, ameriška animirana nanizanka Taggart, škotska nanizanka 1.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.30 Satelitski programi, poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavnoglasbena oddaja 20.30 Po sledeh napredka 21.00 Sedma steza, športna oddaja 21.30 Omizje Yutel, eksperimentalni program L PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Familv album, tečaj ameriške angleščine 10.15 Zlata nit, otroška serija 10.45 Boj za demokracijo, ponovitev dokumentarne serije 11.45 Poletni program 14.10 Šaljivi hišni video, humoristična serija 14.35 Poročila 14.40 TV koledar 14.50 Nadure, ameriška nanizanka 15.40 Zvezdne stene - nova generacija, ameriška znanstvenofantastična nanizanka 16.25 Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka 16.55 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 17.45 Zlata nit, otroška serija 18.15 Hrvaška danes 18.45 Potepam se in snemam, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Boljše življenje, humoristična nadaljevanka TV Beograd 21.20 Sedem dni v svetu, zunanja politika 21.50 TV Dnevnik 22.10 Kinoteka Hollywooda: I want you, ameriški film 23.50 Yutel 0.50 Poročila TV HRVATSKA 2 19.30 Dnevnik 19.55 Tel Aviv: EP v košarka, finale (ž), prenos 21.,35 Prvaki razreda, ameriška humoristična serija 22.10 Lepe reči, zadnji del ameriške nadaljevanke 23.10 Mož, imenovan Sokol, ameriška nadaljevanka 0.00 Poročila 0.30 Glasbeni vsakdan KANALA 20.00 Triton z morja, japonska risana serija 20.30 Tristana; Catherine Deneuve, Fernando Rez, Franco Nero, Lola Galos TV KOPER 16.00 športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program Stanlio in Olio 19.50 Glasbena oddaja 20.40 Lucvjin Show, ameriška humoristična nanizanka 21.30 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 22.20 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Dopoldanski program; Čas v sliki 9.05 Pisarna, pisarna, ponovitev 9.30 Slika Avstrije 10.00 Šolska TV 10.30 Na pomoč, ljubim dvojčice, ponovitev nemškega filma 11.55 Fred Basset, risanka 12.00 Nočni studio 13.00 Čas v sliki 13.10 Primer za tožilca, ponovitev 13.45 Srečanje z naravo 14.15 Angel se vrača, zamenjava vlog 15.00 Otroški program 15.05 Charlie Brovvn in Snoopy, risanka 15.30 Am, dam, des 15.55 Šolski parlament 16.10 Gusarji z reke Spree, velika sprava 16.35 Ding dong, otroci intervjujajo znane osebe 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Sever in jug 19.20 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Peter Strohm 22.15 Zanimivosti iz sveta filma 22.45 Prijazni sosedje, ameriški film; Eli VVallach, Julie Harris, Debo-rah VVinters, Stephan McHat-tie 0.15 Chicago 1930, Jazz glasbenik 1.00 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.35 Leksikon umetnikov 16.45 Zelena črta na horizontu 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Pisarna, pisarna 18.30 Gaudimax 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 Čas v sliki 22.30 Duhovnik, denar in IRA 23.15 Športna vprašanja, Nasilje in vera 0.15 Čas v sliki L PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti -14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevič: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - reklame - obvestila -16.50 - Športne novice -obvestila - 17.00 - Obvestila - 17.30 -Zakajčkova mini šola - 17.40 - Vroča tema - 18.00 - Razgovor v studiu -19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa - FILMNET 7.00 Steal the Sky 9.00 Ten Who da-red 11.00 La Nuit Fantastique 13.00 Little Nikita 15.00 Short Circuit II 17.00 A Kiss Before Dying, srhljivka 19.00 A few Days at Weasel Creek 21.00 Corning to Amerika, komedija 23.00 Broken Silence, drama 1.00 Di-sorganized Crime 3.00 The Hideous Sun Demon, komedija 5.00 Carolann RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.05 Formula 1, ponovitev s prejšnjega dne 9.30 Že spet ti 19.55 Sekunde strahu, ameriški film 11.10 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca, nova nadaljevanka 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Ekipa A 20.15 Šef 21.15 Nori tip hoče domov, ameriška komedija 22.45 Deset pred 11 23.25 Moški magazin 24.00 Les Patterson reši svet, angleška komedija 1.25 Hammer, ponovitev KINO_17. junija CENTER amer. west. drama PLEŠE Z VOLKOVI ob 17. in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! DUPLICA amer. barv. srhlj. ŽRELO 3-D ob 20. uri RADOVLJICA amer. akcij, film DNEVI GRMENJA bo 20. uri BLED amer. zab. film TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 20. uri IVI Mercator Preskrba TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ, d.d. Mercator - Preskrba, Tržič, d. d. razpisuje prosto delovno razmerje delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4-letni mandat: VODJA KOMERCIALNE SLUŽBE Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje: - srednja ali višješolska izobrazba (V. ali VI. stopnja) komercialne ali ekonomske smeri, - 3 do 5 let ustreznih delovnih izkušenj pri odgovornih delih v trgovinski dejavnosti. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Mercator - Preskrba, Trg svobode 27, 64290 Tržič. Kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po odločitvi. ZA DOM IN DRUŽINO PIŠE: Danica Dolenc Bezeg cvete U H UJ O. -J r/3 —i tu a: O O < rr r— O) Bezgovo cvetje je zelo dragoceno, ker vsebuje eterična olja in saponine in spodbuja delovanje znojnic. Zato bomo uporabili čaj iz bezgovega cvetja predvsem pri tistih prehladnih boleznih, ki se najhitreje popravijo z močnim potenjem. Mnenje, da se začne potenje po uživanju čaja iz bezgovega cvetja v prvi vrsti zaradi toplote v čaju, je popolnoma zmotno. Pri bezgovem cvetju zadošča že srednje topel čaj, da povzroči zaželeno močno potenje. Zato se čaj iz bezgovega cvetja z uspehom uporablja pri bronhitisu, kašlju, gripi, oslovskem kašlju, začetni pljučnici, zdravljenju jetike, pri hudem nahodu, pa tudi pri ošpicah, škrla-tinki, stiski pri dihanju, astmi in vseh revmatičnih boleznih, pri katerih želimo z močnim potenjem doseči izločanje bolezenskih snovi. Dobro deluje na organizem tudi kot osvežilna pijača v obliki z vodo razredčenega sirupa ali šabese, kuharski mojstri so si iz bezga izmislili že celo vrsto zanimivih sladic, od nekdaj pa je bezeg znan tudi kot lepotil-no sredstvo. Bezgova šabesa 7 velikih bezgovih cvetov namočimo v 5 litrov vode, in dodamo večjo ali dve manjši na tenke kolobarje narezani limoni, 1/2 kg sladkorja in kozarec vinskega kisa. To vse skupaj pustimo stati pokrito 3 dni. Če so dnevi bolj hladni in se je bati, da bo slabše vrelo, dodajmo še nekaj zrn kvasa. Sem in tja namočeni bezeg pomešamo, da se sladkor povsem stopi in da bezeg odda svojo aromo. Po treh dneh, ko masa začne vreli, jo precedimo, počakamo še toliko, da se prečisti, nato pa jo natočimo v čiste steklenice. Dobro jih zamašimo in postavimo v klet na hladno. Čez približno teden dni bomo imeli prijetno osvežujočo pijačo, ki kar malo reže. Kis iz bezgovega cvetja Potrebujemo 2 lepa sveža kobula bezgovih cvetov, 1/2 litra belega kisa (po možnosti vinskega). Be-zgovi cvetovi naj bodo kar se da sveži. Ne operemo jih, da ne izgubijo arome. Damo jih v steklen kozarec s pokrovom ali v steklenico s širokim vratom. Zalijemo s kisom in tesno zapremo. Kozarec ali steklenico postavimo za 14 dni na sončno okensko polico. Nato precedimo kis skozi gazo in ga nalijemo v steklenico. Steklenico zapremo. Shranimo jo na hladnem in temnem pro- storu. Kis je aromatičen, z njim začinimo solato, uporabljamo ga za pripravo omake vinaigrette, ali pa za dodatek vodi, v kateri kuhamo ribo. Ocvrti bezgovi cvetovi Potrebujemo 8 velikih svežih bezgovih kobulov, 100 g moke, 2 žlici sladkorja, ščepec soli, 1 dl mleka, 1 dl svetlega piva ali belega vina, 3 rumenjake, 3 beljake, za noževo konico pecilnega praška; za breskov preliv: 4 do 6 breskev (lahko iz konzerve), 1 žličko limoninega soka, 1/2 dl belega vina, sladkor, maščobo za cvrenje, sladkor v prahu za potresanje. Pripravimo testo: zmešamo moko, sladkor, sol, mleko in pivo ali vino. V gladko zmes zamešamo rumenjake. Testo pokrijemo, sloji naj 30 minut. Bezgove ko-bule otresemo, da odstranimo morebitne mušice, ki so med cvetovi. Cvetov ne peremo, ker potem izgubijo aromo. Pripravimo breskovo kremo: v mikserju sesekljamo breskve, limonin sok, vino in sladkor. V pokriti posodi postavimo v hladilnik. Tik pred cvrenjem stepemo iz beljakov sneg in ga rahlo zamešamo v testo. Cvetove povlečemo skozi testo in jih zlato ocvremo v maščobi. Odcedimo jih, zložimo na krožnike, potresemo s sladkorjem v prahu in ponudimo z ledeno mrzlo breskovo kremo. Bezgov sirup 30 večjih bezgovih cvetov namočimo za 48 ur v 3 litre vode. Najbolje je, da vzamemo večji stekleni kozarec. Medtem ko se cvetovi godijo, večkrat pomešamo z leseno kuhalnico. Po dveh dneh vse skupaj precedimo v posodo in dodamo 5 dkg citronske kisline ter 3 kg sladkorja. Maso mešamo in ko se sladkor ves raztopi, nalijemo tako pripravljeni sirup v steklenice. Dokler se sirup ne umiri, naj bodo steklenice zaprte le z gazo, kasneje, čez kakšne tri tedne, pa jih zamašimo z zamaški. Bezgov sirup bo odlična zdrava in osvežilna pijača za vroče pa tudi hladnejše dni. Tako pripravljen drži na leta. Pet minut za lepši videz Bezgova vodica V prejšnjem stoletju so ženske rade uporabljale bezgovo vodico za nego polti. Po uporabi te vodice je koža gladka, nežna in čista. Vodico pripravimo takole: naberemo prgišče svežih bezgovih cvetov, operemo jih in damo v velik vrč. Prilijemo 4 skodelice vrele vode in pustimo stati čez noč. Naslednje jutro precedimo skozi gazo ali filtrirni papir in lepotilna 51 umijemo obraz. Bezgova lepotilna krema Potrebujemo: 1 žlico mandljevega olja, 1 žlico lanolina, 2 žlici bezgovih cvetov, 3 žlice tople vode. V posodo damo mandljevo olje, lanolin in bezgove cvetove. Posodo postavimo za 1 uro v vodno kopel (v večjo posodo z vročo vodo). Potem precedimo in zmešamo s toplo vodo. PRAV JE, DA VEMO Tržaški ali zeleni solatnik Tržaški ali zeleni solatnik nam bo v vrtu zelo dobrodošel. S setvijo začnemo v začetku junija. Posejemo ga na široko in gosto. Mlade rastline režemo tedaj, ko ni druge solate. Več mu bomo dali vode in dušika, nežnejši bodo listi in manj grenki. Z rednim rezanjem pa dosežemo, da odganjajo vedno sveži mladi listi. Za poletno rabo ga lahko sejemo v bolj senčnat del vrta. Za spomladansko rabo sejemo solatnik v drugi polovici junija v vrste, 20 cm narazen. V vrsti ga nekoliko razredčimo, da bo ob dobri oskrbi do zime razvil močne korenine. Jeseni ga pokosimo, da prebujno listje ne gnije na gredici. Do zime morajo rastline nekoliko pognati, da bodo bolje prezimile. Zgodaj spomladi lahko gredico prekrijemo s tunelom iz folije. Radič in motovileč sta prva solata z vrta. Do prve berivke in zimske glavnate solate ga bomo že lahko dvakrat rezali. Solatnik ni občutljiv na mraz in dobro prezimi na prostem. Prepozno ga ne smemo sejati, ker bi do jeseni zrasle pretanke korenine, ki spomladi ne bi razvile lepih rozet. Tržaški solatnik ima svetlozelene okrogle gladke liste, ki dolgo ne postanejo dlakavi in grenki. V Primorju ga sejejo gosto in mladega režejo. Naš solatnik pa razvije spomladi rahlo sklenjeno glavico. Ta mesec na vrtu Vrtne jagode obiramo v jutranjih urah na 2 do 3 dni. Ko so vse obrane, jih oplevemo in okopljemo. Mlada drevesca večkrat zalijemo, dognojimo in jim zrahljamo zemljo. S košnjo travno rušo zgostimo in z odkošeno travo zastiramo kolobar okoli stebel sadnih dreves. Zastirka naj bo približno 10 cm debela. Skorjo, lubje sadnih dreves skrbno pregledujemo, če se niso pojavile luknjice, ki jih naredi lubadar ali zalubnik. V tem primeru poškropimo ali s čopičem premažemo napadena mesta. Junija se pojavlja tudi zavrtač ali prelec, ki dela rove v stebla in veje. Škodljivce izvlečemo ven z žico, ki jo na koncu ukrivimo in z njo drezamo v rov. Vinska trta potrebuje ob cvetenju za boljšo oploditev čim več hranilnih snovi, zato mladice prikrajšamo ali pinciramo. S pinciranjem odstranimo vršičke mladic, ki porabijo za svoj razvoj precej hranilnih snovi. S skrajšanjem vršičkov začasno prekinemo rast. Tako poteka cvetenje in oploditev v ugodnejših razmerah. Pri pinciranju se bodo razvili zalistniki, ki jih sproti odstranjujemo, tako da ostane nad grozdom 8 do 12 listov. TEMA TEDNA DEMOKRAJCI Enkrat te dni si nameravam rezervirati eno lepo razgledno točko v bližini karavanškega tunela in opazovati teater, ki se okoli tega našega »auspuha« v Evropo kani dogoditi. Zdaj se namreč pri tunelu ne dogaja kaj prida: sem in tja je videti kakšen avtomobil, ki zatava po cestišču proti tunelu in se na tistih cestnih ovinkih petkrat izgubi, preden obupano »zavi-ža« proti luknji. Da bi reševali čast in ponos tunela, ki je zaradi nezgrajenih cest po Sloveniji in zaradi drage predornine nezanimiv, smo v Sloveniji ob vsesplošni ljudski podpori in odobravanju tudi podelili našim skupščinskim poslancem diplomatske potne liste! Zdaj enkrat se bodo pridni, strpni in ponižni poslanci odpovedali posedanju po skupščinskem bifeju in se - diplomati! - zakadili v Avstrijo. Skupščinski biriči, ki jih permanentno naganjajo iz bifeja v skupščinske klopi, bodo lahko le nemočno poročali: » Zdaj se gredo diplomate in so v Avstriji!« In tako bo kolona diplomatov države Slovenije v enem samem dnevu lahko povečala promet tunela za kakšnih sto procentov. Nekateri bodo samo s honorarji, ki jih dobijo od plodnega angažiranja v neštevilnih skupščinskih komisijah, lahko pokupili pol Beljaka! Nakar bo kolona diplomatov z diplomatsko prtljago kave, banan, žvečilnih gumijev, toaletnega papirja in marel po 20 šilingov odbrzela nazaj proti tunelu, kjer se mi pri carinski izpostavi obeta prizor za bogove: uvidevni slovenski cariniki z lipovim listom na kapi si seveda niti v sanjah ne bodo drznili brskati po delikatesni diplomatski prtljagi kave, banan, žvečilnih gumijev itd. Diplomatska imuniteta je pač diplomatska imuniteta! Avstrijskim carinikom pa bodo to najbolj nenavadni diplomati, tipična Juga, saj v Evropi ravno ne vidiš vsak dan, da se vozi diplomat v katrci ali v jugu in s seboj tovori riž in čebulo! Hojladrija - mesarija! Hojladrija mesarija! In zakaj si je še vredno rezervirati prostor ob tunelu? Zaradi Marojevičevih prijemov, saj misli naskočiti predor in se po potrebi s somišljeniki prebiti skozenj. Spet bo jako porasel promet in če bo šlo tako naprej - diplomati pa Marojevič pa še kakšna klika - lahko postane tunelček z naše strani še rentabilen. In - končno - tudi na dan D nameravam prečemeti ob tunelu, akoravno mi bo silno žal, da mi tako ne bo dano na žive oči videti prelep ceremonial, ki nam ga obeta odbor za promocijo Slovenije ob dnevu odcepitve. Scenosled, kakor so imenovali bogato koreografijo ob dnevu slovenske samostojnosti, vsebuje raznorazne lepe elemente. Od prižiganja bakel, kresov do pozvanjanja zvonov po vsej deželici, da o pozdravu slovenski vojski in posvetitvi lipe samostojnosti niti ne govorim - preveč in prelepo za en sam dan, čeprav odcepitveni! In zato tukaj, na tem mestu, ostro protestiram proti socialistom in drugim škodoželjnim oponentom, ki so odcepitveno ceremonijo imenovali »cirkus« in »vaška veselica z župnikom!« S čim pa se lahko dela promocija Slovenije, če ne z lipo, vojsko in blagoslovom? V času enoumja smo se promovirali z delavcem, ki pa je danes totalno krepnil; v času komunizma, so, recimo, naši upokojenci dobivali vsaj za kruh in mleko, danes jih je - nergače zajedalske - najbolje kar odkljukati! Če se že menja ikonografija, naj se menja v znamenju časa in razmer, ki vladajo na teh prostorih. Slovenske večernice, pa Sreča v nesreči pa kakšen Cmokavzar in Ušperna pa seveda scenosled in še katera lepotija arhaične slovenskosti - to je v znamenju časa in ni pač daleč dan, ko bomo novinarski pisunčki močno hvaljeni, če se nam bo tako kot kakšnim scenosledom zapisalo »...in kolne kmet, molitve bravši...« Fa ne bo nobenega Prešerna, da bi nas okrcal in bomo kar naprej in naprej rinivši se »rikverc« ter nazadnje pristavši tam, kamor sodivši - v 19. stoletju! Hojladrija mesarija! In ko bom na dan D že tam, ob tunelu čemevši in ko bo od daleč zazvonivši iz vseh turnov, mi bosta dve solzici na samostojno žemljico kapnivši. To vam jaz obljubivši - in samo čarovnice s Kleka vedo, kaj se bo potem zgodilo... • D. Sedej Če bi sobotno Delo prenehalo izhajati na 32 straneh, bi bilo Slovencev 17. junija 160 000 več. 80 000 novega Slovenca plus 80 000 sedanje Sobotne priloge. Jožef Školč in Vitomir Gros sta imela na Glasovi preji očitno največ problemov s šloganjem o tem, kaj bo po 26. juniju. Zaman, ker to sedaj vedo tudi že vsi navadni Slovenci. Po 26. juniju bo 27. junij, potem bo prva obletnica razglasitve suverenosti, potem druga, pa tretja... in državljani Slovenije bomo takrat tri leta starejši. Prenovitelji predlagajo sestavo nove vlade iz priznanih strokovnjakov, ki ne bi bili zavezani različnim strankarskim dnevnopolitičnim »pogledom na prihodnost«. Demos je ostro proti. Menda ja ne bomo edina suverena država na svetu, ki bi imela vlado sestavljeno iz strokovnjakov - iz uvoza! Radovljiški in tržiški parlament sta ponovno zavrnila predlog, da bi za načelnika gorenjske Uprave inšpekcijskih služb imenovali mag. Mihaela Tolarja iz Radovljice. S tem sta pokazala vso svojo ozkosrčnost. Že zaradi vztrajnosti predlagatelja, predsednika kranjske vlade Vladimirja Mo-horiča, bi bilo treba predlog končno podpreti. Predlagane spremembe občinskega statuta predvidevajo sklepanje o vseh zadevah z večino glasov navzočih delegatov ne pa z večino vseh delegatov v skupščinskih zborovih. Opozicija je zato zapustila sejo. Iz vrst Demosa, kajti v Kopru so na oblasti »ta rdeči« in vloge so tam v primerjavi s Kranjem zamenjane. Demokracija je pa ista. Marojevič (stranka za enakopravnost občanov) bo Avstrijce prosil, da jim pustijo vrata karavanškega predora odprta za prebeg pred slovensko policijo, ki jih bojda namerava tepsti. Dobra finta! Da bi potem Beljak oklical za glavno mesto Podalpske srbske krajine, ki bi zahtevala priključitev k matični Srbiji. Nismo mi po župc priplaval! demokratizator potovalna agencija / \ ALPETOUR NE ODLAŠAJTE, ODLOČITE SE ZA UGODNO 7-DNEVN0 LETOVANJE OB MORJU! STRUNJAN: nastanitev v bungalovih zdravilišča Krka, v lepem okolju, tik ob obali 7 polpenzionov že od din 3.445,-dalje POREČ: nastanitev v kontejnerjih kampa Lanterna z možnostjo kuhanja 7-dnevni najem za 4 osebe že od din 2.600,- dalje PULA Z Okolico: izbirate lahko med apartmaji, paviljoni ali hoteli 7 polpenzionov že od din 1.820,-dalje LOSI N J: nastanitev v apartmajih Lopari, v mirnem okolju, tik ob obali 7-dnevni najem za 6 oseb že od din 3.510,- dalje PRIČAKUJE VAS POTOVALNA AGENCIJA ALPETOUR s poslovalnicami: KRANJ, Koroška5, tel. 064/211-083 RADOVLJICA, avtob. postaja, tel. 064/74-621 ŠKOFJA LOKA, avtob. postaja, tel. 064/621-755 TRŽIČ, Cesta JLA 2, tel. 064/52-370 Mirto Beice se Ido s soprogo Loveme vrm\ S\o^rexvY\o Slovenci, držite skupaj! Šestnajst let in pol je bilo Mirku Bercetu ali po domače Šolarjevemu Fricu iz Podkorena, ko se je napotil v svet. Najprej na Koroško, od tod pa v Kanado in nazadnje na daljno Aljasko, kjer z ženo Loverne živi še danes. V kraju Mt. Alye-ska imata majhno trgovino, Mirko pa tudi veliko slika. Po njegovih prelepih motivih Aljaske so med drugim izdelali tudi številne razglednice. »Ko sem pri šestnajstih letih odšel v tujino, s Koroške naprej v Kanado, mi je bilo najtežje zato, ker nisem znal angleško. Preživljal sem se tako, da sem moral poprijeti za vsako delo: pomival sem posodo, nato sem posodo nosil in tako dalje. Po precej težki prometni nesreči sem se iz Toronta odpravil v 3.000 milj oddaljeni Baff, spoznal svojo ženo, ki je Kanadčan-ka in na koncu sva se ustalila na Aljaski,« pripoveduje Mirko, ki je za nekaj mesecev prišel z ženo v rodni Podkoren. »Aljaska je ena izmed ameriških držav, ki je bila pred sto leti še del Rusije, nato pa jo je kupil Američan - ob vsesplošnem zgražanju državljanov, ki so mu zasebnih letal kot avtomobilov. Domala da ni hiše ali gospodinjstva, ki ne bi imelo majhnega letala, saj se le tako lahko premaguje jo ogromne razdalje. Kako daleč je Aljaska, se je še kako prepričala moja mama, ki me je pred leti obiskala. Najprej je z letalom šest ur potovala do Vancouvra v Kanadi in ko sva se na letališču srečala, je bila prepričana, da je že na cilju,« nadaljuje Mirko, ki govori izredno lepo slovensko, le včasih kaj po »karenško« pove. »Ko sem ji povedal, da bova z drugim letalom potovala še kar nekaj ur, preden bova na Aljaski, je zavzdihnila: »Oh, Mirko, kako daleč si!« Seveda se ni mogla načuditi divjini in prostranosti Aljaske. Na poti proti kraju, kjer živim, sem ji pokazal ogromen travnik, kjer je bilo vse rdeče od brusnic. Kar verjeti ni mogla, da ne brusnic in ne gob, jurčkov, na Aljaski sploh nihče ne nabira. Ko jih je mama nabrala, jih je skuhala in pripravila. Gostje, ki smo jih povabili, se kar niso mogli načuditi, da so brusnice tako imenitna jed. Kot se tudi Razglednica nočne smuke v Mt. Alyeska, ki je nastala po oljni sliki Mirka Berceta iz Podkorena... očitali, da zapravlja denar za ničvredno Aljasko. Pa se je izkazalo, da je imel še kako prav, kajti Aljaska je bogata dežela: ima veliko nafte, zlata, denar prinaša turizem. Na Aljaski je ogromno divjadi, zato se izredno razvija tudi lovski turizem. Dežela je večja kot Evropa, ima pa le 500.000 prebivalcev: Eskimov, Indijancev in priseljencev od vsepovsod. Ima le dve veliki mesti, v katerih živi večina prebivalcev - ti dve mesti sta povezani s cesto, drugače pa kakšnih drugih cestnih povezav Aljaska nima. Prebivalci imajo več niso mogli načuditi odličnim kranjskim klobasam, ki jih je napravila moja mama! Gobe in brusnice in še nekaj gozdnih sadežev nabiram le sam in še neki Avstrijec - drugače pa se prebivalci hranijo večinoma z ribami, lososi, ki jih uživajo surove. Zime so na Aljaski daljše kot v Evropi: 21. junija je najdaljši dan, ko je kar 20 ur sonca, decembra pa so dnevi, ko je svetlo le po tri ure na dan. Zato tudi v smučarskem središču, blizu katerega stanujem, turisti -smučarji smučajo ob lučeh. V Mirko Berce s soprogo Loverne Mt. Alyeska je smučarska gora z imenitno in dolgo smuk progo in tam je trenirala tudi slovenska smučarska reprezentanca. Postali smo kar prijatelji z nekaterimi Gorenjci, ki so me tudi kasneje obiskali, zdaj, ko sem na dopustu v Podkorenu, pa so mi tudi veliko pomagali in razkazali Slovenijo. Smuk proga v Mt. Alveska je odlična, na vrhu gore je zelo lepa restavracija, skratka: slovenski smučarji in njihovi spremljevalci so bili navdušeni. Prihaja pa vedno več smučarjev, Američanov, »iz spodnje Amerike«, kot jim pravimo na Aljaski.« Mirku Bercetu seveda verjamemo, da so prostrana smučišča na Aljaski neprimerljiva z evropskimi in da bi marsikoga zamikal dopust v tej zanimivi deželi. Če bi se odločili, le informacija: povratna letalska vozovnica stane 1.200 dolarjev. Mirkova simpatična soproga Loverne, po rodu Kanadčanka, ki je kot šefinja skandinavske letalske družbe prepotovala že ves svet in odlično govori tudi japonščino, je navdušena nad Slovenijo. Ni dneva, da Loverne ne bi hodila po okoliških hribih, vsako jutro pa gre s kanglico k izviru in natoči vodo. Tako ji je všeč, da je iz pipe sploh ne pije. »Vi sploh ne veste, kaj imate,« je navdušena Loverne. »Potovati bi morali po svetu, pa bi verjeli, da živite v prelepi, zame najlepši deželi. V Ameriki se voda kupuje v steklenicah; velemesta so tako onesnažena, da bi se zgrozili; revni postajajo še bolj revni, na drugi strani pa bogati še bolj bogatijo; vedno več je drog; ogromno ljudi nima nobene perspektive, ležijo po ulicah, med odpadki in podganami. Tu, v Sloveniji pa je toliko prijaznih ljudi in kamorkoli že grem, opažam, kako znate varovati naravo. Fenomenalno! Sami se morda sploh ne zavedate, kako zdravo in lepo živite in imate nekaj, kar na Aljaski nimamo: svojo zgodovino, svojo preteklost in kulturo. Zares si želim, da bi prišla v Podkoren in tu z možem živela. Še pokopana bi bila rada v Podkorenu!« Mirko pa še pripominja: »Želim si, da bi Slovenci držali skupaj! In zares sem zelo hvaležen sovaščanom, »Karen-cem«, da so me tako lepo in prijazno sprejeli. Na stara leta se bom vrnil v Slovenijo, ki sem jo nosil v srcu vse življenje. Tudi na pročelju svoje trgovine na Aljaski imam velik napis Slovenija, z velikim rdečim srcem, ki simbolizira ljubezen: mojo ljubezen do rodne dežele...« • D. Sedej ŠPORT MAMCET KRANJ, CANKARJEVA 4 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 9.30 Sedma steza, ponovitev 10.00 Osmi dan, ponovitev 10.45 Omizje, ponovitev 16.15 Video strani 16.25 EP Video strani 16.30 Sova, ponovitev 17.50 EP video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Spored za otroke in mlade 18.05 Periskopov Raček: Programski jezik Logo, zadnja lekcija 18.20 Pastirci pri plesu in kresu, posnetek mladinske igre iz SMG 18.55 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Ingverjevo drevo, angleška nadaljevanka 21.10 Novosti založb. Odprta knjiga 21.25 Glasbeni portreti: Jesenko Haura, oddaja HTV 21.50 TV dnevnik, vreme 22.10 EP Video strani 22.15 Sova Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka Taggart, škotska nanizanka 23.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.30 17.30 19.00 19.30 20.00 20.30 20.35 21.35 22.55 1. PROGRAM TV HRVATSKA TV HRVATSKA 2 18.25 Rokomet (ž): Hrvaška - ZDA, prenos 20.05 Risanka 20.20 Petdeset plus 21.35 Na zdravje!, ameriška humoristična serija 22.10 Državni udar po britansko, angleška nadaljevanka 23.05 Poročila 23.35 Zgodovina smeha, francoska dokumentarna serija KANALA 20.00 Triton z morja, japonska risana serija 20.30 Faktor verjetnosti, francoski barvni film 21.07 Reportaže iz tujine, oddaja zunanjepolitične redakcije 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila Satelitski programi - poskusni prenosi Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper Naši pevski zbori: Trije glasbeniki jubilanti v letu 1991 (Ma-rolt, Gallus, Srebotnjak) TV dnevnik Žarišče Žrebanje lota Umetniški večer: Portret Carlo-sa Saure, nemški dokumentarni film Rallv Saturnus show, zabavno-glasbena prireditev Yutel, eksperimentalni program 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Familv album, ameriška angleščina 10.15 Mali svet, otroška oddaja 10.45 Poletni program 13.05 Portret skladatelja Utta Ughija 14.35 Šaljivi hišni video, humoristična serija 15.05 Poročila 15.10 TV koledar 16.20 Prvaki razreda, ameriška nanizanka 16.50 Lepe stvari, ameriška nadaljevanka 17.45 Mali svet, otroška oddaja 18.15 Hrvaška danes 18.45 Mister Schilling, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Zgodbe iz Hollywooda, ameriška nanizanka 21.00 Žrebanje lota 21.10 V velikem planu, kontaktna od- 22,40 TV dnevnik 23.00 Kinoklub Evropa: World apart, angleški film 0.50 Yutel 1.50 Poročila TV KOPER 16.00 17.30 19.00 19.30 20.15 22.00 22.05 22.15 23.05 Športne oddaje Regionalni programi TV Slovenija Studio Koper Odprta meja TV dnevnik Čarobna svetilka - otroški program Veliki beli up, ameriški barvni film Žrebanje lota TV dnevnik V svetu domišljije Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 12.05 13.00 13.00 13.35 14.00 14.45 15.00 15.05 15.30 16.10 16.35 17.00 17.10 18.00 18.05 19.22 19.30 20.00 20.05 21.07 21.15 22.45 23.30 0.30 TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 8.55 Prvi avstrijski šolski parlament, prenos 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Šolska TV 17.30 Orientacija 18.00 Policijska postaja, 1. serija 18.30 Zarjovi, lev! Živalski kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Made in Austria, kviz 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba Čas v sliki Pisarna, pisarna, serija Angleščina Šolska TV Do zadnje sekunde, ponovitev Šport v ponedeljek, ponovitev Čas v sliki Mi, ponovitev Zahodno od Santa Feja, Umazan načrt VValtonovi Mojstri jutrišnjega dne Otroški program Tudi hec mora biti Am, dam, des šest Bartonovih Mini leksikon Mini ČVS VVurlitzer Čas v sliki Sever in jug Znanje danes Čas v sliki, vreme Šport Universum. Adalil - gospodari ca šotorov, dokumentarna oddaja Pogledi s strani Dan odločitve, ameriški film; Peter Strauss, Jonelle Allen, Melissa Gilbert, Karen Austin, Jane Badler Chicago 1930 Out of line - portret Kennetha MacMilliana Čas v sliki HTV 1 20.05 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima svoj zato - 19.00 - Odpoved programa - ZGODBE IZ HOLLYWOODA 2. delameriške nadaljevanke; igrajo: Sherilvn Fenn, Ann Ma-gnusen, Vincent Pantone, Neva Patterson. Vse se dogaja v legendarnem hollywoodskem nočnem klubu, kjer se je za mizo šefa filmskega studia zbrala pisana družba. Šef filmskega studia, ki spominja na slavnega Schulbertovega očeta, pri večerji odkrije, da vsi ti želijo uslugo: dekle želi postati igralka, pisec želi dobiti delo, njegova žena pa vlogo za svojega novega ljubimca. Telefonski klic iz New Yorka privede situacijo do dramatičnega zaključka. Suspect 1.00 Like Father, Like Sun, komedija 3.00 The Dancer's Touch, srhljivka 5.00 The VVild Party RADIO TRIGLAV JESENICE RTL PLUS 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan z Bracom Korenom, vmes čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC -18.59 - Odpoved programa 6.00 Dobro jutro in poročila 9.45 Domovina tvoje zvezde, nemški film 11.10 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.25 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips, ponovitev 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider 20.15 Smrtonosni angel, ameriška kriminalka 22.00 Eksplozivno 22.50' Primarij dr. VVestp-hall Ć23.50 Film FILMNET SCREENSPORT 7.00 Shot Circuit II 9.00 The Corpse Vanished 11.00 When Time Ran Out 13.00 Carevan of Courage 15.00 SSSSSSSSS, srhljivka 17.00 Up The Academv 18.30 The Rose Garden 20.30 Pancho Barnes, komedija 23.00 8.00 Rokomet - Francija : Nemčija 9.15 Britanski moto šport 9.45 Bovv-ling 11.00 Wrestling 12.00 Pokal Porsche Carrera - dirke v Monzi 12.30 Tenis - Birmingham 14.00 Golf - Bruselj 15.00 Hokej na travi - VVales -Belgija, prenos 16.30 Boks Le kaj si bo propagandna mašinerija še izmislila'? Najnovejši trač je ta: Madonna in Vanilla Ice skupaj. Le kako gre to skupaj? Vročekrvna Madonna, ki drži ves svet v rokah, na drugi strani pa pretepaško hladen - vročekrv-než imenovan Ice. Pustimo oslarije pri miru. SGP GRADBINEC KRANJ po. Nazor jeva 1 64000 Kranj POSLOVNE PROSTORE na Zlatem polju 3 v izmeri 256 m2 oddajamo vnajem najboljšemu ponudniku. Pisne ponudbe sprejemamo na upravi podjetja v Kranju, Nazorjeva 1. KINO 18. junija CENTER amer. west drama PLEŠE Z VOLKOVI ob 17. in 20 uri STORŽIĆ amer. akcij film PTIČ NA ŽICI bo 18. in 20. uri ŽELEZAR predorem šoan kom. ŽENSKE NA ROBU ŽIVČNEGA ZLOMA ob 18 in 20 uri DUPLiCA amer barv. srhlj. ZRELO 3-D ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 20, uri RADOVLJICA Ni predstave' BLED amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 20 uri On o\ < Z —i w H W (X t» < u I—! Z tu ai O O Z < rr h-(/) Siraiom^a zap\iščemr\ predmetov Max in njegov sesalec za prah Agens in Glasbena mladina Slovenije sta nam pred kratkim pripeljala v Slovenijo, točneje v Ljubljano (na Drugo godbo), v Kranj in na Jesenice, umetnika, kakršnega pri nas še nismo videli. Kakšnega? Umetnika, za katerega vam lahko sveto zatrdim, da vam je lahko zelo žal, da ga niste videli. Max Vandervorst, ki je prišel k nam iz Belgije in je tako nenavaden umetnik, da bi celo tisti, ki se ob besedi simfonija ali klasična glasba stresejo, priznali, da jih je beseda prevarala in da se za njo lahko skriva marsikaj. ni glasbeni instrumenti niso omogočali, da bi izlil iz svoje duše vse tisto, kar se je v letih študija klasične glasbe (glasbena akademija, 8 let saksofona) nabralo v njej. Simfonija, ki jo izvaja, je prežeta z domiselnostjo in zabeljena s humorjem. Poslušalce osupljajo nenavadni instrumenti in presenetljivo čisti zvoki, ki prihajajo iz Del omare kot orgle, "šlauf" za zalivanje vrta, čajnik in krožnik, veliko domišljije in spretnosti in ... simfonija je tu! Jesenice - Mesto z dolgoletno delavsko tradicijo se lahko vse bolj pohvali z odprtostjo na različnih področjih. Poleg bližnjega Karavanškega predora, nekaterih poskusih boljše gostinske in druge ponudbe se je dokaj neopazno in nevsiljivo pojavila še ena novost, ki v Evropi ni nobena posebnost več: to je prvi sex shop na Gorenjskem Intima, ki je v lično urejenem prostoru blizu železniške postaje. Ni bilo niti slišati večjih zgražanj ali pritožb, sicer še vedno nekoliko sramežljivi Jeseničani pa kar pridno obiskujejo trgovino, kjer najdejo različne seksualne pripomočke, revije, porno kasete in še marsikaj. Jeseničani si torej želijo več pestrosti v spolnem življenju, padajo pa tudi dolgoletni tabuji o seksu, goloti in še o marsičem. Tekst in foto: J. Rabič YES - super skupina. Fantje so se zbrali skupaj. Posneli so novo ploščo »Union«, kar je bil prvi korak. Preizkusite, preposlušajte pesmi. Mogoče se vam bosta »Lift me up« in »Saving my heart« vtisnili v srce. Drugi korak je turneja, ki uspešno poteka po evropskih odrih in stadionih. Sestava skupine je naslednja: pevec Jon Anderson, bobnar Bili Bruford, basist Chris Squire in klaviaturist Tony Kave (vsi iz originalne zasedbe). Svoj delež pa prispevajo tudi ostali Alan White (bobni), Trevor Rabin (kitara), Steve Howe (kitara) in Rick VVakeman (klaviaturist). Vsi zgoraj našteti so bili nekoč in nekje člani skupine YES. Sončkov kot Belgijski glasbenik, Vandervorst. Max "Konzervna kitara" akciji. in Max v Lahko se skriva npr. sesalec za prah ali kitara iz velike, pet-litrske konzerve, cel kup gumijastih, cvilečih živali, nekaj cvetličnih lončkov različnih velikosti, nekaj razbitih "tegel-cov", metla in seveda nekdo, ki ima "neklasične" ideje in zna iz vseh teh zapuščenih predmetov izvabljati zvoke. Jn ne samo zvoke, ampak pravo glasbo. Max Vandervorst je ta nekdo in on je tisti, ki mu, kot pravi, klasična glasba in običaj- njih, zabavajo Maxove humor-ne domislice, ki so že pravi ge- In če ne verjamete, da je takšna predstava vredna ogleda, naj vam v poduk zaupamo presenetljivo dejstvo: mladi belgijski glasbenik Max Vandervorst se že tri leta preživlja izključno z izkupičkom tovrstnih predstav, s katerimi je obredel že skoraj vso Evropo! • M. Peternelj, foto: A. Gorišek Greentown On the Road Očitno je, da so Škorpijoni trenutno res IN, saj je na naš naslov prišlo kar 51 dopisnic, na čisto vsaki pa zapisan pravilni odgovor Wind Of Change. Premešamo dopisnice v škatli, pogledamo Titovo sliko na steni in v roki se je znašla dopisnica z nežno dekliško pisavo. Urška Jenko iz Prvomajske Ulice 5, 64226 Žiri, nagrada je tvoja. Ko boš prejela naš dopis, se z njim oglasi v trgovini Sonček v Kranju, kjer boš lahko izbrala ploščo ali kaseto po želji. TOP 3 1. Crazv World - Scorpions (kaseta) 2. Under The Red Sky - Bob Dvlan (LP, kaseta) 3. Tea For Two - Moulin Rouge (kaseta) NOVOSTI Tu je kaseta, Soundtrack iz filma Mermaids, alpski godbeniki s Primorske, skupina Platana se pojavlja s kaseto z moškim naslovom "Svet deklet", On the Road pa so spet Greentown Jazz Band, s ploščo in kaseto seveda. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 3: Moulin Rouge ponosno odhajata, ne, odhajajo z našega TOP 3 Sonček pa tokrat sprašuje - Koliko članov ima skupina Moulin Rouge? (brez šoferja in nosačev). Rešitve na dopisnicah pošljite do srede, 19. junija, na naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj, s pripisom "Sončkov kot". Nagrada je plošča ali kaseta po želji v prodaalini Sonček na Cankarjevi 7 v Kranju. P.S. Pripišite na dopisnice vaše želje, predloge... Vida s plavim flomastrom in Čao - bao! pa naj drugič na dopisnico ne pozabi napisati tudi svojega naslova. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik, Živ žav, ponovitev 9.55 Si lahko sposodiva vašega moža?, ponovitev angleške drame 11.35 Ingverjevo drevo, ponovitev angleške nadaljevanke 16.15 Video strani 16.25 EP Video strani 16.30 Sova, ponovitev 17.50 EP Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.05 Klub klobuk, kontaktna oddaja 19.05 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Zmajevo leto, ameriški film 22.30 TV dnevnik, vreme 22.50 EP Video strani 22.55 Sova Alf, ameriška nanizanka Taggart, škotska nanizanka 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 18.30 Slovenci v zamejstvu 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Corregidor, posnetek predstave opere SNG Maribor 22.40 Svet poroča 23.25 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.35 TV Koledar 9.45 Familv album, ameriška angleščina 10.15 Gimnastika, otroška serija 10.45 Vetrovna roža, dokumentarna oddaja 11.15 Doba športa 12.15 Poletni program 14.45 Šaljivi hišni video, humoristična serija 15.10 Poročila 15.15 TV koledar 16.20 Na zdravje!, ameriška nanizanka 16.50 Britanski udar, angleška nadaljevanka 17.40 Gimnastika, otroška serija 18.15 Hrvaška danes 18.45 Od Vuke do Bosuta, potopis 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Moderni časi, oddaja o filmu 20.35 Outland, ameriški film 22.55 TV dnevnik 23.15 Otoki, pustinja in upanje, dokumentarna oddaja 0.15 Yutel 1.15 Poročila TV HRVATSKA 2 KANALA 20.00 Triton z morja, japonska risana nanizanka 20.30 Dan delfina, ameriški barvni film 1973; George C. Scott, Trish Van Dever, Paul Sorvino, Fritz VVeaver, Jon Korkes in drugi glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - TV KOPER 16.00 športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 čarobna svetilka - otroški program 20.10 Buck Rogers, serija 21.00 Grki, potovanje skozi prostor in čas 21.30 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 22.20 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.05 Megamix 21.10 Krila, ameriška humoristična nanizanka 21.40 Loterija 22.10 Poročila 22.40 Državni udar po britansko, angleška nadaljevanka TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 2 1, PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in 8.30 Vremenska panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Policijska postaja, serija 18.30 Ključavnica, pogled v domove zvezdnikov 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Draga Jelena, drama 22.00 Čas v sliki 22.30 Spomini 23.30 Šport Čas v sliki 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Obvestila - 17.15 -Narodno-zabavna lestvica - 18.00 -Oddaja iz resne glasbe 19.00 - Odpoved novic - 9.00 čas v sliki 9.05 Policijska postaja, ponovitev 9.30 Francoščina 10.00 Šolska TV 10.30 Nevidni, ponovitev nemškega filma 12.00 Kraljestvo živali 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Zahodno od Santa Feja 14.00 VVichertovi iz soseske 14.45 Bulvarji tega sveta 15.00 Otroški program 15.05 DuckTales 15.30 Ping-pong-plač, lutkovna igrica 15.50 Dobro poglej! 15.55 Jaz in ti. Pošta s Kasandro 16.10 Kot pes in mačka 16.35 Mini atelje 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Sever in jug 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Nekateri so za vroče, ameriški film; Marilvn Monroe, Tony Curtis, Jack Lemmon 22.10 Pogledi s strani 22.20 Dallas 23.05 Sovin krik, francoski film 0.50 Čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na-rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.45 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema -18.00 -Čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa FILMNET SLOVENIJA 1 20.05 ZMAJEVO LETO ameriški barvni film, 1985; igrajo: Mickev Rourke, John Lone, Aria-ne, Leonard Termo, Ray Barry, Caroline Kavga, Eddie Jones, Jo-ey Ching, Victor Wong. V nevvvorški kitajski četrti praznujejo Novo leto. Papirnati zmaji se vijejo v množici na ulicah. Bobne in zvočnike nenadoma preglasijo streli. Ena izmed žrtev je častitljivi boter mogočne tria-de (ime kitajske mafijske organizacije), ki ga smrt dohiti med obedom v restavraciji. Na kraju zločina se pojavi policijski kapetan Stanley White, ki so ga premestili v kitajsko četrt, da bi tam naredil red. White, ki ne more preboleti poraza v Vietnamu in je poln predsodkov do rumenokož-cev, se po svoje predstavi kitajskim mafijskim veljakom. Takoj ugotovi, da je najnevarnejši Joey Tai, fant ledenih oči in značaja. White postane pozoren tudi na Tracy Zu, TV novinarko kitajskega rodu, ki ostro poroča o nasilju v kitajski četrti. 7.00 Cheers For Mrs. Bishop 9.00 Kid-napped, Disneyev film 10.30 Pancho Barnes, komedija 13.00 Like Father, Like Sun 15.00 Suspect 17.00 The Of-fence 19.00 Cant Buy Me Love 21.00 Simple Justice 23.00 Nočni klub spe-cial - erotika 1.00 Uf Unknovv Origin 3.00 Do The Right Thing 5.00 No Nu-kes, glasbeni film 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.20 Geslo: Foxfire 20.15 Prebujenje sfinge, ameriška grozljivka 22.10 Sternov TV magazin 22.45 Primarij dr. Westphall 23.45 Boj proti mafiji 0.30 Angel varuh New Yorka 1.15 Primarij dr. Westphall, ponovitev SCREENSPORT RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Evropa, poročila 9.40 Ljudje v hotelu, ameriški film 11.10 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca, 3. del 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 8.00 Golf - Bruselj 9.00 Super kolesarji 9.30 Konjske dirke v Franciji 10.00 Evropski rally 11.00 Nemška košarka - aH star 12.00 Profesionalni boks 14.30 Nemška formula 3 15.00 Rokomet - Francija : Nemčija 16.00 Surfanje 16.30 Smučanje 17.00 Hokej na travi - Francija : Poljska, prenos 21.00 Hokej na travi - Anglija : Nemčija, prenos 22.30 Atletika - Velika Britanija : Nemčija, prenos 24.00 Ba-seball - San Francisco : Pittsburgh Prerivali smo se v ponedeljek, 10. junija 1991, na stadionu za Bežigradom. Videli Boba Dylana in preživeli. Pripravite pa se na naslednji, še bolj udaren in direkten glasbeni udarec. Julija prihajajo Inxs, Transvision Vamp, Giana Nanninni, Simple Minds. Vroče poletje se nam obeta. Zelo vroče. NOVO V KINU ŽENSKE NA ROBU ŽIVČNEGA ZLOMA španska komedija; režija: Pedro Almodovar; glavne vloge: Carmen Maura, Julieta Serrano, Maria Barranco, Fernando Guillan. Pepa, igralka, ki sinhronizira ameriške filme, je na robu živčnega zloma, kajti njen ljubimec Ivan noče več živeti z njo. Povrhu vsega ugotovi, da je noseča in v navalu besa skorajda uniči lep apartma, v katerem stanuje. Njeno življenje se naenkrat zakomplicira: ne le da srečuje zelo čudne osebe, tudi njeni znanci jo obremenjujejo z brez-smiselnimi problemi. KINO 19. junija CENTER predprem. špan. kom. ŽENSKE NA ROBU ŽIVČNEGA ZLOMA ob 18. in 20. uri STORZIČ amer. trda erot. OSVOBODITEV MISTY BEETHOVEN ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij. kom. NOČI V HARLEMU ob 18 uri, ital. trda erot. HUDIČ V GOSPODU HOLMSU ob 20. uri DUPLICA prem. amer. west. drame PLEŠE Z VOLKOVI ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, drama R0CKY V. ob 20. uri RADOVLJICA amer krim film POLICAJ POD NADZOROM ob 20. uri BLED Ni predstave! 25-letnica Mpskega kvinteta Ambasadorji dobre volje Zgornje Gorje, 13. junija - Člani Alpskega kvinteta bodo 25-letnico proslavili s koncertom v Zgornjih Gorjah ali v športni dvorani na Bledu. Več kot 4.000 nastopov doma in na tujem. Tujini so na svoj, glasbeni način približali lepote Slovenije. Letos praznuje Alpski kvintet 25 - letnico svojega delovanja, jubilej pa bodo proslavili z velikim koncertom, ki bo 29. junija ob 18. uri na športnem igrišču v Zgornjih Gorjah - pri TVD Partizanu. V primeru slabega vremena bo prireditev v športni dvorani na Bledu. Vodja ansambla je Jože An-tonič, ki pravi: »Na prireditvi, ki jo bomo pripravili ob našem jubileju, bodo nastopili: Gorjanska godba na pihala, Mengeška godba, folklorna skupina Bled, harmoni-karice kluba Zupan iz Mengša in ansambli: Vesna, Jasmin, As, Kraški kvintet iz Trsta, šou skupine 3 Oldies iz Beljaka, Moped šou kvartet, Blejski sekstet, program pa bosta povezovala Vinko Simek in Franc Poklukar - Ka-con iz Gorij. Pokrovitelj prireditve je Casino Bled. Seveda pa bo imel koncert tudi Alpski kvintet. Po koncertu bo za ples igral Blejski sekstet. Vstopnice bodo po 80 dinarjev in jih bomo prodajali pred prireditvijo. Na prireditvi poleg domačih obiskovalcev pričakujemo tudi okoli tisoč gostov iz tujine in upamo, da bodo kljub političnim razmeram vseeno prišli. Alpski kvintet je v letih svojega delovanja dobil v Avstriji pet zlatih plošč in eno diamantno ploščo, doma v Sloveniji pa dve zlati plošči. Dobili smo tudi turistični nagelj in priznanje gorenjske turistične zveze ter priznanje Turističnega društva Bled. Sicer pa bo poleti Alpski kvintet veliko nastopal po Avstriji in Nemčiji, jeseni pa bomo priredili več koncertov po Sloveniji - v okviru našega jubileja.« Alpski kvintet ni začel v taki sestavi kot igra danes: pri ansamblu sta od vsega začetka le Jože Antonič in Ivan Prešeren, ki je tudi glavni komponist ansambla. V teh 25 letih so imeli več kot 4.000 nastopov doma in v tujini, zelo radi pa se spominjajo uspešne turneje za izseljence po Franciji, Belgiji in Holandiji. Tedaj, leta 1975, so igrali tistim zdomcem, ki so odšli po svetu dobesedno s trebuhom za kruhom in so bili kon- Na pobudo komisije za turizem pri radovljiški občini bo kmalu izšla nova kaseta, na kateri bodo najlepše skladbe ansambla bratov Avsenik in Alpskega kvinteta. Izbrali bodo take skladbe, ki opevajo lepoto naših gorenjskih in slovenskih krajev. Izredno lepo vezno besedilo za turistično kaseto, kot jo imenujejo, je napisal Marjan Sta- Jože Antonič certov Alpskega kvinteta izredno veseli. Člani Alpskega kvinteta so bili vsepovsod po svetu ambasadorji dobre volje - kjerkoli so že bili, so na svoj, glasbeni način predstavljali lepote naše dežele, predvsem Bleda, Gorij in Bohinja. Nemalokrat so občinstvu delili tudi prospekte teh turističnih krajev. Člani Alpskega kvinteta ocenjujejo, da je doma, v Sloveniji, najbolj popularna njihova skladba K.o v nošo se odenem, medtem ko v Evropi najbolj vžgejo skladbe: Čas počitnic, Janezov bariton in Dobro jutro. Prav zanimivo je, da so v tujini veliko bolj popularne in odmevne instrumentalne skladbe, medtem ko je pri nas ravno obratno. Besedila za pesmi Alpskega kvinteta, ki je nedvomno eden izmed naših najboljših ansamblov - najbrž kar najboljši - pišejo Marjan Stare, Ivan Sivec, v zadnjem času pa jih veliko napiše tudi Jože Antonič. • D. Sedej Alpski kvintet bo imel 29. junija veliki koncert v Zgornjih Gorjah. Predstavitev pesmarice S'm Tržičan V petek, 14. junija 1991, bo ob 18. uri pred vilo Bistrica javna predstavitev pesmarice tržiških pesmi S'm Tržičan, ki jo je izdala Zveza kulturnih organizacij občine Tržič v nakladi 500 izvodov in ob pomoči Gorenjskega glasa in Slovenskih krščanskih demokratov - občinski odbor Tržič. V pesmarici je zbrano in notno zapisano 34 bolj ali manj znanih tržiških pesmi, ki jih je za izdajo pripravil Franci Šarabon, oblikovno pa uredil Vito Primožič. S pomočjo še živečih avtorjev in Mata Mežka se je v tokratni izdaji, s katero tržiški ljubitelji trkajo na duri svoje 500-le-tnice tržiških pravic, znašala večina pesmi, ki so nastale po drugi vojni in opevajo Tržič, njegovo okolico, ljudi, ki živijo v tej dolini pod Karavankami. Pesmi so nastale ob raznih priložnostih: veselih večerih, v prijemih družbah, v gorskih postojankah in imajo značaj popularnih melodij iz omenjenega obdobja, zato so avtorji besedil in glasbe ponekod neznani. Franci Šarabon je večino melodij zapisal po spominu, tako kot jih je slišali oz. tako, kot so jih Tržičani prepevali. Pesmi so povečini napisane enoglasno, redke v večglasju in zato dostopne najširšemu krogu ljubiteljev petja. Dobrodošla pa bo tudi oznaka melodije oz. glasbene spremljave objavljenih besedil. V kulturnem programu ob predstavitvi pesmarice se bodo vabljenim predstavili: Franci Šarabon, Vito Primožič, Mato Mežek, ansambel KUD Podljubelj, ki ga vodi Karel Ahačič, Vesna Štefe in Sonja Zore in Marina Bohinc. Na prireditvi bo moč pesmarico tudi kupiti po ceni 100.-din. Boris Kuburič Kljub temu da predskupina ni odlični duo Banderas, se Jimmv ne vda. Koncerti polni energije, znoja in plesa. Polno uro in pol Jimmv in z njim skupina skače po odru in udarno prenaša plesne ritme skladb med poslušalce. Le zakaj ga pot ne zanese med nas in nas ne osreči s svojim glasom in stasom. Skupina Bon Jo vi ponovno snema nove skladbe. V začetku maja so se zaprli v studio. V glavah jim donijo nove melodije, rifi in prelepe občudovalke. Bobnar Tico je navdušen nad novim materialom. »Enkratno« zatrjuje. Meseca avgusta pa bo verjetno izšla solo plošča kitarista Richie Sambore. Udarni zvoki lepih dečkov. I. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Benji, ameriška nanizanka 9.20 V Citvju, angleška nanizanka 10.10 Slovenci v zamejstvu, ponovitev 16.40 Video strani 16.50 EP Video strani 16.55 Sova, ponovitev 17.50 Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.05 Mozaik. Po sledeh napredka, ponovitev 18.35 Spored za otroke in mlade: Alf, ameriška nanizanka 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Christabel, angleška nadaljevanka 21.10 Tednik 22.10 TV dnevnik, vreme 22.30 EP Video strani 22.35 Sova Vi ste pa najbrž njen mož, angleška nanizanka Taggart, škotska nanizanka 0.00 Video strani 18.20 Dopolnilo 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Kako je nor ta svet, humoristična nanizanka 20.50 Državni udar po britansko, zadnji del angleške nadaljevanke 21.45 Od maja do decembra, angleška humoristična nadaljevanka 22.20 Poročila 22.50 Splošna praksa 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.10 Subotica: Rokomet (ž) za lovoriko Jugoslavije: Jugoslavija -Madžarska, prenos 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Slovo od polne zaposlenosti, izobraževalna oddaja 21.00 SP v kajaku in kanuju na divjih vodah, reportaža iz Bovca 21.40 Mali koncert: Deset človeških zapovedi 21.55 Retrospektiva dram Jožeta Babica: Ivan Pregelj: Tolminci, SSG Trst 23.30 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Familv album, ameriška angleščina 10.15 Lažeš, Melita, otroška serija 10.45 Lepa naša, dokumentarna oddaja 11.15 Poletni program 13.00 Klop na Jurjevski, TV nadaljevanka 15.15 Šaljivi hišni video, humoristična serija 15.45 Poročila 15.50 TV koledar 16.00 Krila, ameriška nanizanka 16.30 Nova doba 16.45 Britanski udar, angleška nadaljevanka 17.40 Lažeš, Melita, otroška serija 18.15 Hrvaška danes 18.45 Kultura vsakdana 19.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.10 Izgubljeni svetovi, izginula življenja, angleška poljudnoznanstvena serija 21.50 TV dnevnik 23.10 Alkemija notranjega zvoka 23.55 Yutel 0.55 Poročila TV HRVATSKA 2 16.55 Subotica: Pokal Jugoslavije nogometu (ž): Jugoslavija Madžarska, prenos KANALA bo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 20.00 Triton z morja, japonska risana nanizanka 20.30 Težavna vzgoja, ameriški film; Katharine Hepburn, Carv Grant, Mav Robson TV KOPER 16.00 18.30 18.45 19.00 19.30 19.50 20.30 21.45 22.00 Športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Čarobna svetilka - otroški program Velika noga, ameriška nadaljevanka Aktualna tema »Tutti frutti«, glasbena oddaja TV dnevnik Tutti frutti Juke Box, glasbena oddaja v živo TV AVSTRIJA 1 9.00 9.05 9.30 10.00 1030 12.15 13.00 13.10 13.35 14.00 14.50 15.00 15.55 15.20 16.10 16.35 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.30 20.00 20.15 21.20 21.30 23.10 0.50 TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 17.05 Leksikon umetnikov 17.15 Pametni osel 18.00 Policijska postaja, serija 18.30 Povej resnico 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila ■ PROGRAM RADIO SLOVENIJA l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - športne novice -17.20 - Zdravstveni nasveti - 18.00 -Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 18.40 - Iz zgodovine naših krajev - 19.00 - Odpoved programa - Čas v sliki Policijska postaja Zemlja in ljudje Šolska TV Hazarder, ponovitev Klub za seniorje Čas v sliki Mi, ponovitev Zahodno od Santa Feja, serija Kung Fu Živalski svet na Kitajskem Otroški program Mini scena Am, dam, des Šest Bartonov Napotki in uspešnice Mini ČVS VVurlitzer Čas v sliki Mi Sever in jug, ameriška nadaljevanka Čas v sliki Šport Zveneča Avstrija Pogledi s strani Izdajstvo, 1/2. del avstralskega TV filma Ob 85. rojstnem dnevu Bilfvja VVilderja: Ženska brez vesti, ameriški film Čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE SLOVENIJA 1 20.05 CHRISTABEL 1. del angleške nadaljevanke; igrajo: Elizabeth Hurley, Stephen Dillon, Nigel Le Vaillant, Suzan Crovvlev, Geoffrey Palmer, Ann Bell. Nečakinja Lorda Northclifa Chri-stabell Burton se v prijazni in mirni angleški vasi poroči s postavnim nemškim odvetnikom Petrom Bielenbergom. Na splošno presenečenje vseh gostov ženin izreče svoj »da« v nemščini... Berlin, marec 1938. Zakonca Bielenberg živita v Nemčiji. Christabel uživa v vlogi soproge in matere in se nikakor noče ukvarjati s politiko. Razmere pa se spreminjajo - Hitlerjeva moč je čedalje večja. Tudi življenje Bie-lenbergovih se spremeni. Kaže, da so štiri najsrečnejša leta v Christabelinem življenju minila. 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Teaj angleškega jezika - 15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija -16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 -Odpoved programa RTL PLUS FILMNET 6.00 Dobro jutro in poročila 9.10 Čas prilagajanja, ameriški film 11.10 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.25 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 21. jump Street 20.15 Znanilci poloma, ameriška komedija 22.05 Mafija Kid, ameriška komedija 24.00 Poročilo iz pekla, ameriški kriminalni film 1.35 Hammer 7.00 Babes in Toyland, komedija 9.00 Battement De Coeur, srhljivka 11.00 Yogi Bear & Magical Flight of Spur-ce Goose, risanka 13.00 No Nukes 15.00 Nadine, komedija 17.00 Do the Right Thing 19.00 From The Hip 21.00 Batteries Not Included 23.00 Married to the Mob 1.00 Messenger of Death, srhljivka 3.00 Priest of Love 5.15 Hot Pursuit SCREENSPORT 8.00 Britanska formula 3 8.30 Šport v Franciji 9.00 Dirke tovornjakov 10.00 Formula 3000 11.00 Surfanje 11.30 Smučanje 12.00 Golf - Kilarney, prenos 14.00 24 ur La Mansa - napoved 14.30 Atletika - Velčika Britanija : Nemčija 16.00 Golf - Kilarney, prenos 19.00 Dirke IMSA 20.00 Moto šport Vsem je zelo znano, da so heavev metalci dobri pisci počasnih skladb, balad imenovanih. Najnovejši in uspešen primer je skupina iz Bostona Ex-treme. Pesem »More than words« je nežna, glas spremlja le akustična kitara in besedilo, ki omehča vsako dekle, ki si želi nežnosti. NOVO V KINU VROČE MESTO (Hot Spot) ameriški erotični triler; režija: Dennis Hopper; glavne vloge: Don Johnson, Virginia Madsen, Jennifer Connelly. Harry Madox v majhnem teksaškem mestu trguje z rabljenimi avtomobili. V tem mestu, bogu za hrbtom, se človek lahko uvkarja samo z dvema stvarema in ena od njiju je gledanje televizije... Harry se zabava z dvema ženskama hkrati, s šefovo ženo in tajnico. Kljub temu pa mu še vedno ostane dovolj časa, da oropa banko. Vendar pa rop ne poteka tako, kot si ga je zamislil, alibi mu lahko nudi le šefova žena, ki pa za to zahteva določeno nagrado... KINO 20. junija 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05Znanja široka cesta - 905 Z glas- CENTER amer. erot. thrill. film HOT SPOT ob 18. in 20. uri STORŽIČ prem. nem. trde erot. KONTESINE NESPODOBNE IGRE ob 18. in 20. uri ZELEZAR amer. kung fu film PRIHAJA NINJA ob 18. uri, ital. trda erot. HUDIČ V GOSPODU HOLMSU ob 20. uri DUPLICA amer. west. drama PLEŠE Z VOLKOVI ob 17. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama HENRY IN JUNE ob 20. uri RADOVLJICA hongkon. karate LOV NA NINJE ob 20. uri BLED amer. krim. film POLICAJ POD NADZOROM ob 20. uri BOHINJ amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 20. uri O matoh crtroen\h \n n'\\nov'\u vetoVuh Y\uu'\teY[\h Jezdeci na dveh konjih... VABILA, OBVESTILA ...bi lahko poimenovali navdušence, ki se vozijo v avtomobilu z dvema cilindroma, majhnem po obsegu in velikem po srcu, s tovarniško oznako citro-en 2CV, v naših krajih bolj znanem pod imenom Spaček. In če ste kdaj imeli srečo videti več Spačkov na kupu, ste bili priča enemu od mnogih srečanj, ki jih prirejajo ljubitelji Citroehovih vozil, združeni v klubih, sekcijah in društvih po vsem svetu, da bi se dostojno poklonili svojemu božanstvu Spačku in se v družbi enako-mišljenikov imeli karseda fajn. Tisti najbolj pozorni boste v gneči Spačkov videli tudi registrske tablice z oznako KR, kar pomeni, da je duh Spačkarstva tudi na Gorenjskem pognal svoje korenine. Leta 1949 seje uradno rodil citroen 2CV, popularni Spaček, ki je v skoraj nespremenjeni obliki, kljub velikemu napredku na področju avtomobilske industrije, uspel preživeti do danes. Proizvodnjo Spačkov (z imenom Charlestone so jih nazadnje izdelovali na Portugalskem) so sicer ustavili junija lani, češ da je le-ta zaradi ročne izdelave predraga, a s tem avto stoletja, kot ga nekateri upravičeno imenujejo, še vedno ni izumrl. Največ zaslug zato imajo zagotovo številni ljubitelji tovrstnih jeklenih konjičkov, ki se združujejo v številne klube Citroenovih vozil in na številnih srečanjih ohranjajo spa-čkarsko tradicijo. Eden izmed mnogih takih klubov v svetu je tudi naš YU AS (Ami-Spaček) klub, ki deluje že celih 26 let, katerega sedež je sicer v Beogradu, jedro pa v Sloveniji, kjer je največ posameznih sekcij in članov. V YU AS klubu se združujemo ljubitelji vseh Citroenovih vozil, s poudarkom na Spačku seveda. Od vsega začetka je obstajala tudi sekcija v Kranju, ki je s časom zamrla (člani so se najbrž nekoliko postarali), zato smo se Gorenjski jezdeci na dveh konjih pred tremi leti ponovno organizirali v sekciji Radovljica (kot geografskem središču Gorenjske). Od nekaj žlahtnikov in enega Spačka na začetku nas je danes v sekciji več kot 50 in se vozimo z okrog dvajsetimi vozili, pretežno Spa-guarji. Vsako leto se Asovci zberemo na jugoslovanskem srečanju nekje ob obali, vsaki dve leti je svetovno srečanje, ki bo letos na zelo visoki ravni in sicer na 2000 metrih nadmorske višine v Švici, med letom pa je tudi več manjših srečanj po vsej Evropi. Druženje ena-komislečih, razkazovanje jeklenih konjičkov, tekmovanja v spretnostni vožnji, nova poznanstva, predvsem pa dober žur, so le nekateri izmed razlogov našega druženja. Ker so naši bolidi v povprečju stari po 15 let in več, je razumljivo, da včasih tudi kaj crkne, zato smo dobro preskrbljeni z rezervnimi deli, ki si jih med seboj sposojamo in jih menjamo. Tistim, ki ne znamo najbolj popravljati avtomobilov, "pošraufajo" tisti, ki to znajo, Uroš in Stari (prodaja Superrdečgaspačka) sta prava eksperta. V naši sekciji imamo tudi najboljši šofer-ki v Jugoslaviji Darjo in Mašo (prodaja Superzelenodiano), ki se bosta oglasili na telefonski številki 311-105, če vas na primer zanima kaj več o gorenjskem spačkarstvu. Lastniki Spačkov, avtomobilov, ki so preživeli jugoslovanski socializem, se na cesti med seboj pozdravljamo z žmiga-njem z lučmi, hupanjem in če nič od tega ne dela z mahanjem in smo nori na svoje ljubljenčke in nam ni važno, da se peljemo hitro, ampak udobno in lepo in ali je kaj lepšega kot poleti dvigniti streho in... in kot so Francozi za Spačka nekoč izjavili - TO NI AVTO. TO JE NAČIN ŽIVLJENJA. Knjiga v vsako hišo - knjiga v vsako hišo -knjiga v vsako hišo Tržiška knjižnica pri Zavodu za kulturo in izobraževanje vabi vse obiskovalce bibliobusa, da pridejo po knjige in si pravočasno zagotovijo dovolj prijetnega branja za poletne, dopustniške dni: v ponedeljek, 17. junija, v Kovorju - novo naselje (na obračališču pri Zehčevi hiši) od 16. do 16.30; v Zvirčah (pred trgovino pri Mavriču) od 16.30 do 17.; v Podljube-lju (pred gasilskim domom) pa od 17.30 do 18.30; v torek, 18. junija, v Križah (pred osnovno šolo) od 15.30 do 16.; v Snakovem (pri Titovi spominski plošči) od 16. do 16.30; na Podvasci (pri Gosarjevi hiši) od 16.30 do 17.; v Pristavi (pred bloki) od 17. do 17.30; v Lomu (pred osnovno šolo) pa od 18. do 19.; v sredo, 19. junija, v Lešah (pred šolo) od 16. do 16.30; v Hudem grabnu (pred Smolejevo hišo) od 17. do 17.30; na Brezjah (pri domu družbenih organizacij) pa od 17.30 do 18.30; v četrtek, 20. junija, v Čadovljah (pred Ankovo hišo) od 16. do 16.30; v Dolini (pred osnovno šolo) od 17. do 17.30; v Jelendolu (pred gasilskim domom) pa od 18. do 19; v petek, 21. junija, v Seničnem (najprej pred cerkvijo) od 16. do 16.30 nato pa še v Novem naselju od 16.30 do 17. ; v Sebenjah (pred trgovino) od 17.30 do 18.30; v Žiga-nji vasi (pod lipo) pa od 18.30 do 19. Naj tudi poletni meseci ne minejo brez dobre knjige!!! Dahnili so da: V Kranju: Mateja Pikec in Boštjan Žepič iz Kranja; Ne-venka Lahovec in Klavdij Žnidaršič iz Ljubljane; Fani Stanonik in Emilijan Golob iz Zgornjih Bitenj; Eleonora Meglic in Branko Gašperlin iz Milj; Breda Balantič in Dušan Rozman iz Olšev-ka; Andreja Slak in Uroš Medved s Kokrice; Marjeta Grilc in Matjaž Zelnik iz Naklega; Jana Zavrl in Boris Zavrl iz Tržiča. Čestitamo! PRIJAZNI OBRAZ Slavko Ivanič Slavko Ivanič je že dvaindvajset let v Mlekarni Kranj; tu se je izučil za mlekarskega tehnika, delal na vseh delovnih mestih, pred pol leta pa je prišel v specializirano trgovino Mlekarne, kjer se trudi, da bi bili vsi hitro in najbolje postre-ženi. Rad dela z ljudmi in čudovito je, pravi, ko ljudem lahko iz prve roke poveš vse, kar morajo najnujnejšega vedeti o sirih, predvsem njih uporabo. Ne boš prodal za cvrtje sira, ki bo gospodinji na vročini kar stekel. Če poznaš svoje izdelke do obisti, se tudi ne more zgoditi, da bi nekoga prevaral, kar se morda pri nestrokovnjakih lahko zgodi. Nenamenoma. V trgovinah bi morali delati ljudje, ki poznajo tehnologijo tistega, kar prodajajo. Nič manj pa ni pomembna psihologija dela - skoznjo bi morali vsi natakarji, trgovci, vodilni ljudje. Trgovinica kranjske Mlekarne v Čirčah je dobro obiskana, po ves dan se tare ljudi. "Sami prijazni ljudje," razmišlja Slavko, "niti enega še nisem našel s slabim namenom, nesramnega. Sploh nimam občutka, da slabi ljudje obstajajo. Hudo mi je le zdaj, ob diskontnih količinah, ko kupec mora vzeti po kilogram sira skupaj, šest jogurtov, a prihajajo k nam tudi upokojenci z manjšimi potrebami. Človek mora imeti razumevanje zanje in vesel sem, da tako čutijo tudi mlajši kolegi." "Kateri sir je najboljši za cvrenje? Vse vrste poltrdih sirov, ki ga bodo vzele, si pa po okusu izberejo gospodinje. Jaz bi priporočal trapist Jošt kranjske Mlekarne in vse edamce. Izbira je velika, saj sodelujemo s številnimi drugimi mlekarnami širom po Sloveniji in Jugoslaviji." • D. Dolenc \3 t h P '7 is ;s 10 h \n 13 # 14 i 15 16 17 18 19 20 21 22 • 23 24 25 26 27 Če s pomočjo številk prenesete črke iz križanke v gornji lik, boste dobili poziv sponzorja reševalcem. Nagrade: 1. nagrada svinjska polovica 2. nagrada 10 kg mesa brez kosti 3. nagrada 5 kg suhomesnatih izdelkov 4., 5. in 6. nagrada praktično darilo Gorenjskega glasa Rešitev oziroma kupon križanke nam na dopisnici pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa Kranj, Moše Pijadeja 1, ali oddajte v malooglasni službi na Cesti JLA 16 najkasneje do 20. junija 1991 do 8. ure! REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE Pravilna rešitev gesla se glasi: KOVINOPLASTIKA MARKIČ NAKLO V uredništvo je tokrat prispelo 1096 pravilnih odgovorov. Komisija v sestavi Andrej Perne, Igor Sekne, Alenka Krmelj in Tomaž Gruden je izžrebala naslednje nagrajence: 1. Mateja Dagarin, Suha 30, Škofja Loka - viseča mreža 2. Dana Mišelj, C. 1. maja 61/VII, Krani - alarmna ključavnica 3. Pavla Kržišnik, Frankovo naselje 69, Škofja Loka - 3 garniture univerzalnih obešalnikov Praktična darila Gorenjskega glasa: 4. Zdenka Kolenc, Prebačevo 73, Kranj 5. Dana Peric, Ovsiše 5/a, Podnart 6. Tilka Sajevic, Visoko 75/a, Šenčur Izžrebancem čestitamo, drugim pa več sreče v današnji križanki!!! T1BURTIN-SKI KAMEN. VRSTA TU-FA CENJEN GRADBENI , KAMEN AVTOR KRIŽANKE R NOČ PRIVOLITEV. SOGLASJE ODDELEK TERCIARA V GEOL. ZGODOVINI ZEMLJE PREDEL LJUBLJANE POD GOLOVCEM. OB DOLENJSKI CESTI ZGORNJA OKONČINA AVTOR VE-LIKANOVIČ GUMUASTA PREVLEKA ZA PRST PLOČNIK DEL SUKNJIČA PREBIVALKA TURŽKE ADANE VERA ACEVA ANGLEŠKI GROF MESTO V SZ. OB AZOVSKEM MORJU VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI POPOLN NERED ZME ŠNJAVA POLAGALEC TLAKA ZADELO NEZMOŽNA OSEBA IRSKO OTOČJE PTICA PEVKA. SELIVKA S ŠKARJAS-TIM REPOM RAL. USTANOVITELJ OAS ANTON LAJOVIC OSEBA KI RAVNA S KRMLOM PRAVOSLAVNA VERSKA PODOBA UMETNOST (LATIN.) VOZNIK RIKŠE GERMANSKI OREL ŽUPANČIČ OTON ONDINA OTTA RIM B0G:-NJA JEZE VEL FINSKO JEZERO REKA.KI MEJI BIH IN SRBIJO OBL OBLASTI V J AMERIKI NAJSLABŠA ŠOLSKA OCENA PRIPADNIK LJUDSTVA V PIRENEJIH GOVEJA MAŠČOBA NAPRAVA ZA MLETJE RIM HIŠNI BOG AVSTRU SMUČAR IHANS} OKRAS MOŠKEGA OBRAZA NEKDANJI KONJENIK ASTRONOM MAANEN LUKAV ALBANIJI (VLORAI GL MESTO ARMENIJE VRSTA ANTILOPE DOM TVORNI CA RUBLJA NEKO RUSKI VLADAR LUTROV NASPROTNIK LOLLO-BRIGIDA DALJŠE PRINC IZ -i MAHAG HARATa SL FILM KEŽSER KRALJ ŽIVALI RUDI OMOTA OLEG VIDOV IVAN ČARGO SLOV DRAMATIK (ANTON. -HERMAN CELJSKI-1 Petek, 14. junija 1991 GLASOVA PREJA 19. STRAN @@®J1SSq5J©IEIGLAS Vprašanja, odgovori Školču: Imam občutek, da vse veste in se na vse razumete. Ali boste sodelovali v novi vladi Emila M. Pintarja, ko ne bo več v senci? "Vi, ki vse veste in znate tudi vse vprašati, boste vedeli, da smo mi nekajkratni poziv za sodelovanje v vladi v senci zavrnili. Ko smo se pogovarjali s Peterletovo vlado, smo postavili pogoj, da najprej naredimo program, potem pa sodelujemo. Ker tega ni bilo, do te koalicije ni prišlo. Sedaj se kaže, da je največja pomanjkljivost vlade, da nima programa." Školču: Ne zamerite mi, vendar mislim, da ste vi, Šetinc in Zlobec mlajši presiti sinčki brez izkušenj. Dokažite mi nasprotno. školč: "Nimam namena govoriti, od kod prihajam, vem pa, da je Jaša Zlobec za razliko od večine ljudi, ki se sedaj petelinijo, kako so trpeli pod komunizmom, eden tistih, ki približno sedem let ni imel potnega lista brez obrazložitve. Takih je v naši stranki še dosti. Seveda pa je ciljati na to, kdo je čigav oče, drugo vprašanje. Govori pa o tistih, ki taka vprašanja postavljajo." Gros: "Glede Jaše Zlobca bi povedal, da precej poznam to zadevo. Povedal bi, da ni bil brez potnega lista čisto zares. Tisti njegovi pajdaši pa so bili čisto zares brez potnega lista. Ob tej priložnosti bi povedal še en slogan naše stranke: Mi se gremo zdaj in zares. Nekateri pa ne zdaj in ne zares." Grosu: Kako lahko trdite, da je Demos tisti, ki bo pripeljal našo državo v osamosvojitev? Menim, da je narod tisti, ki se je izrekel za. Demos ima večino v parlamentu, vendar ne odgovarjajte s tem. Gros: "Seveda je naša stranka za to, zdaj in zares, da smo zdaj in zares samostojni. Jaz bi vprašal gospoda Školča, kaj bodo naredili 26. junija. Ali boste dali svoje mladince, vojake v federacijo, in tudi denar, ali boste šli v samostojno državo. Želim definitivni odgovor: ja ali ne." Školč: "Najprej odgovarjam na to, kar je bilo vprašano. Soglašam s tem, če ima Demos pomembnih 53 odstotkov, ne pomeni, da lahko govori v imenu vseh ljudi. Topogledno je neumestno govoriti, da je Demos tisti, ki bo Slovence in Slovenijo pripeljal v raj. Kar pa vi sprašujete, pa sami dobro veste, da nimamo denarja. Smo ena tistih organizacij, ki se striktno zavzema, da konflikte v Sloveniji in Jugoslaviji rešujemo brez vojske, da ne forsiramo vojaškega reševanja problemov. Predlog za moratorij na pošiljanje nabornikov je bil naš in ni razlogov, da bi koga kamorkoli Pošiljali, sami pa oboroženih formacij nimamo." Resnica o ročni zavori Gros: "Bom povedal, kako je bilo. Takrat je bila moja žena noseča. Nekdo je postavil neki avto švedske registracije v moj prehod in jaz sem moral ženo, ki ji je grozil splav, peljati v zdravstveni dom. Da sem prišel mimo, sem s svojim avtom rinil ta avto 75 centimetrov na cesto. Ni se zgodila nobena nesreča, avtomobila nisem odpiral, ker je bil zaklenjen, in tudi zaradi tega nisem mogel spustiti ročne zavore. To je bil eden od načinov, kako se je dalo politične nasprotnike v preteklosti zapreti. Jaz sem bil prav hitro pred sodiščem in takrat, ko je žena rodila, sem bil v zaporu. Bil sem štiri mesece v zaporu. Upam, da mi ne ploskate, ker mi privoščite. " Gros: "Gospod Školč seveda nima oboroženih formacij. Če pa bosta on in njegova stranka zavirala osamosvojitev, bodo v Beogradu sprejeli vse zakone in prišli po vojake. Ali boste takrat za samostojno Slovenijo ali boste dali mladince? Glede denarja smo mi dali vizijo." Školč:"Mi nimamo te tiskarne za pretiskovanje denarja." Gros: 'To je logično, da je nimate, saj nimate denarja. Vi dajte vizijo, bomo mi to naredili. Ni problem." Školč: "Glede denarja so stvari bolj resne, kot si kdo predstavlja. Gospod Draško Veselinovič, direktor borze v Ljubljani in naš poslanec, je avtor predloga, po katerem se lahko sedaj kolikorto-liko prosto kupujejo devize." Gros: "Draško Veselinovič je res tam direktor, vendar je še vedno velik razkorak med črnim trgom in efektom te devizne borze. Denar ni tak problem, kot ga prikazuje gospod Školč. Vzhodne države imajo svojo valuto le za notranji plačilni promet, navzven pa poslujejo v zelenih dolarjih ali markah, svojih valut niti prek meje ne smejo nesti. Nekatere države imajo več vzporednih denarjev. V Argentini imata dve pokrajini svojo pokrajinsko valuto. Tudi v Italiji je bilo pred leti nekaj podobnega, vendar je gospod Školč še mlad in se ne spomni. Navzven tudi Jugoslavija posluje v dolarjih." Obema: Ali si Srbija želi vojno? Školč: "V Srbiji so ljudje, ki so pripravljeni račune poravnati tudi z orožjem. Jaz jim nasprotujem, skrbi pa me, da so tudi v Kriva bo "purgarska nemoč v Ljubljani" Kdo bo kriv, če osamosvojitev propade? Gros: "Kriva bo purgarska nemoč v Ljubljani. To je dosti ostra beseda, vendar smo Slovenci zaradi te nemoči tudi Koroško zgubili, ko je bilo po 1. svetovni vojni izjavljeno, zakaj bomo še Korošce k sebi vzeli, če še sami nimamo za jesti. Takih deprimirajočih, proti-državnih, protinarodnih izjav enostavno ne moremo dajati, ker niso resnične. Jasno bo po koledarju za 26. 27. junij. Toda ta dan bo moral biti bistveno drugačen. V tem je vic." školč: "Jaz se bojim tega besednjaka, kije v bližnji preteklosti povzročil našim ljudem dosti težav. Ko seje za nekoga reklo, da proti-državno deluje, govori, je bil to že poziv na Unč. Jaz bi vas prosil, da te stvari dokumentirate." Gros: "Moja izjava ni bila taka, kot jo vi tolmačite. Jaz nisem bil nikoli v kakšni totalitaristični stranki, še najmanj pa v komunistični partiji in tudi v naši stranki bi jih lahko preštet na prste ene roke. Pravite, da ste se vedno upirali takim izjavam. Pod tem imenom sle mlada stranka, zato tem izjavam ne bi dajal posebne zgodovinske vrednosti. Je pa res, da je vaša stranka ena od naslednic partije. Vi ste pravzaprav otroci partije. Ste bolj rdeči kot oni rumeni, školč: "Govorili ste, da v Ljubljani prihaja do protidržavnih in protinarodnih dejanj (Gros: ne, v ljubljanskem purgarstvu sem rekel), seveda pa sem pripravljen z veseljem govoriti o naši preteklosti. Na volitvah smo sorazmerno lahko shajali brez igranja na karto proti-komunizma, kar je bila ena od vaših kart, ki pa je sedaj v veliki meri potrošena. Jaz vam lahko naštejem veliko ljudi, ki leta niso inieli potnih listov, pa ne zato, da bi komu na bregu ročno zavoro spustil. Vi boste morali povedati, kaj so vaši gospodje delali. Bili so v eminentnih partijskih službah. Pozivam vas, da opustite tak način govorjenja in da ne pozivate k čistkam, kar pelje v nepotrpežlji-vost in straši ljudi vnaprej." Gros: "Glede strašenja ljudi sem že povedal, daje sedanja opozicija ie kot prejšnja pozicija lansirala med ljudi idejo o strahu, revanšizmu. Školč ve, da nismo odstavili nobenega direktorja, saj jih je "ekaj v njegovi stranki. Še kriminalcev ne, na žalost. Imen tukaj ne bom našteval. Lahko se oglasite pri meni in vam bom dal spisek. Sedaj se pri nas dogajajo strahotne stvari, na veliko se krade družbena lastnina izvajajo se zlorabe in pritiski na delavce brez prime-re. Zadovoljen bi bil, če bi se vaša stranka za te ljudi potegnila, da se te ljudi zaščiti Vse lahko dokažem, kar na sodišče z menoj. Pomemben in nepomemben Radio Kranj Školč: "Seveda nimam statistike, koliko rdečih direktorjev so odstavili. V Kranju pa je umestno opozoriti na zgodbe okrog radia. " Gros: "Školč je očitno nepoučen in ne prihaja pogosto v Kranj in bi ga povabil, da bi večkrat prišel. Razložil bi mu, kako je z Radiom Kranj. Bivši direktor Bajuk. gumar po poklicu, je prišel k meni v pisarno in je pač v pogovoru podal izjavo, da bi rad odstopil in prosil je za pravni poduk, kako se ta izjava napiše in jo je tudi napisal. Nihče ga ni silil, nihče ga ni odstavil in tudi gospod glavni in odgovorni urednik je sam odšel v Ljubljano in je sedaj v ministrstvu za informiranje." Vprašanje: Ali je pravljica o Radiu Kranj res tako preprosta? Gros: "Zadeva ni tako preprosta. Tukaj je bilo storjenih veliko nepravilnosti. RK je še danes v ustanavljanju. Po volitvah sem izjavil, da ne bom šel govorit na radio toliko časa, dokler se vse ne bo uredilo. Če je prej Školč govoril o paranoji, moram povedati, da je zdravniško dokazano nimam, lahko pa bi rekel, da jo imata tukaj LDS in partija. Celo do Kučanovega kabineta se je radio vlekel in celo sam gospod Kučan ga je večkrat omenil. Ne vem, zakaj. Radio Kranj gre očitno nekomu zelo na živce. " Školč: "Ne gre za to, da bi šel radio nam na živce. Kolikor vemo, je šel na živce predvsem oblasti v Kranju. Mi se nismo usajali, ker je imel radio slabo anteno, ampak zato, ker se je posegalo v avtonomijo novinarskega dela." Gros: "Nam v Kranju radio ni šel na živce. Mi smo reševali problem, ki so nam ga na radiju prikazali in poskušali pomagati. To je vse. Za to zadevo so vedeli tudi nekateri ljudje iz vaše stranke, saj so sodelovali pri ustanovitvi in tudi finančne nepravilnosti so se tam dogajale in so nekateri ljudeje na TV sedaj v suspenzu. Nismo jih mi prijavili, ampak so v Ljubljani to ugotovili. " Sloveniji pripravljamo na to, da je eden od možnih načinov reševanja naših konfliktov vojna in da se preveč prostodušno govori o tem." Gros: "Mislim, da si Srbija ne želi vojne. Taka teza je precejšnja krivda tistih interpretatorjev, ki hočejo tudi Srbijo prikazati bolj militaristično, kot je. Tudi Slovenci moramo enkrat razumeti, da srbskemu ljudstvu ni do vojne. Do vojne je Šešlju in njegovim hujskačem, in določenemu odstotku naroda." Grosu: Ali je denar pod palcem vse ali je pamet več? "Seveda je pamet več in mi liberalci sploh ne polagamo take pozornosti denarju. Mi smo stranka, ki vsak trenutek zagovarja tudi etičnost pri poslovanju. Za vse druge ne morem tako trditi." Grosu: Zakaj je vaša stranka terjala ob novi davčni zakonodaji nižje davke? Gros: "Žalostno je, da smo dosegli višje davke. Vendar mi ne, ampak skupščina. Sedaj smo tam, kjer bi morali začeti. V bistvu še vedno vlada bivša pozicija oziroma sedanja opozicija, ker ima vse v rokah. Mi nismo nobenega zamenjali. Za vse težave je Demos kriv, da so ljudje na cesti, za davčno zakonodajo, za to in tretje. V skupščini pa sprejemamo take zakone, kakršne je prejšnja oblast ali še slabše." Školč: "Imeti je treba vsaj minimalno navijaštvo in jaz bi rad dokazal, v kateri točki je naša stranka boljša kot liberalna. Zdi se mi pametno, če javno nastopamo in če gospod Gros trdi, da še vedno vlada bivša pozicija, da to pojasni. To pomeni, da je v Sloveniji ilegalna oblast. Jaz za kaj takega ne vem, če pa je tako, bi se temu družno z vami uprl." Groš: "V vladi so štirje iz opozicije. Vse službe so praktično iste, razen na dveh, treh ministrstvih. Gradivo pa pripravljajo ravno ti uradniki. Tudi ko sprejemamo kakšen zakon, opozicija vedno pogojuje: če boste sprejeli to, bomo popustili tam. To je normalna trgovina. Opozicija hoče skoraj vsak, malo bolj pomemben zakon, sprejeti kot ustavni zakon. To me je pripeljalo do prejšnjega sklepa." Obema: Ali se bo slovenski politični prostor profilira! na tri glavne stranke: krščanskodemokratsko, socialdemokratsko in liberalno? Kakšna bo bodoča pot vajinih strank? Školč: "Naša stranka je že na prejšnjih volitvah nastopila tako. Kdo tvega Gros: "Osamosvojitev je za nas jasna. Mi se ne izogibamo nobenemu tveganju in trdimo, da to ni nobeno tveganje. Veliko tveganje pa je, če bomo ostali v tej razsuti državi. Če ostanemo, nas vsak dan stane nekaj 10 milijonov mark." Školč: "Zase in za stranko ne bi mogel prevzeti čisto vsakega tveganja. V trenutku, ko bi vedeli, da bo tekla kri, bi bil osebno proti. Tveganje za vsako ceno pomeni tudi preštevanje mrtvih, ta cena pa je previsoka. Osamosvojitev se da pametno izpeljati brez tveganja, brez tega junaškega govorjenja. Če se kdo junači, bo to moral storiti kje drugje. V tej dvorani ne bo pomagalo." Gros: "Govoriti o smrti je hujše kot govoriti o izdajstvu. Strašit/ s takimi izjavami je nekorektno in nefer. To ste vi delali pred volitvami, pred osamosvojitvo pa nima smisla. Določeno tveganje mora vsak poslovnež prevzeti, ker sicer ni poslovnež, ampak navadna baba, s tem pa ne mislim žalili nobene ženske. Naša stranka je za razliko od drugih, ki so pisali cele povesti, na plakat ob plebiscitu napisala samo štiri besede: iz teme v svetlobo." Školč: "Osamosvojitev ni zasebno podjetje in ni mogoče govoriti o poslovnih odločitvah. Te odločitve se tičejo vseh in seveda neke omejitve obstajajo." Gros: "Tudi LDS je zavezana tej odločitvi ljudstva na plebiscitu. To ni nobeno posebno podjetje, to je enostavno naša dolžnost." da se politični prostor v Sloveniji ne sme polarizirati na belo in črno. Zato smo ostali zunaj teh gru-pacij. Kako bo v prihodnje, je odvisno od volilnega zakona in kakšni bodo pogoji, da je poslanec izvoljen v parlament. Če bodo pogoji taki kot 'doslej, da stranka dobi 2,5 odstotka glasov, kar lahko pripelje v parlament navidezno res veliko strank, mogoče tudi brez idej in razdelanega programa, bo politični prostor pester. Če pa bo višji prag, se bo politični prostor bolj zožil in bomo blizu taki shemi. Mislim, da bo delovalo pet strank in bodo delitve tudi znotraj strank in ne le med strankami." Gros: "Če bo ostalo pet, šest strank, smo prepričani, da bo ostala Liberalna stranka. Povsod po Evropi se tako dogaja. Nisem prepričan, da bo ostala kakšna od liberalnodemokratskih strank. Škoda bi bilo, če bi cenzus zvišali na 5, 6 odstotka, ker se zna zgoditi, da bi moj kolega Školč ostal brez poslanca v parlamentu." Grosu: Ali res vaša stranka zaradi vašega videnja liberalizma zgublja pomembne pristaše in so nekateri Člani izvršnega sveta, člani vaše stranke, prešli med krščanske demokrate. Kako ocenjujete njihov večji vpliv v občini? Gros: "V izvršnem svetu, kolikor jaz vem, ni nihče prestopil iz naše v krščanskodemokratsko stranko. Sicer pa je tako gibanje normalno povsod po svetu. Ne vem, ali je vpliv krščanskih demokratov ravno povečan. Normalno je, da je povečan vpliv tistih strank, ki so zmagale na volitvah." Grosu: Ali ni amatersko opravljanje funkcije predsednika občine omalovaževanje tega dela? Gros: 'To je očitno pisal neki mlajši občan. V stari Jugoslaviji in stari Avstriji so bili, razen tik pred vojno, kranjski župani vsi tako kot jaz in niso omalovaževali političnega dela. So se krepko Najprej delo, potlej jelo Vprašanje Grosu: Bi meni, liberalni demokratki, in sodelavki, za katero ne vem, kako je politično opredeljena, plačali večerjo? Račun predložite kot davčno olajšavo. Gros: "Ne bom ju povabil na večerjo, ne bom plačal in računa ne bom predložil za davčno olajšavo, ker tega nikdar nisem naredil. V mojih knjigah za 20 let nazaj ne boste dobili nobenega kosila in ne večerje. Pri bivših oblastnikih je bilo takih naročilnic nebroj. Bi pa povabil spoštovano gospo in njeno prijateljico, da se oglasita v ponedeljek zjutraj ob šestih v moji delavnici, kjer jima bom priskrbel delo in to delo tudi dobro plačal. " potrudili, da so vestno in dobro opravljali svojo funkcijo. Tako se bom tudi jaz potrudil v prihodnje." Obema: Zakaj Slovenci nočemo priznati, da smo vsaj malo nacionalisti, saj je nacionalizem, ki smo ga po vojni neupravičeno izenačili s šovinizmom, pozitivna vrednota? Gros: "Nič se ne umikam, da ne bi bil nacionalist, nismo pa šovinisti. Mogoče je marsikdo, ki se noče imeti za nacionalista, veliko večji šovinist." Školč: "Striktno sem se ves večer izogibal besedi nacionalizem, kadar sem pa govoril o tem, sem dejal ekstremni populizem. Prosil bi za korektnost, da se mi ne pripisuje stvari, kijih nisem rekel." Gros: "Govorili ste o populizmu in ste mene gledali. Liberalna stranka je dala veliko predlogov in končno se je izkazalo, da je skupščina večino teh predlogov sprejela. Velja reklo: Liberalna stranka vidi dlje." Grosovi in Školčevi Gros: "Nihče od Majdičevih ni bil kriminalec. Jaz sem po materi eden od teh ljudi. Moja družina je imela po materini strani precej premoženja po vsej Sloveniji. Danes to ni več greh, bil pa je velik greh po vojni, zato so tej družini praktično vse pobrali, zaplenili ali ukradli. Mi zaradi tega nismo bili nič žalostni. Smo živeli naprej, smo uspeli, več ali manj imamo vsi poklice ali svoje firme, nekateri so šli tudi ven in so uspeli, niti eden pa se ni zgubil." Školč: "Mojega zgubljenega premoženja nič ne pogrešam. Nekaj premoženja smo imeli, nismo bili bogataši, kar je šlo, je šlo. Jaz sem se odločil, da delam druge stvari in mi ni žal, da počnem, kar počnem. Veste, premoženje je tudi pri nas šlo stran kot pri vas in bojim se, da to ni bilo v odločitvi družine. Je pa seveda veliko vprašanje, ali je mogoče osebne travme prenašati v politiko. Tega se maksimalno izogibam." Gros: "Travma je zelo huda beseda. Mogoče ste koga užalili v tej dvorani. Mene niste. Jaz nimam nobenih travm. To kar zagovarjam v skupščini, je sprava med slovenskim narodom, ne samo tista, bojna, ampak tudi materialna. Meni je vseeno, če jaz in moja družina nič ne dobimo. Mi nič ne jadikujemo za premoženjem. Ne bomo pa dopustili, da si ga bodo razdelili bivši rdeči baroni in ga nam pobrali." Školč: "Vračanje je vprašanje. Naše stališče je, da bi vse krivice popravili in da ne bi povzročili novih. Če nekdo želi vrniti v naturi ali v denarju, mora vedeti, da bodo to plačali današnji davkoplačevalci, da bo šlo iz proračuna in tega se bojimo." Gros: "Poprava krivic je konstrukt, ki se vleče od volitev sem. Mi trdimo, da je treba premoženje vrniti in ne popraviti krivice. Zato, da ga bodo bivši lastniki upravljali v svojo in občenarodno korist. V naši stranki zagovarjamo, da bi se premoženje razdelilo med bivše lastnike v naravi, tako da ne bi bil obremenjen proračun, ostanek družbene lastnine pa naj se razdeli med zaposlene in prebivalstvo Slovenije. Saj so, ti ljudje premoženje ustvarjali. Zato nismo soglašali z Mencingerjevim modelom privatizacije. Sedaj, ko se osamosvajamo, je edinstvena priložnost za to. " GLAS 20. STRAN Petek, 14. junija 1991 JOŽE NOVAK/IGOR KAVČIČ Pogovor z dr. Ljubom Sircem, direktorjem Centra za raziskovanje komunističnih ekonomij v Londonu Prehod v kapitalizem bo težak Dr. Ljubo Sire, rojen leta 1920 v Kranju, je bil drugo-obtoženi na tako imenovanem Nagodetovem procesu leta 1947 v Ljubljani. Prvotno obsodbo, smrt z ustrelitvijo, so kasneje spremenili na 20 let ječe s prisilnim delom. Ko je bil po sedmih letih izpuščen iz ječe, je pobegnil iz države. Ljubljansko sodišče je 5. aprila letos umaknilo vse obtožbe z Nagodetovega procesa, hkrati pa tudi razveljavilo sodbo Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije. Kot direktor Centra za raziskovanje komunističnih ekonomij v Londonu je dr. Ljubo Sire velik poznavalec gospodarskih in političnih razmer v vzhodni Evropi in pri nas. Po toliko letih razveljavitev procesa. Kako se počutite ob, če grobo rečem, svoji rehabilitaciji? Besede rehabilitiran se sicer ne izogibam, ker je to navsezadnje stvar, ki izhaja iz sodnega procesa samega. Seveda se nikdar, v nobenem smislu, nisem čutil krivega, že zato, ker je bil proces popolnoma političen. Če bi se v čem pregrešil zoper zakon, bi menil, da je bil le-ta politično naperjen proti meni, jaz sam, kot politično bitje, sem pravzaprav imel vso pravico, da ga prekršim. Ne spominjam pa se, da bi storil kaj, kar bi bilo moralno oporečno. Vsi pravni procesi sicer tečejo svojo pot in razveseljivo je, da je celo Nagodetov proces prišel do enega konca. Veseli me, da Francka Strmole še ni bila odstavljena in je tako podpisala razveljavitev procesa oziroma dovoljenje za njegovo obnovo. V tem smislu je vse v najlepšem redu, počutim se prav dobro. Obtoženi ste bili anglojilstva. Kaj naj bi to pravzaprav pomenilo? Anglofilstvo pravzaprav ni nobena obtožba, ampak oni so takrat iz tega naredili špijonažo za Veliko Britanijo, kar pomeni izdajanje državnih tajnosti. Jaz v bistvu nisem imel kaj izdajati, saj nisem poznal nobenih tajnosti. Sicer ne vem, kaj bi storil, če bi jih vedel, ker se mi je zdel režim v Jugoslaviji tako slab, da sem bil pripravljen storiti vse mogoče, da bi ga zrušil, oziroma, da bi mu škodoval, zrušiti ga tako ni bilo mogoče. Sedem let in pol ječe, pobeg iz domovine, življenje v emigraciji, leta 1989 ste po dolgih letih izgnanstva spet obiskali rodno Slovenijo. Kako ocenjujete gospodarske razmere v vzhodni Evro-pi? Veseli me, ko rečete v vzhodni Evropi in ne v Jugoslaviji. Kajti, za Jugoslavijo bi lahko rekli, da gospodarskih razmer ni, ker politika popolnoma prevladuje. Moram priznati, da sem bil prevelik optimist, saj sem mislil, da se bodo gospodarske razmere v vzhodni Evropi lažje uredile, kot kaže izkušnja. Prepričan sem, da so Poljaki na pravi poti, predvsem ker so se odločili za zelo radikalno preobrazbo. Sicer tudi Čehi in Madžari,- ki so bili veliko bolj previdni, v nekem smislu uspevajo, čeprav bo pri njih trajalo dalj časa. Slabše je v Sovjetski zvezi, kjer se je oblast popolnoma zrušila. Gorbačov in Jelcin lahko pripovedujeta, kar hočeta, saj se za to pravzaprav nihče nezmeni. Gre za popolni raz pad oblasti in popolni razpad gospodarskih kontaktov med ljudmi. Plansko gospodarstvo je propadlo, tržno pa še ni nastalo. Ena glavnih pomoči, ki jih SZ potrebuje, je obnovitev blagovne izmenjave in v veliki meri tudi transporta. Kljub veliki podpori na začetku v zadnjem času z zahoda na Gor-bačova letijo številne kritike. Zdi se, da je Gorbačov, kljub začetnemu navdušenju, le neke vrste prehodna osebnost. Drži. Gorbačov je prehodna osebnost, tudi če se obdrži še nekaj časa. Gorbačov tava, v nobeni stvari si ni povsem na jasnem. Ne more se izkopati iz zastarelih idej. V bistvu išče, ne ve točno, kam gre. Kljub temu je zahod pozdravil predvsem njegovo odločitev, da pusti vzhodno Evropo in gre svojo pot, kar je zares velika stvar. Zahod se je začel spraševati, ko je lansko jesen začel podpirati pravoverne komuniste, vojsko, maršale itn. Res pa je, da je težko vedeti, koliko moči imajo ti ljudje, in kaj počenjajo v Litvi, Latviji, Gruziji... Ko sem bil zadnjič v SZ, mi je eden od svetovalcev razlagal, da je edina rešitev, da se republike nekako pomirijo s centrom. Izvedel sem tudi, da se je Jelcin odločil, da bo ostro obsodil komunizem, kar je napredek glede na Gorbačova, ki nikoli ni jasno prišel z besedo na dan. Kaj pa Jugoslavija in Slovenija? Gospodarske razmere v Jugoslaviji so popolnoma podrejene političnim. Že od vsega začetka, ko si je Markovič domišljal, da lahko izvede reformo, je bilo vse skupaj iluzija, ker je bilo jasno, da se nihče ne bo ravnal po njegovih navodilih in pravilih. Škoda, v nekem smislu. Gospodarsko sodelovanje mora obstajati v širšem prostoru, nemogoče je prekiniti dosedanje vezi. Osrednja oblast v Jugoslaviji dejansko nima nobenih pooblastil za to, torej bo vse skupaj potrebno rešiti na neki drug način. Če bi se Markovič tega zavedal in bi z manj samozavesti skušal republikam dopovedati, da je vsekakor prednost nastopati skupaj, bi se mogoče drugače izteklo. Markovič nastopa, kot da ima vsa pooblastila, a ima jih le od zunaj, ne pa v sami državi. Skupni prostor bo nekako to tudi ostal, s tem je pač potrebno računati, je že tako, da so same nase navezane lahko samo največje države. Skupni prostor nikakor ne preprečuje trgovanja z ostalo Evropo, le-ta namreč ostaja nujnost. Kako vidite gospodarsko in politično vlogo Slovenije v tem kontekstu? Bojim se, da je sedanje stremljenje novoizvoljene slovenske oblasti preveč usmerjeno na politiko in na ustavnost. Ne ozirajo se dovolj na balkanske odnose in na gospodarske potrebe, zato bo potrebno v razvojnem pogledu še veliko stvari spremeniti. Vse je odvisno od razmer, koliko bodo stvari potekale v jezi, koliko v dobri volji in miru. Kar se tiče Jugoslavije, je veliko odvisno od tega, ali bo naše ljube brate Srbe končno srečala pamet ali jih ne bo, ker oni se obnašajo kot .... Privatizacija je problem skoraj vse vzhodne Evrope. Kateri model privatizacije se vam zdi bolj primeren, Mencingerjev ali Sach-sov? Kar se tiče Slovenije, je to vsekakor Pirnat-Mencigerjev model, Mencingerjeva gospodarska plat in Pirnatova pravna. Ta model se mi zdi dokaj dober. Žal se je pojavil Sachs, on sicer ima izkušnje na ekonomskem področju, nima pa jih na pravnem. Mislim, da se to ne bo posrečilo, ker je preveč zapleteno. Zakaj zahod vztraja na enotni Jugoslaviji? Kakšen je razlog za to? Gre za ureditev evropskega ravnotežja po prvi in drugi sve- TRGOVINA GARANT export-import d. o. o. 1)8 Obiščite vrh Gaštejskega klanca v Kranju, ^ k\[^ ' v nedeljo, 16. junija 1991, od 9. do 19. ure. Ker bo trgovina GARANT organizirala veliko prodajo poletnih artiklov, med drugim izjemno količino trenirk po trenutno najugodnejših cenah v Jugoslaviji, kopalk, brisač, bermuda hlač... Vsak kupec prejme simbolično darilo! vas vabi na sejemsko prodajo pred in v svoji trgovini na vrhu Gaštejskega klanca, poleg bivše gostilne Gaštej oziroma tovarna Sava v Kranju. A tovni vojni. Bojijo se, da bi razdrobitev tega območja razprla nova krizna žarišča. Drugo, vsi govorijo o potrebi po regionalnem sodelovanju. Začeti regionalno sodelovanje s tem, da ga najprej prekinete, je nekoliko nerodna stvar. Gre za izkušnje po drugi svet vojni, ko je vsa kontinentalna zahodna Evropa uspela v obnovi ravno s tem, da so najprej zelo tesno sodelovali drug s drugim. Kljub temu so na zahodu le nekoliko spremenili politiko do nas, če so prej podpirali enotno državo, so sedaj prešli na stran Slovenije in Hrvatske. Samostojne Slovenije na zahodu najbrž ne bodo tako hitro priznali? Vprašanje je, kaj lahko sploh je, samostojna Slovenija. Torej, če je samostojna Slovenija nekaj abstraktnega, bo to povzročalo težave, če pa je Slovenija lahko realistično neodvisna enota, ki išče tako politično kot gospodarsko sodelovanje po svojih potrebah, je mogoče veliko stvari razrešiti brez posebnih težav. Zanimivo je spremljati, kako so na te stvari reagirali časopisi (predvsem britanski in francoski), ki so odraz inteligentnega javnega mnenja, kako so prišli do spoznanja, da je srbsko obnašanje nemogoče, kako se je teža prenesla na stran demokratične Slovenije in Hrvatske. O JELOVICA DRUŽBENO PODJETJE JELOVICA LESNA INDUSTRIJA p. o. Kidričeva 58 Škofja Loka ponovno objavlja prosto delovno mesto ORGANIZIRANJE SISTEMA AOP Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - visoka strokovna izobrazba za poklic dipl. ing. računalništva ali drug ustrezni poklic, - aktivno znanje tujega jezika, - nad 24 mesecev delovnih izkušenj na področju AOP Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 6 mesečnim poskusnim delom. Kandidati, ki jih takšno delo zanima, naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v roku 8 dni na naslov: Jelovica, lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba. Sklep o izbiri bomo poslali kandidatom v 8 dneh po njegovem sprejetju. DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1 a 64220 Škofja Loka DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA v sodelovanju s SREDNJO ŠOO BORISA KIDRIČA V CELJU razpisuje v šolskem letu 1991/92 izobraževanje za odrasle po programu: OSEBNA NEGA - smer FRIZER, (4-letni program). Pogoji: — dokončana osnovna šola in zdravniško spričevalo, — dokončan ali nedokončan 3-letni program v usmerjenem izobraževanju in zdravniško spričevalo Prijave in informacije: Delavska univerza Škofja Loka, Podlubnik 1/b, telefon: 064/621-865, 622-764, do 10. 7. 1991. ŠPORT MAfiKST KRANJ, CANKARJEVA 4 GORENJSKA LEKARNA KRANJ Gosposvetska 12 objavlja prodajo osnovnih sredstev z zbiranjem pisnih ponudb za 4 vhodne enote TRS - sistem MDS Ogled je možen na sedežu Zavoda, Kranj, Gosposvetska 12. Pisne ponudbe pošljite na gornji naslov z oznako »za licitacijo«, najkasneje v 15 dneh po objavi. ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo Nakupovalni center STORŽIČ Kokrica vas vabi na tradicionalni PRODAJNI <1 Začeli bomo ob 11. uri, trajalo pa bo vse do 18. ure, vmes pa bo veselo, zabavno, zanimivo, predvsem pa možnost poceni in ugodnega nakupa. Sodelujejo proizvajalci z degustacijami piva, sladoleda, vina, kruha in še in še. Popoldne ob 16. uri nastop kranjske godbe in veliko nagradno žrebanje. Kar pa je najvažnejše -cene bodo akcijske -torej zelo ugodne! Zato se danes dobimo na Kokrici v NAKUPOVALNEM CENTRU STORŽIČ! Petek, 14. junija 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 21. STRAN @©K^5M©IEEGLAS Slovenija prevzema (dobre) tuje izkušnje Zamisel o kmetijsko-gozdarski zbornici dobiva podporo Ker gre za precejšnje razlike med slovenskim in avstrijskim kmetijstvom bo treba avstrijski model organiziranja kmetijsko-gozdarske zbornice kritično oceniti, prevzeti od njega le dobro in ga prilagoditi našim razmeram. Dr. Mirko Štrukelc je dejal, da so si tudi v Avstriji zastavljali vprašanje, ali še ohranjati zbornični sistem ali ne. Kmetje so se na referendumu odločili za zbornico in sicer zato, ker v njej vidijo najučinkovitejši sistem za zastopanje svojih interesov, še zlasti potem, ko se bodo v združeni Evropi "srečali" z nemškimi, holandskimi in drugimi kmeti. Zbornica naj bi bila predvsem javnopravna ustanova, na katero naj bi država z zakonom prenesla del upravljalskih na-'og, in mesto, prek katerega naj °i kmetje oz. kmečko prebivalstvo uveljavljalo svoje zahteve v razmerju do države. Njenih funkcionarjev ne imenuje drža- Ljubljana, 10. junija - Ker je pričakovati, da bodo poslanci republiške skupščine v kratkem dobili na klopi osnutek zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici, je gospodarski svet Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke pripravil v ponedeljek v Ljubljani (po besedah predsednika sveta Zvonka Ivanušiča) nestrankarsko razpravo oz. predavanje o tem, kako so se tovrstne zbornice razvijale v Evropi in kakšna je njihova vloga danes. Dr. Mirko Štrukelc z Biotehniške fakultete v Ljubljani je zbranim, med katerimi so bili poslanci kmečke zveze, predstavniki drugih poslanskih klubov ter upravnih organov in ustanov, ki delajo na področju kmetijstva, govoril predvsem o teoretičnih izhodiščih, Štefan Domej pa o praktičnih izkušnjah delovanja avstrijske Koroške kmetijsko-gozdarske zbornice. Kaj je med drugim povedal dr. Mirko Štrukelc? Kmetijsko-gozdarske zbornice so se razvile po vsej Evropi, ponekod imajo že dolgo tradicijo, zdaj pa jih bolj ali manj uspešno ustanavljajo tudi v nekdanjih socialističnih državah. Prednjači Madžarska, sledijo ji Češka, Slovaška in drugi, na ustanovitev se predvsem na pobudo Slovenske kmečke zveze -Ljudske stranke pripravljajo tudi v Sloveniji. Štefan Domej meni, da je koroška kmetijsko-gozdarska zbornica, kije v primerjavi z drugimi še premalo močna, v zadnjem času veliko dosegla za kmeta, vendar pa ne vsega, kar bi želeli. Slovenija bi po njegovem mnenju morala prevzeti od avstrijskega zborničnega sistema le dobre izkušnje, predvsem pa bi si morala prizadevati, da bi bila zbornica močna in da bi lahko tudi v primeru, če kmečka zveza ne bi bila del oblastne koalicije, dobro zastopala kmete. Na vprašanje, ali bi kazalo v zbornico vključiti vso svetovalno službo, kmetijsko in gozdarsko, je Štefan Domej odgovoril pritrdilno. Marija Markeševa, namestnica republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je povedala, da so predstavniki sekretariata, Slovenske kmečke zveze -Ljudske stranke, Gospodarske zbornice Slovenije in nekaterih podjetij na sestanku prejšnji petek podprli zamisel o ustanovitvi kmetijsko-gozdarske zbornice v Sloveniji pa tudi to, da tovrstna zbornica zaradi posebnosti kmetijstva in gozdarstva ne more biti del gospodarske zbornice. Precej nejasnosti je o tem, kakšna naj bi bila vsebina dela zbornice in kolikšna pooblastila naj bi imela. mer, za ugotavljanje kakovosti krmil, učinkovitosti škropiv in drugih sredstev za varstvo rastlin. In katere bi bile najpomembnejše naloge kmetijsko-gozdarske zbornice? Svetovanje kmetom, strokovno izobraževanje, pospeševanje kmetijstva z različnimi ukrepi, usklajevanje interesov med kmetijskimi dejavnostmi... Štefan Domej, ki je tudi eden od funkcionarjev Koroške kmetijsko-gozdarske zbornice, je dejal, da koroška zbornica zastopa 25 tisoč koroških jo itd., del zbornice pa so tudi pedagoško-raziskovalne ustanove in testne postaje, služba za statistiko in še nekatere dru^ ge službe. Zbornica daje k vsakemu zakonu, ki neposredno ali le posredno zadeva kmete in kmečko prebivalstvo, njihovo stališče; predstavniki zbornice sodelujejo v raznih državnih komisijah (na primer, v komisiji za promet s kmetijskimi zemljišči ali v komisiji za urejanje prostora); kmetje lahko pooblastijo zbornico, da jih zasto- va, ampak jih volijo kmetje, zakupniki, delavci na kmetijah... Članstvo v zbornici je v večini držav obvezno za kmete, za vse odrasle družinske člane, ki delajo na kmetijah, ter za vse, ki so na kmetijah zaposleni, sicer pa so člani lahko tudi kmetijske zadruge, razne rejske zveze, strokovna društva, politične stranke in drugi. V okviru zbornice delujejo razni oddelki: za živinorejo, poljedeljstvo, gozdarstvo, ribištvo, čebelarstvo pa tudi šole za izobraževanje kmetov, testne postaje, na pri- Člani Koroške kmetijsko-gozdarske zbornice so vsi, ki so lastniki ali najemniki več kot enega hektarja kmetijske zemlje ali gozda, pa tudi užitkarji, kmečka mladina in drugi Članarina je sicer odvisna od vrednosti kmetije, vendar pa večina plača -na leto manj kot 200 šilingov. Zbornica si približno tretjino denarja za delovanje zagotovi z lastno dejavnostjo, 20 do 30 odstotkov predstavlja članarina, ostalo pa dobi od deželnega oz. zveznega proračuna. kmetov v razmerju do države in javnih ustanov, da ima 150 zaposlenih in da za razliko od štajerske zbornice deluje le na deželni ravni. Pod njenim okriljem delujejo oddelek za gozdarstvo, živinorejo, poljedeljstvo, trg, mlekarstvo in za pravna vprašanja, v vsakem oddelku so še strokovni odbori - na primer, za hribovsko kmetijstvo, za kmetijsko mehanizaci- pa pred uradi; zbornica usklajuje interese med hribovskimi in ravninskimi kmeti, med kmeti in polkmeti, med živinorejci in poljedeljci itd.; zbornica izdaja svoj strokovni kmetijski časopis; prek zbornice dobivajo kmetje subvencije, denimo, za kmetovanje v gorskem% svetu, za pridobivanje "alterna-' tivnih poljščin" in podobno. # C. Zaplotnik Denar le za urejanje posameznih parcel Gradnje brez plačila odškodnine Ker se denar za urejanje zemljišč zbira v občinskem proračunu iz namenskega vira, in Slcer iz sredstev za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, je priliv sredstev zaradi upočasnjene gradnje in tudi iz drugih razlogov manjši in nereden. Čeprav zakon določa, da Je treba plačati odškodnino za spremembo namembnosti pred 'zdajo gradbenega dovoljenja, Pa v Kranju ugotavljajo, da se čedalje več graditeljev skuša izmakniti (takojšnjemu) plačilu tako, da začno graditi že takoj, ko dobijo lokacijsko dovoljene. Takšno gradnjo je tudi tež- ko označiti za "črno", saj je lokacija že določena. Na vprašanje, zakaj se graditelji odločajo za takšno pot, je Franc Malovrh odgovoril, da verjetno zaradi višine odškodnine, ki znaša za 400 do 500 kvadratnih metrov veliko parcelo prvega bonitetnega razreda 100 do 150 tisoč dinarjev, k temu pa je treba prišteti enak ali še nekoliko p0dpiraTri7rnanjš'e* posege na višji znesek, ki ga morajo pla- kmetijska zemljišča, le urejanje čati kot prispevek za komunal- in izboljševanje posameznih no opremljanje zemljišč. Da bi dobili sredstva, za katera so po zakonu upravičeni, bodo v občini "spomnili" lastnike črnih peskokopov, da so dolžni prispevati pet odstotkov od prodajne cene tudi za urejanje kmetijskih zemljišč (za hidro-in za agromelioracije). V kranjski občini bodo leto parcel. Kot je dejal Franc Malovrh, ima takšen pristop prihodnost, saj ne spreminja podobe celih območij, ampak ohranja kulturno krajino. Za zemljišča v Tenetišah, kjer so pred leti končali izsuševanje, je bila načrtovana tudi komasacija, vendar je zdaj ni republiškem planu. Ker pa so jarki "presekali" parcele na več delov, bi bilo po Malovrhovem mnenju treba nekaj ukreniti. • C. Zaplotnik Franc Malovrh s kranjskega sekretariata za gospodarstvo Je tudi povedal, da vsi, ki se odločajo za prodajo kmetijskega zemljišča, niso dovolj seznanjeni z nedavnimi spremembami zakona o kmetijskih zemljiščih. Po novem je "ta pri nakupu prednostno Pravico zakupnik zemljišča, nato kmet-mejaš, na tretjem »testu pa je občina, ki naj bi z °dkupi, za katere dobiva denar od republike, povečala občinski sklad kmetijskih Zemljišč in olajšala denacio-"alizacijo. Tudi tisti, ki so po z<*konu upravičeni do naku-9% morajo prednostno pravi-°° pisno izraziti in o tem obrstiti prodajalca ter občinski uPravni organ - krajevni urad ?* sekretariat za gospodarstvo. KOVINARSKA VRHNIKA Ugoden nakup kotlov KTK V zalogi imamo priznane in kakovostne toplovodne kotle KTK. Za vse kupce, ki že uporabljajo naše peči nudimo možnost cenejšega nakupa. Za vse podrobnejše informacije se lahko oglasite osebno ali po telefonu (061) 752-423,752-411. IMPEKS d. 0. 0. Koroška 26, TRŽIČ, tel.: 064/50-439 BTV SAMSUNG 51 cm, teletekst za samo 12.590,00 din BTV GOLDSTAR 51 cm za samo 11.390,00 din VIDEOREKORDER NESCO za samo 10.390,00 din Nudimo vam veliko izbiro AUDIO-VIDEO-TV-HI Fl tehnike priznanih proizvajalcev NORDMENDE, LOEVVE, ORION... Možnost nakupa na 12- do 24-mesečni potrošniški kredit! Delovni čas: vsak dan od 8. - 11. ure in od 14. - 19. ure, sobota od 8. - 11. ure Kakšna bo usoda gozdnih cest Stari (sedanji) zakon o gozdovih praktično več ne velja, novega še ni, in kot kaže, ga še nekaj časa ne bo, saj se vlada in skupščina zadnje tedne ukvarjata samo še z osamosvojitvenimi zakoni in postopki. Čeprav je bilo na rovaš starega gozdarskega sistema z gozdnimi gospodarstvi v trojni vlogi izrečenih veliko kritik, pa predvsem tisti hribovski kmetje, ki so življenjsko odvisni od gozdnih cest, niso pozabili povedati, da imajo gozdna gospodarstva precej zaslug za povezanost njihovih kmetij s svetom in za odprtost gozdov. Prav ti kmetje so zdaj najbolj zaskrbljeni, kakšna bo nadaljnja usoda teh cest: kdo bo zagotavljal denar za obnovo in vzdrževanje, kdo jih bo vzdrževal, ali bodo postale (delno tudi) javne ceste ali bo vse breme na ramenih lastnikov gozdnih zemljišč in drugih koristnikov cest... Ko se je sedanji gozdarski sistem podrl, s tem pa tudi sistem financiranja gradnje, obnove in vzdrževanja gozdnih cest, so nekateri zagnali vik in krik, češ - v prehodnem obdobju, ko je stari zakon le črka na papirju, novega pa še ni, bo propadlo, kar so gozdarji in drugi ustvarjali leta in desetletja, ceste se bodo "zarasle" in "prepredli" jih bodo hudourniški kanali. Čeprav so bile takšne grožnje nekoliko pretirane (ceste v normalnih razmerah, brez pretirane povodnji ali drugih ujm, v enem letu ne morejo propasti), pa s terena že prihajajo opozorila, da bo treba čimprej sprejeti zakon o gozdovih in z zakonom določiti, kdo bo vzdrževal gozdne ceste. Sedanje stanje na gozdnih cestah, ki potekajo po zasebnih gozdovih, sicer še ni alarmantno, vendar pa so nekateri odseki že tako poškodovani, da otežujejo delo v gozdu in da že "same kličejo"po pesku, gradbenih strojih in pridnih rokah. • C. Zaplotnik V kmetijski šoli so še prosta mesta Kranj, 12. junija - Iz srednje mlekarske in kmetijske šole v Kranju smo prejeli poziv, s katerim vabijo dekleta in fantje, da se odločijo za vpis v kmetijsko šolo, kjer so še možnosti za izobraževanje za kmetijskega delavca (šolanje traja dve leti, vpis je mogoč s šestimi razredi osnovne šole), za kmetovalca (tri leta) in za kmetijskega tehnika (štiri leta). Nekaj prostih mest je še tudi za šolanje v živilstvu. Vsi, ki se zanimajo za vpis, dobijo informacije na šoli na Smledniški cesti 3 v Kranju ali po telefonu 064-325-048. MEŠETAR Kolikšne so letos zakupnine za kmetijska zemljišča iz kmetijskega zemljiškega sklada občine Kranj? vrsta kmet. zemlj. bonitetni razred zakupnina (din/ha) njiva I 5.070,00 njiva II 4.867,20 njiva III 4.309,50 njiva IV 3.954,60 njiva V 3.244,80 njiva VI 2.535,00 njiva VII 1.521,00 njiva VIII 1.115,40 travnik I 3.549,00 travnik II 3.405,35 travnik III 3.016,65 travnik IV 2.768,20 travnik V 2.271,40 travnik VI 1.774,50 travnik VII 1.069,80 travnik VIII 780,80 pašnik I 2.028,00 pašnik II 1.946,90 pašnik III 1.723,80 pašnik IV 1.581,80 pašnik v 1.297,90 pašnik VI 1.014,00 pašnik VII 608,40 pašnik VIII 446,20 Letošnje zakupnine so za 69 odstotkov višje od lanskih. Hmezad Agrina Žalec prodaja uvožene vrtne kosilnice po cenah, za katere pravijo, da so ugodne. Stanko Kalan, lastnik Brazde s Poljšice, je na Kranjski cesti 23 v Radovljici odprl novo trgovino, v kateri prodajajo dele za kosilnice BCS, za stroje SIP Šempeter, kardane, ročno orodje in še marsikaj drugega. Starosvetne šege, navade in modrosti Anton, pomagaj, da kaj ukradeva... Kot piše Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev, je sv. Anton Padovanski, ki je godoval včeraj, 13. rožnika, ljudstvu eden izmed najbolj domaČih svetnikov. Ljudem se je zlasti priljubil v "smledniški legendi" - v zgodbi o grajskem gospodu, ki je od podložnega kmeta v drugo zahteval, naj mu plača davek, čeprav gaje kmet plačal že gospodovemu umrlemu očetu. Kmet se je v stiski zatekel po pomoč k sv. Antonu Padovan-skemu, ki je visoko na gori velel hudičem, da naj gredo v pekel po starca. Ko so ga privedli predenj, mu je ukazal, naj izstavi potrdilo, s katerim se je kmet kasneje izkazal, pred zemljiškim gospodom... Antona Padovanskega so najprej izbrali za svojega zavetnika vojaki, kasneje so se k njemu zatekale žene, ki bi rade ohranile može, in dekleta, ki bi jih rade dobile, pa tisti, ki so kaj izgubili, in celo tatovi so ga prosili: "Sv. Anton, de Padova, pomagaj, da kaj ukradeva..." Ker so ljudje zamenjali Antona Padovanskega z Antonom Puščavnikom ("s prašičkom"), so ga klicali na pomoč tudi ob bolezni pri živini. Na njegov god ponekod blagoslavljajo tudi lilije. Mercator Preskrba TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ, d.d. DISKONT PRODAJALNA KRIŽE Odprto: tel.:57-391 od 7.-19. ure, sobota od 7. -12. ure. _ Obiščite nas! »®ISS3c£©IEnGLAS 22. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Petek, 14. junija 1991 ŠPORTNI KOMENTAR VILMA STANOVNIK Grenak priokus velikih tekmovanj Te dni je v Sloveniji vrsta pomembnih športnih prireditev. Na prvem mestu je prav gotovo svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na divjih vodah, kjer sta gostitelja Bovec in Ljubljana, pomemba športna prireditev pa je tudi evropsko pnenstvo v bassebalu v Ljubljani. Če k lema prvenstvoma prištejemo še močan mednarodni šahovski Vidmarjev memorial na Bledu in v Rogaški Slatini ter vrsto rekreativnih tekmovanj z mednarodno udeležbo, potem je jasno, da Slovenci smo in želimo biti športen narod. Saj, ne nazadnje, so vsa ta tekmovanja namenjena razvoju športa in tudi spodbuda domačim špotnikom. So pa seveda tudi mnogo več kot to. Kar ne moremo pozabiti, koliko pomembnih politikov smo videli na teniškem turnirju Slovenija Open v Domžalah, pa tudi siceršnjega dejstva, da vsa pomembnejša tekmovanja naši politiki zvesto obiskujejo. Seveda vsi predsedniki in člani častnih odborov ob tekmovanjih poudarjajo ponos nad uspehi naših tekmovalcev in organizatorjev, nihče pa ne pozabi pridodati, da so vse prireditve hkrati tudi promocija naše dežele - Republike Slovenije. Športni delavci in športniki so ponosni, da med seboj vidijo pomembne politike, saj jih je večina, ob pomanjkanju denarja za šport, zadovoljna, da vidijo, da se vsaj kdo zanima za njihove uspehe, če že ne more primakniti večjega kupčka denarja. Seveda pa se na drugi strani politiki radi pokažejo kot čisto normalni ljudje, takšni, ki jih zanima šport ali pa jim, če nič drugega, pri njihovi politični popularnosti pač pomaga dejstvo, da je o njih mogoče čimvečkrat slišati in jih videti tudi v zvezi s športom.... konec koncev smo Slovenci večina ljubitelji športa in rekreacije. Ni še daleč Svetovno pnenstvo skupine B v hokeju na ledu, ko skoraj do zadnjega nismo vedeli, ali bodo reprezentance (zaradi političnih razmer v Jugoslaviji) pripotovale k nam ali ne. Žal se tudi zadnje čase to vprašanje še postavlja. Pred očmi (in nosom) imamo tokrat dirko za svetovno pnenstvo v motociklizmu na Grobniku pri Rijeki. Res je, da ni v Sloveniji, res pa je tudi, da smo bili Slovenci vrsto let na dirko močno navezani in jo tudi zvesto obiskovali. Grobnik je bil zbirališče mladih vse^a sveta - letos se bodo srečevali na Veliki nagradi Jugoslavije - v Španiji. To pa kljub ponosu, da imamo trenutno v Sloveniji velika in pomembna športna tekmovanja, daje grenak priokus. Podvig našega ekstremnega smučarja Smuka v steni Eigerja Jezersko, 7. junija - Davo Karničar, 28-letni alpinist in ekstremni smučar z Jezerskega, je zadnji dan maja uresničil enega svojih velikih načrtov. Presmučal je dobrih 1800 metrov severovzhodne stene švicarske gore Eiger. Hrabro dejanje opisuje posebej za naše bralce. Smučanje v švicarskih gorah si načrtoval že sredi aprila. Ali si tja odšel že takrat? »Res je, sredi aprila sem šel prvič na pot v Švico, kjer sem prebil en teden pod Matterhornom. Vzpel sem se pravzaprav do višine 3000 metrov, vzpon naprej pa je bil zaradi plazov prenevaren. Tudi smučanje v globokem in mehkem snegu je bilo nemogoče. Zato sem prosil prijatelja iz Švice, naj mi sporoči, ko bodo snežne razmere primerne za smuko v steni. Čakanje sem izkoristil za trening. Ponovil sem nekaj zahtevnih spustov na smučeh in jim dodal nekaj novih v severnih stenah Kamniških Alp.« Kdaj si se ponovno vrnil v Švico in kakšni so bili tvoji načrti? »Od doma sem odšel 28. maja. V načrtu sem imel spust izpod vrha Matterhorna in z vrha Doma, najvišje švicarske gore, povsod po vzhodni steni. Ker sta bili obe steni goli, sem si ogledal svoj najzahtevnejši cilj, severovzhodno steno Eigerja. Čeprav je bilo v njej več snega, so švicarski vodniki zmajevali z glavami ob moji odločitvi, da bom smučal z gore. Zato so še bolj pozorno opazovali iz doline moje početje.« Kako je izgledal tvoj podvig v Eigerju? »Pristop do stene sem opravil 30. maja. Naslednji dan sem se v petih urah plezanja vzpel na greben Mittellegi, dobrih 3500 metrov visoko. Od tam sem smučal in čez 45 minut pristal približno 1800 metrov nižje. Vmes je seveda bila strma stena, katere naklon je med 40 in 55 stopinjami, v dveh ključnih žlebovih pa celo med 65 in 70 stopinjami. Ti žlebovi so izpostavljeni padajočemu kamenju, posebna težava pa je bila različnost snežnih razmer; od leda na vrhu je sneg prehajal navzdol iz dobrega srena v krhko skorjo in povsem mehko gmoto. Mislim, da me je spremljala sreča, ker sem zvozil brez večjih težav. Naglasim naj, da je šlo za pravo smučanje, samo s palicami in brez uporabe cepina.« In kaj imaš v načrtu za prihodnje dni? »Že konec junija nameravam smučati v Pallaviccinijevem žlebu v Grossglocknerju z novimi Elanovimi smučmi, kar bo snemal Matjaž Fistravec. Pri uresničevanju mojih načrtov mi poleg Elana pomaga ZTKO Kranj in PD Jezersko, za kar se jim posebej zahvaljujem. Več o ekstremnem smučanju bo lahko gorenjska javnost izvedela na predavanjih jeseni.« # Stojan Saje • ŽELITE HITRO OPRAVITI • IZPIT ZA VOZNIKA • A IN B KATEGORIJE AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV Z ZAČETKOM 24. 6.1991 V GASILSKEM DOMU NA TRATI. PRI NAS BOSTE LAHKO OPRAVLJALI ŠE: — tečaj prve pomoči z izpitom — občinske teste TAKOJ PO TEČAJU IMATE MOŽNOST VOŽNJE NA VOZILIH GOLF IN OPEL CORSA TER NA MOTORNEM KOLESU MZ. Tel.: 631-729 dopoldne od 8.-12. ure popoldne od 14. -17. ure Šahisti nadaljujejo Vidmarjev memorial v Rogaški Slatini Po sedmih kolih na vrhu Hulak, Nikolic in Bareev Ljubitelji šaha so si minule dni lahko na Bledu ogledali zanimive šahovske partije, v katerih so se izkazali tudi naši velemojstri. NK Creina v območni slovenski ligi Kranj - Mladinci nogometnega kluba Creina - Primskovo so novi člani območne mladinske lige-To je za klub, ki praznuje prihodnje leto 20-letnico delovanja največji uspeh doslej. Nadarjena generacija je v finalu prvenstva Gorenjske igrala proti mladincem Zarice. Obe tekmi sta se sicer končali neodločeno (0 : 0 in 1 : 1), zaradi zadetka v gosteh pa so bili mladi iz NK Creine prvak; in so se uvrstili naprej. Povedati je treba, da gre za izredno mlado moštvo (kar deset od 16 igralcev ima pravico nastopa še eno leto pri kadetih), ki ga dobro vodi trener Kodele, vsi v klubu pa pomagajo mladim igralcem, ki vadijo v nemogočih pogojih (renovirajo igrišče), a jih to pri doseganju uspehov ne moti. (M. Š.) Naša velemojstra Krunoslav Hulak in Predrag Nikolič sta skupaj z sovjetskim velemojstrom Bareevom na Bledu igrala najbolje. Foto: A. Gorišek Bled, 13. junija - Na Bledu so udeleženci 9. Vidmarjevega memoriala v sredo odigrali sedmo kolo, danes pa nadaljujejo močan mednarodni šahovski turnir v Kristalni dvorani zdraviliškega doma v Rogaški Slatini. Rezultati 5. kola: Vaganjan : Damjanovič remi, Hulak : Nikolič remi, Gostiša : Khalif-man remi, Sokolov : Bareev 0:1, Mohr : Grosar 1:0, Han-sen : Kontronias 0:1, Djurić : Kožul 0:1. Rezulati 6. kola : Damjanovič : Kožul remi, Kontronias : Djurić 0:1, Grosar : Hansen remi, Bareev : Mohr 1:0, Khalifman : Sokolov 1:0, Nikolič : Gostiša 1:0, Vaganjan : Hulak remi. Rezulati 7. kola: Mohr : Khalifman remi, Sokolov : Nikolič remi, Gostiša : Vaganjan remi, Vabila, prireditve 13. trimski pohod na Jošt - Trim klub Sava Kranj organizira to nedeljo, 16. junija, 13. trimski pohod na Jošt. Vse prijatelje hoje in narave vabijo na vrh 845 metrov visokega Jošta, kamor vodijo številne dobro markirane poti iz Stražišča. Od vznožja do vrha je le uro zložne hoje, delno po cesti, največ pa po senčnatih gozdnih poteh. Cilj pohoda je pri Smučarskem domu na vrhu. Za pohodnike so tudi letos pripravljene spominske značke in diplome, na Joštu pa bo moč dobiti hrano in pijačo. Pohod bo med 6. in 10. uro in sicer ob vsakem vremenu. Pokal "Brunarica Krvavec" - Gobotex Brunarica Krvavec je razpisala tekmo kolesarjev z gorskimi kolesi za pokal "Brunarica Krvavec 91". V dneh od 5. julija do 7. julija bodo organizirana kar tri tekmovanja in sicer, 5. julija bo gorska dirka Cerklje - Krvavec, 6. junija bo tekmovanje dvojic - štafeta v Tihi dolini, 1. julija pa bo krožna dirka v Tihi dolini na Krvavcu. Moški bodo nastopili v štirih starostnih kategorijah, za ženske pa bo enotna kategorija. Vse tri tekme skupaj bodo štele v skupno uvrstitev "Pokal Brunarica 91". Štartnina za vse tekme je 350 dinarjev, za posamezne pa 150 dinarjev. Zmagovalec vseh treh tekem bo dobil prehodni pokal, zmagovalci posameznih kategorij pa kolajne ali praktične nagrade. Prvi trije uvrščeni v skupne seštevku bodo prejeli sedem, tri in dvodnevne počitniške pakete s polnim penzionom v Brunarici Krvavec. Prijave in informacije zbira TA AGENS Kranj, J. Platiše 17, tel./fax 064-324-994, številka žiro računa za plačilo predprijave pa je 51500 - 601 - 19709. Nogometni turnir v Tenetišah - SD Podgorje organizira od 21. do 23. junija tradicionalni turnir v malem nogometu v Tenetišah. Prijave še vedno sprejema Viktor Ribnikar, Gorice 63, tel. 46-041. //. pokal Merkurja v namiznem tenisu - Ob koncu letošnje namiznote-niške sezone organizira NTK Merkur iz Kranja turnir za Pokal Merkurja, z njim pa bodo počastili tudi Krajevno skupnost Stražišče. Tudi tokrat bo sodelovala najboljša slovenska ekipa Olimpija - Kovina iz Ljubljane, poleg nje pa še avstrijska ekipa iz Feistriza (Bistrice), ter dve ekipi Merkurja in Save iz Kranja. Prireditev bo v dvorani Partizan v Stražišču to soboto, 15. junija, z začetkom ob 10. uri. NTK Merkur pa bo istega dne popoldne organiziral tudi piknik ob zaključku uspešne sezone. Piknik se bo začel ob 14. uri v Majdičevem logu (Gorenjski sejem), nanj pa vabijo vse prijatelje kluba, saj bo dobro poskrbljeno za hrano in pijačo. Zaključek sezone na Starem vrhu - Smučarski klub Alpetour pripravlja to soboto, 15. junija, ob 11. uri pri koči na Starem vrhu družabno srečanje s piknikom, ki je namenjeno predvsem domačim tekmovalcem in članom kluba. Škofjeloški smučarski klub je namreč že drugo leto zapored najboljši smučarski klub v državi, saj se je izkazal tako z organizacijami tekmovanj, kot nastopi njihovih tekmovalcev v vseh kategorijah. Planinski tabor "Mont Blanc 91" - V dneh od 26. julija do 3. avgusta organizira Odsek za planinsko hojo in vodništvo Planinskega društva Kranj planinski tabor "Mont Blanc 91". Udeleženci se bodo povzpeli na Grad Paradiso (4061 m) in Mont Blanc (4807 m). Podrobnejše informacije lahko dobite v pisarni Planinskega društva v Kranju, Koroška 4 ali po telefonu (064) - 212-823. Pohorski kolesarski maraton - Popolarni kolesarski maraton so letos organizatorji spremenili, saj poteka ves mesec, dan starta pa si lahko udeleženci izberejo sami - možno je kolesariti v etapah. Prevoziti je treba 150 kilometrsko progo od Maribora do Ruš in nazaj, vmes pa obvezno žigosati karton v Slovenski Bistrici v hotelu Planina in Slovenj Gradcu v hotelu Kompas. Proga šteje tudi za lovoriko Pohorc ter kaveljc - korenina. Kaveljci in korenine vozijo 30. junija med 7. in 8. uro iz BMX stadiona, kjer bo tudi cilj. Kontrolni kartoni po 50 dinarjev so v prodaji na vseh startnih mestih, dodatne informacije o maratonu pa lahko dobite tudi v Kranju ob petkih na Titovem trgu 16 (Bobek) ob ponedeljkih pa po telefonu 062/35-717. Otvoritev kopalne sezone na letnem kopališču - Iz ZTKO Kranj so sporočili, da se letošnja kopalna sezona na letnem kopališču začenja to nedeljo, 16. junija, ob 11. uri. Od tega dneva naprej bo letno kopališče odprto vsak dan, cena vstopnic za odrasle bo 40 dinarjev, za otroke pa 20 dinarjev. Teniški turnir v Kranjski Gori - Zaradi slabega vremena so preložili teniški turnir Slovenija - šport - Kompas. Turnir bo sedaj to soboto, 15., in nedeljo, 16. junija, na teniških igriščih pri hotelu Kompas. Prijave sprejemajo po telefonu 064/88-661. Tržno uspešna in perspektivna firma vam ponuja možnost dela v zastopniški dejavnosti. Profesionalno nastopanje na trgu z vpeljanim projektom je jamstvo velikemu zaslužku. Informacije po telefonu: 064/48-570 Hulak : Damjanove remi, Hansen : Bareev remi, Djurić : Grosar 1:0, Kožul : Kontronias 1 : 0. Po sedmih kolih je vrstni red: Hulak, Nikolič, Bareev 4,5 točke, Vaganjan, Kožul 4, Hansen, Khalifman 3,5 (1), Mohr, Djurić 3, Gostiša, Damjanovič 2,5 (1), Kontronias 2,5, Grosar • V. Stanovnik Šola tenisa na Jesenicah - V poletnih mesecih so na Jesenicah poskrbeli za vse, ki se želijo naučiti igranja tenisa. Vsak petek ob 16. uri se namreč začne 10-urni tečaj pod strokovnim vodstvom učiteja tenisa Tomaža Komela. Prijave in vplačila sprejemajo vsak dan na igrišču, sicer pa so teniška igrišča Podmežakljo na Jesenicah odprta vsak dan. Turnir v namiznem tenisu v Brezjah pri Tržiču - Člani domačega športnega društva pripravljajo ta petek, 14. junija, ob 18. uri v prostorih Doma družbenih organizacij društveno tekmovanje - turnir v namiznem tenisu za vse starostne kategorije. Prijave članov društva bodo sprejemali pred začetkom turnirja. Teden skokov na Gorenji Savi - Smučarski klub Triglav iz Kranja je organizator 16. mednarodnega tedna skokov, ki bo od 14. do 23. junij3 v skakalnem centru na Gorenji Savi. Tekmovanje se bo začelo ta petek ob 18. uri z nastopom pionirjev do 9. let, nadaljevalo se bo v soboto ob 17. uri z nastopom pionirjev do 11 in 13 let, zaključilo pa 2 nedeljsko tekmo ob 10. uri dopoldne za starejše pionirje in ob 11- un za mladince. Uradni trening bo uro pred tekmovanjem, prijave pa sprejemajo v Domu skakalcev. Pri Smučarskem klubu Triglav pa se že pripravljajo na I. tekmovanje za memorial Marjana Kroparja, ki bo v nedeljo, 23. junija, ob 16. uri na 65-metrski skakalnici s keramično smučino. Tabor Trophy Plus 1991 - To soboto, 15. junija, prirejata Tabor, revija za življenje v naravi in Delo plus tekmovanje z gorskimi kolesi Loka 1991 iz serije za pokal Tabor Trophy Plus. Tekmovanje bo potekalo po krožni progi v Gorajtah, prijavite pa se lahko na tamkajšnem nogometnem igrišču. Na tekmovanju sodelujejo tekmovalci z licenco Kolesarske zveze in rekreativci v kategorijah od pionirjev do veteranov. Začetek prireditve bo ob 10. uri, ko se bo začel ogled 600 metrov dolge proge, ob enajsti uri pa bo prvi start. Štartnina je 50 dinarjev, za pionirje 25. Prvi trije bodo dobili kolajne in praktične nagrade. Za tekmovanje je obvezna čelada! Turnir prijateljstva dežel Alpe - Adria - To soboto in nedeljo, 15. in lf junija, bo na strelišču pod smučarskimi skakalnicami v Planici turnir prijateljstva dežel Alpe - Adria. Organizira ga Zveza lokostrelcev Slovenije in Lokostrelski klub Koroška Bela, začel pa se bo v soboto ob 9.30 uri z uradnim treningom, končal pa v nedeljo ob 17. uri z razgl3' sitvijo rezultatov. Bled Cup 91 - Alpski letalski center Lesce Bled prireja na letališču v Lescah v soboto, 15. junija, in nedeljo, 16. junija, mednarodno tekmovanje radijsko vodenih jadralnih modelov v kategoriji F3B, z začetkom ob 8.30. Sodeluje 36 tekmovalcev iz nemčije, Avstrije, Italije-Čehoslovaške in Jugoslavije. Športni konec tedna v Bohinijski Bistrici - Člani alpske sekcije pri Smučarskem klubu Bohinj bodo to nedeljo, 16. junija, ob 14.30 organizirali pri gostišču Danica v 'Bohinjski Bistrici nogometno tekmo me" debelimi in suhimi Bohinjci. Po tekmi bo zanimiv zabavni program-denar pa bo namenjen smučarjem za priprave na novo sezono. SRAMOTA!!! To kar se je dogajalo pred letno konferenco najstarejšega nogometnega kluba NK Triglav in med njo, je moč opisati le z eno besedo: sramota! Za ta šport in zlasti za klub bogate tradicije, ki je v preteklem letu že bil na poti preobrazbe (kadeti med štirim' najboljšimi v Sloveniji, pionirji prvaki Gorenjske...), notranja trenja pa so vse to zaustavila. Če mora celo policija biti del sestanka športnikov, potem je to žalostno. Problem Triglava pa ni od včeraj. Bistvo je, da ga okolica zaradi nekaterih metod v preteklosti ne priznava in ne ceni, najbolj tragično pa je, da nekateri tega ne spoznajo in se ne povežejo z okoljem, kjer delajo. Zato ta klub zapuščajo še redki sposobni kadri, zato nimajo ustreznih trenerjev, sponzorjev, konec koncev - rezultatov. Agonija se z nezadovoljno skupino igralcev, ki - hote ali nehote - rušijo doseženo, stopnjuje. V tem sporu zagotovo ni krivcev le na eni strani, a urejanje na mitingaški, ulični način je sramota za kranjski nogomet. Volilna konferenca je bila nesklepčna, pranje umazanega perila pa se bo očitno še nadaljevalo. Zal: samo na škodo tistih, ki bi ra; di igrali pošten nogomet. Teh pa v Kranju ne manjka, a to pri tem ne pomaga. Pesimisti slutijo razpad kluba!? (M. š.) Petek, 14. junija 1991 PISMA, PODLISTEK 23. STRAN ODMEVI Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo Spomini šestdeset letnika ob narodni spravi Sestdesetletniki imajo dva tvorca današnje Evrope: Kohl, ki se bo očitno uvrstil kot Bi-smarck med velikane nemškega naroda in Gorbačov, za katerega se še ne ve, ali bo ruski Peter Veliki ali Kerenskij, kije zapravil imperij Romanovih. Pri nas je letnik 1930 tisti letnik, ki je prvi prišel neokrnjen skozi grozote vojne. V moji rojstni vasi so bili februarja 1945 Partizani letnik 1929 (15 let) že Mobilizirali. Eno deklico so še tisti večer poslali v 13 bataljon (likvidiral jo je lokalni terenec), dečki pa so že marca popadali. Se živo se spominjam vojnih in Povojnih dogodkov. Z desetimi teti sem dogodkom sledil bolje kot danes. Kot mnogokrat se je šel aprila 1945 moj pokojni oče »na vezo« v Kropo, kjer je bilo že popolnoma »osvobojeno ozemlje«. Ko se je vrnil, je povedal, da so imeli v kletki zaprtega »kulaka« oz. »gruntarja« iz sosednje vasi, ki da čaka na likvidacijo. Po glavnih prometnih cestah so se hkrati pomikale proti gorenjskim prelazom množice civi-'tstov in umikajoče se vojske: nemške z Balkana, protistalini-stičnih Vlasovcev, promonarhi-stičnih četnikov, Ijudskostran-karsko usmerjenih domobranov. Obe jugoslovanski skupini sfa bili poslednji, ker sta do kon-ca upali, da bodo prišli zahodni Za-vezniki in omogočili vzpostavi-l\ staro Jugoslavijo. (Profašisti-Cno usmerjeni hvrvaški ustaši so Se umikali preko Dravograda). Starojugoslovansko usmerjene čete so srečno prispele do svo-M »zaveznikov« Angležev, zara-a' katerih so šli 1941 v vojno. Kmalu so jih začeli iz Vetrinja Vfačati na Jesenice. To v zgodo-Vlnski poduk sedanji in bodočim generacijam. Zahodno od Karavank so uživali mir, vzhodno od te zgodovinske pregrade so regljale strojnice. Kot 14-letnifant sem julija 1945 vedel, da je desettisoč domobrancev in 25.000 četnikov leglo v Kočevskem Rogu k večnemu počitniku. Njihovega generala je v Celovcu v njegovem stanovanju obvestil angleški vojak, naj se drugi dan javi na angleškem poveljstvu, da ga bodo izročili novi Jugoslaviji. Bil je prost in lahko bi pobegnil, a ni. V Jugoslaviji so zapeli procesi, od katerih so bili dachauski le mali del. Na znanstvenem kongresu v tujini sem letos srečal sina našega pisatelja, ki je v tej naši revoluciji, po osvoboditvi bil obsojen na smrt. Pri sedanji spravi ni opaziti sinov žrtev, sinov Abelov. Spravo sklepajo očitno sinovi Kajna in nečaki Abela v imenu sinov Abela. Morda bi bil termin »spomin« primernejši kot »sprava« -vsaj dokler ne bodo krvni potomci Abela pozvani k sodelovanju. Saj tudi v Trubarjevem primeru ne govorimo o spravi s pobitimi in pregnanimi. Zločin zbledi - sramota osta- 3 ne. Zdi se mi zanimivo, da so Rusi pred nami začeli obdeloda-njati masovne grobove. Ruska pravoslavna cerkev je postavila velik lesen križ v Jekaterinburgu (Sverdlovsk), na mestu, kjer so boljševiki pobili carsko družino in da je na poti preimenovanja Leningrada v St. Petersburg. A. Paulin Zaščita pred duševnim posilstvom? Dne 7. junija 1991 smo se udeležili Glasove preje v hotelu Creina zaradi najavljenih zanimivih, izvirnih in duhovitih govorcev. Pa je na Kranjskem že tako, da ti svojevrsten užitek nekontrolirano lahko kdo pokvari in zasmradi. V bližini naše mize na levi strani vhoda je bilo omizje kranjske »elite« (odštekane G -UDBE - GODBE), ki se je po večerji razkokodakala čez skrajne sprejemljive mere znosnega prenašanja njihovega izrazoslovja s pritlehnimi medklici iz ropotarnice najbolj zakotne krčme. Gospe direktorice ali upravnice uglednega hotela Creina pa po večerji ni bilo nič več na spregled, da bi jo poprosili, naj to omizje opozori, da prilagodi znosni glasnosti njihov preodmevni besednjak in zaščiti pred duševnim posilstvom pritlehnega izrazoslovja sosednje goste. Imeli smo občutek, da so v uglednem hotelu v kranjski prestolnici na sončni strani Alp na- SUPERCENE pri LOIBLKAUFU! PONUDBE VELJAJO OD 15. 6. DO 24. 6. 1991 AVSTRIJA - Kirschentheuer 48 (pred mostom čez Dravo desno) SONNENFRUCHT LIMONADA 6 VRST 11 5.90 ATS MOCCA BRASIL PRAŽENA KAVA 1 KG 34.90 ATS LESEN STOLČEK ZA KAMPIRANJE 49.90 ATS LEŽALNA BLAZINA UNI 99.- ATS RIŽ - OKROGLA ZRNA 1 KG 7.90 ATS ANANAS V KOSIH 825 G DOZA 8.90 ATS OTTAKRINGER PIVO 0.5 I PLOČEVINKA 6.90 ATS BABETTE ČOKOLADA 5 VRST 100 G 5.90 ATS PRALNI PRAŠEK WEISSER RIESE 6 KG 139.90 ATS vajeni takih domačih skupin, kot »star konj gajšte). O Sveta kranjska preproščina, ogledalo ostankov iz arzenala polpreteklega enoumja, ki dokazuje, da so gostje v hotelu A, B ali C kategorije, postrežem poleg naročenih porcij, še s porcijo duševnega posilstva. Cilj in nameni so znani, čeprav se »gospodje« že dolgo vozijo in pripeljejo v »buržujskih« limuzinah, pa se temu primernega civilizacijskega obnašanja še niso naučili. Vest in ohranjeno človeško dostojanstvo mi narekujeta, da pristojne in odgovorne organe na to opozorim, čeprav se zavedam, da je odstranjevanje gnid in ušivih glav (prosto po Prešernu) na Kranjskem jalov posel. Ana Komatar Spoštovani! Želim, da me črtate iz spiska naročnikov. Vem, da ga bom kljub vsemu pogrešala, ker mije vsaj malo približal rodno Gorenjsko, toda - niti cena niti vsebina mi nista več všeč. Za moje potrebe se premalo oz. skoraj nič ne ukvarja z drugačnim (t.j. bolj naravnim) načinom življenja, kot ga poznamo. Menim, da je naloga, odkrivati premalo znano, tudi vaša. (Npr. iskanje Boga v sebi, pomembnost delovanja proti nasilju in ubijanju in s tem v zvezi smisel vegetarijanstva...) Hvala za besede Marka Pogačnika - te znajo napolniti dušo z ljubeznijo. Upam, da bo pripravljen še kdaj na sodelovanje z vami in da boste dali priložnost tudi drugim, duhovno prebujenim ljudem, govoriti o temah, ki ste se jim doslej izogibali. Lepo vas pozdravljam! Tatjana Vogrič /O ljubljanska banka £ PRAVILNIK 0 STANOVANJSKEM KREDITIRANJU * PRAVILNIK O KREDITIH OBČANOM ZA DOLOČENE NAMENE * PRAVILNIK O KREDITIRANJU NA PODLAGI PRODAJE KONVERTIBILNIH DEVIZ NAŠTEVANJE PRAVILNIKOV VAM NE POVE VELIKO V LB - GORENJSKI BANKI d. d., KRANJ LAHKO DOBITE KREDIT ZA NAJRAZLIČNEJŠE NAMENE: - za nakup trajnih potrošnih proizvodov in drugih industrijskih izdelkov za osebno rabo - za plačilo storitev in obveznosti - za plačilo carin oz. drugih dajatev za uvoz -za nakup, gradnjo in popravilo stanovanjskih enot, počitniških hiš, garaž,... - za plačilo stroškov komunalnega opremljanja zemljišča -za plačilo lastne udeležbe za pridobitev pravice na družbenem stanovanju - in še kaj Vabimo vas v osrednje enote LB - Gorenjske banke d. d., Kranj, po Gorenjski. Dobili voste podrobne informacije in točne izračune, konkretno za vaš primer (kakšna bo višina kredita, kakšne so obrestne mere, vse o odplačilni dobi, zavarovanju, kakšne dokumente potrebujete...) gotovinski kredit tudi na mesec Gorenjska banka d. d., Kranj 0« »: SAMSUNG Electronics TV 51 cm, teletekst cena 12.990.00 din TV 51 cm, scart, 40 progr. cena 11.490,00 din VIDEOREKORDER - 3 glave cena 11.490.00 din VIDEOPLAYER - daljinsko uprav, cena 7.890.00 din HIFI STOLP-OD-dalj. uprav, cena 11.490.00 din MOŽNOST NAKUPA NA 3 -12-MESEČNO POSOJILO! del. čas od ponedel|ka do petka 9 do 12 ure, odjl5 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun) tel.: 212-367 Peter Čolnar DREVESA V GOZDU Ob tem gre za neka pretresljivih preobratov ljudi, ki so spr-ya v dobri veri delali za ustaše in so kasneje spoznali njihovo "stalnost. Prišlo je celo tako daleč, da je Čolnar s svojimi transporti vračal v Ljubljano izseljence, ki so jih Nemci poslali na hrvaško. : Srečal se je s pokolom Srbov v taborišču v Slavonski Požegi n kasnejšimi ustaškimi protislovenskimi gonjami. Opisuje do-ti?jeke s Pravimi »meni, srečanja z morilci, koristolovci in tudi iz- Pretresljiv je zapis o invalidki brez nog Jelki Špat iz Ljublja-sr\ki Je Potovala po Bosni in pomagala izseljencem. Njegovo rečanje z nadškofom Stepincem kaže delovanje slavnega Hrvata ...Popolnoma drugačni luči, kot gaje predstavljala povojna parčka oblast. Pomemben je opis usode otrok iz Kozare, ki so jih pripeljali g Pokolu staršev v Zagreb (mimogrede: Lojze je tudi posvojil >n° dekle) in njegovega opazovanja na Jastrebarskem. Tudi srenja s škofom Rozmanom ne potrjujejo obtožb oblasti. ?a . Ob obisku v Ljubljani so ga aretirali Italijani. Prišlo je do dan>mivega srečanja oziroma videnja s Prežihovim Vorancem, °godkov v zloglasni "Hacinovi podmornici" v Ljubljani. ?. Uspelo mu je priti iz zapora, vendar so ga kasneje v Zagrebu 40Pet zaprli ustaši in ga izgnali v Ljubljano, kjer se je srečal z ge- stapovskim majorjem Rosumekom (Svetinov VVolt iz Ukane). Zgodba se zaključi z zaporom v Dachauu. I. V IMENU HUMANIZMA NAKLJUČJE Bilo je konec marca 1941. Lojze Čolnar seje z vlakom pripeljal v Beograd k sovjetskemu odpravniku poslov Lebedevu. Na poslaništvu je bilo vse v neredu. Med zaboji, neurejenim pohištvom je hitela množica ljudi. Lebedev ga je sprejel v tako razmetani pisarni. Videl je, da stvari pospravljajo, da se nekam selijo... Povedal mu je, zakaj je prišel. V Kranju so ustanovili društvo prijateljev Sovjetske zveze, vendar jim niso hoteli izdati potrebnega dovoljenja za delo društva. Ko je Lebedev to slišal, se je nasmehnil in odgovoril z besedami: "Raje premislite, kam boste šli čez štirinajst dni!" Čez štirinajst dni se je moral umakniti iz Kranja zaradi prihoda okupatorjev. SMER BOSNA Bilo je 10. aprila 1941. Pred sedanjo hišo Prešernova 1 v Kranju je stal star avtomobil, na katerega so ljudje nosili vse mogoče in nemogoče stvari. Lojze Čolnar, njegov polbrat Beno An-dervvald in Nadižar iz Čirč so se odločili, da pobegnejo pred Nemci. Ves Kranj je vedel, da bodo prišli naslednji dan. Lojze je bil majhne postave, povsem nevojaški tip človeka so še poudarjala močna očala. Vedel je, da ga imajo kranjski pe-tokolonaši na svojem spisku. Beno je pred kratkim izdal brošuro "Hitlerjevci v Sloveniji", v kateri je dal natisniti: Izdal Beno An-dervvald. Zato ni mogel čakati na Nemce. Ko so se hoteli spraviti v avtomobil, je prišla soseda Crobat-hova. "Prišli bodo Nemci in ga vzeli," je dejala, ko je govorila o sinovem odprtem avtomobilu znamke BMW. Razumljivo, da so bili takoj za prijazno ponudbo. Premetali so stvari in se odpeljali. Ob osmi uri zjutraj smo se peljali čez Majdičev most v neznano. Niti najmanj ni pomislil na stvari, ki ga Čakajo. Na cesti proti Ljubljani je bila prava zmešnjava. To ni bilo panično pripravljanje na odpor, marveč je vsak delal nekaj povsem ležerno in neorganizirano. Še v bližini Kranja jim je pomahal neki vojak. Zanimalo jih je, kaj hoče. "Gospodje, kaj naj naredim? Naročeno mi je, naj miniram most pri Medvodah. Kaj mislite, ali naj ga?" Nihče ni vedel, kaj naj naredi, kako naj se obrne, da bo prav... Ustavili so se v Ljubljani. Beno je bil član Komunistične partije in je odšel nekam po navodila. Kmalu se je vrnil z dvema zabojema ročnih bomb. Lojze je nasprotoval. Le kaj naj počne z bombami? Bil je proti, da bi jih vzeli s seboj, saj nikdar v življenju ni imel opravka z nikakršnim orožjem. Protesti niso zalegli. Beno gaje prisilil, da je eno vtaknil celo v hlačni žep. Le kaj naj bi z njo počel, če bi bila potreba, ko v mladih letih ni bil navdušen niti nad metanjem kamenja? RAZOČARANJA Prepričani so bili, da bo v Bosni vse drugače, da ne bo takšne zmede, in da bo jugoslovanska vojska le pokazala zobe. Seveda se niso niti zavedali, da ima tako zelo nagnite... Opoldne so se odpeljali iz Ljubljane proti Dolenjski. Pričakovali so, da bodo naleteli na cesti na ovire, da so vojaki cesto onesposobili, da bi tako ovirali Nemce. V resnici je bila cesta na pol prazna. Tu in tam je ležalo preko nje kakšno drevo, ki so ga z lahkoto odstranili. V Novem mestu je bila gneča. Povsod so blodili izgubljeni vojaki, ki niso vedeli, ne kod ne kam. Ob stavbi gimnazije so opazili precej veliko skupino fantov -prostovoljcev. K njim smo šli po informacije. WmW!WlGLAS 24. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 14. junija 1991 II T I Portorož lipiea kopel Izola piran * DOBRIH RAZLOGOV ZA POČITNICE NA SLOVENSKI RIVIERI. 15 i 2 g ■ is a iS Blizina, Brezskrbne počitnice. Šport, zabava, izleti, Stoletna tradicija. Ugodne cene. KLidnćeva 56. 64220 Škofja Loka Telofon 064/632 181 Telefa* 064 63', !14 IZREDNA PRILOŽNOST - VELIKA AKCIJSKA RAZPRODAJA IZDELKOV IZ OPUŠČENIH PROGRAMOV ograjne deske, škart, po ceni 2.000 din/m3 razni morali, deške - skoblani dolžine 50 cm po ceni 1.500 din/m3 kritina bobrovec po ceni 4 din/ kos kritina eternit po ceni 10 din/kos in še vrsta drugih artiklov po ugodnih cenah primernih za mizarje, domače mojstre... vratna krila po ceni od 50 din/kos dalje vratni kovinski in leseni podboji po ceni od 200 - 300 din/kos balkonska vrata zastekljena din 100/240 po ceni 2.500 din/kos razne zaključne letve po ceni od 3 - 20 din/kos ostanki furnirane iverice po ceni 110 din/m2 ... IN SE POPUSTI V MESECU JUNIJU 20 % za LIO gradbeno omaro iz masivnega smrekovega lesa 170/120/60 10 % za obloge, ograjne deske, okrasne stropnike, okrasne deske, panoramske stene in pohištvena vrata Nakup blaga vam omogočamo tudi na potrošniško posojilo na 3 oziroma 5 obrokov in 3 čeke. Sprejmemo tudi plačilo s kvalitetnim smrekovim lesom. HOBI TRGOVINA Na Trati v Škofji Loki odprta od 8 ob sobota od 8.-12. ure tel. 632-181 16. ure mesec pohištva v salonu kOčna KAMNIK, Kranjska 3 a, (tel.: 061/816-296) nudimo: • kuhinje i dnevne sobe • spalnice • in predsobe ugodni pogoji: 30 % polog, 8 obrokov in samo 10 % obresti tel.: 061/812-385, 061/811-387 Kranj KAJ JE NOVEGA V ŽIVILIH? V petek, 14. 6., ob 10. uri odpiramo prenovljeno samopostrežno trgovino na Orehku. Vabljeni na degustacijo in ugoden nakup! Delovni čas: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. V soboto, 15. 6., od 9. ure dalje prirejamo v Nakupovalnem centru DRULOVKA SLADKI DAN Vabimo vas na pokušino tort, peciva in ostalih sladkarij! V soboto, 15. 6., od 9. do 12. ure vas vabimo v samopostrežno trgovino BUDINEK v Kranjski Gori, na DEGUSTACIJO PIVA UNION! Petek, 14. junija 1991 MALI OGLASI, OGLASI 25. STRAN »mSKfcU^IESGLAS ROBINSON Club TRŽIČ \ > tel.: 52-266 Na podlagi 10. člena pravilnika o podeljevanju Žagarjevih priznanj in sklepa Izvršnega sveta Skupščine Občine Jesenice z dne 4. 6. 1991 odbor za izbor nagrajencev RAZPISUJE ŽAGARJEV A PRIZNANJA ZA LETO 1991 Žagarjeva priznanja se podeljujejo posameznikom ali skupinam delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih, delovnim in drugim skupnostim, družbenim organizacijam in društvom v jeseniški občini za: — večletno uspešno in vidno delo na vzgojnoizobraževalnem področju, — strokovno in raziskovalno delo na pedagoškem področju, — oblikovanje boljših organizacijskih oblik vzgojnoizobraže-valne dejavnosti, — oblikovanje izvirnih učnih pripomočkov. Predloge za podelitev lahko, dajo delovne organizacije, krajevne skupnosti, družbene organizacije in društva, delovne in druge skupnosti. / Pisne predloge z obrazložitvijo je treba predložiti Občini Jesenice, Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo, Titova 78, do 10. julija 1991. M©« p. p. o. KRANJ WEBASTO AVTOMOBILSKA STREŠNA OKNA SEDAJ TUDI V KRANJU Avtoservis Alpetour Remont Kranj - Labore odslej prodaja in vgrajuje avtomobilska strešna okna priznanega nemškega proizvajalca VVebasto. Sedaj je pravi čas, da se odločite za ugodno klimo brez prepiha v vašem vozilu. Tel.: 213-276 oziroma s 17. junijem 223-276 Vabimo vas na prikazovanje strojev DITCH WITCH - freze za zemljo in prebijale! BOB CM - mini nakladala in bagri Prikazovanje strojev bo 20. in 21. junija 1991, z začetkom ob 9. uri v Centralnem skladišču Slovenijales v Črnučah - Nadgorica, Brnčičeva ul. 45 Hkrati bo ogled servisa In skladišča nadomestnih delov. Mednarodno podjetje Osnovna šola IVAN TAVČAR 64224 Gorenja vas razpisuje prosta dela in naloge: UČITELJA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas Začetek dela s 1. 9. 1991. Pogoji: po Zakonu o osnovni šoli. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. O izbiri bodo obveščeni pisno v 15 dneh po poteku razpisa. Tovarna obutve PEKO Tržič, Ste Marie aux Mineš št. 5, 64290 TRŽIČ razpisuje JAVNO LICITACIJO osnovnih sredstev v petek, 21. 6. 1991 01 mizarski skobelni stroj letnik 1955 izklicna cena 7.250,00 02 risalna deska A-0 letnik 1970 izklicna cena 725,00 03-04 dva navadna pisalna stroja OLIVETTI, FACIT letnika 1965, 1968 izklicna cena za kos od 290,00 do 725,00 05-13 devet el. pisalnih strojev OLYMPIA, OLIVETTI, FACIT letniki 1970 do 1979 izklicna cena za kos od 2.175,00 do 2.900,00 Licitacija bo ob 11. uri v prostorih DO. Ogled strojev na dan licitacije od 8.30 do 10. ure. Varščina v višini 10 % mora biti vplačana do 10.30 ure. Nakup bo potekal po sistemu VIDENO KUPLJENO. Prometni davek plača kupec. Kupljeno blago je treba plačati in prevzeti v 5 dneh. MALI OGLASI ^217-960 Cesta JLA 16 APARATI STROJI Prodam LESNI STROJ "KARU-ZEL", za bočno rezkanje, primeren za izdelovanje okroglih miz, straniščnih pokrovov in podobno. Cena 10.000 DEM v dinarski Droti-vrednosti. Zaje, Forme 12, Žabni-ca, «■ 631-822_8572 Prodam ČOLN Beograd šport in MOTORTomos4. 721-686 8655 Prodam TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine, z rezili, nosilci in vpe-njali. Sp. Bitnje 31, Žabnica (pri Mlinarju), g 312-290 8656 Prodam KOMPRESOR AGRE, 2.2 kvV, 10 atm., 290 litrov na minuto. g 78-971_8663 OBRAČALNIK 165, na dva para ro-gljev, prodam. Cena po dogovoru. Franc Poklukar, Poljšica 5, Zg. Gorje!_ 8670 Prodam malo rabljen OBRAČAL-NIK Panonia, za traktor Tomo Vin- kovič. g 691-026_8684 Prodam PLETILNA STROJA, Brot-her KH 940 Elektronic in KR 860, z elektromotorjem, g 43-040 8687 Prodam dobro ohranjen PRALNI STROJ Gorenje, «3» 323-382 8688 Prodam ŠTEDILNIK kuppers-buseh. Cena 1.500,00 din g 78-905 8702 TRGOVINA ZA OTROKE Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103 • OBLAČILA • KOZMETIKA • VOZIČKI • STAJICE • SEDEŽI VSEH VRST • IGRAČE • HLAČE TRIKON NOVO NAGRADNO ŽREBANJE ZA KUPCE Glavne nagrade: 1. pralni stroj GORENJE 2. športni voziček MARELA 3. avtosedež za dojenčke PRODAN Žrebanje bo v soboto, 31. avgusta 1991, ob 11. uri pred trgovino! POZOR! Vsako sredo pa bomo ob 16.20 uri na RADIU KRANJ izžrebali nekaj dodatnih nagrad, zato takrat naravnajte svoj sprejemnik na frekvenco Radia Kranj 97,3 megaherca in mogoče boste slišali prav številko iz vašega nagradnega kupona, ki ga dobite ob nakupu v ZAJČKU. Za poslušalce še posebna nagradna igra! TRENUTNO UGODNO: • več vrst kombiniranih otroških vozičkov iz uvoza po zelo ugodnih cenah • akcijska prodaja svilenih trenirk po 830,00 din PTT podjetje Kranj obvešča vse uporabnike telefonskih storitev, da bo zaradi razširitve obstoječe glavne telefonske centrale v Kranju in preključitev naročniških telefonskih priključkov od petka, 14. 6. 1991, od 14. ure do ponedeljka, 17. 6. 1991, do 20. ure delno prekinjen in moten telefonski promet z naročniki na območju glavne telefonske centrale Kranj. V času priključitev od 14. 6. 91 do 17. 6. 91 bodo na nekaterih območjih mesta Kranja začele veljati nove telefonske številke, ki so v telefonskem imeniku Republike Slovenije za leto 91/92 objavljene v oklepaju. Uporabnike telefonskih storitev prosimo, da o spremenjenih telefonskih številkah obvestijo svoje poslovne partnerje. Prosimo, da obvestilo sprejmete z razumevanjem. petek, 14.6.91, ob 22. uri nastopa BAJAGA Dvoredni PLETILNI STROJ s programiranimi 525 vzorci, znamke Brother, prodam. g 75-370 8759 Ugodno prodam 2 uporabna PRALNA STROJA Gorenje. ■» 43-030_8766 Prodam TRAKTOR IMT 533 in VO-ZIČEK za kosilnico BCS. ® 70-009 _8792 Ugodno prodam 8-milimeterski KINO PROJEKTOR in digitalni AV-TORADIO.g 58-211_8793 KOMPRESOR "prva petoletka", rezervoar 2 x 60 I., kapacitete 200 I na minuto., 8 bar, ugodno prodam. Šolar, Mladinska c. 8, Bled, g 78-214_8796 Prodam KOSILNICO Alpina, malo rabljena. © 213-021, od ponedelj-ka dalje _8811 Prodam ŠIVALNI STROJ Veritas, močan, primeren za krojača. Jan-žekovič, Šempeterska 50, Kranj _8833 KULTIVATOR Gorenje Muta, 10 KS, prodam 10 odstotkov ceneje. ■g 68-007_8838 Prodam KOPIRNA STROJA za na-črte, na amoniak. g 310-636 8866 Prodam rabljen ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), g 218-627 8879 Ugodno prodam KASETNIK za računalnik Commodore 64. ® 620-894 8881 Poceni prodam dobro ohranjen GLASBENI CENTER Gorenje. 82-103 8883 Prodam rabljeno PEČ za centralno ogrevanje Tam Stadler VL 25. ® 82-103_8884 GRADBENI MATERIAL Ugodno prodam uvoženo plastifi-cirano PLUTO. g 83-727, po 20. uri_ 8598 Prodam LADIJSKI POD, smreka -macesen, g 50-530 8609 Prodam suhe hrastove PLOHE. Za-gorc, Šolska 5, Ribno - Bled 8623 Prodam 8 kub. m. smrekovih PLO-HOV in COLARIC. Ferjan, Moste 50, Žirovnica 8679 Prodam hrastove PLOHE in DE~ SKE, deb. 5 cm in 3 cm. Milje 26, Šenčur _ 8697 Prodam LES za ostrešje in DESKE colarice. Srečo Štibelj, Zg. Dobra- va 25, Kropa_ 8710 Prodam več 5-valnih rabljenih SA-LONITK. Pivka 12, Naklo, 48-232_8778 Prodam 110 kosov KOMBI PLOŠČ, deb. 5 cm. g 75-801 8781 Ugodno prodam več kosov kvadratnega ŽELEZA, dim. 120 x 120 x 5000 mm. g 79-412 8808 Prodam 600 kosov OPEKE Špičak (širina 40 cm). Seršen, Skokova 13 Kranj 8859 Ugodno prodam strešno OKNO, dim. 105 x 145 cm. W 620-894 _ 8880 Prodam BANKINE in PUNTE ter nekaj TRAMOV, dim. 12 x 14 cm, različnih dolžin. Kušar, Draga 14, Škofja Loka 8886 IZOBRAŽEVANJE ANGLEŠČINA - HIGH STYLE! Profesionalne instrukcije, ki so v celoti prilagojene šolskim programom (Headway, Project itd.), vam zagotavljajo uspeh na sprejemnih in popravnih izpitih. Posebni programi za hitro individualno učenje angleščine, flp 061/551-469 8730 KUPIM Kupim SAMONAKLADALKO, 17-kubično. -® 66-808 8618 Kupim 622-234 krmilni KROMPIR. 8719 Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni, g 310-160_8744 Kupim suhe smrekove PLOHE. Franc Štele, Gora 2, Komenda, g 061/841-043 _8787 Kupim TELIČKO ali BIKCA, simen-talca, starega do 10 dni. Uf 79-623 _8850 Kupim kvaliteten cepljen LES robinje, v dolž. od I m do 2 m. ^ 40-589__88EH Traktorski VILIČAR dobro ohranjen, kupim. <» 061/611-222 8861 (MiaSSSOTESGLAS 26. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Petek, 14. junija 1991 : u u LESI, črno-bel TV in 24 m kompletnih strešnih ŽLEBOR. Vse dobro ohranjeno, g 40-555 8617 Prodam VRTALNI STROJ z mizo Metalac Čakovec, 0.75 kW, Pony EXPRESS Rog Ljubljana ter dve sezoni rabljeno BRAKO PRIKOLICO, brez podvozja, g 74-068 8648 Ugodno prodam HLADILNIK z zamrzovalnikom in dijaško POSTE- LJO. g 324-805_8678 Poceni prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK (elektrika, plin) in kotno KLOP. g 631-029, Škofja Loka _8690 Prodam 1-osni GUMI VOZ za traktor Tomo Vinkovič in smrekove DESKE, deb. 25 mm in 50 mm. Primožič, Kupljenik 11, Boh. Bela _8754 Z 101 GTL, letnik 1983, za 2.700 DEM, barvni TV ITT, ekran 42 cm in VIDEOREKORDER Funai, oboje za 1.000 DEM, prodam. Jordanov, Gubčeva 5, Radovljica 8764 R 4 TL, letnik 1981 ter osem OKEN, dim. 120 x 120 cm in dvoje VHODNIH VRAT, nova, ugodno prodam. Rifat Tasič, Blaževa 3/a, Škofja Loka__8804 Prodam PEČ za etažno centralno ogrevanje Emo 20 in Tomos AV-TOMATIK. Pave, g 216-803 8864 Prodam PRIKOLICO za osebni av-to, otroško POSTELJO z jogijem in dva FOTELJA, g 79-062 8890 Prodam 2 GUMI DUNLOP SP 4 -175 SR 14. g 211-201 KOMERCIALNE ZASTOPNIKE za prodajo zanimivih artiklov na področju Slovenije iščemo. Ponudbe pod: »Skupen uspeh«. STAN. OPREMA Prodam KAVČ, garderobno OMARO - po elementih in ŽAR. g 633-752_8703 Prodam SPALNICO Arbor, nova, še zapakirana, 30 odstotkov ceneje. Podobnik, Planina 34, Kranj _8708 OPREMO za manjšo trgovino - 4 omare, pult in dekoracijske elemente, ročno pleteno, zelo ugod-no prodam, g 212-112_8767 Poceni prodam lep moderen REGAL in klubsko MIZICO, g 325-609_8876 Prodam nekaj kuhinjskih ELEMENTOV in HLADILNIK, g 324-066 8878 STANOVANJA 23 letna študentka NAJAME manjšo GARSONJERO ali SOBO s kopalnico. Šifra: VSEUIVO KONEC AVGUSTA_8579 Zdomec išče za občasne obiske v Sloveniji bivališče v okolici Kranja - APARTMA ali SOBO. Šifra: OBISKI_8625 V bližini Bleda prodam STANOVANJE s posebnim vhodom. Cena 800 DEM za kvad. m. Šifra: NA VASI_8632 HIŠO ali večje STANOVANJE, v okolici Preddvora najamem za dobo od 2 do 5 let. Šifra: JESEN 91 _8635 Prodam 1-sobno STANOVANJE na Deteljici pri Tržiču, g 48-116 _8643 V najem oddam STANOVANJE v zgornjem nadstropju hiše, s posebnim vhodom. Po potrebi oddamo tudi garažo. Prednost imajo mlajši upokojenci ali zakonci brez otrok. Stanovanje je na Rodinah pri Begunjah. Informacije na g 74-247_8645 Prodam 3-sobno STANOVANJE v Bistrici pri Tržiču, g 50-372 8647 Prodam 1-sobno STANOVANJE na Duplici pri Kamniku. Cena 59.000 DEM. g 061/374-257 8651 Na Deteljici pri Tržiču prodam tri in pol sobno konfortno STANOVANJE, 80 kvad. m., takoj vseljivo. Informacije na g 57-350 8676 Na Planini II. v Kranju, oddam v najem večje 1-sobno opremljeno STANOVANJE. Najraje družbenemu sektorju. Šifra: SEPTEMBER 91_8683 Zamenjam družbeno GARSONJERO za 2- ali 3-sobno STANOVANJE. Šifra: MLADA DRUŽINA ______8695 V Tržiču prodam 3-sobno STANO-VANJE. Šifra: MESTO_8700 V Kranju oddam eno 1-posteljno in eno 2-posteljno SOBO, dekletom - Slovenkam, g 214-925 8760 V najem oddam GARSONJERO v Kranju. Šifra: JULIJ 91_8798 Zamenjam družbeno 1-sobno STANOVANJE v Šenčurju, za večje v Kranju, g 41-185, po 20 uri 8862 VOZILA Ugodno prodam Z 128, letnik 1987, prevoženih 40.000 km. Ivica Ljubi-čič, Finžgarjeva 8/a, Lesce 8281 Z 750, letnik 1981, registrirana do decembra 1991, prodam za 1.600 DEM. g 328-693 8307 Prodam CITROEN AX 11 TRE, te-tnik 1987. g 328-683, zvečer 8512 Prodam HONDO CIVIC, prva regi-stracija leta 1983 ali zamenjam za novejši avto ter pomivalni STROJ Gorenje, malo rabljen, ugodno prodam, g 50-365 8561 "KGM" Janez Kalan, Zapoge PRODAJA PREMOGA Pokličite: 061/843-029 Se priporočamo! Prodam 126 P, letnik 1977, registriran do aprila 1992, obnovljne, z avto radijem. Cena 1000 DEM. g 329-171 8574 Prodam JUGO 55 Skala, letnik 1988. g 621-989_8606 Prodam GOLF Cadv diesel, letnik 1988, registriran do junija 1992. g 326-585_8608 VISO Super E, letnik december 1982, odlično ohranjena, registrirana do junija 1992, prodam, g 77-559_8610 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1981, prevoženih 59.000 km, registrirana do 14. 10. 1991, odlično ohranjena. g 51-801_8613 Prodam Z 750, letnik 1981. g 45-603, dopoldan_8614 Prodam R 4, letnik 1984, registriran do novembra 1991. Luka Ga-šperšič, Prešernova 19, Radovljica, g 73-804_8619 Prodam GOLF, letnik 1986, 70.000 km. Cena 10.500 DEM. g 74-125 _8__ Prodam JUGO 55 AX, letnik 1988. g 64-137_8622 Prodam 126 P, letnik 1981, registriran do 20. 3. 1992. Zg. Duplje 66, g 48-003_8626 Z 750 LE, letnik 1984, prodam, g 325-429, zvečer_8627 Prodam JUGO 45 Koral, letnik aprila 1989, registriran do aprila 1992. g 66-538_8630 Prodam JUGO 45 A, letnik september 1987, prevoženih 40.000 km. Cena 4.800 DEM. g 323-387 _863_ Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, prevoženih 55.000 km, garažiran. g 633-291_8637 Z 101, letnik 1975, obnovljena, ugodno prodam. Kovačevič, Šutna 23, Žabnica_8641 Prodam JUGO 55 Skala, letnik de-cember 1988, 37.000 km. Cena 6.700 DEM, g 42-607_8650 VW 1300, letnik 1975 in DIANO, letnik 1981, ugodno prodam, g 218-434_8658 Prodam Z JUGO 1.1 GX, letnik 1987. g 47-075_8659 JUGO GV Koral, letnik oktober 1988, zaščiten, 1. lastnik, ugodno prodam, g 212-915 8660 Prodam terensko vozilo ARO, letnik 1988, 1. registracija 1989 in motorno DVOKOLO Tomos Avto-matik. g 217-995_8661 Prodam LADO 1300 S, stara 8 let. g 42-015_8662 PEUGEOT 504 GR, letnik 1982, registriran celo leto, dobro ohranjen, dodatno opremljen, prodam za 5.000 DEM, g 75-544_8664 Prodam JUGO 45, letnik 1988. Ce-na 5.500 DEM, g 213-742 8666 Prodam JUGO 45, letnik 1982, dobro ohranjen, registriran do junija 1992. g 631-928_8671 Prodam AVTOPRIKOLICO, s cera-do. g 41-965_8673 Prodam VLEČNO KUUKO za Jugo, g 64-255_8674 Z 101 Skala 55, letnik november 1988, 15.600 km, prodam za 7.400 DEM, g 620-066_8675 Prodam karamboliran R 18, letnik december 1986. Cena 6.500 DEM. g 324-326_8680 Ugodno prodam GOLF diesel, letnik november 1987. Zmrzlikar, Vo-klo 63, Šenčur_8686 Prodam GOLF JGL, letnik december 1982. Cena 5.500 DEM. Ogled v soboto, od 14. ure dalje in v nedeljo. Križna, Poljanska c. 11, Škofja Loka 8691 Prodam LADO Samaro 1300, letnik 1987. g 75-090_8692 Ugodno prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, registrirana do 15. 6. 1992. Cena 5.300 DEM. g 47-676 LADO Niva, letnik 1983, beige barve, garažirana, ugodno prodam, g 66-406, po 21. uri 8696 Prodam JUGO 55 A, letnik 1986. g 79-996_8698- JUGO 55, letnik 1987, prodam. Jereb, Ul. Draga Brezarja 16, Kranj R 5 Campus, star 1 leto, 5 vrat, prodam, g 621-532_8705 Prodam OPEL KADFTT 1.4, letnik 1990, prevoženih U.OOO km, bele barve, g 68-692_8706 Prodam JUGO 45, letnik 1988, do-bro ohranjen, prevoženih 20.000 km. g 328-120_8707 GOLF, letnik 1981, črn, prodam za 5.500 DEM, g 327-814 8709 Prodam GOLF, letnik 1982. g 323-209 8711 KONKURENČNA izdelava elektroinstalacij, servisiranje elektronskih in elektro strojev, naprav, gospodinjskih strojčkov. Vili Sukič, Breg ob Savi 100, tel. 40-273 AVTOSEJEM V KRANJU na Gorenjskem sejmu vsako nedeljo vabi "Praktikum" Prodam NISSAN Micra, star 6 me-secev. g 327-241_8712 TOYOTO Celica STI, letnik 1991, ugodno prodam, g 43-393 8715 JUGO 55, letnik 1989, ugodno prodam. Hudobivnik, Hotemaže 51, Preddvor_8716 VW hrošč 1200, letnik 1965 (vete-ran), dobro ohranjen in REZERVNE DELE, prodam, g 212-603 _8717 Prodam Z 101, letnik 1977. g 324-233_8718 Prodam Z 101 Konfort, letnik 1980, dobro ohranjena in registrirana. Ogled v petek, soboto in nedeljo, ves dan. Rasim !bratić, Grajzarje-va 9, Tržič_8723 JUGO 45 A, letnik april 1986, pro-dam.g 213-609_8724 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1988, 28.000 km, temno rdeče barve. Ješetova 32/a, Kranj - Stražiš-če,g 310-252_8725 Z 101 JUGO 1.1 GX, letnik 1987, registrirana celo leto, prodam. Ranko Japunda, J. Puharja 5, Kranj _8726 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987 in R 9 diesel, letniki 1986. Informa-cije na g 82-852, po 19. uri 8728 Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 1984. Cena po dogo-voru. g 326-837_8732 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, registriran celo leto. Tomaž Žvan, Vrba 3, Žirovnica 8733 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1987, dobro ohranjen, g 691-471 _8734 GOLF diesel, letnik november 1989, sivo metalne barve, prodam. g 43-376_8735 Prodam ALFA ROMEO 33, letnik 1986, 63.000 km, pravkar registrirana, rdeča, dodatno opremljena. g 82-345_8740 Ugodno prodam LADO Samaro. g 311-217_8__ Prodam LADO Riva 1300, letnik 1989, bela, 11.000 km. Cena 9.800 DEM, g 218-760_8743 Prodam dobro ohranjeno LADO Riva 1500, letnik avgust 1987. Ga-šperlin, Jezerska c. 114/b, Kranj __8748 Ugodno prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989. Britof 86, Kranj 8749 Prodam dobro ohranjen GOLF, letnik oktober 1982. Informacije na g 74-456, v petek, od 17. do 18. ure in v soboto, od 10. do 11. ure _8750 JUGO 55 Koral, letnik 1990, pro-dam.g 311-692_8751 Prodam LADO Samara 1500, 5 vrat, letnik 1990, karambolirana. Marko Žigarac, Kovor 76/a, Tržič _8753 VW hrošč, letnik 1968, registriran do aprila 1992, obnovljen, ugodno prodam, g 212-915_8755 Prodam Z 750, letnik 1978, dobro ohranjena, g 47-615_8756 FORD ESCORT CLX 1.8 D, nov, prodam, g 324-130_8757 Prodam dobro ohranjeno Z 101 Skala, letnik junij 1989, z dodatno opremo. Cena 8.000 DEM. Ivan Gorenc, Gradnikova 7, Kranj 8762 Prodam dobro ohranjen JUGO 45 AX, letnik 1988. Cena 6.500 DEM. g 70-391_8765 Prodam levi BLATNIK za Jugo, tovarniško nov, snežne VERIGE in vzvratno levo LUČ. Odar, Boh. Be-la 39/a_8770 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1990, prevoženih 19.000 km. Zalo-kar, Podhom 35, Zg. Gorje 8772 126 PGL, letnik 1987, registriran do oktobra 1991, prodam. Cena po dogovoru. Tomič, C. 1. maja 69, Kranj_8773 Prodam 126 P. g 213-157 8775 Prodam GOLF diesel, 1. registraci-ja 1986, rdeče barve, dobro ohranjen, garažiran. g 216-993 8776 Prodam dobro ohranjen JUGO 45, star 8 mesecev, g 43-541 8777 GOLF bencinar, letnik 1977, zelo lepo ohranjen, prodam. Cena 3.200 DEM. g 312-174 8780 Prodam GOLF diesel, letnik 1986. Ogled v soboto popoldan. Stare-toval, Kranj 8783 Zelo poceni prodam AMI 8, starejši letnik, vozen. Lakner, Stošičeva 6, Kranj 8786 POSREDUJEM PRODAJO: • enonadstropne hiše v Ljubnem na Gorenjskem • enonadstropne hiše s samostojno delavnico v Kranju • dvosobnega stanovanja v Medvodah Tel.: 064/215-853 R 4, letnik september 1988, 51.000 km, zaščiten, garažiran, beige barve, zelo ugodno prodam, g 217-842_8794 Prodam CITROEN AX 11 TGE, 5 vrat, nov, g 48-647_8799 Z 750, tehnično brezhibna, letnik 1979, prodam za 10.000,00 din. Lado Zupančič, C. 4. julija 13, Tržič _8800 Prodam Z 101 Konfort, letnik 1981, registrirana do 15. 9. 1991. Cena 2.300 DEM, g 82-016_8802 FIAT 126 P, letnik 1989, kot nov, 15.000 km, prodam, g 74-209 _8803 FIAT Typo 1.6 DGT, star eno leto in pol, prodam, g 631 -269 8806 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984. Cena 3.600 DEM, g 218-705 8807 Ugodno prodam MAZDO 323 Se-dan, letnik 1988/1989. g 802-535 _8809 Prodam R 4, letnik 1988, 40.000 km, ohranjen, garažiran, dodatno opremljen. Cena ugodnal g 622-130, popoldan_8812 Prodam JAWO, 350 cem in 126 P, letnik 1979. Alojz Cizelj, Podkoren 17, Kr. gora_8813 Nujno prodam dobro ohranjen, garažiran JUGO 45 Koral, letnik 1988. Titova 2, Jesenice, g 84-655 __88U Prodam Z 128, letnik marec 1987. Bojan Beguš, Ul. Rudija Papeža 32, Kranj_8815 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988. Ogled v petek in soboto, popoldan. Jurij Zupan, Kovor 13, Tržič _8817 Prodam Z 101, še v garanciji. Cena 8.000 DEM, g 218-929 8818 R 9, odlično ohranjen, prodam za 9.500 DEM oziroma delno v dinar-ski protivrednosti, g 66-081 8819 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985, registrirana do junija 1992. g 620-464_8822 Prodam GOLF, letnik 1988 ali novega GOLFA. Jezerska c. 92, Kranj _8824 Prodam dobro ohranjen GOLF diesel, star 17 mesecev, metalne barve, s troje vrat, registriran do konca decembra 1991. g 212-943, od 18. ure dalje_8827 Prodam JUGO 55 Skala, letnik december 1988, registriran do aprila 1992. g 73-386, po 14. uri 883_ Prodam Z 101, letnik 1986, registri-rana celo leto, g 325-543 8834 Ugodno prodam LADO Samaro, letnik oktober 1987. g 324-680 _8835 Prodam FIAT 850 Sport, tovarniško lakiran, prevoženih 40.000 km in brezhiben Tomos Electronic, 90 ccm. Oglede v soboto, popoldan in v nedeljo. Potočnik, Sr. vas 93, Šenčur_8840 JUGO 55 Koral, letnik 1990, pro-dam. škof. Breg ob Savi 52, Mavčiče_8841 JUGO 55 Skala, letnik 1989, rde~če barve, prodam, g 311-043 8842 Prodam JUGO 45 Koral, letnik november 1988. Cena 6.000 DEM Pavlov, Kebetova 35, Kranj 8843 Z 128, letnik 1987, registrirana do aprila 1992, dobro ohranjena, ugodno prodam, g 73-364 8846 Prodam JUGO Skala 128, letnik september 1988. g 83-848 8847 Prodam JUGO 45, letnik 1983, ka-ramboliran. Ogled: Savska loka 7, Kranj (pri spodnji Iskri), po 16. uri, ali 327-936, ves dan__8848 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989. Ivan Furlan, Na griču 16, Kranj, g 218-557_8852 Ugodno prodam nov PRTUA? NIK, zavorna DISKA, vlečno KLJUKO ter MENJALNIK Golf I. Informacije na g 213-294 8853 DELAVSKA UNIVERZA KRANJ telefon 217-481 organizira tečaj S HRANO DO ZDRAVJA - vegetarijanstvo, makrobiotika - enostavni, zdravi jedilniki za zaposlene može in žene Tečaj vodi: Ivana Šega, strokovnjakinja naravne medicine. Začetek 17. 6. 1991 ob 19. url- Petek, 14. junija 1991 MALI OGLASI, OGLASI 27. STRAN (^SSJMEEGLAS Ugodno prodam ALFO 33 1.3, letnik 1987. g 311-017_8855 R 5 Campus, nov, neregistriran in VW 1300, prodam, g 215 444 ___8856 126 P, letnik april 1989, prodam za J400 DEM. g 215-058_8858 Ugodno prodam RENAULT 11, tur-bo^star 6 let. Šuceva 9, Kranj 8860 Prodam 126 P, letnik 1980, izredno ohranjen, g 49-320_8863 Prodam Z 101, starejši letnik, vozna, neregistrirana in tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Drago Ka-lamar, Dovje 127/a, Mojstrana (pod Kepo)_8865 R 5, letnik 1973, registriran, prodam. Cena 1.300 DEM. g 214-135 Prodam 126 P, letnik november 1979, obnovljen. Cena 1.000 DEM. g_212-354_8870 HONDO CIVIC 1.6 I Sedan, stara 1 leto in pol, dodatno opremljena, Prodam, g 74-363_8873 GOLF diesel, letnik 1990, 15.000 km, dodatno opremljen, prodam, g 631-364, po 13. uri 8874 Ugodno prodam JUGO 45 AX, le-tnik_l 987. g 324-940_8882 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1981, 97 000 km. g 802-177 8885 ZAPOSLITVE ZAPOSLITEV v trgovini z tehničnim blagom, dobi mlajši moški. Pogoj: vozniško dovoljenje B kate-9orije, odslužen vojaški rok, najmanj poklicna šola. Šifra: PRODAJALEC_ 8549 Vestna ČISTILKA išče redno ali honorarno zaposlitev v okolici Škofje Loke ali Kranja, g 622-909 Redno zaposlimo PRODJALKO za manjšo živilsko trgovino. Šifra: SAMOSTOJNA_8638 Zaposlimo tri trgovske POTNIKE. Pogoj: lasten prevoz! "Scorpio" do.o., Olševek 30/a, Preddvor, g 43-234_8642 Restavracija v Regatnem centru zaposli dekle za pomoč v STREŽBI in KV KUHARICO, za poletno sezono, g 77-277_8654 Če ste ostali brez zaposlitve in imate prosti čas, poizkusite kot POTNIK DZS. Tedenska izplačila provizije! g 622-343, v petek, od 15. do 17. ure_8657 ^erno PRODAJALCA oziroma PRODAJALKO za sezonsko proda jo tržno zanimivih knjig, na stojnici na Jesenicah, v Kranju in v drugih večjih gorenjskih krajih. Pogoj: lasten prevozi Prednost imajo dijaki, studenti in brezposelni. Informacije na g 84-058, v soboto, od 9. do 14. ure ali osebno v pisarni Knjižeče zadruge Jesenice, v stavbi gledališča. 8672 Uposlim KV MIZARJA, vajenega garnostojnih del, g 41 -532 8677 Na novo odprti Gostilni zaposlimo samostojnega KUHARJA oziroma KUHARICO in NATAKARICO, g 5°JLl5U_8681 zaposlimo ŠIVIUO s prakso. Ši-Vl'Jstvo Kuhar, Visoko 130, Šenčur Ce~VaT zanima PRODAJA tekstilnih izdelkov na terenu, se javite na gJ?2-852, po 19. uri_8729 Pizzerija Gala v Sp. Bitnjah zaposli KUHINJSKO POMOČNICO, g ^876 31! 311-777_8736 zasebno podjetje zaposli RAČU-NOVODJO. g 326-454, od 16. ure dalje_8758 Atraktiven proizvod išče AKVIZI-'ERJE. Informacije na g 326-807, °d 15. do 16. ure, ob delavnikih ^i radi dobro zaslužili in se ne bojite resnega ZASTOPNIŠKEGA DELA? Pokličite na g 621-344, v pe-!gkmed 10. in 13. uro_8789 zaposlimo fanta - Slovenca, za de-'° v STREŽBI, iz okolice Škofje Lo-2 oziroma z lastnim prevozom. Možnost redne zaposlitve, g 633^446_ 8805 Nudim zanimivo honorarno DELO. ^311-390_8832 ^Pošlim dekle za delo v STREŽBI. Pungart 20, 8871 'zzerija "Klementina" škofj a Loka Gostilna - Pizzerija "Kovaški hram" v Kropi zaposli NATAKAR-JA ali NATAKARICO, pogoj lasten Prevoz in znanje tujega jezika ter *UHARJA. g 79-761 8875 JOKALI l "ajern oddam TRGOVINO v Trži-u. 40 kvad. m., s telefonom; možnost razširitve. Odkup opremel 51- I^VPEUANA_8667 y. najem oddam DELAVNICO v bli-lni Bleda. Jerala, Zl. polje 6, Kranj __ 8737 Tržiču oddamo v najem zelo le-r° opremljen NOČNI LOKAL, 150 t ad. m., s kuhinjo, 50 kvad. m. ter /Sovina, 25 kvad. m. - tekstil ter Dnk Vrt" Po9°i: odkup inventarja! a*P« Pogoji najema do 15 let! g J29-229, zvečer 8844 Vodje - organizatorje prodaje ter sposobne sodelavce - zastopnike (akvlziterje) za zastopanje pri prodaji pomožnega zdravilnega sredstva, vabimo k dolgoročnemu sodelovanju. Najboljšim možnost redne zaposlitve! Tel. 064/75-808 ali 52-390 MOTORJI KOLESA Prodam APN 6, letnik 1986, ter dirkalno KOLO Personal in Maraton. g 52-119_ 8538 APN 6 letnik 1983 in ČELADO, prodam, g 213-338_8590 Prodam skoraj nov Tomos Colibri, prevoženih le 500 km. Cena 850 DEM ali 15.000,00 din. g 633 085, po 16. uri_8593 Prodam MOTOR Tomos Elektronic 90. Pristov, Krnica 3, Zg. Gorje HONDO CB 650, izjemno ohranjena, letnik 1980, z dodatno opremo, prodam ali zamenjam za avto. g 70-022__8616 - Prodam dve dekliški KOLESI, na 5 OSTALO prestav, g 48-204_8668 _ APN 6, letnik 1986, prodam, g 74-571, po 14. uri_8689 Ugodno prodam Tomos AVTO-MATIK, z vlitimi platišči, g 328-397 8720 MENJAMO zadrge pri kavbojkah in nudimo razna popravila, g 621-812 popoldne od 16.-18. ure Lastnikom konj in ljubeteljem športnega jahanja sporočam, da imam še vedno nekaj prostih BOKSOV, s popolno oskrbo konja in izpustom. Anastazija Lavrič, Breg ob Kokri 1, Preddvor, g 45-619_8646 SATELITSKE ANTENE, vrhunski model, PACE SS 6060, stereo, 60 kanalov. Cena z montažo in dostavo je 15.800,00 din. SAT "Sistemi" Bernard, Moste 26/a, Žirovnica, g 801-203 8653 Prevzamem vsa ZIDARSKO - FA-SADERSKA dela, g 78-947 8721 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne ZA-VESE - izdelujemo, montiramo in kompletno obnavljamo. g 216-919_8836 SERVIS PERNE d.o.o.l Obveščamo Vas, da se naša trgovina z rezervnimi deli za gospodinjske stroje in aparate nahaja na Hujah 23/a, Kranj; 100 m od parkirnega prostora pri mostu čez Kokro - za v center mesta. Pri nas lahko kupite vse rezervne dele za pralne stroje, štedilnike, hladilnike, bojlerje in male gospodinjske aparate ter Vam nudimo tudi popravila. Pokličite nas lahko na g 327-934; delovni čas: od 8. do 16. ure, ob so-botah zaprto_8845 OBŽAGUJEM les za ostrešje, g 631-683 8887 Prodam APN 6, dodatno opremljen, g 801 -257, po 14. uri 8738 Prodam CTX 80, letnik 1989. Bolka, J. Mežana 10, Cerklje_8761 MOPED APN 6, ugodno prodam. Šolar, Mladinska c. 8, Bled, g 78-214__8797 Prodam skoraj novo moško dirkalno KOLO, na 10 prestav, Maraton. g 632-072_8823 Prodam VESPO PX 200 E, letnik 1983. Cena 1.300 DEM. Grad 17, Cerklje, g 42-242_8825 Prodam novo žensko KOLO Rog Senior, na 5 prestav, g 622-131 Prodam otroško dirkalno KOLO, na 5 prestav in BMX. g 48-625 Prodam MOTOR ATX 50, letnik 1988. Hrastje 95, Kranj_8854 MZ 250, prodam. Cena 900 DEM. .{g. 51-058 8868 Prodam dobro ohranjen Tomos AVTOMATIK, z vlitimi platišči in smerniki, g 312-182_8877 OBVESTILA POPRAVILO TV, radioaparatov, vi-deorekorderjev, MONTAŽA satelitskih anten. RTV SERVIS "ORBI-TER". KerT, Oprešnikova 82, Kranj, g 216-945_6394 ZASTEKLITEV vseh balkonov in te-ras ter vsa ostala STEKLARSKA DELA, g 061/613/067 7549 SERVIS vseh vrst ŠIVALNIH STROJEV! Nudimo tudi poučevanje za ravnanje s šivalnim strojem. Informacije na g 42-805 7550 BARVAM z apnom in ostalimi materiali. Poceni, brez čakanja, g 329-376 __7552 ROLETE: žaluzije, lamelne zavese, harmonika vrata, zasteklitev balkonov, naročite na g 75-610 7563 J & J TV, VIDEO, HI-FI servis! Po-pravljamo vse vrste TV, video in hi-fi naprav, g 329-886 7671 Graditelji! Izdelujemo LOVILCE snega za vse vrste kritin iz nerjavečih materialov. Kuželj, Pot za krajem 24, Kranj - Orehek, g 211-258__ZZ°i TELETEKST Gorenje, še po stari ceni! Montaža SATELITSKIH ANTEN. RTV servis "Orbiter", g 216-945____8il5 Hitro, kvalitetno in poceni TIPKAM vse vrste besedil. Imam tudi diktafon, ki vam ga na željo posodim in kasneje besedilo prepišem. Haf-ner-Jerič Milena, Sp. Duplje 7a, Duplje__._8546 Zasebnikom in manjšim podjetjem vodim poslovne knjige m opravljam vsa knjigovodska m administrativna dela. Hafner-Jenč Mile na, Sp. Duplje 7a, Duplje 8547 SALON POHIŠTVA ARK - MAJA PREDOSLJE pri Kranju tel. 329-237 VREDNO OGLEDA -UGODNE CENE Odp. od 12. -19. ure, sobota od 9.-13. ure Prodam mešana DRVA. Alojz Rozman, Peračica 7, Brezje_8607 Družinski ŠOTOR Induplati, 2 + 2, star dve leti, prodam za 4.500,00 din, g 75-987, Radovljica 8629 Poceni prodam BRAKO PRIKOLICO.g 311-195_8644 Prodam JADRALNO DESKO z ja-drom Bahia Winklider. g 325-963 8665 Prodam otroško komplet z odejo. <3 POSTEUICO, 66-345 8685 Prodam popolnoma nov nemški kombiniran VOZIČEK Hauck. g 324-921_8714 Prodam italijanski kombiniran VOZIČEK ter zložljiv VOZIČEK, g 215-985_8739 V Peroju blizu Fazane oddam PRIKOLICO, od 15. 6. do 15. 7. 1991. g 218 729_8745 Prodam bukove BUTARE. Sp. Bela 11, Preddvor_8771 Ugodno prodam ali zamenjam za osebni avto ČOLN Elan GT 402, z motorjem Evenrude , 25 KM, z rezervnim motorjem Tomos. Struže-vo 21, Kranj, g 217-940 8888 Ugodno prodam BLAGAJNO, g 49 442 _8889 ŽIVALI LABRADOR MLADIČE z rodovnikom, odličnih staršev, prodam, g 217-040_ 8542 Prodam mladiče LOVSKEGA TE-RIERJA, z rodovnikom, stari 11 tednov, že cepljeni, odličnih star-šev. g 218-077, po 16. uri 8600 Prodam dva KOZLIČA za zakol, g 68-555_8612 Prodam mlade RAČKE in PURANE ter JARKICE. g 40-546 8624 Prodam mlado KOZO. g 211-201 JARKICE, rjave, različnih starosti, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik _8628 YORKSHIRE TERRIER, mladiče, čistokrvne, brez rodovnika, stari 9 tednov, prodam, g 217-101 8633 Prodam pritlikavega srebrno - sivega PUDLA, mladiča, z rodovni-kom.g 622-212_8669 Prodam 10 dni starega TELETA. Podbrezje 158, Duplje_8682 Prodam 7 tednov staro TELIČKO simentalko. Porenta, Žabnica 13 _8699 Prodam KRAVE po izbiri in DRVA. g 65-575_8704 Prodam 3 mesece starega BIKCA simentalca. Podreča 26, Mavčiče _8727 BIKCA simentalca, težak 150 kg, prodam, g 061/611-332 8731 Prodam TELICO simentalko, pred telitvijo. Rovte 12, Podnart 8742 KUŽKA, mešanca, oddam prijaznim ljudem. Ogled popoldan. Do-stičič. Klanska 17, Medvode 8746 Prodam TELETA, za naaljno rejo ali zakol, star 6 tednov, g 061/627-161_8752 Prodam JARKICE, stare 4 mesece in KOKOŠI nesnice. Podbrezje 37, Duplje, g 70-600_8763 Prodam dve TELICI visoko breji. Hafner, Dorfarje 22, Žabnica 8768 Prodam 9 tednov starega BIKCA simentalca. g 65-026 8769 Prodam TELIČKO, stara 1 teden, za nadaljno rejo. Franc Soklič, Se-lo 22, Bled_8774 Prodam KOZLIČKE, srnaste pa-sme, za nadaljno rejo ali zakol, g 79 560_8782 Prodam mlado KRAVO, breja 6 mesecev. Letališka 24, Voglje -Šenčur 8784 Prodam PUJSKE, stari 7 tednov ter KRAVO, po prvem teletu in KOBILO, stara 14 let. Popovo 4, Tr- žič, g 51-066_ 8785 Prodam plemensko KRAVO po izbiri, g 51-005_8788 Prodam KRAVO s prvim teletom. Strahinj 65, Naklo_8790 Prodam črno-belega BIKCA, star 10 dni. Rupa 21, Kranj_8791 Prodam KOZICE in KOZLIČKE, sanske in srnaste pasme, g 77-028_8795 Prodam TELICO simentalko, breja 8 mesecev. Rihtaršič, Bukovica 13, Selca, g 64-039_8801 Prodam več PRAŠIČEV, težki od 40 do 100 kg, za nadaljno rejo. Anton Kuhar, Luže 9, Šenčur 8820 Prodam PRAŠIČE, težki do 70 kg. Tone Konc, Visoko 90, Šenčur __8821 Prodam TELIČKO simentalko, sta-ra 10 tednov. Izidor Vidmar, Bu-kovščica 15, Selca, g 64-360 8828 Prodam 1 teden dni staro TELIČ-KO frizijko. Resman, Gorica 9, Radovljica 8829 Mlado KOZO z mladico, prodam. Slamniki 2, Boh. Bela 8830 Prodam KOZE, bele, različnih starosti, g 310-636 8867 Prodam BRAK JAZBEČARJE, stari 8 tednov, z rodovnikom, odličnih staršev, g 329-632 8872 V SPOMIN 6. junija je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš BLAŽ LUKAN Vsem, ki se ga kdaj spomnite in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala! VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice FRANČIŠKE JUVAN roj. MUŠIČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo obsuli s cvetjem, ki ga je tako ljubila in jo spremljali na njeni zadnji poti. Za skrb ob njeni bolezni hvala dr. Bajžlju in dr. Javorniku. Gospodu župniku hvala za obred, pevcem pa za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala, ki smo ostali v globoki žalosti. Kranj, 14. junij 1991 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Save Kranj Trade — sektorja Nabave IZTOK AUSER rojen 1920 Od njega smo se poslovili v torek, 11. junija 1991, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame MARIJE BOHINC roj. Ručigaj Majdnekova mama iz Lesc se zahvaljujemo vsem, ki ste ii stali ob strani v njeni hudi bolezni in ji na kakršenkoli način lajšali bolečine. Posebna zahvala gre dr. Mulejevi, dr. Zoniku, sestri Renati, Neju in Pepci. Zahvaljujemo se pogrebnemu podjetju AKRIS za pomoč pri pripravah na pogreb. Prav lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem bratov Zupan za lepo petje ob pogrebni sveti maši in za zapete žalostinke. Enako se zahvaljujemo sosedom za vso pomoč pri pogrebnem obredu. Zahvala vsem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče! VSI NJENI V SPOMIN Če bi solza Te zbudila, ne bi Te črna zemlja krila. 14. junija mineva leto dni, odkar je za vedno odšel od nas dragi mož, ati JOŽE ZUPIN iz Šmartna pri Cerkljah Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu, obiskujete njegov prerani grob in mu prižigate sveče. ŽALUJOČI: žena Marinka, hčerka Marija ter sin Martin ZAHVALA Odšel si, ne da bi se poslovili, zato vse to še bolj boli, tolažba menije edina, da nekdaj snidemo se vsi. .. Ob prerani izgubi dragega sina rv UROŠA lil BIZJAKA se iskreno zahvaljujem sorodnikom, njegovim prijateljem, sošolcem, Mateju za zadnje zvoke »Tišine« in mladim pevcem. Zahvaljujem se tudi g. župniku za opravljen obred, mojim bivšim sodelavcem, kolegom Pomurske založbe in vsem ostalim, ki ste tako globoko sočustvovali z mano in ga v tako velikem številu pospremili v tako prerani grob. Se posebej se zahvaljujem za vso pomoč sosedom, ki so kakorkoli pomagali in mi stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in mi izrekali pisna in ustna so-žalja ter njegov grob posuli s cvetjem. Vsem in vsakomur posebej, še enkrat hvala! MAMI Kokrica, 5. junija 1991 ZAHVALA Brez slovesa za vedno si odšel, zdaj le v naših srcih dalje boš živel. Ob nenadni in mnogo prerani smrti našega dragega sina, brata, strica, bratranca in vnuka TOMAŽA NOGRASKA Predoslje 128 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrekali sožalje, mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku iz Predoselj za tako lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Predoselj za zapete žalostinke in govorniku Andreju Bitencu za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi sošolcem OŠ Predoslje in Srednje ekonomske šole, delavcem Iskra — Stikala in IBI Kranj ter Slovenski hranilnici in posojilnici Kranj za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Vsem, ki ste ga imeli radi in nam lajšali težke trenutke slovesa, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njegovi Slovenija in svet NOVICE IN DOGODKI Italija svetuje pogajanja Predsednik predsedstva Republike Slovenije je v sredo, po vrnitvi iz Italije, strnil vtise z zelo pomembnega in uspešnega obiska v Italiji. Ljubljana, 12. junija - "Tudi ta obisk, ki je nadaljevanje obiskov v vrsti evropskih držav, je pokazal, da je Slovenija dejansko postala mednarodni dejavnik, ne več na formalni, ampak na dejanski ravni, kar je pomembno, saj je postala sogovornik evropskim vladnim in nevladnim ljudem. To, kar smo slišali, je v veliki meri podobno stališčem dvanajsterice, kar je povedal zlasti predsednik Andreotti, da Italija usklajuje tudi naprej stališča dvanajsterice, da pa ta stališča niso vedno soglasna in da je treba pač iti po poti sporazumevanja. Italija bo imela pri oblikovanju stališč do Slovenije aktivno vlogo, vendar za Italijo sedaj obstoji kot mednarodni subjekt sosednja država Jugoslavija. Če pa bodo nastopila nova dejstva, se bo Italija do njih opredeljevala skladno z interesi in upa, da se bo to dogajalo tudi znotraj Jugoslavije po mirni in demokratični poti. To je bil sploh skupni imenovalec vseh razgovorov, tako v italijanski republiki kot v Vatikanu. Pri predsedniku Andre-ottiju je bilo povedano še drugo stališče, ki ga je bilo slišati tudi drugje, da se s silo ne morejo urejevati stvari in da se sila pri urejevanju razmer v Sloveniji ne bo tolerirala. Glede tega je bil najbolj jasen predsednik Cossiga, ki je dejal, da slovenske in hrvaške ni mogoče žrtvovati oboroženi sili. Najbolj zanimiv z vidika stališča dvanajsterice je bil razgovor z zunanjim ministrom De Michelisom, ki je ponovil zelo trdo svoje razumevanje stališč te grupacije, obisk pa je bil koristen, ker smo dobili zelo odkrite, direktne odgovore na naša vprašanja in so na nas prenesli breme odgovornosti s naročilom: pogajanja, pogajanja in še enkrat pogajanja." Obisk je pokazal, da osamosvojitvi nihče več direktno ne nasprotuje, če bo to okrepilo slovenske pozicije pri pogajanjih o preoblikovanju Jugoslavije. Tudi papež je potrdil naše stališče, da ne more nihče nobenemu narodu, niti Slovencem in Hrvatom, odreči pravico do samoodločbe. Italiji je sedaj bolj jasno, da bo Slovenija do 26. junija vzpostavila vse instrumente samostojnosti, aktivirala pa jih bo postopoma. Italijanska javnost je bila tudi obveščena, da bo Slovenija ob osamosvojitvi sprejela politični dokument, v katerem bo pojasnjeno, kakšen model države bo imela, kako bo sodelovala z drugimi v Jugoslaviji in mednarodno skupnostjo. Skratka, Italija je prepričana, da bo Slovenija uporabila metodo "mehke razveze" z Beogradom. • J. Košnjek Koče odpirajo vrata Gorenjska, 12. junija - Iz gorenjskih planinskih društev sporočajo, da se bliža začetek nove planinske sezone, med katero bodo planinske postojanke redno oskrbovali. PD Kranj bo odprlo Dom na Kališču 15. junija, kočo na Ledinah, v bližini katere je letos dovolj snega za poletno smuko, pa 29. junija. PD Javornik -Koroška Bela oskrbuje Kovinarsko kočo v Spodnji Krmi od 1.6. dalje, Prešernovo kočo na Stolu bo odprlo 22. 6., Staničev dom pod Triglavom pa bo zaradi debele snežne odeje odprt šele od 5. 7. PD Tržič bo od 15. 6. redno oskrboval domove na Kofcah, na Zelenici in na Dobrči, Dom pod Storžičem pa bo stalno odprt od 1. julija. PD Križe bo stalno oskrbovalo Kočo na Kriški gori med 15. 6. in 15. 9. kljub obnovitvenim delom; nekoliko manjše bodo le nočitvene zmogljivosti postojanke. • S. S. Tekmovanje lovskih kinologov Jezersko, 8. junija - Lovska družina Jezersko pripravlja prihodnjo soboto, 15. junija 1991, tekmovanje z lovskimi psi po krvni sledi. Člani Lovsko kinološkega društva Gorenjske, zaenkrat je za prireditev prijavljenih okrog 20 tekmovalcev, se bodo zbrali ob 8. uri pred hotelom Kazina. Od tam se bodo podali v dolino Makekovo, kjer bo tekmovanje posebej izurjenih psov. Krvosled-ci so namreč za lovsko gospodarstvo izredno koristne živali, saj z njihovo pomočjo lovci najdejo vsako lovno sezono veliko zastre-ljene divjadi. Prireditev bodo sklenili okrog 13. ure pri Planšar-skem jezeru. • S. Saje UGLAS Jeseniška Železarna bo sodelovala s hokejisti ACRONI Jesenice z novimi načrti Jesenice, 13. junija - Od konca letošnje hokejske sezone je bilo na Jesenicah navzoče vprašanje, kaj bo z domačo hokejsko ekipo, ki si je kot večkratni državni prvak, klub z dolgo tradicijo in seveda prvi zvezni ligaš, zagotovila nastopanje v novoustanovljeni alpski ligi. Treba se je bilo namreč odločiti za nov pristop k trženju ali odpisati ta, v železarskem mestu najbolj priljubljeni, šport. Na koncu se je vodstvo kluba, skupaj z vodstvom jeseniške Železarne in občinskim vodstvom odločilo, da velike priložnosti ne gre zamuditi. Ob pogovorih, ali hokej na Jesenicah da ali ne, je gotovo pomembno poudariti, da je tekmovanje v alpski hokejski ligi privlačna možnost uveljavitve domačih hokejistov kot tudi velika možnost propagande naših podjetij, ki sta jim avstrijski in italijanski trg (od koder so moštva v alpski hokejski ligi) še posebno blizu in privlačen. Tega so se zavedali tudi v Železarni, ki je vsa leta dajala finančno podporo klubu kot pomoč razvoju športa, sedaj pa je v športu našla svoj interes - promocije svojega izdelka -jekla ACRONI. Kot je na današnji tiskovni konferenci poudaril Roman Smolej, ima zato ekipa velike obveze do Železarne, saj se mora prodaja teh izdelkov povečati za 10 odstotkov, igralci, ki so sedaj zaposleni v Železarni, se morajo zaposliti v nanovo ustanovljenem hokejskem podjetju ACRONI Jesenice, poleg tega pa mora ekipa doseči tudi eno od prvih mest v državnem hokejskem prvenstvu (kakršnokoli že bo) in solidno nastopati (ne le sodelova-ti)v alpski ligi. Prispevek Železarne pri delu novega podjetja bo približno tretjina, drugo tretjino naj bi hokejisti prislužili z vstopnino, eno tretjino pa še z ostalim marketingom. Da pa bo vse to mogoče, se v klubu te dni prizadevajo sestaviti najboljšo mogočo ekipo. Poiskali so že novega trenerja, sovjetskega hokejskega strokovjaka Vladi-mirja Krikunova, ki je do sedaj vodil moštvo Dinama iz Minska. Planinski dan na Kališču Kranj, 12. junija - Planinsko društvo iz Kranja prireja sredi junija tradicionalno srečanje planincev na Kališču. Takšna prireditev bo tudi letos, 15. in 16. junija, združili pa jo bodo z usposabljanjem in vajo gorskih reševalcev. Le-ti bodo namreč imeli v soboto strokovni seminar pred rednimi letnimi izpiti. V nedeljo bodo izvedli vajo, med katero bodo prikazali transport ponesrečenca s Stor-žiča do doma na Kališču na klasičen način in s pomočjo helikopterja. Vsak planinec bo imel tudi priložnost, da reševalce vpraša karkoli v zvezi z varno hojo v gore. V soboto zvečer se bodo obiskovalci zbrali ob kresu. • S. S. Predstavitev poljanske obvoznice Javna predstavitev študije o variantah regionalne ceste skozi Škofjo Loko - poljanske obvoznice bo v četrtek, 20. junija, ob 18. uri v dvorani kina Sora v Škofji Loki. Vabljeni! Ta se je pred kratkim že mudil na Jesenicah in imel nekaj prvih treningov. Kot je tudi povedal Roman Smolej, je bil njegov pristop za jeseniške igralce pravi "šok" saj tako trdega dela doslej niso poznali. Je pa edino takšno delo tisto, ki lahko zagotovi ponoven razcvet hokeja na Jesenicah. Z uspehi pa bodo lahko povrnjena tudi vsa vlaganja, za katere so se in se še bodo odločili sponzorji jeseniške hokejske ekipe. (Več na torkovi športni strani.) • V. Stanovnik Leteči matičarji Tržič, 11. junija - Tržiški izvršni svet je razpravljal o predlogu, da bt se Tržičani lahko poročali tudi v nekdanjem protokolarnem objektu nad Bistrico, v vili Bistrica. Le z malo spremembami bi se za poročno sobo lahko uporabljal glavni salon, v vili pa bi se ob takih priložnostih nudile tudi gostinske storitve. S tem bi oživili dogajanja v vili Bistrici in bolje izkoristili njeno dominantno lego, izredno lepo okolico W cerkvico Sv. Jurija. Okrog oblikovanja besedila odloka se je razvila kar živahna debata, kajti nekaj članov izvršnega sveta je matično območje občine Tržič, kar se tiče porok hotelo na vsak način razširiti; Tržič ima še marsikatero lepo točko, ki bi si jo morda mladoporočenci zaželeli za kraj, kjer bi dahnili" svoj da. Da bi ne bili omejeni le na ti dve poročni sobi - na občini in v vili Bistrici - so v predlogu teksta za občinsko skupščino vsilili besedico "praviloma". Če bodo skupščinski odborniki za to in če se bo matičarjem ljubilo v hrib, se bodo Tržičani lahko poročali tudi na Kofcah, na vrhu Tolstega vrha, Dobrče, na Zelenici, pod Tominškovim slapom ali kje drugje. Morda pa bodo kakšno idejo pridali še skupščinski odborniki, le Tržič pa bo moral dobiti "leteče" matičarje. • D. D. VELIKA AVTOMOBILSKA TOMBOLA BRDO PRI KRANJU NEDELJA 16.6.1991 OB 14. URI ŠKODA FAVORIT DVA AVTOMOBILA HVUNDAI PONY 1.5 GLS M AVTOIMPEX LJUBLJANA PROGRAMSKA OPREMA RAČUNALNIŠKA MIZA (KOMPLET) ODSTREL DAMJAKA SATELITSKI TV SISTEM (ECHO STAR) SPALNICA NADA KUHINJA 3032 DOL 2.70 M LETNA RIBIŠKA KARTA BRDO TELEVIZOR ISKRA BIK 450 KG HLADILNIK LTH PRALNI STROJ GORENJE PREDSOBA REZILKA 10 ARMATURNIH MREŽ IN ŠE 230 DOBITKOV V SKUPNI VREDNOSTI 2,800,000 DIN PRIREDITEV VODI ČRT KANONI KRATKOČASILI VAS BODO TOF, MOPED SHOvV IN ANSAMBEL GAŠPERJI. CENA TOMBOLSKE KARTICE JE 100 DIN. V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO TOMBOLA 23.6.1991 OB 14. URI. PRODAJA TOMBOLSKIH KARTIC V TURISTIČNIH POSLOVALNICAH ALPETOURJA IN KOMPASA ISKRA ŠTEVCI KRANJ ISKRA ERO KRANJ W ▼ TOtcmi*.... MIROSLAV ZADNIKAH MPdnorodno pod\et\e s! gaber STARI TRG PRI LOŽU ff\/| Poslovni sistem Mercator d đ. L/ubl/ans 61113Lfubl|ana Titova 137 TAB - INŽENIRING PREDDVOR MIZARSTVO KURNIK PREDDVOR S KOMPAS H O L 1 D A Y S AAA SiPi" WW^\ industrija f f f \ pohištva