Leto VII., Št« 29 (»Jutro« XIV., K. 164 a)1 Ljubljana, ponedeljek 17. }uli]a 1933 Cena t Din Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon ŠL 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št- 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja Ponedeljska izdaja »Jutra« izUajb vsak ponedeljek zjutraj. _ Naroča se posebej in velja po poŠti prejemana Din 4.-, po raznatol-cih dostavljena Din 5,- mesečna (Jrednlitvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon Št. 2440, Celje: Strossmayeijeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. MOGOČEN TABOR JRKD PRI SV. JAKOBU Zanimiva izvajanja g. ministra Ivana Pnclja o zadnjih i Sloveniji - Le splošna sloga more premagati težave, ki tarejo državo Ljubljana, 16. julija. Danes dopoldne se je na dvorišču Peč-nikarjeve hiše pri Sv. Jakobu ob Savi vršilo pomembno politično zborovanje, ki .ga je sklicala krajevna organizacija JRKD. Razen domačinov se je shoda udeležilo tudi lepo število somišljenikov iz vasi od Jezice do Dolskega, pa tudi mnogo aktivnih sodelavcev iz Ljubljane in njenih predmestij je prispelo na to manifestacijo aktivne državne politike. Zbor je vodil domačin, predsednik g. Pečnikar, izčrpna poročila pa so podali minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivin Pucelj, domači noslanec g. Albin Koman, poslanec g. Milan Mravlje in senator g. dr. Rožič. Govor ministra Ivana Puclja Minister g. Pucelj je v obširnih izvajanjih raztolmačil položaj naše notranje in zunanje politike. V času, ko so uničene vse gospodarske, socialne in moralne vrednote, je potrebno, da stopimo na stara preizkušena pota. Vaš in svoj prijatelj je, kdor resnico govori, pa čeprav bi bila ta resnica včasih neprijetna. O razorožitveni in gospodarski konferenci v Londonu je g. minister naglasil. da bi pri teh konferencah rad marsikdo račune komu drugemu naložil, sam pa bi odnesel kakšne prvenstvene pravice. Med vsemi temi konferencami pa teče čas povsem neplodno. V nobeni veliki vasi ne more noben kajžarček čez noč vsega izpre-meniti. Prav tako je z majhnimi in velikimi državami. Naša vlada je v zadnjih 3 mesecih zaslišala nad 100 najboljših strokovnjakov, gospodarjev, publicistov in profesorjev o tem, kako naj bi se odpo-moglo gospodarski krizi, nazadnje pa se je izkazalo, da je vsa umetnost v tem, da mora človek z dvojno mero štediti in da mora biti dvakrat priden, če si hoče ohraniti svoj dom. Če ne bi to načelo, ki drži za vsako zasebno gospodarstvo, že od zdavnaj veljalo tudi v državi, bi že davno vse skupaj vzel vrag. Produktivno zdravljenje brezposelnosti Za rešitev denarne krize so v zadnjem času nekateri neprestano svetovali: Natisnite dve milijardi novih bankovcev, pa bo vse v redu. To bi bilo prav tako, kakor če bi kdo, ki ima doma zelenko dobre sli-vovke, dejal samemu sebi: prilijem še zelenko vode, pa bom imel dve. Najboljši državljan je, kdor je delaven in štedljiv. Tega moramo pred vsemi zaščititi. V teh razmerah ne moremo biti za inflacijo. V zvezi s tem vprašanjem prihaja od vseh strani polno predlogov. Eno pa je gotovo: morala se bodo najti sredstva, da se pred zimo preskrbi zaslužek tistim, ki bi sicer ostali brez dela. Družba je dolžna, da da človeku delo. Podpore brezposelnim so upropastile gospodarstvo še v tako bogatih državah, kakršna je Anglija. Sredstva se bodo našla z ustanovitvijo posebnega gradbenega fonda. 2e 14 dni delamo na programu stranke in naš poglavitni namen je, da se brezposelnost začne lečiti na produktiven način. Naše ceste so slabe. Kadar pridejo inozemski turisti na naše meje ,se najprej informirajo o najkrajši poti do prihodnje meje, ker se boje naših cest. Če bi spravili skupaj 200 milijonov tega fonda, bi na dravsko banovino prišlo okrog 20 milijonov — in kakšne ceste bi se dale napraviti s tem kapitalom, obenem pa bi stisko brezposelnih reševali na produktiven način. V zvezi s tem pa je seveda treba državne izdatke zmanjšati na min;mum. Pred kongresom JRKD Stojimo pred kongresom vsedržavne stranke. Danes je dana pravica, da se svobodno ustanavljajo politične stranke. Mi smo se zedinili v eni nacionalni stranki na bazi narodnega in državnega edinstva, ki ima kmečki značaj, pa je tako splošno zasnovana, da lahko najdejo v njej svojo korist vsi stanovi. Zdaj se čuje vsak dan, da se ustanavljajo nove stranke. Na političnem polju mora biti plemenita borba, toda če bi ta borba šla predaleč, bi dovedla do zla. Snovanje novih strank ne sme naše politike zavesti na stara pota in ne sme dovesti do tega, da bi se na ta način povzpeli na krmila stari, preživeli vodite- V]lNekateri skušajo v zvezi s {em oživiti staro opozicijo. Radi bi porušili sistem, ki smo ga zgradili po zgodovinskem 6. januarju, in njegove pridobitve. Zlasti v Sloveniji imamo takšno opozicijo. Lani so nekateri krogi izkoristili 60Iet-nico dr. Korošca v ta namen, da so množicam skušali priliti novega ognja za odpor. V Šenčurju je to stremljenje zahtevalo svoje žrtve. Takšna prizadevanja so za narod in državo silno kvarna. Naša stranka je zmerom na stališču, da imajo vanjo dostopa vsi, ki so sposobni in konstruktivni, saj delovnih ljudi zmerom manjka povsod. Biserna maša g. nadškofa dr. Jegliča Letos se praznuje 19001etnica Kristusove smrti, ki jo slavi vsak veren kristjan, ne samo katolik. Pri nas praznujemo to obletnico vsako leto na veliki petek v cerkvi. Po našem čutu takšna svečanost ne spada na Stadion, na katerem se sicer odigravajo športne in telovadne tekme. S tem svetim jubilejem družijo letos tudi svečanost demantne maše g. nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča. G. nadškofu dr. Jegliču gre kot staremu zaslužnemu cerkvenemu dostojanstveniku vse naše spoštovanje, ne moremo pa soglašati, da se njegov jubilej veže na jubilej Boga. On sam bi moral prositi, da se nameravana prireditev ne izvrši na ta način. Kot poslanec dravske banovine protestiram proti temu, da bi se takšna svečanost zlorabljala v politične namene. Stranpota Zveze bojevnikov V svojih nadaljnjih izvajanjih se je g. minister dotaknil vprašanja Zveze bojevnikov, ki je v zadnjem času stopilo v ospredje politične aktualnosti. Zveza bojevnikov je po svojem poslanstvu povsem nepolitična organizacija, toda neki gospodje so jo zavedli na politično polje v namenu, da iz nje osnujejo politično stranko. Če človek pride na zborovanje bivših bojevnikov, ima lahko edini namen, da slavi naše narodno osvobojenje. Naši vojaki, ki so se borili na avstrijskih frontah, so se borili samo kot sužnji tuje države. Politika je najsvetejši poklic, politika pomeni skrb za javni blagor. Politika je težko delo, ki zahteva celih mož. Treba nam je miru, poštenja in solidarnosti, sicer kopljemo grob sebi in svoji domovini. Tega se mora zavedati zlasti naša mladina, ki bo nosilec vse naše narodne mogočnosti. Hočemo, da bo država ena sama velika stranka, ki bo imela kmečki značaj, zakaj 90 odstotkov našega prebivalstva je kmetov. Kjer je kmet gospodar, tam nihče ni lačen, toda kjer se kmet ni zanimal za politiko in za zadeve države, tam je šlo slabo. Kmet se zaveda, da so za javni napredek potrebni vsi stanovi, zato pa tudi hoče skrbeti za vse. Kongres JRKD se pripravlja, gre v to smer. Program je dober, volja je dobra, ljudje so dobri. Zato pa tudi delajte vsi za našo stranko. Stranka je v politiki samo orodje. Kakor se boste zanimali zanjo, tako bo politika šla. Ali to odločate vi. ali pa odločajo drugi. Če boste zraven, bo stranka delala za vas. Načela manifesta 6. januarja se ne morejo iz-premeniti. Če se teh načel ne bomo držali, ni države in ni svobode. Kakor vsak dober gospodar za svoj dom, tako moramo mi vsi neprestano misliti in skrbeti za svojo državo. Izvajanja g. ministra so poslušalci ves čas prekinjali z živahnim odobravanjem, ki zlasti ob koncu ni hoteol pojenjati. Za njim je izpregovoril poslanec Albin Koman ki je obrazložil nekatera aktualna vprašanja, ki so na dnevnem redu Narodnega predstavništva. Naglasil je, da še ni bilo skupščine v naši državi, ki bi morala reševati tako težka vprašanja in ki bi morala nositi tolikšno odgovornost, kakor sedanja. Zadržanje državljana nasproti politiki je primerjal z zadržanjem kmečkega sinu, ki je za hišo ali pa ni. Slab sin in slab državljan je, kdor bi v tako težkem času, kakor je današnji, stal ob strani. Kdor je v opoziciji proti tako kmečki državi, kakor je naša, je v opoziciji proti samemu sebi. Stranka JRKD se neprestano širi. Samo za shod v Beogradu, ki se pripravlja, je že doslej prijavljenih nad 340.000 udeležencev. Vse zbrane je pozival na delo. da se ves kmečko-delavski narod zbere v eni skupni stranki, v kateri je duševnim delavcem določeno zgodovinsko poslanstvo, ki jim ga nalaga današnji čas. Če bo tako, smemo vsi skupaj pričakovati lepših dni. Za niim je izpregovoril poslanec litijskega okraja Milan Mravlje ki je poudaril, da je njegov okraj tipičen za življenje vsega slovenskega naroda. Industrijski in kmečki živelj se tu tako prelivata drug v drugega, da ne veš, kje se neha delavec in kje se začenja kmet. Vso Slovenijo tvori v glavnem kmečko ljudstvo, ki pa je v veliki meri navezano na zaslužke iz obrti in industrije. V dolnjih delih države tvori kmet 95 odstotkov prebivalstva, pri nas pa komaj 60 odstotkov. Kmetija je temelj, na katerem je vse zgrajeno. Na koncu je izpregovoril še senator dr. Rožič ki je poslušalce najprej informiral o ustanovi senata in o poslovanju Narodnega predstavništva. V svojih nadaljnjih izvajanjih je naglasil potrebo, da mora naša politika že iz zgodovinskih razlogov dandanes iskati novih pf^v. Prejšnja leta se je iz Slovenije izseljevalo do 30.000 ljudi, danes pa, ko je vsa emigracija zaprta, iščejo ti ljudje dela doma. Na koncu je g. senator naglasil potrebo, naj bodo vsi pristaši stranke apostoli v pravem pomenu besede, pa bo zmagal progres. Po kratki diskusiji, ki sta jo sprožila gg. Grad in Avšič in v katero sta posegla gg. minister Pucelj in poslanec Koman, je Eredsednik Pečnikar zaključil zbor, ki je il prav gotovo eden najlepših v ljubljanski okolici. Novo gospodarstvo Amerike Skrajšanje delovnega časa in določitev minimalnih mezd — Ameriška trgovinska pogajanja — Vpliv kole-banja dolarja na cene bombaža Washington, 16. julija. AA. Poučeni krogi trdijo, d? bo Roosevelt te dni pozval industrijce, naj sklenejo začasno pogodbo o delovnem času in mezdah. Delavci naj bi delali 35 ur na teden in prejemali minimalno plačo 14 dolarjev, delo nameščencev v pisarni pa naj traja 40 ur z minimalno plačo 15 dolarjev. Industrija svile in muslina so pripravljene sprejeti delovne in mezdne pogoje, ki že sedaj veljajo v bombažni industriji. Tu delajo 40 ur na teden in prejemajo minimalno plačo 13 dolarjev v severnih pokrajinah, 12 dolarjev pa v južnih. Ta pogodba bo stopila v veljavo jutri. V vladnih krogih izjavljajo, da so trgovinska pogajanja z Argentino, Brazilijo in Kolumbijo začetek široko zasnovane akcije za pospeševanje ameriške zunanje trgovine. Z vsako državo bodo sklenjene posebne pogodbe. V kratkem se prično podobna pogajanja tudi z čilsko republiko, z Mehiko, Švedsko in po vsej priliki tudi z Norveško. Roosevelt je izjavil, da je pripravljen skleniti čimprej nove trgovinske pogodbe z vsemi, ki bi hoteli razviti svoj trgovinski promet z Zedinjenimi državami London, 16. julija. AA. Dolarjevo nihanje zadnjih tednov je odločilno vplivalo na razvoj blagovnih cen in zato so bile tendence večinoma zelo neredne in mestoma težke. To velja zlasti za bombaž kvalitete middling, ki je notiral prvotno 6.40, nato pa je 7. julija nagloma padel na 6.15, nakar se je kasneje popravil na 6.45 in je bil končno včeraj zaključen s 6.33. Zainteresirani krogi so mnenja, da bodo najnovejši ukrepi ameriške vlade omogočili trajno hausso bombažnih cen. Pristavljajo tudi ,da bo letošnja potrošnja fcombaža v Zedinjenih državah prekoračila 14 milijonov bal. Na drugi strani je tudi v Veliki Britaniji povpraševanje po bombažu močno naraslo. Ta teden so bile na bombažni borzi v Liverpoolu obsežne transakcije. Tako je neka skupina predilničariev kunila 40.000 bal ameriškega bombaža, druga skupina pa je prevzela izdatno količino egipt-skega bombaža. Iz teh in podobnih dejstev sklepajo, da bombažni tečaji prihodnie mesece ne bi mogli pasti izpod sedanjih. Naslednik Jouvenela v Rimu Pariz, 16. julija AA. Tukajšnji dobro poučeni krogi trde, da bo francoski poslanik v Ritmu De Jouvenel v torek zapustil Italijansko prestolnico in se vrnil v Pariz. To vest objavlja tudi 1ana.šnji >Mat'n«, ki poleg tega praivi, da Je ?avlačeviaije z imenovanjem De Jouveneloresra naslednika napravilo v Rimu nekaim '-udei vtis Rimski krogi še vedno upajo, da oo fianeosKa vlada imenovala za Jouvenelr>v«s?a na« ed-nika tako politično osebnost, ki bo anala nadaljevati njegovo dosedanjo politiko. Daladier sam je te dni izjavil, la se bodo pogajanja med Francijo in -talijo nadaljevala. Kar se tiče Mupssolinijevega mnenja, pravi list. je znano, da bi Selel imenovanje g. Rene Bernarda za Jonvene^bga na-sledmika, ker uživa velik ngled in velja vrhu tega za odtočnega pozaav tloa sedanjega položaja v Italiji. Miroljubnost Francije Mezieres. 16. Julija. AA. Predsedmik republike Lebrun je danes prisostvoval svečani otvoritvi novega občinskega poslopja. Pri tej priliki je imel govor, v katerem je podčrtal, kaj je Francija storila za porušene pokrajine v severni Franciji. Morala je obnoviti nad milijon porušenih zigradfo, preostalo pa jih je še 50 000. Nato je predsednik republike utemeljeval potrebo čim tesnejših stikov med metropolo in njenimi kolonijami. Ideja mednarodne solidarnosti bo medtem dozorela do stopnje, da bo Francija lahko dosegla mesto, ki ga želi zavzeti. Nato je govoril minister Chautems, ki se je spomnil težfkih preizkušenj severnih pokrajin med svetovno vojno. Francija tudi danes ne zahteva drugega kakor varnosti. Francija je pripravljena ponuditi čez svoje meje svojo lojalno bratsko roko vsem narodom, ki hočejo kakor ona Iskreno služiti miru. Nemška bojazen Nemčija vidi v zbližanju Rusije s Francijo in Anglijo nevarnost za svoje zunanjepolitične cilje Berlin, 16. julija. Kakšne skribi povzroča nova politika Sovjetske Rusije nemškim politikom, je opisal znani zunanji politik baron Freytag-Loringhoven v listu >Tagf, kjer pravi med drugim: Rusija se je vrnila v Evropo, v krog antante In tudi v krog slovanskih držav. Ta trojna vrnitev je dogodek, žeg^r zgodovinski pomen se ne sme zmanjšati z lahkomiselnim optimizmom. Pred vsem se je treba varovati, da bi sledili zgledu Briininga in Curtiusa, ko sta pozdravljala rusko - francosko zbližanje v Interesu svetovnega miru, se veselila omiljenja napetosti v vzhodni Evropi ter uspavala nemško javnost s trditvijo, da smo z berlinsko pogodbo zavarovani napram vsem nevarnostim. Rusija se vrača v Evropo, kakor se je že nekoč vrnila po porazu I. 1904 in 1905. Kakor se je takrat Izvršil povratek v najožjem soglasju s Francijo In kakor ga je spremljalo takrat razumevanje Anglije, obvladuje tudi sedaj ves položaj novo rusko • francosko prijateljstvo in nova angleško • ruska zaključitev miru. Naloge, ki nastajajo na ta način za Nemčijo, so jasno razvidne. Treba je pre-dreti krog, ki se s povratom Rusije vnovič okoli nas sklepa, na njegovem najbolj občutljivem mestu. To najbolj občutljivo mesto pa je ono, ki je bilo nazadnje skovano, to občutljivo mesto je Moskva. Pisec se torej s tem očitno izreka za obnovo vzhodne orientacije nemške zunanje politike. Moskva, 16. julija, d. Predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov je sprečei včeraj francoskega poslanika Alpfoand*. Nemčija se naglo oborožuje Nemška vojna industrija je noč in dan zaposlena z dobavami za nemško vojsko Pariz, 16. julija, d. V listu »Petit Journal« je objavil podpolkovnik Magne članek o nemškem oboroževanju, ki vsebuje doslej še neznane podrobnosti. Med drugim objavlja, da izdeluje tvomica fosgena v Hamburgu, ki j. dobro znana izza eksplozije dne 20. maja leta 1928, noč in dan strupene pline. Tekstilne tvornice na Saškem in Turinškem so dobile velika naročila za dobavo blaga za vojaške uniforme in odeje. Rensko - westfalska železna industrija je zaposlena z izdelova- njem oklopnih plošč in bivša tvomica topov Erhard je svoje obrate za izdelovanje havbic in mehaničnih topov sistema Erlikon preselila iz Švice v Nemčijo. Tudi izobrazba rezervnih oficirjev se naglo izpopolnjuje. Imenovanja in napredovanja v nemški vojski, ki niso bila objavljena, so zavzela obseg, ki daleč presega določbe versailleske pogodbe. Pisec zaključuje svoje navedbe z zahtevo po primernih ukrepih proti naraščajočemu ogrožanju franc»- Kriza mednarodne strokovne organizacije Zaradi izstopa nemških strokovnih organizacij je zašla mednarodna strokovna zveza v hude finančne težave Amsterdam, 16. Julija, d. Zaradi izstopa nemških delavskih organizacij iz mednarodne zveze strokovnih organizacij, je zašel mednarodni strokovni pokret v hudo krizo. Po vesteh, ki Jih Je prejelo pariško generalno tajništvo, se nadaljuje beg iz socialističnih strokovnih organizacij, ki ga je povzročila narodmonsociali-6tičma revolucija v Nemčiji, zaradi česar so se že pojavile pri nekaterih najvažnejših vodilnih zvezah strokovne internaci-onale finančne težkoče, ki ne silijo samo do znatnega zmanjšanja organ Izatorične-ga dela, temveč budi do večje omejitve propagande. Tako je mednarodna federacija transportnih dela/vcev objavila, da je izgubila mnogo prispevkov zaradi Izločitve prejšnjih svobodnih strokovnih organizacij nemških transportnih delavcev s 500.00 članov in da ne more več iadajati svojega strokovn. glasila. Kakor trdijo, so napetosti v strokovni intennacionali zaradi teh dejstev močno narastle in nekateri računajo celo z razkolom. Nasprotstva med francoskimi socialisti Razprave na kongresu francoskih socialistov so še povečale nasprotstva med desnico in levico Pariz, 16 Julija. AA. Smočma seja socialističnega kongresa je trajala pozno v noč. Govorniki, ki so skušali rešiti enotnost stranke, so se sklicevali na disciplino, vendar pa niso mogli premostiti prepada med obema taboroma. Bni so odločno za sodelovanje z vlado, drugi pa ga odklanjajo. Tako Je n. pr. Vincent Auriol dokazoval, da ne more sprejeti vprašanja v obliki alternative, ker v tej obliki ogTaža stranko samo. Na drugi strani je Montagnon v Imenu parlam. skupine izgavil, da smatra sedanji spor za znamenje globoke notranje krize socializma kot takega Prav tako pa boleha sedanji socializem na stiski doktrine. V naših vrstah je nemir, je poudaTjal, ker socializem ne obvlada sedanjega nereda. Med našimi nauki in med dognanimi dejstvi zija notranji razkol. Manjka nam poguma, da revidiramo svoje nazore. V tem tiči drama mednarodnega socializma. Kako brez podlage je razpravljati o tem, ali so socialistični poslanci zaradi svojega sodelovanja z vlado na krivi poti. Mnogo bolje bi bilo, ko bi stranka skušala doumeti narodovo raapoloženje in njegove ipofcrebe. če tega ne bomo storili, bodo prišli drugi, ki bodo ljudstvu vlili novih nad. Na koncu nočne seje Je prevladoval vtis, da oba tabora vztrajata na svojih stališčih, da ne bosta popustila in da tudi lepi govori ne bodo mogli izpremeniti nastopajočih dejstev. Tudi današnja dopoldanska seja nI omilila na socialističnem kongresu nastopajočega nasprotja med parlamentarno skupino in levico. To nesoglasje postaja z vsakim govorom še globlje. Definitivne izjave še niso padle, toda moralni razkol je končan. To je postalo očitno po Rena-udelovih besedah: »Ne mislimo več kakor vi. Imamo svojo politiko in smatramo, da samo ta politika lahko koristi interesom socializma in delavskem« razredu.« Charles Lussy je skušal braniti resolucijo, ki z nobene strani ne obsoja ali odobrava postopanja parlamentarne skupine, malo upanja pa Je. da bi njegov po ziv k spravi uspel. Nato sta bila Izgovorjena dva velika govora, ki pa sta samo potrdila, kolikšno Je sedanje nasprotje med obema taboroma NajnreJ Je govoril generalni tajnik stranke Paul Faure, ki Je ostro nastopil proti spravi, češ, da bi samo podaljšala sedanja nesoglasja. Ostro je tudi obsodil parlamentarno skupino, ki je glasovala za državni proračun, čeprav je zadnji kongres izdal docela jasna navodila v nasprotni smeri. Govornik je zahteval, naj kongres to početje obsodi Zahteval je tudi sankcije. Faure je zagovarjal nato revohiionamo politiko in očital parlamentarni skupini, da je >refionmistična brez reform«. Iz vrst parlamentarne skupine so odgovarjali: >Vi ste pa revoliucio-narcl brez revolucije.« Na koncu njegovega govora Je prišlo do hudih Incidentov. Zborovalci so stoje zapeli internacionalo, parlamentarna skupina pa je ostala na svojih sedežih mirna. Globok vtis Je nato napravil govor enega glavnih zagovornikov sodelovanja z vlado, Marqueta. Glavna misel njegovega govora je bil klic po avtoritativni politiki. Izvajal je med drugim: Ml mislimo, da je socializem v sedanjem nereda in kaosu mogoč le, če postane prvina reda ln mira. Prav zato poidpira.mo sedanjo vlado, ker hočemo, da ljudstvo vidi, kako smo proti neredu ln da zagovarjamo red in mir. Nato je govornik opozoril na primer v drugih državah, kjer se javno življenje razvija k vladam močnih rok. Le taka vflada bi lahko tudi v Franciji ustvarila socialistične ideale. Blum in drugI levičarji so govornika opetovano prekinjali, češ, da zagovarja fašizem, in da taki nauki nimajo več ničesar skupnega s socializmom. Podaljšanje rumunsko-italijanske pogodbe Beograd, 16. julija, p. Po vesteh iz Rima je bil prijateljski pakt med Rumnraijo in Italijo, ki poteče 28 t m., podaljšan za šest mesecev. Podaljšana je bUa tudi trgovinska pogodba med obema državama, toda le za tri mesece. Madžarska plača dolgove London, 16. julija. AA. Londonski odbor, Id je bil ustanovljen od Društva narodov, je sprejel oo madžarske vlade obvestilo, da bo v prihodnjih 12 mesecih izplačala inozemske devize, potrebne za izplačilo 50 odstotno obrestne in amortizacijske službe 7 in pol odstotnega Inozemskega posojila iz leta 1924., ki ga jc Madžarska najela zaradi svoje obnove. ZBLIŽANJE FRANCIJE IN ITALIJE Po francoskih komentarjih pomeni podpis pakta štirih pričetek pogajanj za ureditev spornih zadev med Francijo in Italijo ter v srednji Evropi Rim, 16. julija, d. Pakt štirih velesil, ki je bil podpisan včeraj v Rimu, je bil sklenjen za 10 let in vsebuje naslednje bistvene določbe: 1. Štiri zapadne velesile se bodo sporazumevale o vseh vprašanjih, ki se jih tičejo, ter se obvezujejo, da bodo po svojih močeh pospeševale v okviru Društva narodov politiko učinkovitega sodelovanqa vseh držav, katere namen naj bo ohranitev miru. 2. Ne da bi okrnjevale pravice Društva narodov, se obvezujejo štiri zapadne velesile ,da bodo proučevale vse predloge, ki se nanašajo na uspešno uporabo statuta Društva narodov, zlasti pa čl. 10, ki govori o jamstvu proti zunanjim napadom, čl. 16, ki govori o sankcijah proti napadalcu, in čl. 19, ki govori o reviziji mirovnih pogodb. S. Vprašanja, ki bi jih morda ne rešila razorožitvena konferenca in ki se štirih za-padnih velesil posebno tečejo, naj bi se vnovič skupno proučila. 4. Končno izražajo pogodbene države svojo voljo, da se bodo sporazumevale o vseh evropskih vprašanjih gospodarskega značaja, v kolikor se tičejo gospodarske obnove Evrope, in da bodo iskale rešitev teh vprašanj v okviru Društva narodov. Dodatek opozarja tva posebno dolžnost pogodbenih držav kot stalnih članic sveta Društva narodov in podpisnic locarnskih pogodb, kakor tudi na obveznosti na podlagi Kelloggovega pakta in v teku razoro-žitvene konference podanih izjav, po katerih se odrekajo pogodbene države uporabi sile. Izjava poslanika de Jouvesaela Pariz, 16. julija, d. Francoski poslanik v Rimu de Jouvenel je izjavil zastopniku lista Pariš Soir« naslednje: Podpis pakta štirih predstavlja potrditev francosko-italijanskega sporazuma, ki je bil končno vzpostavljen po mnogoštevilni h ne-sporazumljenjih, vendar pa ne predstavlja zaključnega pečata, temveč pričetek dela za plodno sodelovanje. Pakt predstavlja nadaljevanje locarnskega duha, ki ga prila-goduje novim okoliščinam. V trenutku, ko se otežuje nemško-francosko sodelovanje, sta vzpostavili Italija in Velika Britanija zvezo z nami ter nam pomagata pri zagotovitvi nove dobe miru. Ta pakt nam prinaša novo pri. • eljstvo, vendar pa nas ne sili, da bi se octudi. Mojster Meštrovič je za svojega bivanja v Pragi z zadovoljstvom beležil ta ucneh. toda praška razstava je > rekord še prekosila, ker jo je posetilo cclo 42.000 ljudi. Obiskovalci razstave so prihajali iz vseh delov češkoslovaške republike in tudi iz inozemstva. Pod pro-tektoratom predsednika republike in častnim predsedstvom zunanjih ministro Male antante prirejena razstava je ojačila stremljenja po kulturnem zbližanju držav Male antante na najučinkovitejši način ter je obenem postala zgled, ki mu bodo sedaj sledili tudi v Jugoslaviji, kjer se bo v kratkem vršila ekskurzija angleškega pevskega zbora pod protektoratom Male antante. Glede na gmotno stran spada Me-štrovičeva razstava med one maloštevilne, ki so popolnoma avtarkne. Ivan Meštrovič ni bil doslej s svojimi deli, čeprav je eden najbolj odličnih slovanskih umetnikov, zastopan v češkoslovaških javnih zbirkah in zato je tem bolj razveseljivo, da so bila iz čistega dobička njegove razstave nakupljena nekatera razstavljena dela za te zbirke. Zadnja pot Josipa Predavca Zagreb, 16. julija, n. Ob pol 5. popoLdme se je vršil pogreb pokojnega Josipa Pre-davca na Mirogoj. Pogreba je ude>e-žila velika množica občinstva, ki je prihajalo že prej ves dan počastit pokojnika na mrvaškem odru. Pokopali so ga v arkadah, kjer počivajo že Stjepan Radič, Pavel Radič in dr. Btfuro Basariček. Nova šolska ladja nase mornarice Kotor, 16. julija, n. Ob 10. dopoldne je prispela iz Hamburga v tukajšnjo luko nova šolska ladja »Jadran«, ki jo je poklonila naši vojni mornarici »Jadranska straža«. V pozdrav se je okrasilo vse mesto z zastavami in prihod nove ladje sta pozdravili vojaška in civilna godiba. Sprejema sta se udeležila general Polič in ves oficirski zbor. Ko se je admiral pozdravil s kapitanom ladje, je bila izvršena oficielna izročitev »Jadrana«. Zatem je poda.] raiport poveljnik nemške posadke ladje, ki je izkazala našemu a lmira.ln vojaško čast. šolska ladja »Jadran« je namreč pristpela v Kotor pod nemškim poveljstvom in z nemško posadko. Naš poveljnik »Jadrana? bo kapetan fregate Grisomali. Ko bodo izvršene na ladji še nekatere reperature, bo odplula v Split, kjer bo slovesno krščena. Poroka hčerke predsednika vlade Beograd. 16. julija, p. DopoLdine se je v cerkivi Aleksandra Nevskega poročila hčerka predsednika vlade dr. Srškiča, gidč. Ksenija z novinarjem Milovanom Divljakom, sotrudnikom »Politikei. V 26 urah iz Newyorka v Berlin Newyork. 16. julija. AA. Včeraj ob 4.10 je letalec Wiley Post odletel na polet okrog sveta. Skušal bo prekositi lastni rekord, Ki ga je dosegel z letalcem Gi.t-tyjeim 23. junija 1931. Sedaj leti sam. Za polet okrog sveta je 1. 1931 potreboval šest dni. Berlin, 16. julija. AA. Ameriški letalec Willy Post, ki je odletel včeraj iz Newyor-ka ob 5.10 ameriškega časa. je danes ob 12.30 pristal v Berlinu. 6000 km dolgo progo med Newyorkom in Berlinom je preletel v 25 urah in 40 minutah. Na letališču so ga sprejeli z zvoki ameriške in nemške himne. Pozdravili so ga ameriški poslanik in člani nemškega aerokluba. Po pristanku je pogumni letalec izjavil, da je dokaj utrujen in da je imel n* poti slabo vreme. Polet mu je znatno olajšal, njegov »avtomatični pilot«. \Villy Post je ob 14.15 odletel dalje v smeri proti Moskvi. Smrt bivšega semiškega župana Semič, 16. julija. Danes popoldne ob %14. je umrl po dolgi, mučni bolezni v starosti 60 let bivši župan občine Semiča, posestnik, gostilničar in me-sir, častni član Sokola, brat Ivan Bukovec. Pokojnik si je nakopal kali dolge bo-ldzni v svetovni vojni. Bil je prava belokra-jinska korenina in kremenit značaj. Svojega naprednega mišljenja se ni nikdar strašil pokazati. Leta 1921. je bil izvoljen za žlupana in je v dveh letih svojega župano-3anja storil zelo mnogo v korist občine. Žal, je moral prezgodaj pustiti županova-nje zaradi svoje bolezni. Ni bil le sam član Sokola, temveč je s svojo soprogo vzgojil tudi svojo družino v pravem sokolskem du-hh- Pogreb pokojnika bo v torek 18. t. m. of> 8. uri. Bodi mu ohranjen časten spomin! žalujoči družini naše Iskreno sožalje! Pokojninski fond državnih nameščencev Beograd, 16. julija. AA. Finančni minister je izdal glede izvajanja 61. 272 uradniškega zakona z dne 31. marca 1931 tole pojasnilo: Državni upokojenci, ki so Imeli 1. aprila 1931 pokojninske prejemke po zakonu o uradnikih in drugih državnih uslužbencih civilnega reda z dne 31 .julija 1923, po zakonu o državnem prometnem osobju z dne 28. oktobra 1923, po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923, po ifrtdbi o izpremembah in dopolnitvah določb orožniškega zakona in zakona o orožniškem pokojninskem fondu z dne 22. marca 1929 in po zakonu o orožnikih z dne 27. septembra 1930, lahko zaradi zaračunanja svoje rodbinske pokojnine naknadno vplačajo prispevke za dobo od prvega dne prihodnjega meseca po mesecu upokojitve do 1. aprila 1931. Državni upokojenci, ki so imeli 1. aprila 1931 pokojninske prejemke po zakonih t obvezno močjo pred 1. septembrom leta 1923, lahko postanejo vlagatelji uradniškega pokojninskega fonda in lahko kot taki naknadno vplačajo prispevke za dobo od prvega dne prihodnjega meseca po mesecu upokojitve do konca meseca, v katerem so vložili prošnjo za sprejem v članstvo fonda. Osnova za prispevke v ta fond so prejemki, ki so po zakonu upokojitve tvorili podlago za določitev osebne pokojnine. Mesečni prispevek znaša 5% od osnove. Naknadna vplačila se lahko opravijo naenkrat ali v mesečnih obrokih, in sicer v gotovini ali z odbitkom redne pokojnine. Mesečni obrok mora biti enak rednemu mesečnemu prispevku, lahko pa obsega tudi več mesečnih prispevkov, prispevki se vplačajo naknadno brez obresti za preteklo dobo. V primeru, da vlagatelj umre. preden je plačal vse svoje prispevke, se mu pri določitvi rodbinske pokojnine všte-je le doba, za katero je naknadno vplačal prispevke. Državni upokojenci, ki žele naknadno vplačati te prispevke, pošljejo finančnemu ministru, splošni oddelek, prošnjo, v kateri morajo izjaviti, za katero dobo in na kakšen način hočejo poravnati te vloge. Prošnji morajo priložiti prepis sklepa, na podlagi katerega se jim izplačuje osebna pokojnina. Skiep o naknadnem vplačilu prispevkov in o sprejemu v redno članstvo izda načelnik splošnega oddelka po čl. 8 zakona o organizaciji finančne uprave in čl. 106 do 110 zakona o splošnem upravnem postopku. Odlok se najprej izroči glavni kontroli, da ga potrdi, nato pa ga dobe pristojna finančna ravnateljstva oziroma glavna državna blagajna s prepisom potrditve s strani glavne kontrole v izvršitev. Finančna ravnateljstva oziroma državna blagajna bodo pobirale prispevke za uradniški pokojninski fond po določbah čl. 25 pravilnika o uradniškem pokojninskem fondu. V primeru, da se vplačilo opravi v gotovini, pošljejo te zneske finančna ravnateljstva, oziroma glavna državna blagajna Državni hipotekami banki. Vse vloge in priloge za ureditev članstva pokojninskega fonda po teh navodilih so oproščene taks. Litovski polet preko Atlantika Newyork. 16. julija, n. 'Litovska letalca Tarius in Kireada sta se davi dvignila na letalu tipa »Beneadež. Borba med prvimi tremi je bila zelo zanimiva, četrti pa je zaostal že na prvih 50 m in ni prišel več v konkurenco. Štafeta 3X50 m prosto, subjuniorji 1. Ilirija I. (Schell, Banko, Demonte) 1:55.6 (povprečno 38.2), 2. Ilirija H. (Dolenc, Friedrich, Kurnik) 2:06.8. Prva štafeta je bila siguren favorit in je zmagala z lahkoto. Nato so sledili propagandni skoki z deske, pri katerih so se zopet odlikovali Kordeiič, Ziherl, Pribovšek in ostali. 3X50 mešano, dame 1. Ilirija I. (Babinek, Ozimič, Petrovič) 2:18.9, 2. Ilirija n. 2:30.4. Sprva je druga štafeta vzdržala tempo, toda hrbtno je zaostala Vidmarjeva in pozneje tudi odlična šaupahova ni mogla več popraviti. 4 X 50 prosto gospodje 1. in 2. Ilirija in Ilirija II. 2:03. Obe štafeti sta prišli na cilj istočasno. Situacija se je na progah večkrat menjavala z neznatno razliko, zadnja piavača pa sta — menda po domače prišla na cilj oba hkrati. Nato so sledili skoki s stolpa, ki pa so bili že manj številni, kar je končno razumljivo, ker je dostop na 10 m zaradi navpične lestve za malo število tekmovalcev precej utrudljiv. Po končanih skokih sta nastopili dve \vaterpolo moštvi Ilirije, ki sta v zanimivi igri pokazati občinstvu tudi principe te plavalne discipline. Po končanem športnem programu se Je spravilo v vodo občinstvo, ki je šele zdaj prišlo na zaželjeni račun. Vreme je bilo v splošnem prav ugodno, dasi so popoldne sonce često zakrivali oblaki. Proti večeru je prihrumel s planin silen vihar, takrat pa so se številni udeleženci današnje otvo-rit%-ene svečanosti že spravili pod streho. Radovljica je doživela danes svoj prvi športni praznik, ki mu jih bo gotovo sledilo še mnogo, mnogo lepših. Objave »Afrika, moja solnčna domovina«, je naslov predavanja, ki ga bo imel v torek 18. t. m. v dvorani hotela »Metropola« črnec esperantist g. Kola Ajayi, inženjer iz Nigerije (Jugozapadna Afrika). Predaval bo o življenju in običajih črncev v esperant-skem jeziku, predavanje pa bo prevajal v slovenski jezik predsednik Ljubljanskega esperantskega kluba g. Kozlevčar. Predavanje bo spremljalo 75 skioptičnih slik. Na koncu predavanja bo zapel g. Kola Ajayi nekaj originalnih črnskih pesmi s spremlje-vanjem originalnega črnskega bobna bem-bema. G. inž. Kola Ajayi je bil tudi v Kamniku, kjer bo isto predavanje imel v sredo 19. t. m. v dvorani kina. Govori tudi angleško, nemško, francosko, a najrajši se razgovarja v esperantu, kar tolmačijo spremljevalci. G. inž. namerava ostati same še nekaj dni v Sloveniji (obiskati name rava Jesenice, Kranj, Domžale, Celje in Ma rlbor), potem pa bo potoval na Madžarsko v Grčijo in Španijo. Zabaven je in njegoi govor je poln humorja. O naših dekletih pravi, da so lepša kakor povsod drugje Pol stoletja tržlških gasilcev Zelo svečano so včeraj Tržičani In okoličani počastili 50 letno delo tržiškega mestnega gasilnega društva Tržič, 16. julija. V znamenju zlatega jubileja domačega mestnega gasilnega društva je imelo prijazno gorenjsko mesto Tržič danes mogočno gasilsko manifestacijo. Tržič z vsem okolišem je bil glede na priprave za slovesnost že nekaj dni ves živahen. Povsod so bili vrli gasilci in meščanke na delu, da omogočijo čim sloves-nejšo prireditev in da zadovolje v vsakem pogledu goste in prijatelje strumne in človekoljubne gasilne organizacije. Večerna baklada in koncert. Že snoči so zaplapolale z vseh hiš v mestu in v neposredni okolici državne tro-bojnice. Posestniki hiš in stanovalci so okrasili okna z zastavicami, cvetjem in zelenjem. Tržič si je nadel slavnostno lice. Zvečer so jele prihajati v mesto množice okoličanov. Ob glavnih ulicah in cestah se je zgostil špalir občinstva. Ob 21. je prikorakal po mestu sprevod gasilcev v krojih, ki ga je izpopolnjevalo narodno občinstvo. Vžgale so se bakle, godba je zasvirala živahne koračnice. Na mah se je razsvetlilo mesto v jezeru luči in zaplalo v slavnostnem razpoloženju. Čar večera je naraščal od minute do minute in dosegel višek v izredno uspelem koncertu, ki ga je priredila domača godba na vrtu in v vseh prostorih hotela »Pri pošti.«. Šele pozno v noč se izmiril Tržič, da je pričakal vstajenja slavnostnega dne. Zletni znak tržlških gasilcev Za včerajšnje velike svečanosti, ko se je v proslavo zlatega jubileja vršil v Tržiču zlet Jugoslovanske gasilske zveze, so dali trži-ški gasilci izdelati okusen zletni znak, delo g. Karla Bocaka Budnica in sprejem gostov. V zgodnji zori se je že budilo mesto. Po 5. uri so bile zbrane gasilske čete z godbo na čelu. Budnica je spravila na noge ves Tržič. Alnožice občinstva so se zbrale na trgu in ob cestah in nato krenile k sprejemu gostov k prvemu jutrnjemu vlaku. Že tedaj so pritsnile v mesto množice tujih gostov, še večje pa je bilo število prijateljev gasilstva in posebej tržiškega gasilskega društva, ki so prišli z drugim jutrnjim vlakom. Sprejem gostov se je vršil na peronu. V pozdrav je zaigrala do-■■mača mestna godba več živahnih koračnic. Z drugim jutrnjim vlakom sta prišla poleg številnih gasilcev v krojih od vseh strani tudi zastopnik ministra za telesno vzgojo dr, Lavoslava Hanžeka starosta Jugoslovenske gasilske zveze g. Josip Turk in zastopnik vojske in komandanta dravske divizije generala g. Cukavca kapetan g. Stanojevič. Po kratkem pozdravu se je formiral na cesti sprevod, ki je krenil na prostor ob Sokolskem domu. odkoder so domačini spremili došle goste v mesto. Medtem je z avtomobilom tudi že prispel v Tržič pokrovitelj slavnosti, ban g. dr. DraPošite« slavnostni občni zibor društva. Otvoril ga je načelnik tržišfkega gasilske ga društva g. Blaž Jeglič, ki je v prvi vrsti pozdravil zastopnika ministra za telesno vzgojo in starosto Jugoslovanske gasilske ®veze g Josipa Turka, dalje pokrovitelja slavnosti bana g. dr. Marušiča, sreskega načelnika g. dr. Ogri/na, zastopnika vojske kapetana g. Stanojeviča, zastopnike Sokolstva, kumico v kroju go Ivanko Globočnikovo, sodnega predstojnika g. čermmša, narodnega poslanca g. Ce-rerja, banavinslkega svetnika g. Snoja, žu-fana g. Globočnika, župnika g. Vovika in zastopnike vseh gasilskih žup, zlaati pa navizočne člacne ustanovitelje gasilskega društva, ki jim je priredila vsa dvorana ikot požrtvovalnim starim borcem na po-prišču človekoljubja prisrčne ovacije. Za tem je prečital govornik vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralfliu Aleksandru, ki je bila sprejeta z viharnim aplavzom. Prav tako je prečital tudi pozdravno brzooavko ministru g. dr. Hanžku. Načelnik je nato dal besedo župnemu načelniku g. Karlu Bocaku, ki je podal v obširnem referatu vpogled v zgodovino gasilskega društva v Tržiču. V svojem govoru se je spominjal katastrofalnih požarov v tržiški okolici v 18. stoletju in omenili požarno katastrofo mesta v 1. 1881., iki je Ttržič skoro uničila in zahtevala tudi 79 življenjskih žrtev. Leta 1883. se je Obrala na pobudo takratnega župana Mallytja peščica navdušenih mož in ustanovila gasilno društvo. To je bil prvi po-četek in bilo je treba mnogo požrtvovalnega dela, ki so ga vršili vsi člani. Zatem je očrta! historijat društva do prevrata in se spomnil tudi vseh dobrotnikov društva. Dalje je naštel tudi uspehe, ki si jih je pridobilo društvo v teku svojega delo-vantja, saj razpolaga že s tremi mofcorka-imi in je v vsakem pogledu izvrstno opremiljeno. Da se je moglo društvo gmotno tako uspešno razvijati, je iskati zasluge tudi v toplih simpatijah, ki so jih izkazali zastopniki v sedamo i občinski upravi, predvsem pa zaslužni narodni poslanec g. Ivan 'ixwičar, banovinski svetnik g. Snoj in pa sedanji župan g. Fran Glo-bočnik. Govornik se je spominjal še drugih dobrotnikov, kakor veleindustnje Glanizmann & Lassner, g. dr. barona Borna in dTUgilh. Hvaležnost je izrazil tudi na vizoonim veteranom gasilskega društva tr-žišlkega in se jim zahvalil za SOletno vztrajno delo z željo, da bi j,ih ohranil Bog še dolro vrsto let. Društveni in župni načelnik sta v a to razdelila v počast gasilske diplome g. banu, banovimskemu svetniku g. Snoju, častnemu načelniku g. Josipa Dorniku, narodnemu poslancu g. Ivanu Lončarju, valein-dustrijou g. Edmunidu Glamznnaninu, g. Josipu Zaletlu, g. Janezu Županu, g. Andreju Mežikiu, g. Francu Jegliču in g Frani u Jagodicu. Ministru g. dr. Hanžku pa bo diploma odposlana. K besedi se je prigflasil ban g. dr. Drago Marušič, ki je slavil gasilstvo ^n se zahvalil za poklonjeno mu diplomo. Izrazil je k 501etnici društva svoje iskrene čestitke in omenil, da je gasilska organizacija našla svoje priznanje ?rav v novem gasilskem zakonu. Gasilci so v stvari požarna policija, tako rekoč državni organi, ki pa delujejo brezplačno. Državljanska solidarnost zahteva, da pomagamo drug drugemu in baš pri gasilcih prihaja to najbolj do izraza, zakaj gasilec se nikoli ne vpraša, komu, marveč samo kje je treba pomagati. H koncu je želel g. ban, da bi se tržišlko društvo razmahnilo v še lepšo bodočnost. Za tem je vstal gasilski vojvoda g. Josip Turik, ki je izvajal med drugim, da mu je prijetna dolžnost pozdraviti slavni občni zbor v imenu ministra za telesno vzgojo g. dr. Lavoslava Hanžka, ki je zadržan. Dalje je pozdravil zfoor tudi kot starosta Jugoslovenske gasilske zveze. Poudaril je, da ga zlasti veseli, ko gleda stare delavne člane, ki so delovali v društvu že 50 let. Imenoval jih je prave vojake, ki se ne bojijo nevarnosti. Zaklical jim je: Na mmoga leta! Nato je čestital celokupnemu zboru in posebej še društvenemu in župnemu načelniku. Kapetan g. Stanojevič je pozdravil zbor v zastopstvu komandanta divizije generala g. Cukavca in čestital z želijo, da bi delovali gasilci še v bodoče tako požrtvovalno v korist in napredek naše velike in močne Jugoslavije. župan g. Fran Globočnik je čestital driuštvu za občino in omenil, da 50-letmo delo društva ni prazen in pasiven račun. Poslanec g. C e r a r je enako izrazil lepe čestitke, češ, da je dolžnost, pomagati svojemu bližnjemu vedno in povsod. G. Ar h iz Leskovca je izrekel čestitke v imenu posavske župe, v imenu ljubljanske župe g. Roš Boris, za strelsko družino, reservne oficirje in Zvezo bojevnikov g. Lazar, v imenu Sokola g. Ivan Stopar, za tržišlko Bralno društvo g. inž. Karel P o 1 a k, za kranjsko župo g. M a y e r, za Jadransko stražo pa sodmi predstojnik g. Mijo černuš, ki je na-glašal, da gasilci v primerni potrebe ne bodo znali braniti samo strehe posameznega, marveč vso našo skupno hišo Jugoslavijo. Za vse pozdrave in čestitke se je zahvalil načelnik g. Blaž Jeglič. Nato pa je bil slavnostni občini zibor zaključen. Banket. V hotelu »Ljubelju« je bil zatem banket, na katerem je bilo izrečenih mnogo prisrčnih zdravic. Govorili so župni načelnik g. Bocak, sreski načelnik g. dr. Ogrin, ki je napil Nil- Vel. kralju in močmi Jugoslaviji, g. Josip Turk v imenu ministra dr. Hanžka ln kot starosta Jugoslovenske gasilske zveze in banski svetnik g. Hin-ko Snoj, ki je poveličeval zasluge staroste g. Turka na poprišču gasilstva. Popoldanski sprevod po mestu In odlikovanje gasilstva. Po kratfkem opoldanskem odmoru se Je mesto spet razgibalo. Med nunožico so bili gostje, ki so prišli v Tržič iz vse Slovenije. Okrog 14.30 je krenil z zbirališča pri Sokolskem domu impozanten sprevod gasilcev. Na čelu je korakala vojaška godiba. V sprevodu je bilo okrog 400 uniformiranih gasilcev, lepe narodne noše, posebno lepa pa je bila skupina praporjev gasilskih društev iz Tržiča,' Kovora, Slo-venjlgradca, Begunj, Bohinjske Bistrice, Celja, Jesenic, Leš in Ljubljane. Na balkonu Lončarjevega hotela, katerega gospodar narodni poslanec g. Ivan Lončar se slavnosti žal zaradi boleani ni mogel udeležiti, so se zbrali številni od-ličnikl. Gasilci so se postavili v kolonah pred hotelom na trgu, nato pa je vse v vznesenih besedah pozdravil zastopnik ministra in starosta g- JoeiP Turk, slaveč gasilsko delo in poudarjajoč ljubezen gasilcev do Nj. Vel. kralja in velike domovine, ki jo bomo vedno znali braniti v primeru potrebe. Z navdušujočimi besedami sta zatem pozdravila gasilske čete sreski načelnik g. dr. Ogrin in pa župni načelnik g. Bocak, ki je pozdravil vse zastopnike in odlične goste. Govoril je še mestni župan g. Globočnik in čestital kot župan društvu k lepemu jubileju. Kumica ga. Ivanka Globočni kova je nato pripela na prapor društva krasen svilen moder trak, češ, da naj bo ta simbol tople pohvale in zahvale društvu in vsem delavcem na gasilskem (poprišču. Starosta Jugoslovenske gasilske zveze g Josip Turk je nato razdelil odlikovanja in jih pripel na prša: gg. Dorniku, Zaletlu, Mežku, Ahačiču, Zupanu, Jegliču, Jagodicu, Bocaku in Globočniku. V 'menu vseh odlikovancev, zlasti pa starih veteranov, se je zahvalil za odlikovanja v pr.-srčnih besedah g. France Jeglič. Sledil je strumen mimohod gasi,s*;h ■vrst, nato pa je krenil sprevod na veslični prostor, kamor so se zgrnile v teku poznega popoldneva in na večer tudi druge velike množice in se prijetno zabavale. Smrt odličnega šolnika Teharje, 16. julija. Na Teharju pri Celju je umrl včeraj ob 19. po kratkem trpljenju šolski upravitelj v pokoju g. Ivan Ravbar, eden redkih članov stare nacionalne učiteljske garde. Pokojnik se je rodil 24. aprila 1. 1861. v Vr-hovljah pri Repentaboru na Krasu. Učiteljišče je dovršil v Kopru, potem pa je služboval na raznih šolah na Krasu. Leta 1904. je bil imenovan za šolskega upravitelja v Črešnjicah pri Vojniku, kjer je deloval do svoje upokojitve leta 192o. Pokojni g. Ravbar je bil odločno naroden m napreden mož in izvrsten družabnik. Med prebivalstvom je bil zelo priljubljen. Pogreb bo v torek 18. t. m. ob 9. dopoldne iz hiše žalosti na Teharju na tamošnje pokopališče. Bodi pokojniku ohranjen časten spomin! Njegovi družini naše iskreno sožalje! Nase lutke se gibljejo Ljubljana, 16. julija. Snoči je naša lutkarska umetnost, ki v zadnjem času doživlja živahen razvoj, imela majhen družinski praznik. Na Taboru se je zaključil desetdnevni tečaj za lutkarsko gledališče, ki ga je priredil prosvetni odbor SKJ in ki ga je vodil referent za marijo-netno umetnost pri SKJ g. Joso Zidarič. Tečaja so se udeležili delavci na polju sokolskih marijonet od vseh strani: iz Celja in Vršca, iz Kranja in Subotice, s Sušaka in Karlovca, Splita in Velike Kikinde, Na-šic in Starega Bečeja, iz Dekanovca in Me-djimurja in Zagreba, iz Rimskih Toplic in Sarajeva, iz Bačke in Varaždina, iz Bjelo-vara in Beograda, iz Knina in od povsod. Na sporedu tečaja so bili vsi predmeti, ki so danes pereči v lutkarskem gibanju: zgodovina lutkarstva in deklamacija, recitacija, režija in inscenacija, izdelovanje glav, umetno slikanje na platnu in lepenki, izdelovanje odra, oblačenje in kostimiranje, razsvetljava odra in glasba v gledališču, ročne lutke, generalka, premijera itd. Razen vodje Zidariča so natečaju predavali gg. prof. šest, Erbežnik, Svetlič, Delkin, švi-gelj, Lavrenčič in tehnični vodja beograjskega Narodnega gledališča Vašič. Udeležili so se tečaja zastopniki vseh sokolskih žup, med njimi je bilo največ učiteljev in študentov, pa profesorjev in inže-njerjev in zastopnikov vseh poklicev. Včeraj dopoldne si je ogledal delovanje tečaja prosvetar SKJ dr. Belajčič, ki je v kratkem predavanju opozoril na vzgojno važnost lutkarske umetnosti in naročil, naj bi zastopniki žup s pravilnim razumevanjem lutkarskega poslanstva širili to umetnost zlasti med sokolsko deco. Poudaril je tudi potrebo, da bi se naša literatura pričela zanimati za lutkarsko umetnost in da bi naši pisatelji v večji meri posvečali svoje tekste marijonetam. V zvezi s tečajem je prosvetni odbor SKJ razpisal tudi tri nagrade za najboljše skice glav, kulis in scenerij. Nagrade so prejeli: prvo g. Vasič, drugo inž. Tomandl iz Subotice in tretjo prof. Turina iz Sušaka. — O priliki tega tečaja je prosvetni odbor SKJ tudi poklonil opremljen marijonetni oder društvu v Bjelovaru. Oprema za oder se je izvršila na tečaju. Tečaj se je snoči zaključil s predstavo »Kraljevič iz podzemlja«, ki je privabila lepo število gledalcev v stransko dvorano na Taboru. — Lutkarska umetnost, ki je zlasti po zadnjem mednarodnem kongresu doživela pri nas močan podvig, je s tem tečajem dokazala, da je pri nas, v vsej državi, mnogo delavcev, ki se aktivno zanimajo zanjo. Treba je samo še idejne in umetniške poglobitve, da bomo z ramo ob rami lahko stopali s češkimi marijonetnimi odri Pri boleznih srca in poapnenja žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« gren-čica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. NIKAR NA DOPUST — BREZ FOTOAPARATA! Vzemite si jJubilarko« v DROGERIJI GREGORIC d. z o. z. LJUBLJANA, PreSernova ulica it. 5 »Jubilarka« je enostavna, pa vendar dela dobro! 5HELL SIGURNA SMRT VJEM INSEKTOM Razburljiva bitka s pobeglimi razbojniki Požarevac, 16. julija. Nedavno so iz zaporov požarevskega okrožnega sodišča pobegnili na prav ameriški drzni način štirje zloglasni razbojniki Josip Sirma, Aleksandar Blagojevič, Do-brosav Jankovič in Petar Marinkovič. Zločinci so ustrahovali stražnike, jih spravili v celice in jih tam zaprli, nato pa se oborožili s puškami in zbežali. Begunce so takoj začeli zasledovati. Pretekli četrtek okrog 23. ure je skupina zasledujočih orožnikov naletela na Sir-mo in njegove pajdaše v gozdu med To-ponicami in Poljanami. Ko so razbojniki opazili orožnike, so začeli streljati z revolverji. Menda jim ugrabljene puške niso v redu funkcionirale. Orožniki so vrnili milo za drago, zaradi česar so zločinci jadrno pobegnili dalje v gozd. Zasledovanje se je nadaljevalo in orožniki so dognali, da so se begunci skrili v Poljanah, kjer so imeli zaveznike. Organi javne varnosti so morali obkoliti vso vas in preiskati vsako posamezno hišo, vendar o razbojnikih ni bilo sledu. Nedvomno so jih zavezniki pravočasno opozorili na nevarnost, da so se mogli umakniti. Tolovaji so se napotili, kakor so ugotovila poizvedovanja, v Mirjevo in se tu razkropili na razne strani. Marinkovič jo je mahnil v vas Vukovič, pa so ga orožniki izsledili v nekem gozdičku ter aretirali. Blagojevič in Jankovič sta ostala nekje v bližini Mirjeva, medtem ko je Sirma krenil sam na drugo stran. V petek okrog 5. ure zjutraj je prišel k nekemu ribiču pri Kovinu ob Dunavu neznan moški, oborožen s puško, dejal je ribiču, da je gozdar, in ga je zaprosil, naj ga s čolnom prepelje čez reko. Ribič, ki se mu je videl možak sumljiv, je javil čuvarju nasipa pri Dugovcu, da je prepeljal čez Dunav sumljivega neznanca. Čuvar je dogodek telefoniral Vodni zadrugi v Kovinu - Dugovcu in jo prosil, naj se pošljejo orožniki. Iz opisa je bilo jasno, da je bil sumljivec razbojnik Širma. Okrog dvajset orožnikov in policistov se je nemudoma napotilo na zasledovanje razbojnika. Dva sta ga iskala ob Dunavu. Ko sta prišla v gozd, je zdajci počil strel in eden orožnikov se je ranjen v trebuh zrušil na zemljo. Drugi orožnik je opazil na koncu gozda moškega, ki je nameril puško proti njemu. Orožnik pa je bil hitrejši in ustrelil Širmo v prsi. Nevarno ranjeni razbojnik je tekel do Duna-va in se vrgel v reko, da bi jo preplaval. Orožnik je še dvakrat ustrelil proti Šir-mi. Za tem je orožnik poiskal čoln in do-veslal do zločinca, ki je bil mrtev in je njegovo truplo mirno plavalo na vodi. Mrtvega razbojnika je orožnik spravil na obalo. Stanje ranjenega orožnika je kritično. Ljubljanska in mariborska nedelja Ljubljana 16. julija. Tudi današnja nedelja je bila prav lepa. Vroče sonce je izvabilo na tisoče kopalcev na Savo in Ljubljanico. Prav tako tudi na Ilirijo. Popoldne se je pa začelo oblačiti in vel je skoro hladen veter. Medtem ko se je v Ljubljani po malem pričelo jas-niti, je nastalo na Gorenjskem hudo neurje z viharjem, ki je lomil drevje, a v Mariboru je okrog 18. med močnim grmenjem lilo kakor iz škafa. dina nrireditev današnjega dne je bila veselica agilnega primorskegau društva »Tabora«, ki se je vršila na okusno restavriranem restavracijskem vrtu hotela »Tivolija«. Veselica se je vršila ob 16. in je privabila mnogo ljudi, zlasti Primorcev in njihovih prijateljev. Igrala je godba »Sloge«, na sporedu so pa bile tudi pevske točke, nastop mandolinistov in dramskega odseka, recitacije, deklamacije in drugo. Občinstvo se je prav dobro zabavalo. Mladi restav-rater g. Dolničar je poskrbel, da so prišli tudi lačni in žejni v polni meri na svoj račun. »Taborova« prireditev je pokazala, da je hotel »Tivoli« prav pripraven za takšne zabave. Nezgodna kronika je bila danes majhna. Z reševalnim avtom so prepeljali samo tri bolnike v bolnišnico. Mir so imeli tudi na policiji, kjer jim je delal nekaj preglavice edino neki berač. * Maribor, 16. julija. Na današnjo lepo nedeljo je večina mariborskega prebivalstva odšla v okolico in na Pohorje, kjer so imeli planin.ji veliko planinsko slavje pod geslom »Sen kresne noči«. V mestu j. bilo dopoldne zelo živahno, ker je bil Maribor v znamenju športnih prireditev olimpijskega dne. V mestnem parku je bil dopoidae dobro obiskan promeoidni koncert' Policija je v noči od včeraj na danes napravila temeljito racijo po raznih zakotnih beznicah in aa periferiji Rezultat je bil ta, da je moralo v zapor vc 'ahkcžjvk in raznih drugih sumljivih tipov. Včeraj proti večeru je prišla k svoji znanki Migličevi v Langusovi ulici 33!et-na že'ezničarjeva žena Terezija M, stanujoča v Novi vasi pri Mariboru. Bila je zelo razburjena. V trenutku, ko je ni n".hče gledal, je vzela iz ročne torbice steklenico, ki je bila v njej osminka lizola in ga izpila do zadnje kapljice. Pričela se je zvijati v silnih krčih. Njena znanka je takoj vedela, za kaj gre in je nemudno obvestila reševalce, ki so obupanko prepeljali v bolnišnico. Tam so ji izprali želodec, kljub temu pa je njeno stanje še vedno z>ilD resno. Vzrok poizkušenega samomora m znan. Pretekle noči se je vračal precej pozno iz neke gostilne na Teznem domov inka-sant neke mariborske tvrdke Ivan Stieger. Na samotnem kraju sta ga nenadno napadla dva mlajša moška. ga pobila na tla in nato mu vzela večjo vsoto denarja. Stieger, ki je bil hudo poškodovan na glavi in na levici, se je onesvestil. Ko se je pa pozneje zopet zavedel, je sam odšel na reševalno postajo, kjer je prejel prvo pomoč. O roparskem napadu je bila obveščena tudi policija. Stieger je povedal imeni obeh napadalcev, ki ju je kljub temi spoznal. Oba roparja sta nekaj ur poprej z njim popivala v neki gostilni in videla tedaj, da ima mnogo denarja s seboj. Drznima roparjema je policija že na sledu. V soboto opoldne je nakupovala žena industrijca Gizela Auševa, stanujoča v Sernečevi ulici v Krčevini, pri neki bra-njevki na Glavnem trgu. Med nakupovanjem položila ročno torbico na prodajno mizo; ko je pa hotela plačati, je presenečena opazila, da ji je bila torbica ukradena. V njej je bila zlata dvokrovna ura, nekaj denarja in naočniki. Skupna škoda znaša 2800 Din. Pri neki mariborski elektrotehnični tvrdki je že dalje časa prakticiral 261etni sin veleposestnika in lastnika žage Ivan Jaš, doma iz Št. Ilja pri Velenju. Stanoval je pri svojem stricu v Studencih. Včeraj okrog 15.30 se je pa odšel v družbi svojega strica kopat v betnavski ribnik, v katerem je utonilo že mnogo ljudi. Zato je kopanje v njem prepovedano. Kljub temu je Jaš stopil s stricem v vodo in oba sta bre-dla kakih 15 metrov daleč proti sredini, kjer jima je voda segala do prs. Nato sta pričela plavati. Ko je stric priplaval na nasprotni breg ribnika, se je ozrl in opazil, da nečaka ni nikjer. Vprašal je druge, ali so ga videli, kam je šel, toda nihče ga ni videl. Bilo je jasno, da se je fant ponesrečil. Začeli so ga iskati, a trud je bil pa zaman. Jaševo truplo so šele danes ob 16. potegnili iz vode in prepeljali v mrtvašnico. V Maribor je prispel tudi pokojnikov oče. Jutri prepeljejo truplo tragično preminulega mladeniča domov. Starec ubil ženo zaradi zavarovalnine Horgoš, 16. julija. Pred štirimi meseci je bila tu ubita stara prodajalka cvetja in sadja Marija Urbanova. Zločin se je zgodil nekega zgodnjega jutra, ko je starka s svojim blagom zapustila kavarno in se vračala proti domu. Nedaleč proč od njene hiše jo je nekdo pričakal in jo udaril s trdim predmetom po glavi. Imela je še toliko moči, da se je privlekla do doma, kjer jo je potem njen mož Mihajio spravil v hišo. Kmalu potem je 60-letna ženica umrla zaradi poškodbe. Oblastva so menila, da je bil to roparski napad. Tedaj pa je neka deklica javila, da ima Mihajio Urban v stranišču pomaranče, ki jih je pokojnica usodnega jutra nesla aomov, in pa železo, s katerim je bila starka udarjena. Oblastva so se za to izjavo zanimala in dognala, da je Mihajio dvignil 10.000 Din, za katero vsoto je bila pokojnica zavarovana. Zaslišali so tudi pokojničino hčerko, ki je izpovedala, da je oče prepovedal iti po zdravnika, ko je ranjeno mater spravil v sobo. Mihajio je bil aretiran in je priznal, da je umoril ženo zaradi zavarovalnine. Tempo časa zahteva da ste zavarovani proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje je zastonj pri Zavarovalnici »TRIGLAV" Globoko užalošfieni javljamo, da je naš iskreno ljubljeni nepozabni soprog, oče, stari oče, tast, svak, gospod IVAN RAVBAR, šolski upravitelj v pokoja v soboto 15. t. m. ob 19. uri po kratkem trpljenju, v 73. letu starosti, nenadoma preminil. Pogreb blagega pokojnika bo v torek 18. t. m. ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na Teharju. Teharje pri Celju, dne 16. julija 1933. ŽALUJOČA RODBINA RAVBARJEVA IN OSTALO SORODSTVO Iz akvaristove torbe 1 i-tci Kakšnimi bo leti, Ko je bil avto še izključno luksuzni preamet za milijonarje, .sta ženevska inženjerja, brata I>ufaux, zgradila avtomobil, s katerim sta 1. 1905. dosegla za tedanje čase prav pomembno brzino 156 km na uro. Njiju uspeh je spodbudil zastopnika nekaterih angleških in francoskih avtomobilskih tvrdk, inž. Roycea in Rollsa, da sta začela graditi podobne avtomobile in ustanovila danes povsod znano tvrdko. Na sliki Charles Rolls 1. 1905. na poskusni vožnji z dirkalnim avtomobilom bratov Dufauxov Natmodemeiša novlnska palača v Evropi V londonski novinski četrti so pravkar dogotovili novo poslopje velikega dnevnika »Daily Express«. Slika kaže veliko dvorano v novi palači Fifep Orraladič: Pohabljenec Marko Brez popivanja in brez petja je odrini] k vojtnčkom najmlajši letnik, ki mu je bilo še usojeno, da so ga zapisali med udeležence svetovnega pokola. Tudi Marko je moral iz gimnazijske klopi pred puške in topove zaradi enega samega tedna, s katerim je stati v tem letniku. Ko je čepel v mladeniča doraščajoči deček v rovu prve dni po svojem prihodu, je bitlo na bojišču mirno, kakor da je vojna satmo nekofeko tvegano plezanje na strmo goro. Marko in njegovi vrstniki so izgubljali strah. Postajali so drzni kakor otroci, ki uživajo le sedanjost pa jih malo briga, kaj bo jutri. Zato jim je bilo malo mar kritja, prvega pogoja izurjenega voj-nika. Tako so jrlh Italijani opazili v skupini in jim poslali na lepem v pozdrav granato. Izstrelek je padel pred gručo, ki je izginila v dimu in sikajo-čith drobcih. Izpod kupa zdrobljenega kamenja, krvavih cunj in kosov človeških teles so potegnili vojniški samari-tani le Marka še živega. »Kmalu bo v krtovi deželi,« je menil eden samaritanov. Pa se je motffl. Še zdra/vniki, čeprav jim nd manjkalo izkušenj, niso pogodili prave. Kakor iz kljubovanja ranoccinikom. ker niso verjelti v smotrnost zdravljenja tako razmrcvarjenega telesa, je Markova trdoživost prenesla vsa obrezovanja in žaganja. Po dolgih mesecih nihanja na življenjski tehtnici je Marko ozdravel. Kar pa je ostalo njega, je bMo deblo, ki so ga dirvairji v naglici nemarno obsekali. Levega očesa ni imel več in rdeča brazda se mu je vlekla čez prazno očesno duplino. Namesto levice je gledail iz ramen kratek štrcel, desma noga mu je bila vsa odžagana, a pri levi so mu odrezano stopalo nadomestili s protezo. * Cez zimo so Mairka poslali v invalidsko zavetišče. Tam je med podobnimi tovariši napol pozabljal, da ga je zadela nesreča, ki ji ne bo od nikoder več pomoči. Ko so pomladi brsteli na vrtu zavetišča divji kostanji in se je skozi okna v sobe zaganjal topel vetrc. se ga je lotilo hrepenenje po domu. Kakor velika luč v nepredirni noči se mu ie prikazal dom. Domov, kjer v podpritlič-nem stanovanju veliike hiše hišnikuje-jo njegovi starši, ga je vedno močneje klical skrivnosten glas. Hrepenenje po življenju v svobodi, ki bi ne bilo podobno stalno po zdravilih smrdečemu 2e lansko leto sem omenil ribico, ki je celo ljubiteljem naših domačih ribic le prav malo znana. Ta ribica je blistavec (Tele-stes aggasizii Heck). Blistavec je izrazit mrzlovodnik, zaradi česar ga najdemo samo v mrzlih potokih, kjer so navadno tudi postrvi in lipani. Avtor knjige »Ribe v slovenskih vodah« (knjiga se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge, na ogalu šelenburgo-ve in Knafljeve ulice) je podaril ljubljanskemu muzeju nekaj rib, med njimi tudi blistavca. Opozarjamo ljubitelje na to lepo muzejsko zbirko naših rib. Te ribe so delno nagačene, delno so pa v steklenih posodah. Zbirka je po prizadevanju ravnatelja zoološkega oddelka skoroda popolna in zelo zanimiva. Pretekli teden sem pogledal v 2elimeljšco v bližini vasi želimlje, kjer sem že lansko leto zalotil blistavce. Zaje lsem in dvignil dva blistavca z mrežico in ju po natančnem pregledu spet spustil v vodo. Doslej je Zelimeljšca edini potok na našem barju, kjer sem ujel blistavce, sicer so pa v gorenjskih vodah. Površni opazovalec ne bo videl razlike med majhno pisanko, med blistavcem in med pisancem. Vse tri vrste imajo temno progo vzdolž života. Po obliki života sta si pisanec in blistavec silno podobna, samo da ima blistavec podstojen gobček; pisanko pa spoznaš na daljši podrepni plavuti, ki je blistavec nima. Vsakemu akvaristu in domoljubu naj bo na tem, da pozna domače ribice, ki so zelo mične, lepe in, kar je glavno, zelo trdne in skromne. Zanimiv je naslednji pojav. Večina akvaristov začne z eksoti, to pa zaradi tega, ker se ji vidijo nenavadni, ker so tuji, medtem ko si domačih ribic niti ogledala ni. Ce bi si pa akvaristi omislili namestu eksotov, ki jih dobavlja tujina za težak denar, domače ribice, bi videli, da so prav tako lepe in navadno tudi bolj živahne kakor tujke. Začetnikom, zlasti mladini naše prostrane Jugoslavije, nalaga ne samo dolžnost do domovine, temveč tudi razum, da začno z našimi ribicami in tudi z našimi rastlinami, ker preneso mrzlo vodo. Potem šele, ko so po večletnih opazovanjih dovolj izkušeni, naj se začno ukvarjati z eksoti, ki potrebujejo ve čtoplote, ki so v vsakem pogledu občutljivejši in dražji kakor naše ribice. Komur ni za nekaj stotakov, si jih lahko privošži. Začetniki naj se pa ukvarjajo z domačimi ribicami, hrošči, polži, školjkami in ostalimi živalcami in rastlinami, a ne samo kot ljubitelji, temveč ogledujejo naj si njih življenje tudi z znanstvene strani. Kdor se bo poglobil v ta študij, temu se bo domače vodožitje tako prikupilo, da ga ne bo nikdar opustil. Postal bo akvarist, ki se mu bo otvarjalo v prirodi in doma v akvariju široko poprišče, polno zanimivosti. Velika razlika je med dejstvitelnimi in onimi akvaristi, ki kupujejo ribice, rastline in polže v mestu. Tako kakor hodijo metuljarji, hroščarji, botaniki itd. z največjim zanimanjem po prirodi, ogledujoči si vsak kotiček, tako mora tudi dej-stvitelni akvarist opazovati vodožitje na prostem, ker samo na ta način bo utegnil spoznati fiziognomiko tega, a to je tudi špitalovanju, ie raslo v njem. Pisal je domov in prišla je mati. Bleda in s trpkimi • zarezami v uvelem obrazu je stopila predenj in mu podala roko. »Marko, pojdiva.« je zašepetala, da ne bi z glasno besedo razžaiila sma. Ko se je s positaje pripeljali z materjo domov, sta ga oče in mlajši brat sprejela skoro kakor neznanca. Pred tujima je stal spak polčloveka, ki ne bo nikdar več v celoti upoštevan ud človeške družbe. Z očmi. polnimi groze, sta ga gledala in kakOT mora se ie vanju vsesavala zavest, da se je zgodila v nebo vpijoča krivica. Kakor grešnika sta stala pred njim. Kakor da njuni zdravi udje izzivajo pred njima stoječo pokvečeno postavo. Za bivanje so pripravili Marku sobico s širokim oknom v zaokroženem oglu hiše. Globoko v tleh ie bilo pod-pritlično stanovanje in je človek stoje prav še dosezal prve šipe v oknih. Skozi nje so se videle le noge mimo hodečih. Popoldne je bilo in popoldansko sonce ni svetilo v Markovo novo bivališče. V somraku je sedel Marko na staro zofo in odiložil berglo poleg sebe v kot. »Kaj pa zdaj?« Kakor iz teme so se postavile pre- denj te tri besede, ko je ostal sam. Ali je še vredno živeti pol življenja? Tu na zofi bo presedal morda dolga leta in jedel po trikrat ali štirikrat dnevno, da ohrani pohabljenemu telesu življenje brez vsebine. Razmišljal bo. bral. kar mu bo prišlo pod roke, in ugibal, zakaj je potrebno, da se giblje, trpi in išče prostora na soncu kos snovi, ki mu je igra usode dala kakor drugim ljudem polno zavest, a mu je potem vzela pogoje za polno življenjsko udejstvovanje. Obsij, v katerem se je svetil dom, ko je bil še v invalidskem zavetišču, je ugasnil pri prvem koraku v rojstno hišo. 2e prvega dne se je začel bojevati sam s seboj, da bi pozabil sebe. Kupe knjig so mu naložili na mizo. Marko je bral. brez konca in kraja bral. da se ne bi potapljal v lastnih mislih. Pa lačen je bil rad. zakaj kadar je čutil hud glad. so njegove misn videle en sam svetel smoter: poln krožnik. Prijetno je bilo čakati od zajtrka na kosilo, od kosila na malo južino, od male južine na večerjo. Bii je vedno sam. Domači so ga obiskovali le, kadar so mu prinašali hrano v sobico, da bi se mu ne bilo treba prestavljati, ker mu je bilo hoja z berglo težavna. Pogosto ie opazoval noge, ki so po prometni ulici skoro nepretrgano trkale mimo okna. Noge najrazličnejše hitrosti n vsakovrstnih oblik so se mu kazale. Tudi udarci čevljev ob tlak so bili različni in so odmeva!'! v neštevii-nih odltenkih. Ker obrazov ni mogel videti, ie počasi spoznaval ljudi do ob'-kah nog in po trkanju pet. Pri tem opazovanju je dognal, da hodijo nožice neznanega dekleta vsak dan malo pred osmo zjutraj iz stranske ulice mimo okna napre: po glavni ulici, se vračajo okro« poldneva in se popoldne nekaj minut pred štirinajsto in še po osemnajti spet kažejo. Zagledal se je v te noge in ie njihi>-vega štirikratnega pojava pred oknom potlej vsak dan pričakoval z vse večjim hrepenenjem, ki je dalo njegovemu življenju naenkrat poln zmisel. Njene noge so kakor pesem, kako lepa pravljica, ki se izkuša uresni čiti. S kako gracioznostio pada njeno krilo po nogah, kadar trkata njena čeveljčka s tankim zvokom tistih malo trenutkov do tlaku ob oknu. S kako gibčnostjo se te noge na oglu vedno obrnejo. Ce bi sam imel noge. kakršnekoli, čeprav še tako krevljaste. b: lahko stopil ven na ulico v prosto življenje. ki mora biti prelepo v svoji ne- smoter akvaristovstva. Občudujmo lepote prirode, vendar spoznajmo, v kolikor moremo, tudi njihove vire, ki leže globoko v modrosti stvarstva, ker potem šele bomo utegnili uživati njeno potencirano lepoto. Naši mladini, ki ima zanimanje za vodožitje in ki se bo mudila ob vodah, priporočam, da si uredi sobne ribogojnice po že često omenjenih pravilih. Barsko črno zemljo kot podlago, nanjo oprano mivko (ne pesek), ki ne skali vode. Skozi mivko vsadimo v zemljo nekaj rastlin, kakor so rmanec, grebenika, streluša. Na mivko pro- stremo papir, nanj denemo kozarec, v katerega vlivamo polagoma čisto vodo do 2 cm izpod roba, nato pa pokrijemo akvarij s šipo. Cim se primejo rastline, kar traja 10 do 14 dni, denemo na vsake 3 litre po eno, kvečjemu 5 cm dolgo ribico, ko-reslja, pezdirka ali pisanca. Ribice hranimo z drobci nastrganega mesa, drobno razkosanimi deževniki, vodnimi bolhami in tubifeksi. Vsak drugi dan očistimo z gumijevo cevko dno od odpadkov krme in prilijemo toliko vode, kolikor je je odteklo skozi cevko. Os DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Dve princesi iščeta moža John Rockefeller Ljubljanski elektrotehniki na ekskurziji po Poljski znam ameriški milijarder je izpoinu ii. i. m. 94. leto, pa je še vedno izredno krepak in čil. Krakow, julija Mnogo dela je bilo treba, da se je uresničila toliko potrebna poučna ekskurzija elektrotehnikov ljubljanske univerze na Poljsko. Mladi elektrotehniki, ki so tik pred zaključkom svojih študij, si morajo na vsak način ogledati tudi praktični obrat, in to tam, kjer je industrija razvita kolikor mogoče popolno. Akademski klub elektrotehnikov si je izbral Poljsko za cilj svoje ekskurzije. Zadnji dogodki"" v Nemčiji so nas prisilili, da smo se ozrli malo po bratskih slovanskih državah, in spoznali smo, da je poljska industrija na zelo visoki stopnji. Glavna ovira je bila finančnega značaja. V teh hudih gospodarskih časih je bilo treba zbrati precejšnjo vsoto, a požrtvovalnost upravnega odbora in udeležencev ekskurzije je premostila vse težave in v četrtek 6. t. m smo se odpeljali na 24-dnevno potovanje križem Poljske. Vožnja do Krakowa, ki je bil določen kot prva naša postaja, je trajala približno 20 ur. Ves čas nam je izredno hitro minil, kajti med potjo smo priredili tudi šahovski turnir, katerega zadnja partija se je odigrala tik pred Krakowom. Zanimiva je bila vožnja čez Semmering prav v času, ko se je začelo mračiti. visoko nad progo v višini 800 do 1000 metrov nad morjem so se svetlikali razkošno razsvetljeni hoteli, posejani po gričih, vlak pa je drvel z veliko hitrostjo po smelo izpeljanih serpentinan dalje proti severu. Dunaj. Prestopili smo na vlak za War-szawo. Precej smo se morali požuriti, da smo zasedli prostore, kajti na vlake, ki vozijo z Dunaja je vedno velik naval. Ob prvi jutranji zarji smo že brzeli mimo vit-kovic, Moravske Ostrave do češko-poljske meje, odkoder smo se v dveh urah pripeljali v kulturno metropolo Poljske Kra-kow. Vreme je bilo še dokaj lepo, tako da smo si lahko ogledali precej kulturno historičnih zanimivosti najstarejšega poljskega mesta. Krakow, starodavna prestolnica poljskih kraljev, je bil nekdaj zelo utrjeno mesto. Ker so se morali neprestano braniti pred navali Tatarov, so imeli tu poseben obrambni sistem, še danes vidimo ostanke starega obrambnega zidu, ki je bil dolg 4 km in je oklepal staro mesto, sedanji center mesta. Prvotno je bilo v tem zidu 54 obrambnih stolpov, a ohranjeni so samo še štirje. Vsak ceh je imel poseben del obrambnega zidu s stolpom v svoji oskrbi in v primeru napada se je moral braniti na tem določenem delu zidovja. Nad mestom se dviga starodavni grad Wawel, na katerem sta ohranjena največji srednjeveški kraljevi dvorec in krasna katedrala Takoj pri vhodu na grad je spomenik poljskega narodnega junaka Ta-deusza Kosciuska. Kraljevi dvorec je zdaj izpremenjen v muzej, v katerem so nešte-vilne dragocenosti, last nekdanjih kraljev. Med vojno so mnogo reči odnesli Avstrijci in Rusi, a nekaj so jih po mirovnih pogodbah vendar dobili nazaj. V notranjosti prostranih renesančnih dvoran se vrste dragocena pohištva, leseni stropi, okrašeni s krasnimi rezbarijami, pod stropi freske iz XVI. stoletja. Večino fresk v teh dvoranah je izvršil okoli 1. 1530. Hans Dii-rer. Ob stenah vise dragocene preproge, tkane z zlatimi in srebrnimi nitkami, tako zvani arasi. To so mojstrska dela bruseljske tkalske umetnosti. Prvotno je bilo teh preprog 156, zdaj jih je še kakih 100. V preproge so vtakne po večini scene iz biblije (Adam in Eva, Kajn in Abel, Noe), druge pa prikazujejo skupine živali, fantastične scene in kraljevske grbe. Cena takega arasa je ogromna: S30.000 dolarjev. Zanimiva je tudi dvorana pod glavami, ki se imenuje tako po glavah, ki so pritrjene na stropu. So to leseni kipci, ki predstavljajo glave raznih kraljev in plemičev. Bna med njimi ima zavezana usta Legenda pravi, da je nekoč zaslišal kralj Avgust, ko se je mudil v tej sobi, glas: »Rex Auguste, iudica iuste!« (Kralj Avgust, sodi pravično!) Ko je pogledal na strop v smeri, odkoder je prihajal glas, je videl tisto glavo in je ukazal, naj ji zavežejo usta. Katedrala na Wawelu je eden najdragocenejših poljskih panteonov. Tu počivajo kosti patronov, poljskih kraljev in velika-šev. Tu se je vršilo tudi kronanje poljskih kraljev. Gotska stavba je bila sezidana v letih 1320.—1364. iz kamenja in opeke. Sredi cerkve stoji mala kapelica sv. Stanislava, patrona poljskega naroda, škofa in mučenika. V srebrni krsti nad oltarjem počivajo njegove kosti. Ob straneh in v podzemlju cerkve pa se vrste sarkofagi slavnih kraljev, med drugimi kralja Kazimira, Sigmunda, Jana III. Sobieskega in marmornati sarkofagi velikašev Poniatow-skega. Kosciuska in drugih. Katedrala ima tudi največji poljski zvon »Zygmunt«, ki so ga vlili iz zaplenjenih turških topov 1. 1520. Zvon je težak 14 ton. Uporabljajo ga le ob svečanih prilikah v mestu samem je nebroj spomenikov in mnogo muzejev. šartorijski muzej, ki je privatna last, ima med drugim galerijo slik evropskih mojstrov, Leonarda da Vinci, Rafaela- Murilla, Rembrandta, Van Dyka in med njimi slike največjega poljskega slikarja Matejke. Krasne slike Matejke so v zbornici Jagellonske univerze. V starem poslopju univerze je velikanska Jagallon-ska knjižnica, a na dvorišču te gotske stavbe iz 15. stoletja stoji spomenik Kopernika v obleki krakovskega študenta. V centru mesta se nahaja stara zgradba S'J-kiennice. Tu je bilo v srednjem veku središče trgovine. Vsak trgovec, ki je pripe-t ljal svoje blago v Krakovv, je moral imeti posebno listino s kraljevim dovoljenjem, da sme tu trgovati. V prostranem hodniku, kjer so včasi trgovali, je še danes tržnica. Ob stenah vise grbi onih mest, iz katerih so prihajali podjetni trgovci. V pivsm nadstropju pa sf naha.ia muzej z galerijo slik novejših poljskih slikarjev. Obiskali smo tudi najstarejšo cerkev, ki stoji na mestu, kjer je bil že v poganskih časih tempelj. Imenuje se cerkev na skalah. V tej cerkvi je umoril kralj Bole-slav, katerega se spominja Aškerc v svoji pesmi »Mutec Osojski«, škofa Stanislava. V oltarju, pred katerim je bil umorjen Stanislav, hranijo še zdaj kos lesa, ki izvira od takratnih stopnic, in tri koščke preproge, ki so prepojeni s krvjo svetnika. Nad oltarjem pa visi slika, ki predstavlja sv. Stanislava z mečem v glavi V soboto popoldne smo si ogledali tudi največji solni rudnik v Evropi, Wieliczko. Oddaljena je 14 km od Krakowa. že v 15. stoletju so tu začeli kopati sol. Notranjost rudnika je vsa prepletena z rovi in hodniki, katerih skupna dolžina znaša približno 150 km. V sedmih nadstropjih kopljejo rove v obliki elips. Za izletnike so dostopna samo tri nadstropja. Ta del rudnika je posebno izumetničen in pripravljen za tujski promet. Tisti dan ie obiskalo rudnik kakih 200 izletnikov. Lepo speljani rovi vodijo mimo raznih kapelic iz 17. stoletja, ki so vklesane s kipi in opravo vred v ogromne žile soli, skozi več dvoran, ki so včasi visoke do 50 metrov, in mimo čarobno razsvetljenih podzemskih jezer k dvigalu, ki nas popelje 66 m visoko zopet na površje. Največja zahvala za to, da smo spoznali tako do podrobnosti kulturno središče Poljske, gre odličnemu poznavalcu historičnih zanimivosti Krakowa in navdušenemu pristašu panslovanske ideje, slušatelju filozofije g. Zbychu Martinovvskemu iz Ukrajine, ki nas je vodil vse tri dni po Krakowu in nam z navdušenjem razlagal slavno zgodovino poljskega naroda. Njegovo mišljenje se jasno izraža v izreku, ki mi ga je dal, ko sem ga prosil za avto-gram: »Pamietaj, kolego, že solidarnošč Slowjan, to motto naszej by!« (Pomni, tovariš, da je solidarnost Slovanov motto naše dobe!) Takoj drugi dan se nam je pridružil tudi lektor za slovenščino na tukajšnji univerzi profesor g. Bunc, doma iz Novega mesta, ki nas je spoznal po dalmatinski kapici, katero nosi naš potni maršal, bankir Jože. Danes odpotujemo v \Varszawo, kajti prvotni načrt smo morali zaradi tehničnih zaprek izpremeniti v toliko, da potujemo zdaj v obratni smeri E. Petrio. Avedska princesa I n g r i d (na skrajni levici) in holandska prestolonaslednica J n-1 i j a n a (desno) na vrtni zabavi pri lady Crosfield (v sredi) v Londonu Rekorderji pred 30 leti nastop ojačenega moštva Primorja Enajstorlca črno-belih fe katastrofalno porazila zmagovalca slovenskih moštev — Koristna igra nove napadalne formacije Grazer Sportklub je letos slavil nekoliko močnih' zmag nad slovenskimi klubi. Spomladi je v Mariboru porazil sedanjega podsaveznega prvaka z 9:2 in železničarje z 8:2, nedavno je pa v nočni tekmi dal Iliriji lekcijo s 5:1, a naslednjega dne Celju s 5:2. To vrsto porazov pa je v sobotni nočni tekmi prekinilo Primorje. Primorje: Grazer Sportklub 7 :2 (2:0) Primorje: Starec—Svetic, Bertoncelj I —Zemljak, Sočan, Boneelj—Jež, Bertoncelj II, Slapar. Zemljič. Grazer Sportklub: Geron—Mateyka I, Dorner—Angerer, Fiseherauer, Kahr— Stanek, Gruber, Kalisch, Mateyka II, Goj-znik. Prve minute ostanejo črno-beli v nasprotnikovi polovici. V 9. min. imajo končno gostje po Sočanovi napaki lepo šanso, pa Kalisch pošlje iz bližine v aut. P. začne visoko igro, ki ne vodi nikamor, potem pa sledijo zopet lepe kombinacije v notranjem triu. 2e od začetka se znajdeta Bertoncelj II in Erman, dočim Slapar ne more slediti, v 14. min. lepo predloži Erman Bertonclju, ki neubranljivo zabije 3:0 za p. Gradčani komaj in le poredko-ma prihajajo čez poiovico, vse sile morajo posvečati obrambi. Pri tem se izkažeta desni branilec in desni half. leva stran obrambe ne nudi pravega odpora. Po 20. min. se igra malo otvori in postane bolj živa in zanimiva. Sredi polčasa popusti P.. Sočan nekoliko upade in Gradčani prihajajo bolj pogosto naprej, toda prisiljeni so streljati iz velikih daljav, kar jim ne prinese uspeha. V 29. min. se nudi Ermanu in Bertonclju na lep Zemliičev centerpas šgtnsa, žogo pobere Bertoncelj in ubriše tnimo. v 36. min. Starec samo odbije "visoko žogo, Kalisch je na strelu, pa ga Slapar protipravilno zruši, za kar da sodnik enajstko, ki jo Starec, neplasirano streljano, odbije in Bertoncelj podaljša v kot. V naslednjih minutah so gostje v majhni premoči, ne da bi prišli do strela, v '44. min. bije Jež kot, žoga ne pride iz kazenskega prostora, končno Bertoncelj predloži Slaparju, ki si še z uspešnim driblingom pomaga in plasira v 2:0 za p. Start v drugi polčas je za P. uspešen; lepa kombinacija v triu nudi Slaparju priliko, da poviša na 3:0. v 8. min. prav neroden nesporazum med branilcem in Starcem, ki ga Stanek izkoristi in poda Kali-schu, ta pa plasira v prazno mrežo, 3:1. Do srede polčasa je igra odprta, P. močno popusti, igra je mlačna, dodavanje netočno, kakor da se nikomur ne bi ljubilo. Gradčani niso v stanju niti te situacije izkoristiti, eno edino šanso ima Stanek, pa je za po! sekunde prekratek, sicer si ne ustvarijo nič prida. Od 26. do 38. min. .pa se napad P. nenadoma, razigra in uprizori svojemu protivniku pravo katastrofo, začne Zemljič z lepim centrom, ki ga pretvori Jež. nato izdela v 28. Bertoncelj situacijo, ki jo izkoristi Slapar, v 36. min. pripravi Bertoncelj zopet čist položaj za Slaparja, ki poviša že na 6:1. in nato zaključi v 38. min. Erman krasno kombinacijo Boncelj-Zemljič-Erman z neubranljivo bombo m postavi na 7:1. V tem razdobju je p. absoluten gospodar na polju, protivnika sploh ni. šele proti koncu si gostje malo opomorejo in v 44. min. izkoristijo Bertoncljevo nepazljivost, nakar pretvori Kalisch Stanekov pas v drugi gol. Pri gostih ni bilo niti sledu o lepi igri pred par tedni. Predvsem so bili slabi v startu, nekaj tehnike so sicer pokazali, toda predla jim je trda giede žoge in niso skoro imeli prilike pokazati, kaj znajo. Zelo slabi so bili v sredi, kjer je Angerer bil edini, ki se je uspešno trudil, dober je bil tudi Mateyka I. vratar je spustil, kar je moral spustiti. Omeniti bi bilo še desno stran napada, Gruberja in Staneka, vse ostalo je odpovedalo. Nasprotno so se črno-beli razigrali začetkom in koncem igre. Finish je bil redko lep in uspešen, sredi igre pa si je moštvo privoščilo tudi malo ležernejšo igro. Najboljši del moštva je bil notranji napadalni trio, v katerem sta se ves čas dobro razumevala Bertoncelj in Erman, dočim se je povzpel Slapar do povezane igre šele tekom drugega polčasa; spočetka je zopet bolj soliral. Od kril je bil Zemljič sicer boljši kot Jež, ni pa ponovil igre, ki jo je dal za »Zarjo«. Jež je, po svoji navadi, bil odločen pred golom, v polju počasen. V halfih ni bilo vse in ves čas v redu. Dokler se Sočan ni vdajal svojim hipnim muham, je bila vsa linija na mestu in velika zaslomba vsega moštva. čim pa si je Sočan v drugem polčasu privoščil netočno dodajanje in se poskušal producirati z nepotrebnimi triki, je izginila harmonična povezanost v moštvu. Boneelj in Zemliak sta dala svojo običajno dobro igro. Ožja obramba še nadalje šepa. Bertoncelj jo je gotovo pojačal, ni pa še našel pravega kontakta s svojo okolico. Svetic boleha še vedno na momentanih hipnih navalih slabosti, a Starec dela v golu večinoma dobro, včasih pa tudi ne. Tako je prišlo do dveh golov na pasivni strani, ki nista bila potrebna. V ostalem je bila igra borbena, pa kljub temu fair in lepa. Ce bi si bila stala nasproti dva enakovredna protivnika, bi bila gotovo tudi bolj napeta. Na svoj račun so prišli tisti, ki jim je do mnogih zgoditkov, našteli so jih lahko do devet. Vodja ekspedicije gostov se je opravičeval z nekaterimi rezervami in z vročino na potu, priznal pa je, da je Primorje v sedanjem sestavu nesporno močnejše moštvo. Le do katastrofe njegovega moštva da ne bi bilo v normalnih prilikah prišlo. Sodil je g. Dolinar dobro. Občinstva je bilo spričo pestrega športnega programa malo premalo, okoli 800. V bodoče se morajo naši športni prireditelji potruditi, da se izognejo medsebojnim konkurencam, kar bo vsem v prid. Saj terminov r.e manjka! Čakovečki SK : SK Celje 1:0 (0:0) Celje, 16. julija. Na današnji drugi kvalifikacijski tekmi se je odločilo vprašanje, ali bodo Celjani ali pa čakovčani prišli v podsavezno ligo. Ker je čakovečki SK zmagal pri prvi tekmi s 6:2, je imel lažje stališče kot Celjani. Gostje pa so tudi danes zmagali ter pridejo torej v podsavezno ligo. Tekma je bil ves čas izenačena, vendar pa zelo napeta, čakovec je predvedel lepo kombinacijsko igro, Celjani pa so bili zelo požrtvovalni; le pred golom zelo neodloč- ni. Gol za čakovec je padel v 41. minuti drugega polčasa. Sodil g. Dolinar. 500 gledalcev. Austria in Ambrosiana finalista v Mitropa cupu V mednarodnem nogometnem športu sta se vršili danes dve važni tekmi v tekmovanju za srednjeevropski pokal, v Tu-rinu Juventus : Austria, v Pragi pa Sparta : Ambrosiana. Pri prvih tekmah sta zmagali Austria in Ambrosiana 3:0, od-nosno 4:1, danes pa sta obe tekmi ostali neodločeni z 1:1 in 2:2. Skupni rezultat znaša torej Austria : Juventus 4:1, Ambrosiana : Sparta pa 6:3. V finale prideta torej Austria in Ambrosiana. Juventus : Austria 1:1 (1:0) Turin, 16. julija. Današnja druga tekma med Juventusoih in Austrio je ostala neodločena. V prvi polovici so Italijani pokazali divno igro, pa tudi Avstrijci so bili izborni. Moštvi sta bili precej enakovredni. Prvi gol je zabil Ferrasi v 21. minuti prvega polčasa, izenačil pa je Stroh v 40. minuti drugega polčasa. Sodil je praški sodnik g. Cejnar. Turin-ski stadion je bil razprodan. Sparta : Ambrosiana 2:2 (1:2) Praga, 16. julija. Za današnjo tekmo je vladalo izredno zanimanje. 2e eno uro pred pričetkom so bile vse blagajne zaprte, ker so bile prodane vse vstopnice. Prisostvovalo je tekmi 40.000 gledalcev, čeprav je do 16. ure deževalo, je bilo igrišče Sparte v dobrem stanju. Sparta je igrala z velikim elanom, toda tudi Italijani niso izpustili nobene ugodne situacije. Njihovi napadi so bili zelo ve-hementni, vendar pa so italijanski napadalci v taktiki in v kombinacijah zaostajali za čehi. Sodil je dunajski sodnik g. Beranek. * Dve tekmi v Zagrebu in Beogradu. V okviru olimpijskega dne v Zagrebu sta nastopili med drugimi dve večinoma iz rezerv in juniorjev sestavljeni moštvi Gradjanskega in Concordie. Tekma je z 2:2 (2:1) ostala neodločena. Olimpijski dan ni niti manifestacijsko, niti finančno uspel, kakor se je pričakovalo. — V Beogradu je BSK v nočni tekmi porazil nizozemskega prvaka Ajaxa s 3:1 (2 :1). izbirnega mitinga trening naših lahkoatletov Kovačič ogroža državni rekord na 100 m — Nastopile so tudi naše lahkoatletinje V soboto in nedeljo sta Ilirija in Primorje nameravala prirediti lahkoat. izbirni miting, da bi se za eventuelne nastope sestavila najboljša lahkodtletska reprezentanca Ljubljane. Zaradi posebne naklonjenosti do ljubljanske lahkoatletike je savez v Zagrebu ta miting prepovedal, sklicujoč se pri tem na § 18 o. p. Zaradi tega so Ili-rijani in Primorjani porabili ta dva dni za trening pod kontrolo naših lahkoatletskih sodnikov. Razumljivo je, da zaradi prepovedi izbirnega mitinga ni nastopilo več iz-bornih atletov. Rezultati so bili: Tek 100 m (6 tekm.): 1. Kovačič A. (P) 11, 2. Zupančič (I) 11-4, 3 Cerar Vlado (P) 11.8. Krasen rezultat mladega Kovačiča, ki še mnogo obeta: po odhodu dr, Perparja je to najboljši rezultat zadnjih let, ki ga je na 100 m dosegel slovenski atlet: pri samem tekmovanju je pihal močan bočni veter, ki je znatno oviral tekmovalceč Državni rekord Jamnickega (Hašk, 109) je letos v nevarnosti. Skok v daljavo z zaletom (5 tekm.): 1. Stepišnik (I) 6.05, 2. Korče (P) 6.04, 3. Outrata (I) 5.98, 4. Raič A. (P) 5.83, 5. Pukl (I) 5.81. Naši skakači so še zelo nesigurni. Met krogle (8 tekm.): 1 Zupančič (I) 12.30, 2 Jeglič (I) 12.07, 3.'Marek E. (P) 11.99, 4! Stepišnik (I) 11.06, 5. Perpar (P) ; 10.83, 6. Pukl (I) 10.76. Izven konkurcnce: Marek (P) 11.25. Zupančiču se pozna še utrujenost od sokolskih tekmovanj in drž. prvenstva v desetoboju; Jeglič se je znatno popravil, dočim je Marek E. še precej ne-siguren. Met kladiva (4 tekm.): 1. Zupan (I) 36.81, 2. Stepišnik (I) 35 19, 3. Jeglič (I) 33.27, 4. Korče (P) 33.21. Naši metalci kladiva še niso v formi. Skok ob palici (3 tekm.): 1. Zupančič (I) 3.30, 2. Gašperšič (P) 3.10, 3. Robek (I) 2.90, Zupančič prihaja v formo, pri Gašperšiču je bilo opaziti pomanjkanje treninga, Robek pa ima vse izglede, da postane dober skakač ob palici Tek 1500 m: 1. Goršek (P) 4:25i. 2. Starman (I) 4:27.2, 3. Srakar (P) 4:41. Zelo lep napredek Gorška; v Starmanu smo spoznali novega srednjeprogaškega talenta, dočim je Srakar — pomanjkanje treninga — zelo odpovedal. Disciplini tek 400 m in met kopja se nista vršili, ker se ni javil na startu noben tekmovalec. Ali naj to pomeni medsebojni strah atletov! Tek 200 m (4 tekm.): 1. Kovačič A. (P) 23.9, 2. Žorga 'A. (P) 24.7, 3. Perpar (P) 25.2, 4. Cerar VI. (P) 26 Met diska (7 tekm.): 1. Stepišnik 36.26, j 2. Dobovšek 34.65, 3. Jeglič (vsi Ilirija) ' srrosti, in bi pogledal tisti mladenki v obraz. Kako snečen bi bil, če bi mu padala drobna ročico, da bi jo zgrabi? s svojo roko kakor plaho ptičioo. * Maja ;e bilo. Po cerkvah ie zvonilo .poldne. Skozi odprto okno je dihala v sobico pomlad. Marko je čakal neznanko. Ko ie prišla in se za oglom obrnila. je zdajci postavila nogo na na-pirstek spodaje oknice in si v naglrici zapela nogavico, ki |i je zdrknila po mečih. Sam nima nog. niti grdih, a njene noge so tako lepe, da bi jih objemal do neskončnosti. »Kak je njtn obraz?« je zahrepenel .Marko. Že doligo ni videl mladih ženskih lic. Da si ni mogel misliti kako gledajo ženske oči. Sklenil je. da bo drugo :utro. ko bodo vsi z doma. zrinil mizo k oknu. zlezel na mizo in počakal neznanko tik ob oknu. Zvečer je Marko v mislih, da bo jutri izpeta; en o veliko njegovo hrepenenje, zasoai s srečnim nasmeškom na licih. Sen gj .ie zanesel v tisite čase, ko ie ko-t krtpak osemnaistletnik stopal po parku s spremljevalko, pa ga ie dekle zdajci prijelo z obema rokama za glavo in ?a poljubilo naravnost na usta. »Nič ni.-em pohablien.« se je zdelo Marku v sanjah. »Pohabljen os t je bila le strašen sen.« V sanjah se je Marko tipal po no MUE : Sirija 1:1 bra. 21166-1 Agilnega gospoda npkoli-ko izobraženega, nad ?5 let starega, spretnega posredovalca, s 3—4000 Din ra z lastnim kole«f»m sprejmem kot družabnika. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »Obširno poznanstvo«. 31164-1 Slovenka poštena in čista, za vsa hišna dela, katera z-na tudi kuhati, do -r mesto 6 1-3. vgustom nujhtii družin: v Beogriiu. Pismene ponudbe z navedbo plače nn pod ru ž™ e,o »Juj r.e'0 ng >dnt> urodam. Naslov pf.ve ogl »ddelek »Jutra«. 21329 19 Uiinov&nie Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (31) Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam za 1. avgust. Bolgarska ul. 21 a. 3M43-3! Trisob. stanovanje oddam poceni s 1. avgu sto m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2L1134-31 Enosob. stanovanie oddam taikoj. Rožna doli na. c. VIII St- 14. 21084-31 Enosob. stanovanje oddam v Povšetcvi 35, Kodeljevo. — Vpraimti: Ukmaj. M^niikova 5. 21066-211 Dve eno9obni stanovanji s pritfi.kld.nami oddam T najem na Kožarjih. Tržaška oesta 88. Naskrv v oglasnem oddelku »Jutra«. 21106-21 Dvosob. stanovanje manzardno takoj oddam v centru. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 21130-21 Opremljeno stanovanie moderno, komfortno, v bi ž i ni Tivolija oddani 6e2 počitnice. Naslov ▼ ogl. oddelku »Jutra«. 81iiai -31 Štirisob. stanovanje 3 kopalnico v eredinJ Ljubljane oddam 1. avgusta t i. Zelo ugodno za zdravnika ali zobotebnika Naslov v ogiasnean oddel ku »Jutra«. 21.150-21 Stanovanja i Vsaka beseda 50 par; | za dajanj« naslova ali : za šifro 8 Din. (21-a) Enosob. stanovanje s pritiklinami išče stranke bretf otrok. Ponudbe z na vedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod 1. september«. 3Ulil0-31a 4-članska rodbina mirna, išče stanovanje 2 sob. kabineta, kuhinje ta pritiklio — ali 3 sobno e p M'i!gias odde ek »Jutra« pod »Z* 1. avgust« 20869 23/« Obrt Vsak« beseda 1 Din: ta dajanje naslova ali zs šifro pa 5 Din. (90) Trajno ondulira že od 50 Din Hešik, Sp. Šiška. Sv. Jerneja cesta 53 (poleg šole). 21321 30 Les Vsaka beseda 1 Din; sa dajanj« naslova ali za štfro pa 5 Din. (16) Bukove cepanice suhe, večjo množino kupi l. Pogačnik, Ljubljana. Bohoričeva št. 5. Telefon 2059. 20944-15 Hrastove doge 62—67 cm dolge, sedanje im bodoč« produkcije, vsa ko količino proti gotovini kupi AJ. Neudeuer Gornji Radgona. 20984-16 Deske 20 ln 25 m, razne tra-me 6/8" ln 7'9" 5—6m" kupi Majerlč, Smartln-ska 21. 21228-15 um,■iii.u,i Vaaka beseda 1 Din; j ta dajanj« naslova aii i za Šifro pa 5 Dia. (10) j Motor »Sachs« maJ.o rabljen, pocetin na prodaj, kakor tudi več dvoko: ea raznih modelov po cel® nizki ceni. F. liatjel, Ljubljana, Kar-lovška cesta 4. 21,125-10 Motor za latoemerni tok 250—300 volt, 1.5—2 kw, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene posla ti aa Grošelj Franc, Cerk lj« pri Kranju. 31.114-10 Chevrolet IVitonski, 40.000 km rožen, v dobrem stanju, radi nakupa večjega avtonnobila poceni proda Gvidon Kaieer, trgovec, Dravograd. 20653-10 Za motocikelj dam novo si>a'nico. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 20661-10 Avtomobile in motocikle svetovnih znamk, najnovejše modele, nove, pa tudi rabljene, kupite lahko pro ti hranilnim knjižicam pri avtiotvrdki Žužek. Ljublja na, Tavčarjeva ulica KI. 31010-10 Avto Fiat 503 v zelo dobrem stanju, te iina 960 kg, zelo ugodno prndatn. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Fiat«. 20918 10 Poitovorni Renauld prodam poceni. Naslov / ogl. odd. »Jutra«. 21348 Rezervne dele za laške vozove najhitreje dobavi Lučič, Ljubljana. Florijanska ulica štev. 4. — Trst, garaža, S. Fran cbesco. 20993-10 Nov motor inamke »Pncb«, c-m* 500. t električno razsvetljavo, model 1902. prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21049-10 Več motorjev malo rabbjenih. davek pla lan. proda po ugodnih cenah Gregorin. St. Vid »«d Liubl.ano. 21,199 <0 Odprt avto šestsedežen, z garancijo, prodam. Potreben kapital 4000 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 21225-10 Brezhiben motor »Indian Scaut«. takse plačane ugodno prodam tudi proti hranilni knjižici. — Herfort. Kodeljevo. 21218-10 Motorno kolo znamke »Puch«, v dobrem stanju prodam za 3000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21326-10 Ročno brizgalno štirikolno. radi nabave mo-borke proda prostovoljno gasilno društvo v Son pri Medvodah. 21333-10 Vsaka baseda 1 Din; ia dajanj« tvislova ali za šifro r» "> Din. (29) KroiaškTPfaff 34 stroj, skoro nov, poceni na prodaj. Poj«sni!a daje tajnik. Suhor. 21094-29 Čevljarski stroj kombiniran, čistilni (Aus-putzmaschine), komplet z motorj-em, pod ceno na prodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21133-29 Entl in šivalni stroj prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21166-29 Stroj »Regentin« ugodno prodam radi bolezni. Naslov v oglasnem od delku »Jutra«. 21173 29 Informacije Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (31) Svarilo! Opozarjam, da bom vsakogar, ki bi trosil neresnične govorice o meni, sodni j »k i m potom zasledoval. — Frances Tauchar. 12206-31 Vsaka beeeda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (16) Družabnika z 20—50.000 Din gotovine, iščem za uvedbo patentnega predmeta gradOene stroke Cenj. dopise na p •druituoo »Jutra« v Mariboru pod »Družabnik 20.V>«. 2CS32-16 Mlada gospa prosi starejšega gospoda za malo posojalo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Revanža«. 2LliW-16 Vložne knjižice Vzajemne posiojilnice v Ljubljani v višini 25.000 Dl.n kupim. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 31087-16 Vlogo mestne hranilnice v Kranju ca 5000 Din kupim. Na-eloiv v oglasnem odd^.ku »Jutra«. 21090-H6 Posojilo 40—50.000 Din iščem na stavbo na prometnem kraju v Ljubljani. Vrednost 350.000.—, obresti po pogoju, ali kot družabnika z večjim kapitalom sprejmem k rentabilnemu podjetju. Ponudbe n«, oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soliden 22«. 21095 16 1. AVGUSTA ODDAMO v sredini mesta stanovanie dveh sob, predsobe, kuhinje in drugih pritiklin. Ponudbe na ogalsni odd. »Jutra« pod »IV. nadstropje«. 8213 Reprezentančno stanovanje v prvem nadstropju palače v centru Ljubljane, pet lepih velikih sob in dva kabineta z vsem kom-fortom in pritiklinami na razpolago za 1. avgust. Del stanovanja se lahko uporabi za pisarne, za zastopstva, eventualno se morejo vsi prostori uporabiti za poslovne prostore primernih podjetij, trgovskih družb ali za kake druge urade. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 8212 t SRESKO NAČELSTVO V ČRNOMLJU sporoča žalostno vest, da je gospod Franjo Dreveitšek, peš. narednik-vodnik I. razr. in vojaški referent dne 13. t. m. v bolnici v Zagrebu umrl. Marljivemu tovarišu bo ohranjen časten spomin. SRESKO NAČELSTVO V ČRNOMLJU. Lrejuje Davorin Kavi jen. izdaja sa Konzorcij »Jutra« Adoll Ribmkar. Za Narodno tiskarno dL d. kot uskarnarja č*ranc JezerSek. Za inserauu del je odgovoren AI0J2 Novak. Vsi v Ljubljani