68
ARHIVI XIi 198?
la izdaje analizo Jožetinsku deželnih meijcnj s stališča posameznih znanstvenih aiscipiin (dr. Nace ^'niu in dr. Ivan Stopar z?. umetnostno zgouovino in urbanizem, dr. Boštjan Anko za gozdars'vo, dr. čop za toponomastiko, mag. Vinko Rajšp analizo komunikacij, Branko K o roječ kartografsko in Fma Umek arluvistično analizo). Kazalo krajevnih imen pripravlja mag. Vinko Rajšp, znans'.veni i.ideiavee Znanstvenega raziskovalnega ee.itra SAZU. Dr. Ivan Stopar je dal _ia razpolago fotografije kart: mag
Vinko Rajšp pa mikrofilmska posne tke opisov deželnih merjenj. Predloge za oblikovanje je prispeval oblikovalec Julijan Miklavčič. Arhiv SR Slovenije je prevzel transli-icracijo in pievoii hcicilila opisov jože finskih deželnih merjenj, Doslej je arhivi-:t Draj,o Trpin transiitcriral besedila opisov jo že finskih deželnih meijenj za območje severnopnmorske regije. V Arhivu SR Slovenije načrtujemo, da bo do leta 1991 opravljena iranslitcracija celotnega beseaila opisov deželnih nieijenj
Ob rednem občnem zboru in praznovanju 35—letnice arhivskega društva Slovenija (\DS)
Branko Kozina
35 let pomeni za človeka že zrelo dobo, prav toliko let pa je letos niiuiio od ustanovitve Arhivskega društva Slovenije. Jubilej .srno arhivski delavci proslavili 12, aprila 1989 sočasno z rednim občnim zoorom, Delov. io preusedstvo v sestavi: Darinka Drnovšek, Vladimir Žumer, ar Duša Krnel- Umek, Brane Kozina in Tatja^ na Rezec je dostojno vodilo slavnostne sejo občnega zbora in proslavitev jubileja. V prvem delu — program občnega zbora, je predsednica ADS Darinka Drnovšek podala pomočilo o enoletnem delu, poročilo urednške ga odbora Arhivov pa je pooal glavni in odgovorni ured nik publikacije Vladimir Žurner. Poročila so bila soglasne sprejeta. Blagajniško poročilo je podala Mihaela Knez, blagajnik ADS, zaključni račun je bil soglasno sprejet, kakor tudi poročilo nadzornega odbora, ki^aje podala Saša Serše. Izvršni odbor ADS je pripravil za ob> čni zbor predlog, da se določi nova višina članarine in sicer 20.00j din - vsak član pa dobi s plačano članari no gasilo Arhivi. Prtdlog je bil sogiasno sprejet Program dela društva ¿a leto 196° je preiJsta"il tajnik ADS Branko Kozina.
V Jrugtm deluje ADS počastilo svoj 3 5—letni jubilej. NajDiej je prof. Strčič pozdravil prisotne v imenu predsednika arhivskih delavcev Jugoslavije, ter prtnesel čestitke arhivistov :z Hrvatske. Predvsem je pouda.il sode^ lovanje sle venske arhivistike z drugimi reputiikami in pokrajinama, kakor tudi sam pomen slovenske arliivisti-ke. Pozdravno brzojavko s čestitkami so poslali tudi delavci Zveze arhivskih delavcev Orne gore
Slavnostni ¿ovor ob 35-letnici ADS je imela Marva Oblak-Čarni, kije slikovito in nazorno predstavila zgo> dovino in delo ADS skozi prehojeno pot, Sledilo je imenovanje častnih članov tei podelitev.priznanj ADS. Komisija za podelitev priznanj, ki jo je imenoval 10 ADS v ststavi Marija Oblak--Čarri, Janez Kopač, Antoša L.skovee, Peter Rib nik ar m Darinka Drn->všeK je na osnovi poslanih predlogov sprejela sklep o podelitvi čast nega članstva in priznanj naslednjim članom ADS:
-	za častnega član? ADS je imenovani Majda Smole
priznanja pa sr ob T5-letnici delovanja ADS prejeli
naslednji posamezniki in ustanove:
-	Marjan Zupančič, dr, France Doiinar (Arhiv SRS),
-	Antoša Leskovec, dr Jože Mlinaric (P^rajinski arhiv Maribor),
-	Kristina Šaniperl-Purg, Marija ] lernja- Masten (Zgodovinski arhiv Ptuj), ,
-	Zjrka Skrabl, Janez Kopač. Mihcla Knez, Mija Mravlja (Zgodovinski arhiv Ljubljana),
Marija Funčič, Vanda Bezek (PoKrajinski arhiv Koper),
-	Murtin Ivanič (arniv CK ZKS),
-	Mnijeta Aaamič (arhiv 1ZDG),
Rato Mladetiovič (Sava Kranj),.
Katarina Udo"ič (RTV Ljubljana),
• - A-liiv SR Slovenije,
-' Organizacijski odbe: posvetovanj o strokovnih m tenničnih vprašanjih v arhivih.
V imenu nag-ajencev se je zahvalil Ant^nsa Leskovec.
Ob 35--letnici ADS je delovna skupina v sestav1: Marjan Zupančič, Vlodimir. Kološa, Marija Oblak--Carin, Gašper šmid, EmaUmek, Pavle Mikfič, Miha Kuhar, Brane Kozina in Tj^ana Sa*ko priprardl3 .priložnostno razstavo: 35 let ADS, ki je predstavila skozi sliko, izdane publikacije in druge slikovne eksponate prehojeno 35-letnc pot, ter predstavila delavce, ki so zaslužni za raz voj iii delovanje. Eksponate (slike, plato tc, vabila, publi kacije .) za razstavo.so prispe /ali člani ter arhiv ADS Kazstavo je otvoril član predsedstva RK SZDL Primož Hamz, ki je v svojem govoru predstavil sedanji politični poloiaj v Sloveniji, poudaril delovanje društev, še p^scv bej.AHS ter čest.ial prejemnik ara priznanj in avtoijem razstave.
Sledil je sprejem pri predsednici ADS Darinki Drr.ov šek v čitalnici Arhiva SR Slovenije.
ARHIVI X'l 1989
121
Poročilo uredniškega odbora glasila Arhivskega društva m arhivov Slovenije Arhivi ¿a leto 1988 z dne 10. aprila 1989
Vladimir Zamer
Na z/idnjem občnem zhoru 10 feoruarja 1988 je bi! izvoljen nov uredniški odbor, ki gr sestavljajo Marjeta Adamič Ivankr« Zz]c- Cizelj. Darinki Drnovšek, mag. Peter Pavel Kiasine Branko Kozina Jurij Rosa, Boris Rožnim ftehnični urednik), Vadimir Sunčič, Kristina Šampcrl- Purg. Nevenka Trclia, Maruša Zagrailnik in Vladimir Žumer (glavni in o igovomi vrednik).
I Ireaniškemu odborn je uspdo izdati dvojno Številke XI, letnika za leto 19&8 konec februaija letošnjega leta. Ker je redno oziroma pravočasno izhajanje glasila odvisno predvseir od finančnih sredstev, naj pnvem, da sta zadnji letnik finansirali Raziskovalna skupnost Slovenije v višini 11,175 000 uin. Kulturna skupnost Slovenije z 4,633.000 din ni pa ie jasen delež samega Arhii-skega druStva Slovenije, Se manj pa prispevek arhivov, ki naj bi znašal 0,3 %od prihodka arhiva S sredstvi obeh skupnosti se" bili pokriti stroški tiskarne Černe'--Rogina n Rud bel a v višini 15,300.000 din ter stroški prevajalcev in lektoija. Avtorski honorarji Se niso bili izplačani, zanje ^a bi morali zagotoviti minimalno 14.^00.000 din. Za dodatno finančno pomoč smo zaprosili Raziskoval no skupnost Slovenije, računamo pa tudi na i/polnitev obveznosti posameznih arhivov. Celotni prednčun za XL. letnik v tem trenutku znala 32,0^0,000 din. Pman-čnc situacije ne poslabšuje ic inflacija, temveč tudi nakazovanje sreristev pc dvanajstinah, majhen prihodek oa predaje glasila pa tudi dejstvo, da čiani društva dobivajo Arhive za članarino, ki *na:a 4000 din, ekonomska cena enega izvoda pa je 6.400 din Nekaj je k takšnemu stanji, prispevalo tudi uredništvo, ki se je odločilo za tiskanje 38 avtorskih pol, namesto predvidenih dvajsetih
Vstbmska zasnova glasila se ni bistveno spremenila od X. letnika, dodano je le bibliografsko kazaio desetih letnikov Arhivov od leta 1978 do 19P7, ki pa je zaradi tiskarske napake uporabno le s pemočje TOK na oa tudi s pomočjo ubeeedntga kazala avtonev Izpuščeni sta le stalni rubriki "Nove pridobitve slovenskih arhivov" in 1 Brlbiografija arhivskih delaveev", kar je splet treh okoliščin' že tako prevenk obseg, neodgovorno delo čla-
na uredništva, ki je zadolžen za ti dve rubriki ter pasivnost večine arhivov pri pošiljanju podatkov, V prihodnji številki načrtujemo objavo obeh rubrik za obdobje dveh let.
Glasilo za leto 1988 nima neke tematske zasnove, tako da so v rubrika); "članki in razprave" in "Pomembnejše gradive v tujih in domačih arhivih" objavljeni večinoma priipevki s posvetovanja ob 100—letnici Arhiva Sli Slovenije in 7 njim povezane okrogle mize o c vi, j en tiranju virov za igodovino Slovencev v tujih arhivih, deloma pa so objavljeni zapozneli referati s XMI zborovanja slovenskih arhivskiu delavcev v Portorožu na terro valorizacija dokumentarnega gradiva. Vzpodbudne je, da se je v primeijavi z prejšnjimi Številkami pnvečalo število prispevkov v rubriki "Pomembnejše giadivo v tujih in domačih arhivih ', medtem, ko Se vedro ni dovolj kvalitetnih člankov "Iz prakse za prakso".
Za naslednji, XII. letnik Arhivov, s. mora uredniški odbor pa tudi Arhivsko društvo S'ovenije prizadevati predvsem za naslednje:
-	skrbet' za objavo kvalitetnih strokovnih člankov in razprav s področja arhivistike pa tudi urugih družboslovnih ved, ki so z njo neposredno povezane,
izboljšati korekture glasila in s tem zmanjšati Ste vilo tiskar,kili napak, ki Se vedno boleče kvarijo njegov izgled,
—	izboljšati pridobivanje prihodka', zJasti sofinancira nje arhivov in čhnov dništva. kar bo omogočilo iedno izhajanje pa tudi ustreznejSe nagrajevanje prispe/kov kar posredno vpliva na njihovo kvaliteto in število ter
■ — nenazadnje vzpodbuditi nekatere člane uredniškega odhera, da bodo odgovorneje opravljali svoje zadolžitve.
Na koncu bi se rad zahvalil vsen aktivnim članom uredniškega odbora in izvršr.ega odbora Arhivskega i\ruš-tva ter rednim fmanserjeui za souelovi-nje pri izdajanju glasila Arhivi, Viem aVoijem pa za prispevke z želje po nadaljnjem sodelovanju.
Zvezno posvetovanje arhfvskili delaveev Jugoslavije v Postojni
Branko Kazina
Arhivsko društvo Slovenije je bilo do.18 do 20. oktobra J?8y oiganizator zveznega pošvtovanja arhivskih delavcev''ugoslavije v Postojni Svet za znanstveno raziskovalo lelo eri ZADJ je ¿c 2G.'marca 1^89 na svoji seji v Radencih notrčil-teme oziroma program posveto vanja. Za letošnje zvezno posvetovanje so biic potijcnc naslednje teme: Življenje in delo dr. Franceta Prešerna; Razmejitev arhivskega gradiva meč arliivi, muzeji in bi-blioiekttni; Dosedanje izkušnje AOP v arhivski sluihi.
Zvezno posvetovanje je potekalo v hotelu Jama v Postojni in so se g? udeležili arhivski delavci iz vseh jugo-
slovanskih republik in pokrajin, ter člani sekcije arhivarjev, ki delajo z dokumentarnim oziroma arhivskim gradivom (ki deluje v okviru \DS) Skupaj je bilo na posvetovanju okrog 180 udeležencev,
V otvoritvenem oziroma pozdravnem delu so udeležence posvetovanja pozdravili: dr. Miroslav Lukelič, predsednik ZADJ Darinka Drnovšek, predsednica APS, Stare Matjažv imenu IS SO Postojna, Primož Hainz, član predseustva RK SZDL. Vsi govorniki so udeleženeem zaželeli čim udobnejše bivanje v Postojni ter.uspeh na de-Jovnem področju.