Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. I?. m t r/. m' NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25*— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K t>'M mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 189. Telefonska številka ®5. Celje, v pondeljek, 22. avgusta 1910. Čekovni ra£un 48.817. Leto II. Ivan Hribar — Jos. Ornig. (Dalje.) VII. Ostanimo še nekaj časa pri septemberskih dogodkih iz leta 1908. Sedaj po preteku-dveh let imamo mirnnejšo kri, potemtakem tudi bistrejšo razsodnost, razun tega pa še zadosti svež spomin, ki nam jamči in zasigura objektivno sodbo; pomuditi pa še se moramo raditega pri teh dogodkih, ker ljubljanski »Slovenec« — ali iz napačne informacije ali pa iz hudobije venomer trdi, da je Ivan Hribar kriv septemberskih dogodkov in vseh tužnih posledic. Ljubljanski »Slovenec« kakor vsi tisti, ki valijo odgovornost za te dogodke na Ivana Hribarja, ali Ciril in Metodovo družbo — ali na napredno stranko, se motijo ali ve-doma resnico pretvarjajo. Vse septemberske dogodke na Štajerskem in Kranjskem, vse žalostne izgrede in poboje je zakrivil I. Ornig v zvezi z namestnikom grofom Clary - Aldringenom. Ta dva sta odgovorna za vse žrtve na imetju in življenju, kar sledi iz sledečih dejstev: 2e zadnjič smo dokazali, da je Ornig napade na mirne Slovence odobraval, če tudi je bil kot šef mestne ptujske policije vezan skrbeti za javni mir in red in napade na osebe in tujo lastnino braniti. To je bilo na dan zborovanja 13. septembra 1908. Pred tem dnevom pa je bilo postopanje I. Orni-ga in obč. sveta v Ptuju tako, da se mora trditi, da je I. Ornig in njegov friestni svet prouzročitelj teh septemberskih izgredov. Mestni svet je namreč imel pred slavnostjo sejo, v kateri se je protestiralo proti temu, da se vrši v Narodnem domu zborovanje glavne skupščine C. M. družbe in pozivalo s prozornim hujskanjem in ščuva-njem proti slovenski narodnosti vso občinstvo, t. j. fakinažo in poulično sodrgo »zur einmiitigen Ab-wehr«. Čudno! Torej v svojem lastnem »Narodnem domu« ne bi Slovenci smeli sprejeti svojih gostov in dopustiti zborovanja, kojo od vlade potrjena družba v smislu svojih pravil napravi! Ta hujskajoči sklep mestnega urada bi moral grof Clary-Aldringen sisti-rati in razveljaviti, če bi hotel in smel veljati za po- LISTEK, Instiiutka. 2 Roman. Spisal Fedor Gradišnik. Prvi del. I. Da bi jo bil sedaj kdo videl, ko je ležala tako sladko-leno v gugalnici, v vsej krasoti in neprikriti divnosti svojega kipečega telesa — mislil bi, da je prišel v začaran gozd. kjer kraljuje ta začarano bitje v vsej prelesti in zapeljivosti, vabeče in koprneče pu vročem poljubu, strastnem objemu, nebrzdanem uživanju. In kroginkrog ta bajni mir, ta sveži, hladni vzduh, ta zapeljivi somrak in tiho, jednakomerno šumljanje bistrega potočka: — bilo je resnično kakor prizor iz tisoč in ene noči... Vrgel bi se k nji, prižel jo k sebi, grel se na njenih kipečih, kakor mramor trdih prsih, poljubljal njena rožnata ustna in jubil bi jo in užival njeno lepoto, ljubil in užival večno ...--- Zaprla je svoje velike oči in sladek, zadovoljen smehljaj je priplaval na njeno lice. Tako je ležala v gugalnici in — sanjala. Kakor večerne megle iznad jezera, tako so vstali naenkrat spomini pred njenimi duševnimi očmi in živela je še enkrat vse svoje življenje, smejala in jokala se je njena duša ob spominih na preteklost, smejala in jokala ob mislih na sedanjost ter obstala in zastrmela ob sanjah na prihodnjost. Od zgodnie mladosti naprej se je spominjala in bilo je le malo trenutkov, pri katerih je obstala vesela. Temna in precej mračna so bila njena otroška leta, a tem jasnejša in veselejša je bila doba njenega razcvita. Kot hčerka malomestnega trgovca, ki so mu prodali vse imetje na javni dražbi, pač ni go- štenega, pravičnega, nadstrankarskega c. kr. namest nika. Tega pa on, Clary-Aldringen ni storil, dasi ni kak homo novus. Na Podlagi tega sklepa mestnih očetov ustanovil se je v Ptuju za 13. septembra 1908 takoimenovani »Pettauer Ab\vehrausschuss«, torej društvo, kojega smoter je bil Slovence napadati, jih žaliti in tujo lastnino oškodovati. Vse to se iz poročila poročevalca »Arbeiterwille« (št. 218 od 15. septembra 1908) jasno vidi. Ta »Abwehrausschuss« je imel nalogo, organizirati fakinažo in barabstvo ne le mesta Ptuj, nego tudi sodrgo in barabe iz Maribora in Celja, ki so se ad hoc ob stroških »Abwehraus-schussa« v Ptuj priklatili. Če bi bil grof Clary-Al-dringen navedeni protizakoniti sklep ptujskih mestnih očetov sistiral in razveljavil, bi se tak »Abwehr-auschuss«, to je organizirana banda na napade in pretepe nikdar ne ustanovila. Imeli bi respekt, ker bi uvideli, da ima vlada resen namen, Slovence ščititi. Čc bi ptujskih izgredov ne bilo, bi tudi Ljubljana dne 18.—21. septembra 1908 popolnoma mirna ostala. Raditega smemo s popolno gotovostjo trditi, da imata vse septemberske izgrede na Štajerskem m Kranjskem 1. 1908 na vesti edino I. Ornig in njega protektor grof Clary-Aldringen, ne pa ljubljanski župan Ivan Hribar. To je resnica, ki se zatreti ne da! Sedaj je tudi umevno, zakaj»gsof ClarV-Aldringen vse te grdobije I. Orniga na najvišjem mestu zamolči? On mu še radi teh uslug vskrbljuje in izposluje visoke rede in odlikovanja. Vrana vrani oči ne iz-kljuje.! Javnost naj sodi, kakih zaslug si je I. Ornig stekel. Sicer pa je že čas, da se najvišje mesto prek glave grofa Clary-Aldringen informuje o teh septemberskih izgredih. Drugače bodemo mi Slovenci na zgoraj zmirom samo volkovi, ki nemškim jagnjetom vodo kalijo. VIII. Uradovanje I. Orniga po septemberskih iz. gredih. Nad vse karakteristično je, kako je ta »Abwehr-ausschuss« pravzaprav ta organizirana banda za ponočne napade in poboje po 13. sept. 1908, ko je jila nikdar upanja na srečno in brezskrbno življenje, dasi si ga morda nikdo ni tako želel kot ona. Brez-delnost, obilica vsega, lišp in dragocene obleke: to so bili njeni ideali. In glej, komaj šestnajstletna He-lenica je očarala blizu šestdesetletnega viteza, precej postarnega, a bogatega in do ušes zaljubljenega kraljeviča. In prosil je za njeno roko — po ljubezni ni vpraševal, ker mu je bilo dovolj, da jo je ljubil on — pa jo je nekega dne odpeljal v svojo kraljevino, na svoj grad. In tu se je pričelo za njo čudno in nenavadno življenje. Stari, dolgobradi vitez ji je razkazal vse svoje bogastvo, vodil jo je po gradu iz sobe y sobo. iz vrta na vrt, iz gozda v gozd. »Vse to je tvoje, Helena moja«, ji jc rekel ter jo poljubil na čelo. Začudena je gledala Helena in svojim lastnim očem je komaj verjela, da jc vse to resnica. Ko ji je vse razkazal in jo seznanil z vsakim, N tudi najskrivnejšim kotičkom svojega gradu — tedaj jo je prepustil samo sebi. Ves dan je hodila okrog, puško na rami in velikega, zvestega Plutona na verižici — po gozdovih je hodil in se plazil po strmih skalinah in pozno v noč se je vračal domov. Ponoči pa je postajal nežen in ljubeznjiv — tesno se je stiskal s svojim ovenelim telesom k njej, komaj razviti, komaj razcveli pomladni roži in poljubljal jo je vso noč, da so Heleno ščegetali dolgi, mehki lasje njegove svilne brade po nežnih mladostno-kipečih gru-dih. On pa je vzdihoval ves blažen in srečen ter se še tesneje privjal k nji... Tako so tekli dnevi in Helena se je privadila temu nenavadnemu življenju ... Umevno je, da svojega moža ni ljubila — saj je prišel kakor meteor z neba in kar nenadno je stal sredi njenega mladega življenja... Ponujal ji je bogastvo, udobnost in brezskrbno življenje, druzega ni dejal nič — vzela je, kar ji je ponujal in z bogastvom je dobila tudi njega ... Bila je otrok, a on neokreten, blaziran starec — bilo bilo v Ptuju in okolici že vse mirno, besnela in divjala proti hišam in imetju ptujskih Slovencev. Saj tudi ni čuda! Iz zgoraj navedenega mestno-občinske-ga sklepa, katerega grof Clary-Aldringen ni hotel si-stirati, je izvajala, da je vsak Slovenec in njegova hiša in metje »vogelfrei«. V noči od 27. na 28. septembra je poulična faki-naža ne le pobijala in razsajala v mestu samem, ampak se kot organizirana banda podala v okoliško občino pri Ptuju ter razbijala po slovenski okoliški šoli, po oknih nekega slovenskega profesorja in nekega slov. učitelja ter napravila znatno škodo. Zdaj je I. Ornig videl, kaj se pravi s fakinažo in cestno sodrgo ljubimkovati! »Die er rief, die Geister — die \vird er nun nicht los!« Sklical je izredno sejo občinskega sveta, ki je izrekel svoje globoko obžalovanje nad temi »Bubenstiicke« in dotični slovenski lastniki pa so dobili nemudoma sledeče obvestilo: Z. 134. pras. Ich beehre mich E. W. ein Ab-sehrift des heute zum Gemeinderate in ausserordent-licher Sitzung gefassten Beschlusses betreffend die heute von frevelnder Hand an Ihrem Gute verubten Schaden, mitzuteilen und ersuche. die Reparaturen anzuschauen und die Herstellungskosten hieher zu verrechnen da diesselben bei Regress gegen die Schuldigen(I) aus der Stadtkasse bestritten werden. Biirgermeister Ornig m. p. Tudi tega sklepa ni grof CIary-Aldringen sistiral, čeravno nasprotuje § 307. obč. kaz. zak. Davkoplačevalci morajo plačevati škodo, kojo mestni falotje po tujih občinah z hudobnim namenom delajo. Vse to dopusti grof Clary-Andringen v prilog svojemu z redovi odlikovanemu ljubljencu J. Orni-gu'; vse se na Najvišjem mestu namenoma prikrije in utaji; trpel za to bi pa naj Ivan Hribar, ne pa grof Clary-Aldringen in njegov protežiranec J. Ornig! Ali ni to škandal vseh škandalov? (Dalje sledi.) ji je pri duši," kot da zre svojega očeta pred sabo, kadar mu je gledala v obraz ... No, in očeta je bila vajena ubogati na sleherno besedo ... In tako se je zgodilo, česar se je najbolj bala... Povila mu je še v prvem letu svojega zakona dete — malega črnega črvička ... Bila. je deklica... Helena je ni bila vesela, nasprotno — bilo ji je, kot da je stopilo med njo in njeno prostost nekaj silnega in pretečega, kot da je umrlo za njo po rojstvu tega otroka vse veselje, kot da je izginila vsa radost. Toda ta bojazen ni trajala dolgo ... Saj se ji ni bilo treba brigati skoraj prav ničesar za malo Elo, saj jo je negoval in vzgojeval edinole njen mož, ki je bil kakor blazen na svojo Elico ... Pestoval jo je, ko je bila majhna, igral se ž njo, ko je postala večja, vodil jo je na izprehod, ko je pričela hoditi in sedaj, ko je izpolnila deseto leto, jo vodi ves božji dan po gozdovih in skalinah s seboj... Ona pa, ki bi morala čutiti v sebi sveto dolžnost matere in vzgojiteljice, ki bi morala čuvati nad svojim otrokom in ga seznaniti z življenjem in njegovimi skrivnostmi, ona je ves ta čas preživljala brez vsake misli na svoje dete, živeča le samo sebi in svojim željam ... Več kot naravno je, da se je Ela popolnoma odtujila svoji materi, da ji je bilo vedno tesno in dolgočasno pri srcu, kadar je morala biti sama ž njo, kar se je pa itak redko kedaj zgodilo ... A ne samo t otrok, ampak tudi mati je videla v Eli le nepotrebno zlo, le oviro v prostem in svobodnem teku svojega življenja. .. (Dalje sledi.) § 1. državnega šolskega zakona. Govoril na XXII. glavni skupščini Zaveze dne 7. avgusta 1.1. v Novem mestu Engelbert Gangi. Nravno-verska vzgoja. Stoletnica Stanka Vraza. Vsi življenjepisci Vrazovi se spominjajo njegovega rojstnega kraja, divnih naših ljutomerskih goric. In tam, v pravem slovenskem raju, se je vršila včeraj pred domom, v katerem je zagledal Stanko Vraz 30. junija 1810 luč sveta. Ob enem se mu je odkrila v spomin stoletnice rojstva spominska plošča. Aranžma slavnosti je bil sicer precej ponesrečen in poznal se ji je neprijeten biljeg tiste stranke, ki tira celo v obče narodnih, kulturnih zadevah svoj separatizem na vrhunec. A kraj, kjer se je vršila, je tako diven, da se ga ne more nagledati oko! Zeleni vinogradi, bele hišice, skrite, tihe dolinice — in razgled daleč tje doli na slovanske grobe v ogerski ravnini, na hrvaško pogorje in oblastno široko Pohorje — kako bi tu ne zrastel pesnik domovinske ljubezni, kako bi se tu ne dalo sanjati o črnih ljubičinih očeh, ljubeznjivo-zamišljenih, kakor je krajina sama, hrepenečih po sreči tam za daljnimi gorami in v skrivnostnih ogerskih ravninah ... Tu je tudi kraj, da ponovim g. dr. Ilešiča, kjer je mogel vzrasti največji Ilirec . . . Kakor se ne stavijo očem meje, ko hite proti jugu k bratom Hrvatom, k pohrvatenim Slovencem, tako prehaja tukaj tudi skoro neopaženo jeden slovenski rod v drugega, vleče nas panonske Slovence srce v Zagreb tako močno kakor v oddaljeno belo Ljubljano. V znamenju hrvatsko-slovenskega bratstva se je vršila slavnost: na hiši, na visokih smrekah pred Vrazovim domom, starih in razkavih, so se vile slovenske in hrvaške zastave; isto si videl pri vseh šotorih, na banketni uti. Od ranega jutra so prihajali gostje — in pozdravljali so jih topiči, donele so jim v pozdrav slovanske koračnice varaždinske mestne godbe. No — med gosti je ' bilo večinoma samo domače in okoliško kmečko ljudstvo. Vsled trmoglavega strankarstva pripravlj. odbora, ki je izključil od sodelovanja celo konservativce, so slov. naprednjaki oficijelno popolnoma izostali. Razun »SI. M.« ni bila zastopana nobena znatnejša slov. korporacija, če še omenimo »Zgod. društvo« v Mariboru. Pa tudi udeležba Hrvatov je bila zelo majhna; ni jim bil po godu Stuhec-Meškov pripravljalni odbor. Iz Zagreba ni bilo razun g. dr. Kučera nikogar, varaždinska društva in korporacije so bile zastopane samo po depu-tacijah. Banketa se je mesto pričakovanih 400 oseb udeležilo komaj 60 — in ne vemo, če nismo preveč povedali. Morali so uto — ki je sicer spominjala ravno tako kakor Štuhečeve napitnice na slavnoznane primicije — napolniti s kmečkim ljudstvom, da stvar ni imela preklavernega lica! Ljudstva je utegnilo biti 3 tisoč — na hvalo pri-ganjanju na prižnicah. Ako bi hoteli biti strogi, bi lahko govorili o fijasku in prav lahko bi vrnili klerikalcem na njihove fraze o »sokolih na begu« z — gosti na begu! Okoliška društva so bila še precej dobro zastopana. Posebno častno se je udeležila slavnosti Zveza muropoljskih gasilnih društev: bilo je čiteljevanja!« — potem je tudi res, kar trdim jaz: »Da se naučim nravno-verske vzgoje, ne grem v šolo k našim preljubim krščanskim in katoliškim prijateljem!« (Smeh.) Da se naučiš nravno-verske vzgoje, pojdi v šolo k učeniku vere in ljubezni in odpuščanja, vere bratstva n ponižnosti, ki je še -t- na križu viseč — prosil za svoje preganjalce in krvnike, ki ni imel prostora, kamor bi položil trudno glavo! Pojdi daleč stran od pismoukov, farizejev in od njihovih hnav-skih hlapcev in od njihovih popačenih in krivih naukov, pojdi naravnost do studenca resnice, neizkalje-ne in svete! Tamkaj se napij spoznanja in moči! Proti nebu dvigni jasno, čisto čelo! Ne obračaj ga kakor hinavski hlapci za rešnjetelesno procesijo k tlom! Pojdi z zaničevanjem mimo trinogov posvetnega in duhovskega stanu, s svojimi mislimi se potopi tja v globino svoje duše, ki je pila iz studenca ne-izkaljene in svete resnice! Tvoje misli naj se dvignejo, zakaj v njih je vera in nravnost! Na delo pojdi! Močan v sebi, stori močne tiste, ki se zbirajo okolo tebe! Lažniki, hinavci, nečistniki in sovražniki te hočejo ugonobiti. Trgajo te od družice, ki si z njo pred oltarjem sklenil -nerazrušno zakonsko vez. (Klici: Zivio Grmek!) Odjedajo ti zaslužek! Tovariši iz lastnih vrst, kakor so slabiči in brez poguma in brez odločnosti, te na mestu, kjer ti dele kruh, taje in pehajo v bedo! Pojdi mimo njih s ponosno zavestjo, da nisi naprodaj, pojdi na delo in, uprt na nauke Kristusove. vzgajaj mladino versko-nravno, ne vzgajaj pa mladine fanatiško-strastno po načelih potvorjenc morale politiških pipčarjev, kopitarjev in pihalnikar-jev (Gromovito ploskanje.) Pusti nož v miznici, konja v hlevu, pištolo na klinu — pomladi svojo kri v studencu ljubezni, raz- 200 mož z zvezno zastavo. Zastopana so bila ognjegasna društva v Stročji vesi, Cvenu, Nor-šincih, Lokavcih, Ključarovcih, Križevcih, Iljaševcih, Veržeja, Bučečovcih, Bunčanih, Kokoričih, Cezan-jevcih, Grlavi in Stanetincih. Veteranska društva so došla iz Svetinj, (z zastavo), Ljutomera (z zastavo), Sv. Križa (z zastavo) in Huma. Ljutomerski »Sokol« je prehitel malodane polnoštevilno s svojo krasno zastavo, nadalje je bila navzoča domača ivanjkovska požarna bramba in pa požarna bramba s Hradeka (z godbo). Iz Varaždina je bil zastopan »Sokol« po 7 članih, nadalje akad. fer. dr. »Tomislav« in pa pevsko društvo »Vila« (obe po deputacijah). Videti je bilo tudi mnogo slov. akademikov. Slovesna sprejema v Ljutomeru in Ormožu sta odpadla, na domu je pozdravil došle dež. posl. Meško in nečak St. Vraza ter domači gospodar Vraz. Mašo in pridigo, ki se je vršila na prostem pred malo kapelico, je opravil dr. Medved iz Maribora. Pelo je pri maši Ljutomersko pevsko društvo. G. dr. Medved je v svojem živahnem cerkvenem govoru naslikal St. Vraza kot vernega kristjana, zvestega sina sv. katoliške vere in pa prijatelja Slomšekovega. Po maši se' je vršil, kakor smo že omenili, precej slabo obiskan banket. Med udeleženci smo opazili varaždinskega župana ifi podpredsednika hrv. sabora dr. Pera Magdiča, drž. posl. dr. M. Ploja, predsednika »Matice Hrvatske«, g. dr. Otona Kučera, odbornika dr. Kerubina Šegviča, predsednika »M. SI.« dr. Ilešiča, dalje vseučiliščn. prof. dr. Murka in Bezenška iz Sofije ter še mnogo drugih rojakov in odličnjakov iz bližnjih in daljnih krajev. Vršile so se običajne napitnice in pozdravi; kot karak-teristikum slavnosti veljaj, da kaplan Štuhec sprva ni hotel napiti dr. Ploju, vsled česar so se škandalizirali celo hrvaški duhovniki. Po banketu je bil še le glavni del slavnosti: slavnostna govora in odkritje spominske plošče. Prvi je govoril predsednik »M. H« g. dr. Oton Kučera. Izvajal'je, kako je propadel z Napoleonom politični ilirizem, in kako se je pojavil kulturni ilirizem ki vpliva vedno živeje še današnje dni naprej — vsaj v nekaterih svojih posledicah. Govor je bil lep in skrbno izdelan, žal, da ga ljudstvo ni razumelo. Po govoru je bila odkrita spominska plošča. Ta ima sledeči napis: »Ob stoletnici r o j s t v a s 1 a v n e mu jlirskemu pesniku Slovenci. 21. avg. 1910-Preko svoga Stanka Vraza kazuje hrvatski narod svoje poštovanje svemu narodu slovenskemu. Matica Hrvatska«. Varaždinski župan dr. Pero Magdič je položil pod ploščo v imenu svob. mesta Varaždin krasen venec. Za njim je spregovoril g. dr. Franc Ilešič. Govor je napravil na navzoče ogromen utis. Žal ga tu ne moremo podati v celoti. Med govori so peli pevci »Slovenec i Hrvat«, »Lepa naša domovina« in druge rodoljubne pesmi. Kasneje se je razvila ljudska veselica; godba se je menjavala s petjem različnih zborov. Dela na ljudski veselici so se z vso vnemo posvetile jasni užaljenega duha v svojem plemenitem zvanju — tak pojdi na svoje delo! Otresi s črevljev prah po-litiške borbe viharjev, vrzi s suknje markp politiške firme — samo in edino kot učitelj stopi v učilnico! (Odobravanje.) Tvoja beseda naj ne bo kladivo, ki se pod njega sirovimi udarci zvijajo mlada srca, lepa ta srčeca, da se njih blaga, nežna čuvstva prelivajo v sirovost, otopelost, strast in sovraštvo! Kakor gre pomladna sapa nad popjem, da se zamaje, razpoči in razvije v dišeč cvet, tako naj gre tvoja beseda, vsa prežeta v ljubezni, naravnost v srca, da zažive in se razvijejo v čednosti in lepoti! (Ploskanje in vzklikanje.) Pusti jo, od strasti zeleno zlobo, da daje svoje ime na razpolago zavratnemu orlu-ujedi, ki podpisuje tvojo obsodbo, plačilo poštenemu tvojemu delu! Pusti jih, nahujskane slepce, da podpisujejo na ukaz namestnika božjega lažnjivo ovadbo proti tebi! Pusti denuncijanta, ki ti stopa na vrat z ukradenimi pismi v roki! Pusti ga, z jezikom demokrata, s srcem fanatika in nevoščljivca, da razdira tvoje delo, ki si ga vršil dolga leta ljudstvu v blaginjo! Pusti jih, priganjače v jarem politične odvisnosti, da si nakop-ljejo poleg prešestovanja še greh neznačajnosti! Pusti ga čuvarja zakona, naj ga grize vest ob storjenih krivicah! Vsa okolica diši po krvi! — Naj brusijo nože, naj kujejo podkove, naj bašejo puške — to je orožje njihove kulture, to je simbol njihove morale in vere, to je vidno znamenje njihovega pojmovanja nravno verske vzgoje! (Hrup.) Nekoč so ukradli nekje nekake vzorce potiskanega papirja, kmalu potem so v bližini svetišča Matere prečiste prisegali, da je križ njihovo geslo! To je tisti križ, ki je Kristus na njem izdihnil zaradi poštenosti in resnice! Ljutomeržanke — da je ta uspela, je popolnoma njihova zasluga. Refleksij* kot realni ljudje ne bodemo pisali na koncu: ali človek ne more vendarle potlačiti svojega obžalovanja nad tem, da naši klerikalci postopajo celo pri izrazih spoštovanja velikim našim prednikom na tako nestrpen in nekulturen način. Občinske volitve v celjski okolici. Danes se je pričela dvodnevna bitka za go-spodstvo v celjski okoliški občini. Voli danes tretji razred od 8. zjutraj do treh popoldne. Že na vse rano zjutraj je bilo na Ostrožnem pri Fazarincu nad vse živahno življenje. Izgleda kakor bojno polje z dvemi sovražnimi si taborišči. Slovenci polni samozavesti in navdušenja pri Fazarincu, nemškutarska renegatska klika pod vodstvom raznih sumljivih eksistenc pri Zagodetu. Vozovi švigajo na vse strani osobito po »nemške« volilce. Tipična figura teh »nemških« volilcev je n. pr. neki Ocvirk iz Ostrožnega, ki se je junaško udarjal ob prsi in vpil: „Ich und mein Bruder — alle deutsch". Udeležba pri današnji volitvi je ogromna. Če pomislimo, d^ se je skozi dvajset let volitev udeleževalo n. pr. v tretjem razredu od prilično od 800—1000 volilcev k večjemu 200—250, da pa jih je danes od krog 1000 volilcev že do enih popoldne glasovalo blizu 600, je to znamenje, da je zanimanje za volitve na obeh straneh ogromno. Iz vseh najoddaljenejših vasi velikanske občine prihajajo slovenski volilci, z navdušenjem v srcu in na obrazu. Vidi se vsem, da vedo, kaj se pravi: ohraniti občino v rokah treznih slovenskih mož, in kaj bi bilo, če bi dobila občino v roke prezadolžena celjska klika. Posebno se izkazujejo častno vrli Hudinjci in Gaberčani, ki so se že dvakrat pripeljali na velikem vozu in jih pride popoldne še ena partija. Videl si na volišču starce, ki jih ni bilo še nikdar volit, videl si bolne, da, iz Gaberja se je pripeljal vrli mož Marčink, na obeh nogah hrom, da so ga morali prenesti na voz in z voza: svojo slovensko dolžnost je hotel izpolniti. V človeku ob pogledu na vse kipi in valovi navdušenja, in en glas si danes čul med ogromnimi slovenskimi množicami pri Fazarincu: slovenske okolice celjske nam ne ugrabi tujec nikdar. Slovenska zmaga v 3. razredu z ogromno večino je zagotovljena. Jutri volita II. in I. razred. Tudi v U. razredu je zmaga Slovencev sigurna; tudi v prvem ni izključena; v najneugodnejšem slučaju bi odločil žreb. V zadnjem trenutku še na delo ! Politična kronika. DVE ZANIMIVI IZJAVI. Dr. Pero Magdič o fuziji hrvaših strank. — Dr. Mir. Ploj o Dalmatincih v »Zavezi južnih Slavena«. Naš urednik je imel včeraj priliko govoriti v Cerovcu s podpredsednikom hrv. sabora, g. dr. Pe- Pusti jih, ki se dobrikajo staremu tovarišu v lice, za hrbtom pa mu izpodmikajo stol, da bi čmprej sedli nanj in ko še stari tovariš ni zabrnil ključa v vratih, že kockajo za. njegovo službo! Pusti jih, naj delajo talko! Kriče, da smo jim sovražniki! Kako naj bo sovraštvo tam, kjer je pomilovanje? Kristus je ime Iškariota, Špartanci so imeli Efialta, učiteljsko uboštvo pa ima Slomškarje. (Ogorčenje, vzklikanje.) Kdor more, naj stori tako. Svojo dedščino, pristradano v težkem boju za obstanek, ki ji pravimo čisto, neokrunjeno, pošteno ime, lahko prodaš za skledo leče ali za katerokoli drugo ceno, zato — ubožec, pritiskan od trde usode, izkušan od peze življenja — ne boš od nas sovražen in zaničevan, ker je bila sila razmer jačja od tvojega značaja in te je uklonila, da si s srdom v srcu in s kletvijo na svojo čast, edino odliko, ki si jo imel! Solza sočutja nam igra v očeh, že zaradi tvoje žene in tvojih otrok! Naj ti nasujejo dobrot v zvrhani meri, da ti v dobrotah utihne vest, ako se ti kaj oglaša! — (Odobravanje.) — Uboštvo je rodilo že veliko zla, pa je rodilo tudi to, a kot senca hodi z njim čisto napačno mnenje, da smo neznačajneži mi, ki smo ostali značajni, da smo nezvesti mi, ki smo ostali zvesti. Značajni in zvesti v vskem pogledu, tako tudi v izvajanju tiste določbe § 1. drž. šol. zakona, ki zahteva nravno-versko vzgojo! Mi hočemo nravno-versko vzgojo, ki sloni na nauku božjem: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! (Viharno ploskanje.) Tu je treba enkrat jasne besede, da ne bo večnih neutemeljenih očitkov o brezverski vzgoji, o Fer-rerovstvu, o španskih anarhistih in o drugih takih pošastih. (Dalje sledi.) rom Magdičem o sedanjih hrvaških političnih razme-Tah, zlasti pa o nameravani fuziji pravašev, autono-mistov in naprednjakov v enotno stranko, ki bi tvorila delovno večino in vladajočo stranko v saboru. G. poslanec je bil mnenja, da leži glede fuzije v precejšnji meri odločitev pri naprednjakih: ako opuste isti del svojega kulturnega programa in se združijo s pravaši in autonomisti, je upanje, da se ustanovi enotna hrvaška stranka, katera bode zavzela glede ngodbe znano hrvaško narodno stališče, v ostalem pa bode zasledovala praktično gospodarsko in kulturno politiko. Ako pa ne pride do fuzije — potem pa še se danes absolutno ne more reči, kaj bo. Upoštevati je treba znana vladna volilna sredstva, kajti ban je trdno odločen iti tudi sam v volitve; upoštevati je tudi treba novi volilni red, ki bode spravil na volišče mnogo doslej politično brezpravnih in morda tudi deloma brezbarvnih ljudi. Mnogo bode odločevala v teh volitvah osebna priljubljenost ali nepri-ljubljenost kandidatov. Kar se tiče barona dr. Toma-šiča on ne more verovati, da bi ne mislil pošteno s Hrvatsko. Saj se je eksponiral zelo za hrvatsko stvar. Ako bi on padel — v slučaju, da se ne bi razmere na noben način uredile — potem pa utegne priti kak Hidegethi — in Hrvatska bi doživela novo hudo dobo zatiranja njenih pravic in naroda. — Na vprašanje, kaj je resničnega na vesteh dunajskih listov. da gredo bojda jeseni dalmatinski drž. posl. v vladno večino, je izjavil našemu uredniku g. posl. dr. Ploj. da nič. To so le politične kombinacije raznih časnikarjev. Na vprašanje, kaj bo jeseni, je dejal g. dvorni svetnik, da je sedaj mnogo ali vse odvisno od tega, kaj bo z deželnimi zbori, zlasti s češkim. Po njeg. mnenju se položaj na Češkem zboljšuje in je morda vendarle upati na kako, vsaj začasno rešitev tega vprašanja. »In kaj utegne biti s štaj. dež. zborom?« »Sem z vami vred radoveden«, je odgovoril g. svetnik in se je nasmehnil. KAJ BO NA JESEN? Z Dunaja poročajo, da je v soboto naznanil ministerski predsednik Bienerth Poljakom po posvetovanju z njim delovni kalendarij na jesen. Bienerth namerava najprej sklicati dež. zbore in sicer še tekom meseca septembra. Glede češkega dež. zbora je povedal ministerski predsednik, da se bodo pričele sporazumne konference začetkom meseca septembra na Dunaju in se bodo meseca januarja v Pragi nadaljevale. Baron Bienerth se je tozadevno že spustil v dogovore s češkim dež. glavarjem princem Lobkovicem in pa s češkim namestnikom. Ostali deželni zbori bodo sklicani sredi septembra in sicer bi naj zasedanje ne prekoračilo dobe 6 tednov. Delegacije se bodo sklicale začetkom oktobra, drž. zbor pa začetkom novembra. Štajerske novice. Ruška koča. Kakor običajno, priredi se tudi letos sestanek slov. turistov dne 4. sept. v Ruški koči. Č. g. dr. Medved bode isti dan maševal pri Sv. Are-hu. Planinski pozdrav! Čudovito krasen meteor sva opazovala v petek večer ob tri četrt na 9. s prijateljem na sprehodu na Dol. Meteor je bil svetel kot električna obločnica v velikosti otroške glave ter je razmeroma počasi »jadral« v smeri jugovzhod-severozahod (na južnem nebu), puščajoč za seboj dolg žareč sled. Pogled je bil tako krasen, da še nisem videl kaj lepšega na nebu. Slovensko akademično društvo »Ilirija« v Pragi se je preselilo z dne 15. t. m. na novo stanovanje: Kral. Vinohrady, Taborska ulica št. 14. mezzanin. Iz Maribora. V nedeljo, dne 21. t. m. se je poročil v frančiškanski cerkvi gospod Ivan Tomažič, nadzornik prve »Češke« z gdč. Marico Paserjevo. Vrlemu Slovencu in sokolu krepak »na zdar!« in obilo neskaljene sreče. Iz Maribora. Pevski kvartet kluba »Narodni Pi-pec« je g. Tomašiču in njegovi nevesti z Nožnice, spo- \ narinske knjižnice \ sprejemniceitd. \ itd. itd. itd. % a Za p. n. urade, posojilnice šolske svete itd. f _radne tiskovine, ^ \ zavitke, pobotnice menice, napise ^ X itd. itd. itd. « G Imn knjigo¥eznica izvršuje vsa knji-goveška in galanterijska dela v najokusneji obliki ceno in točno. ■ ■ Šilerjeva cesta 3