Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisuna se me »prejemalo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znate mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popast. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 52. Sreda 25. junija 1930. Leto v. Zmotna politika. Nezdrave politične razmere na Špan- skem, Madžarskem in v Italiji. Španski kralj Alfonz je šel v Pariz in je povabil starega politika, da vzame kot politik vladno krmilo v roke. K sodelovanju so bili povabljeni tudi drugi politiki, ker je v nepolitičnih razmerah vzcvelo klikar-stvo in s tem nesposobna odiozna politika, ki je ustvarjala večje in večje nezadovoljstvo med narodom. Poljska sama je danes v najhujši zagati. Izolacija aktivnih politikov in sejma ter opiranje na fevdalno poljsko plemstvo, ki izrablja ogromno večino naroda kot klika v svoje gospodarske in osebne namene, ustvarja enako nezadovoljnost in povzroča politične ekstreme, ki jih je težko spraviti k pozitivnemu delu. Isto velja že danes za Madžarsko in po isti poti pojde tudi Italija v krizo. V vseh teh oblikah režimovanja se jemlje možnost zdravega razvoja, ker javno mnenje nima prilike udejstvovanja. Odprto pot pa imajo ožji krogi, osebni vplivi, ki niso nikomur odgovorni in ki kaj radi zabredejo v osebno špekulativne ali neobzirne konjunkture. — Življenje je pa skupna zadeva, torej svojina javnosti. To uči zgodovina. Jugoslavija bo demokratična drZava. Izjava jugoslovanskega poslanika na Dunaju. Na Dunaju je nastopil nov jugoslovanski poslanik dr. B. G. Angje-linovič. »Neue Freie Presse« je objavila kratek razgovor s poslanikom, v katerem pravi poslanik med drugim: »Po svojem bistvu smo demokratično ljudstvo, in čim bo program z dne 6. januarja 1929 izvršen, potem bo slonela Jugoslavija na novih varnih temeljih in se bo naša dežela smela prištevati med najboljše demokracije Evrope in se med njimi uveljavljala.« Tako pravi poslanik jugoslovanske kraljevske vlade. Hud udarec avstrijskemu fašizmu. Major Pabst v Benetkah. Iz Avstrije izgnani organizator Heimwehra, major Pabst, je bežali t letalom v Benetke ter se naselil1 tam v vili svoje žene. Izgon' Pabsta je Posledica in uspeh socijalno-demo kratične politike. Stranka bo po sklenjenih kompromisih, ki so bili potrebni, da ne nastopi meščanska vojna, delala sedaj zopet ofenzivno. Heirmvehri se pa jeze na notranjega ministra Scbuniija, ki so ga vrgli iz svojih vrst. Pabst je vložil proti izgonu priziv, ki pa ne bo zalegel, ker Pabst še ni avstrijski državljan. * Fašistični generali prosijo milosti za Pabsta. Rauter in Starhemberg. voditelja lieimwelira, sta bila te dni pri kanclerju dr. Schobru z; intervencijo, naj vlada prekliče izgoni Pabsta, Opazilo se je, da dr. Steidle v tej deputaciji ni bil navzoč. Obstoji možnost, da bo vlada dovolila Pab-stu kratek povratek na Tirolsko, da uredi zasebne zadeve, o preklicu iz-gonskega odloka pa ne more biti govora, ker ga zahtevajo važni zuna njepolitični momenti. Bol za delovni žas v rudnikih. K razpravam na 14. mednarodni konferenci dela. — Zahtevajo skrajšanje delovnega časa od 8 na 7 ur, enotne mezde in mednarodni premogovni kartel. Ženeva, 15. jun. 1930. Po dolsih pripravah smo pričeli pretekli teden na mednarodni konferenci dela z razpravami v posameznih komisijah. Tretja komisija razpravlja o delovnem času v rudnikih. Ta komisija šteje 48 članov. Od' njih pripada po ena tretjina skupini delojemalcev, delodajalcev in zastopnikov zainteresiranih vlad. Komisiji predseduje bivši nemški minister za! socijalno politiko Dr. Brauns. Poslodavsko delegacijo vodi tajnik Zveze angleških rudarskih podjetij W. A. See. Odi delojemalske strani so v komisiji vsi voditelji večjih rudarskih strokovnih organizacij. Angleške rudarje zastopa tajnik angleške rudarske federacije A. J. Cook, nemške predsednik rudarske unije A. Schmidt in tajnika Dr. Berger in Rott-hauser, francoske tajnik Vigni, poljske poslanec Dr. J. Stanczyk, belgijske predsednik rudarske unije Dejardin in Bougeuhou, češke Pohl in Lane. Zastopnikov manjših držav ne bomo posebej naštevali. Vsi ti imajo v demokratični Ženevi sicer ravno tako po en glas, kakor recimo zastopniki najjačjih in najjačje zainteresiranih držav Velike Britanije in Anglije. Vkljub vsej formalni demokraciji, pa se glasovi seveda tudi tu tehtajo. Zato je bla posvečena pri generalni debati o načrtu konvencije, ki smo jo pretekli teden zaključili, pažnjai predu vsem stališču, ki ga bodo zavzeli zastopniki najjačjih interesentov. Poslodavski delegati nastopajo, kot je bilo pričakovati, vsi proti konvenciji. Poleg stvarnih razlogov navajajo v svrho utemeljitve svojega odklonilnega stališča tudi formalne razloge: Pravijo, da so biie predpriprave, v kolikor se tičejo izvenev-ropskih držav, pomanjkljive. Upirajo se, da bi se sklepalo o načrtu konvencije že to pot končnoveljavno, češ da se mora razpravljati po pravilniku o vsaki konvenciji na dveh zaporednih plenarnih konferencah, dočim je proučila v tem slučaju načert posebna v ta namen sklicana komisija. Jasno je, da so to le zavlačevalni poizkusi brez vsake stvarne upravičenosti. Statistično gradivo je predloženo konferenci tudi za izvenevropske države. 1 eh-nična komisija, ki je proučevala načrt v . januarju tega leta, je izvršila svoje delo gotovo z isto natančnostjo, kakor bi ga plenarna konferenca. Delavska delegacija se zavzema v smislu sklepov rudarskega kongresa v Krakovu z vso silo za izboljšanje predloženega osnutka. 2e sedaj pa se vidi, da bo v tern težko uspela popolnoma. Odločitev teži popolnoma pri vladnih delegatih. Izgleda, da bo velika večina teh delegatov za! konvencijo. Vladni za-stopniKi vseh večjih držav so se izrekli v načelu za njo. Vsak pa izraža pri tem gotove pomisleke. Zato je veliko vprašanje, ali bo izšla konvencija iz odseka' v obliki, ki bo za delavstvo vsaj tako ugodna, kakor je komisiji predložen osnutek konvencije. Da obrazložimo, zakaj se zavzemajo rudarske organizacije za mednarodno ureditev delovnega časa v rudnikih, bomo povedali na kratko, kako so delavski zasto>P<-niki to svojo zahtevo v generalni debati utemeljevali. Prvi razlog za to je ta, da sl naša sedanja mednarodna delavska zakonodaja o dielovnem času na posebne rudarske razmere ne ozira. Ona je v pogledu načina, kako naj se delovni čas v rudnikih določa, docela pomanjkljiva in ne jamči za to, da bi bil delovni čas v rudnikih enoten, tudi če bi se povsod izvedla. A v rudnikih ic treba ne samo enotnega, temveč z ozirom na težje delo v rudnikih, pa tudi z ozirom na rastočo nadpro-dukcijo premoga, krajšega delovnega časa. kot v ostalih delovnih' strokah. To je drugi razlog, zakaj delavstvo to konvencijo zahteva. Konvencija naj bi zasigurala v rudnikih vseh dežel v resnici enak delovni čas, poleg tega pa naj bi delovni čas skrajšala. 'Kar se prvega tiče, moramo- imeti pred očmi, da začne v ostalih obratih delavec, ko vstopi v tovarno, navadno takoj tudi z efektivnim delom. V rudniku pa je to drugače. Ze ko stopi rudar v čakalnico, se je stavil na razpolago podjetju. Vendar se mora šele prepeljati v jamo, od1 tu pa prehoditi krajšo ali daljšo podzemeljsko pot, predno prid_e na mesto. Kaj je v rudniku delovni čas? 'Ali čas, ki ga prebije rudar v podjetju, ali čas, ki ga prebije v jami, ali čas, ki ga prebije na dielovnem mestu? Ako določimo, da sme znašati delovni čas. ki ga sme prebiti rudar v jami, 8 ur — tako je urejeno to v načelu v vseh evropskih državah, — smo s tern za glavne rudarske revirje določili, da sme biti rudar povprečno na delovnem mestu pri efektivnem delu okrog 6 ur 15 minut. Pravimo povprečno, ker je delovni čas na mestu pri 8 urnem bivanju v jami, daljši na mestih, ki so blizu vhoda in izhoda in krajši na mestih, ki so dalje od vhoda in izhoda. Četudi je osvojeno v načelu za vse evropske države, da se šteje bivanje v jami kot delovni čas. obstojajo v načinu, kako se določa za posamezne rudarje in rudarske skupine čas bivanja v jami. med posameznimi državami velike razlike. Delavstvo se zavzema za ta način določanja časa bivanja v jami, kakor je uveden v Srednji Evropi in tudi pri nas. Po tem načinu se računa v delovni čas ene skupine ves čas. ko se skupina v jamo prevaža in ko se iz nje zopet izvaža. Za posamezne rudarje pa je zasiguran pri prevozu v jami in iz nje isti zapovrstni red. Osnutek te konvencije to spreminja. On šteje v delovni čas v načelu le prevoz v jamo, ne pa tudi prevoza iz nje. Zato je delovni čas 7% ure. računan po konvenciji, za naše rudnike enak 8 urnemu delovnemu času, računanem po sred-nje-evropski metodi. Ako se to ne bi spremenilo in bi osta- lo tozadevno pri dosedanjem besedilu konvencije, je delovni čas 73/« ure tista meja, preko katere bi jugoslovanska delegacija ne mogla iti, ne da bi pristala na podaljšanje sedaj veljavnega! delovnega časa v naših rudinikih. Za druge rudnike pa se postavlja ta meja ponekod' še nižje. Delavska delegacija pa se ne zavzema le za uvedbo enotnega delovnega časa, temveč tudi za njegovo skrajšanje. Ona zahteva skrajšanje delovnega časa od 8 na 7 ur. Kakor bi se zdela tai zahteva komu na pirvi pogled morda pretirana, če si pregleda obsežno gradivo, ki ga 1e zbral Mednarodni urad dela, mora priznati, da ta zahteva ni podkrepljena le s socijalnimi, temveč predvsem z jakimi gospodarskimi razlogi. Dejstvo je, da producirajo evropski rudniki več premoga, kakor ga morejo prodati. Posamezne dežele si na tržiščih radi tega ostro konkurirajo. V divji borbi za odjemalce se časi kopičenja in padanja naročil naglo menjavajo. Zdaj se delavci naglo najemajo, zdaj se v masah odpuščajo in večajo že itak milijonske množice brezposelnih delavcev industrijskih držav evropskega zapada. Delavstvo se zavzema v teh razmerah za neke vrste mednarodni premogovni kartel velikih evropskih držav, ki bi razdelil med države-članice produkcijo in trge. S tozadevnimi predlogi delavskih organizacij se je bavil že gospodarski odsek' društva narodov. Ker pa računa delavstvo s tern, da je do izvedbe te velike ideje še daleč, se zavzema v drugi vrsti za to, preostri, da se izognemo težki medL narodni krizi. Naposled je bil sprejet sklep o uvedbi 7% urnega' delovnika. Razkol v rumunski liberalni stranki. Na' konferenci liberalne stranke 18. junija, je bilo sklenjeno, da se izključijo iz stranke vsi pristaši Georga Bratiana, ki je znan kot nepomirljiv nasprotnik sedanjega kralja Karola II. „Poroiilo izletnega urada slovenske narodne podporne jed-note“. Vsem ameriškim rojakom, izletnikom S. N. P. J.! 1. Izleta na Gorenjsko, ki se je vršil dne 18. in 19. t. m., se je udeležilo 20 rojakov-izletnikov. Z izletom, katerega je vodil rojak John Olip, so bili vsi izletniki zelo zado-vollni. Izletni urad S. N. P. J. namerava še organizirati slične izlete. Tozadevne programe bodemo priobčili pravočasno v »Delavski Politiki« na tem mestu, enako so pa tudi oznanjeni v prostorih Zadružne banke v Ljubljani, Miklošičeva cesta 13. 2. Predpriprave za izlet po Jugoslaviji so že skoraj končane. Sorodniki rojaki, ki bi se tudi želeli udeležiti tega izleta, naj kakor mogoče hitro javijo svoj naslov Izletnemu uradu na naslov Izseljenske lige v Ljubljani, Miklošičeva cesta 13, poslopje Zadružne banke v Ljubljani, kjer lakho brezplačno dobe vse potrebne informacije. Za sorodnike in znance ameriških rojakov bodo cene pri tem izletu zelo ugodne, izletniki S. N. P. J. imajo pa vso vožnjo brezplačno. Točnejše podatke in informacije bodemo še javili. V Ljubljani, 21. junija 1930. Za Izletni urad S. N. P. J.: John Olip. 40 letnica Konzumnega druStva v Mariboru. V soboto, dne 5. julija t. 1., slavi mariborsko delavstvo 40 letnico ustanovitve tukajšnje podružnice Konzumnega društva. Tega slavja se bodo udeležili tudi še živeči ustanovitelji, pričakujejo pa se tudi inozemski gostje. Drugi dan, t. j. 6. julija, pa praznuje zadružno delavstvo po celem svetu svoj mednarodni zadružni dan ter se bo v svrho tega vršilo dopoldne zborovanje. Sodelovali bodo vsi delavski pevski zbori ih železničarska godba. Natančnejši spored bomo objavili. Prisilno delo v kolonijah. Kupljen zamorec na mednarodni delavski konferenci v Ženevi. Iz francoske zahodne Afrike Senegala je prišel na konferenco dela tudi eleganten zamorec Dagne. Ta zamorec je delegat francoske vlade in je na konferenci pripovedoval, da se razmerje, ki obstoja v kolonijah, ne more imenovati prisilno delo. Vojaška disciplina bataljonov delavstva in grozota, o katerih je poročal Thomas, ni. Zatrjeval je, da so beli delavski voditelji (to so priganjači) do skrajnosti humani z delavstvom. Kdor pozna prisilno delo v kolonijah, ta mora takoj uvideti, da je taka politika francoske vlade zgrešena. Zamorskega rojaka morajo kupiti, da kuje zamorskim sužnjem, svojim rodnim bratom nove močnejše suženjske verige. Tretji mednarodni kongres gleda* liških igralcev se vrši te dni na Dunaju. Udeležene so skoraj vse evropske države. Petindvajset let Jugoslovanskega sod-JallstKnega delavskega gibania v Ameriki. Vladna kriza v Nem- w m m m liji. Nemški kapitalisti zahtevajo zniža-je brezposelnih podpor in mezd ter razveljavljenje vseh del. pogodb. Nemčija ima s svojim proračunom križe in težave. Primanjkljaj, ki se izkazuje v državnem računu, je hotel finančni minister Molden-hauer pokriti z enkratnim predpisom davkov za privatne nameščence. Moldenhauer je pristaš enega krila nemške ljudske stranke in je stavil tak predlog sporazumno, z vlado. V tem je pa na drugi del stranke dobilo vpliv vodstvo industrije, ki odločno odklanja vsakršno zviševanje davkov in zahteva črtanje stroškov v proračunu, zlasti izdatke za socijalne potrebe in podpore za nezaposlene. V svojem glasilu »Kolnische Zeitung« pravi industrija, da se sanacija financ ne more pričakovati od davčnih operacij in se mora nasprotno razbremeniti gospodarstvo z znižanjem mezd in nameščenskih plač. Industrijci pravijo, da se morajo tarifne pogodbe razveljaviti z zakonom. Tega stališča Moldenhauer že z ozirom na svoje finančne predloge ni mogel sprejeti in parlamentarna frakcija je zahtevala njegov odstop. Kako nenadno je kapitalistično zastopstvo dobilo vpliv v stranki, dokazuje ta-le dogodek. V Draždanih so kričeče naznanili s plakati shod volihiih mož, na katerem bo poročal finančni minister Moldenhauer o sanaciji državnih financ. Ta plakat so pa prelepili in navedli, da bo govoril na shodu poslanec Briininghaus o »boju proti enkratni žrtvi«. Ta preobrat v politiki nemške ljudske stranke je povzročil demisi-jo Moldenhauerja, ki je pa vlada prvotno ni hotela sprejeti. Tukaj torej industrijcem ni šlo za nameščence, ki bi bili prizadeti. Socijalna demokracija je jasno povedala, da gre industrijcem za druge namene, pa da hočejo s socijalno-politično pretvezo varati široko javnost. Industrijci pa ne zahtevajo samo razveljavljenje dolgoročnih tarifnih pogodb, ampak tudi odpravo razsodišča in poslabšanje zavarovanja za nezaposlene. Njih boi gre absolutno proti povojnim socijalno - političnim pridobitvam delavstva. Industrijcem ni za odpravo primanjkljaja v državnem1 proračunu; ni jim, da bi zmanjšali nezaposlenost s preskrbo dela ali olajšali socijalno bedo z znižanjem cen: nasprotno, stiska države in delavstva naj jim pomaga, da izvedejo svoje črne načrte. Kriza vlade je tu le postranskega pomena; gre le za izrabo socijal- Tone Maček: 2 Ženin iz Amerike. S tem se je med njima začelo. Vsak dan sta hodila skupaj na delo in od dela. Kmalo sta se začela tikati. Ce je eden malo zakasnil, ga je gotovo drugi počakal tako dolgo, da sta šla skupaj. In kmalu med njima skoraj ni bilo več skrivnosti. Tone je uvidel, da se je motil, če je vse ženske metal v en koš. Tilka je bila drugačna kot druge. Dasiravno je tudi ona rada hodila čedno oblečena, vendar to ni bil edini cilj njenega življenja. Kazala je toliko praktičnega smisla za gospodinjstvo in obenem nežne naklonjenosti, da bi je bil lahko vsak moški vesel. In Tilka je spoznala v Tonetu resnega, a dobrega človeka, ki bi ji gotovo ne odrekel nobene želje, dasiravno so ga tovarišice razkričale kot egoista. Da pa se ženskam ne prilizuje in ne daje za pijačo, je pa čisto prav in v redu. O, z,'njim bi se dalo izhajati. Nekoč je Tone sredi poti nenadoma obstal in nepričakovano vprašal Tilko: »Ali že imaš fanta?« Tilka se je zmedla in ni mogla takoj odgovoriti. »Nisem še razmišljala o tem. Zakaj vprašaš?« Petindvajsetletnica glasila slovenskih Slovenski delavci v Ameriki so lahko ponosni. Z velikimi žrtvami in brezprimemo vztrajnostjo so vzdrža- li in izgradili svoj list, ki so ga začeli izdajati pred petindvajsetimi leti, tako da danes lahko s ponosom trde, da imajo največji in najboljše urejevan slovenski list na ameriškem kontinentu. Prva njegova številka je izšla januarja 1906. leta kot mesečnik na 8 straneh. Čez dve leti se je povečal v tednik, kar je sicer še danes, vendar v veliko bolj imponirajo-či obliki vsaka njegova številka je vsaj štirikrat tako velika kakor naša »Delavska Politika« in z mnogimi ilustracijami. Upravnikov je imel list v tej dobi trinajst, urednikov pa osem. Z njegovo zgodovino, kakor zgodovino socijalističnega gibanja slovenskih delavcev v Ameriki sploh, je najbolj tesno zvezano ime Jožeta Zavertnika, bivšega železničarja in urednika, oziroma sotrudni-ka »Delavca« in »Rdečega Prapor-ja« v Trstu in poznejšega dolgoletnega urednika ameriške »Prosveten. Ta je žrtvoval slovenskemu delavskemu gibanju in njegovemu glasilu v Ameriki vse svoje moči do konca svojega življenja. V letih 1914 do 1920 je bil Etbin Kristan urednik ameriškega delavskega glasila in njegov sotrudnik je še danes. Socijalistično gibanje slovenskih Amerikancev je v tej dolgi dobi večkrat preživljalo hude krize radi nesoglasja raznih frakcij in financijel-nih težkoč, ki jih je samoumevno moral občutiti tudi list, a železni vztrajnosti in treznosti posameznih funkcijonarjev se je vedno posrečilo, take težave premagati. Eden izmed prvih listovih urednikov je bil tudi Ivan Molek, ki se je iz preprostega belokranjskega kmečkega fanta razvil v najboljšega pesnika in pisatelja v Ameriki, izvzemši Etbina Kristana, ki pa je dosegel vrhunec literarnega razvoja že v Sloveniji. Molekove drame pridno igrajo slovenski delavski odri širom Amerike. Sedaj je urednik dnevnika »Prosvete«. Točasni urednik delavskega glasila je pa Frank Zajc. V povojnih letih je izhajal list v obliki tedenske revije, od februarja lanskega nega položaja in državne krize v kapitalistične namene. Nameravana finančna diktatura. Do nadaljnjega vodi sedaj finančne posle državni kancler dr. Bruning, ki je povabil pruskega finančnega ministra dr. lioepcker-Aschoffa, naj bi on prevzel posle fi- »Kar tako. Vidiš, tudi jaz se še nisem nikjer obvezal. In če je tebi po godu, skleniva midva prijateljstvo —?« »Kolikor sem te imela priliko spoznati —Tone —. Dopadeš se mi —.« V zadregi je povesila oči. Prijel jo je za roko. Ni mu je odtegnila. In sladka struja je vzvalovela z roke v roko, prav do razburjenih src. Z vsem fantovskim zanosom je Tone zavriskal, da je odmevalo z brda v široki dolinski mrak. Tilka ga je povabila na kavo, da predstavi svoji materi svojega prijatelja, o katerem ji je že poprej pripovedovala vse naboljše. Tudi mati je bila z njim zadovoljna in se je na tihem veselila sreče svoje hčere, katero je slutila. Tovarišice v tovarni so kmalu opazile med njima novo razmerje in niso prizanašale Tilki z raznimi opazkami. Marsikatera ji je zavidala. »Kaj si le našla na tem pustežu?« »Še za sol ti ne bo dajal.« »Vedno boš morala doma čepeti. Ali te bo pa silil še naprej v tovarni delati.« Tilka ga je zagovarjala: »Saj ga ne poznate. Nič slabši ni od vaših fantov. Sicer pa, kakor si katera postelje, tako leži. Mene tu- socijalističnih delavcev v Ameriki. leta pa izhaja zopet v obliki ogromnega časopisa, kakor so sploh v Ameriki v navadi. Po vsebini pa ne najdeš v njem prav nič one plitkosti, ki preplavlja ameriško-angleško časopisje, vsa politična in dnevna poročila poleg znanstvenih in literarnih prispevkov, so resna in stvarna. Ameriška praktičnost je v njh poten-zirana s slovensko duševnostjo. Za svojo dvajsetlenico je izšel v obliki luksuzne, ilustrirane revije, na 84 straneh, z dragocenim gradivom. Še obširnejša pa je jubilejna številka za petindvajsetletnico, ki je izšla za letošnji 1. maj. 32 strani velike ameriške časopisne oblike z gradivom za dvajset »Delavskih Politik«,, s prispevki vseh uglednejših kulturnih delavcev slovenskega delavskega gibanja v Ameriki. Tudi iz Slovenije jih je več zastopanih. Zlasti zanimiva so izčrpna poročila in spomini o razvoju delavskega gibanja Slovencev v Ameriki. Prehoditi so morali težko, trnjevo pot, temvečje je lahko danes njih zadoščenje pri pregledovanju svojh uspevkov. Imajo solidna glasila, utrjne organizacije, ki so razpredene po vsem ogromnem prostranstvu Združenih držav in preko njih, imajo delavska kulturna društva, ki nekatera že danes praznujejo svojo dvajset- in petindvajsetletnico obstoja, več dobrih gaspodarskih organizacij, predvsem pa svojo sijajno razvito »Slovensko Narodno Podporno Enoto«, socijalno ustanovo, ki ima 130 edinic z 62.000 člani, 4 milijone dolarjev premoženja in lastne domove. To so uspehi ameriških ro-jakov-delavcev, od katerih bi se mogli mi mnogočesa učiti. Koliko listov smo pa že mi v stari domovini v teh 25 letih menjali? Ameriškim rojakom-sotrpinom naše iskrene čestitke! T. M. • Jugoslovanska socijalistična stranka v Ameriki slavi letos dvajsetletnico svoje ustanovitve. Leta 1910 so se takratne bolgarske, srbske, hrvatske in slovenske socijalistične organizacije v Amariki združile v Jugoslovansko socijalisično stranko. nančnega ministrstva države, ker se je v pruski vladi s svojim načelom »nobenih izdatkov brez kritja«, izkazal za izredno sposobnega. Dr. Hoepcker je pripravljen prevzeti finančno ministrstvo pod pogojemi, da mu vlada imsti popolnoma proste roke za izvršitev finančnega načrta. di nič ne briga, kakšni so vaši fantje.« Tem argumentom ni bilo mogoče ugovarjati. Pustile so ju v miru. Nič več se niso Tonetu nastavljale. Samo včasih so ga še dražile: »Ampak zvit si pa. Si že vedel zakaj si se preselil k Mejovšku.« Nandte je prišel zopet na počitnice. Prva pot mu je bila k Zagaje-vim in nestrpno je čakal Tilke, da se vrne iz tovarne. Tri tedne si je pri-trgoval zajutrk, da ji je mogel kupiti lep album. Na prvi list je naslikal rdeče nageljne in napisal lep verz. To ga bo Tilka vesela. Nande jo je čakal pred hišo. Zde- lo se mu je dolgo. Solnce se je že nagibalo k zatonu. Tedaj je zaslišal njen smeh. V spremstvu? S kom? Moški glas ji odgovarja. Tilka je stopila predenj vsa razgreta. Roko v roki s Tonetom. Nandeta je zbodlo v srce. Tilka veselo: »A, ti si Nande! Pozdravljeni Kedaj si pa prišel? In obrnila se je k svojemu spremlevalcu: »Nande, moj prijatelj, o katerem sem ti pravila.« In k Nandetu: »To pa je Tone, moj fant.« Z enim mahom se je hotela znebiti neke mučne negotovosti, ki jo je hipoma objela. Šele sedaj se ji je z vso jasnostjo vsiljevalo vprašanje: Elektrifikacija, elektrifikacija . . . Ban Dušan Sernec o elektrifikaciji Dravske banovine. — širša javnost ne ve, za kaj pravzaprav gre pri celi stvari. K razpravi ljubljanskega občinskega sveta, ki se je glede elektrifikacije vršila med mestno občino ljubljansko in Dravsko banovino, je povedal javno svoje mnenje tudi ban Dušan Sernec. To svoje mnenje, ki je v teoretičnem delu popolnoma pravilno, je pa napisal v četrtkovem »Jugoslovanu«. Škoda da je povedal ban svoje mnenje šele tedaj, ko je nastala že polemika med občino in banovino. Zelo bi koristilo stvari, če bi se javnost informirala že davno preje. Tako pa se je tedaj po krivdi vseh utesnila razprava o elektrifikaciji na ozek krog posameznikov. Kaj čuda, če se potem v tej ozki družbi sliši, da je gonilna sila tedaj na eni strani interes inozemskega kapitala, ki je koncentriran pri elektrarni na Fali, na drugi strani pa interes Trboveljske premogokopne družbe. In če se za nameček še zabeli »stvarna« stran debate z očitanimi aspiracijami na direktorska in s tantijema-mi oblagodarjena upravna mesta, mora javno mnenje postati neverni Tomaž, ki mu je tako vcepljeno nezaupanje vzelo interes. V tem konfliktu pa je zanimivo še sledeče: Od sedanje banske u-prave so bili imenovani v ljubljanski občinski svet novi ljudje, za katere so merodajni trdili, da so zreli, sposobni in da bodo tudi na svojih mestih. Vsi ti imenovani so zadnjič molčali. Ker je izključeno, da bi bili molčali zato, ker niso sploh nič vedeli povedati, je verjetno, da so hoteli z molkom tudi oni povedati banski upravi, da bi bila škoda za mestno občino, z elektrifikacijo povzročena, prevelika. Če pa to ne drži, bi pa bili lahko vsaj s svojimi besedami ti občinski možje povedali to, kar je ban šele v četrtkovem »Jugoslovanu« napisal. Zato je res škoda, da ban svoje izjave ni prej napisal in javnosti predložil. Indijski nacijonalisti za sporazum. Gandi se hoče pogajati v Anglijo. Indijski voditelj nacijonalistov, ki se nahaja v jetnišnici Yerewada, je povedal pogoje za pogajanja z Angleži. Gandi zahteva, da sestavi konferenca ustavo za Indijo, ki bo dala Indiji neodvisnost. Dalje zahteva Gandi, da se ukine davek na sol ter prepove uvoz alkoholnih pijač in tkanin ter slednjič, da se izda amnestija za vse politične obsojence. »Kaj pa ko bi Nande? No, pa saj ni nikoli nič omenil.« A takoj se je zopet zbrala: »Jaz ne morem zato. Kar je, je. In srce mi veli, da je prav tako.« . Fanta sta si segla v roke in kurjač se je študentu celo nerodno priklonil. Nande ni mogel najti pravih besed za razgovor. Smehljal se je v zadregi. Tilka je čutila njegovo zmedo in mu je hotela pomagati: »Za kako dolgo? Zopet za dva meseca? O, to bo lepo! Po večerih bomo vedno kakšno zapeli. Ali si prinesel kitaro seboj? Izvrstno! In ob nedeljah bomo delali izlete! Gre-mo na Oljsko goro, v Nazarje, k Belim vodam! Ti Tone greš seveda z nami.« j Opazila je majhen zavitek, ki ga je držal Nande v roki: »Kaj pa imaš tu? Gotovo spet kako lepo knjigo?« Nande ji ga je izročil: »Tebi sem prinesel.« Vsa vesela je razvila: »O, album! Glej Tone, glej! Kako krasne nagelje je naslikal! In verz!« Čitala je na glas. Nandetu je bilo, kakor da je na žrjavici. Rad bi ji za-branil, da čita, a bal se je, da se bo s tem še bolj izdal. Tilka se je zasukala na peti: »Moram pokazati materi. Sedita tu na klop. Prinesem kave.« \ \ l ZVEČER namakanje ZJUTPA3 za izku= vanje Doma in Dela na reviziji naše socijalne zakonodaje se bližajo koncu. Prihodnji mesec bo sklicalo ministrstvo za socijalno skrbstvo in narodno zdravje konferenco zastopnikov gospodarskih in socijalnih ustanov, na diskusijo o načrtih. Prva asfaltirana cesta v Jugoslaviji. V ministrstvu za javna dela se bavijo z načrti asfaltiranja ceste iz Ljubljane preko Zagreba v Belgrad in naprej preko Niša v Skoplje. Za to bi bil potreben kredit 300 milijonov dinarjev. Graditi pa bodo pričeli iz Bleda proti Lescam. fr Kralj Karol 11. obeta demokracijo. V tozadevnem razgovoru z nekim visokim dostojanstvenikom1, je kralj Karol II. v Bukarešti izjavil: Cenzura je zelo dvomljivo orožje in se je ne želim posluževati. Živel sem dolgo v Parizu, kjer listi svobodno o vsem mogočem pišejo, vendar nisem opazil, da bi to splošnosti kaj škodovalo. Tudi ne maram več videti vojaštva in žandarmerije po cestah. Kdor hoče demonstrirati, naj demonstrira. Zlasti ne dovolim, da se vojaštvo pošilja na cesto. Še na dvorišču kraljeve palače se lahko demonstrira, samo da pri temi ne pobijajo okna in stanovalce ne vznemirjajo. Grška vlada pred rekonstrukcijo? V Grčiji se močno pojavlja zopet vpliv monarhistov. Zaradi tega namerava predsednik Venizelos deloma izpremeniti vlado. Pred vsem hoče zamenjati zunanjega ministra Mihalokopulusa ter imenovati na njegovo mesto predsednika republikanske unije Papanastazija. Vest se sicer še zanikuje, vendar pa hoče Venizelos z izpremembo v vladi utrditi republikanizem. Skupen nastop opozicije v poljskem sejmu. Svoječasna odgoditev sejma poteče 23. junija. V političnih krogih so mnenja, da tudi sedaj ne bo prišlo do izrednega zasedanja sejma, ki ga' zahteva opozicija, in da bo sej m še pred 23. junijem; razpuščen. V četrtek se je kljub prazniku vršilo v sejmski palači zborovanje poslancev vseh opozicijonal-nih strank, v katerem se je izdelala protestna deklaracija za slučaj zopetne odgoditve sejma, ki ga je sejmski maršal Dašinski sklical za 23. junijal» Protipoljska demonstracija v Berlinu. 18. junija je skupina mladih ljudi napadla palačo poljskega konzulata v Kurfiirstendamu s kamenjem in pobila šipe na oknih. Prvotno se je mislilo, da so to storili komunisti, v protest proti smrtni obsodbi treh komunistov v Lvovu, pozneje Pa se je izkazalo, da so bili napadalci iz krogov narodnih socijalistov in hakenkreuzlerjev. Angleška kolonijalna konferenca je pričela zborovati vpondeljek. Konferenco tvorijo kolonijalni guvernerji- Namen konference je upravno gospodarski, ki naj, dasi so kolonije samostojne, vendar ureja gosp o-dafsk o - poli t ičn e zadeve po skupnih interesih. Prva taka konferenca je bila 1927. po svetu. Henrik Barbusse v nemilosti. Henrik Barbusse pripada že več let komunistični stranki. Barbusse vodi literarno-politični tednik »Le Monde« v Parizu. Te dni je pa dobil pismo iz Moskve od odbora za re-volueijonarno literaturo, v katerem se mu očita, da njegov list ni točno usmerjen v smislu moskovske politike. Objavljal je v listu akcije moskovskih sovražnikov. Ultimativno ga odbor vprašuje, ali je za Moskvo ali proti njej. Na to more Barbusse ali radikalno izpremeniti svojo politiko ali pa takoj odstopiti. Konservativci proti Macdonaldu. Na Macdonaldov poziv na sodelovanje v boju proti brezposelnosti se je Lloyd George v imenu liberalne stranke takoj odzval v pozitivnem smislu. Konservativci so pa zahteva- li najprej znažanje proračuna za ministrstvo dela, kar pa je parlament z 259 proti 230 glasovom odklonil. Nato so konservativci odklonili sodelovanje z vlado v merah proti brezposelnosti. Revolucija v Boliviji (Južna Amerika). Poročila o revoluciji v Boliviji si zelo nasprotujejo. Medtem ko je vlada dementirala, se poroča z druge strani, da drže revolucijonarji obmejno mesto Vilason še vedno zasedeno. V Španiji pričakujejo resnega preobrata. Republikansko gibanje se v Španiji vedno bolj širi in zavzema že najširše plasti naroda. Vlada je nameravala še enkrat obnoviti diktaturo, a je to namero opustila vspričo grozečega položaja in razmišlja sedaj še samo o častnem umiku k ustavnemu režimu. Značilno je, da je ravno sedaj kralj Alfonz odpotoval iz Španije v Pariz in namerava obiskati tudi London. Izostati namerava cel mesec. V Parizu se je kralj razgovarjal z emigriranim liberalcem Sant Jogan Alba, ki ga skuša pridobiti, da prevzame vlado. Če le vsi ti poskusi ne bodo prepozni? Zmaga »mokrih« nad »suhimi«. V državi New Jersy v ameriški uniji so se vršile volitve novega senatorja. Zmagal je pristaš antiprohibicijoni-stov Morov, ki je dobil 300.000 glasov več, kakor pa zagovornik prohibicije. * V Varšavi se vrši kongres Pen-klubov, zveze književnikov, ki se ga udeležuje tudi zastopstvo slovenskega Pen-kluba. Srednješolska reforma na Češkem. Po novem srednješolskem zakonu se bosta na srednjih šolah v Čehoslovaški poučevali češčina in nemščina v vseh razredih, počenši s prvim, medtem ko se bo poučevala latinščina šele od tretjega razreda dalje. Gradiščanski Hrvati v Avstriji dobe kulturno avtonomijo in popolno hrvatsko šolstvo. V posnemanje našim nacijonalnim nestrpnežem. * ' V Berlinu je prepovedano nositi uniforme obrambnih organizacij Stahlhelma in Hakenkreuzlerjev, Pristaši prepovedanih organizacij so Mezdna stavka in iz-prtje v Derwuschekovi opekarni. Delavstvo je kompaktno zapustilo delo, ker podjetnik odklanja sklenitev kolektivne delovne pogodbe. — Podjetnik je nato delavstvo izprl. Ni je tovarne v Sloveniji in menda tudi ne v celi Jugoslaviji, kjer bi bili spori med delavci in podjetniki tako pogosti in tako resnega značaja, kakor v lajteršperški opekarni tovarnarja Denvuschka. Naši či-tatelji se gotovo še dobro spomnijo na poročila, ki smo jih prinašali lansko leto v našem listu o razmerah v tej tovarni. Stavka je sledila stavki, tožba1 tožbi. Letošnjo pomlad je nekaj časa izgledalo, da je tovarnar uvidel potrebo sporazuma z delavci in njihovo organizacijo. Kolikor je nam znano, se je tozadevno razgovarjal s predstavniki organizacije v Ljubljani, tam zapo-četi razgovori so se nadaljevali tudi v Mariboru, oz. v opekarni, kamor je tovarnar povabil predstavnike organizacije v namenu, da jih na licu mesta prepriča o nerno-gočnosti delavskih zahtev. Obljubil pa je, da bo racijonaliziral obrat, t. j. da bo stroje boljše izrabil, vsled česar bo odpadlo gotovo število tujih delavcev, ostalim pa, da bo potem plačeval mezde, ki bodo deloma boljše, deloma pa vsaj take, kot jih je delavstvo prejemalo lansko leto. Da more izvesti svoj načrt — v to svrho si je najel tudi novega delovodjo* — je prosil organizacijo, da naj mu da nekaj tednov odloga, na kar je ista pio svojih predstavnikih tudi pristala. Racionalizacijo pa je izvedel Denvu-schek na ta način, da je znatno znižal mezde. Nadaljnji vidni uspeh racionalizacije je bil tudi v tem, da je enemu delavcu zmečkalo roko. Ko so pa v petek, dne 22. junija, začela pogajanja za sklenitev delovne pogodbe, je Denvuschek poslal k pogajanjem svojega advokata, ki je izjavil, da tovarnar sploh noče skleniti nobene kolektivne pogodbe več in da tudi ne pristane na nobeno zvišanje plač. Pogajanjla, ki so se vodila v navzočnosti delavskih zaupnikov, zastopnika organizacije Jakomina, zastopnika Del. zbornice Ceha in okr. glavarja g. Ipavca, so se končno razbila. Denvuschek je namreč nu-dil_ 10 odst. zvišanje mezd, ako delavci pri peči napravijo 4 »kamre« dnevno, t. j. 24 v tednu, kar pa je v Denvuschkovem obratu po soglasni izjavi delavcev nemogoče. Največ, kar morejo delavci! dnevno napraviti, so 3 »kamre« opeke. Ko je potem Der-\vuschek odklonil vsako povišanje mezd, ji, delavstvo, o tem obveščeno, ob 4. uri pop. spontano ustavilo delo. Pogajanja, ki so se v pondeljek, dne 23. t. m., nadaljevala, so ostala brezuspešna. Denvuschek je izjavil, dai sprejme v delo le tiste delavce, ki so pripravljeni delati za od njega ponujeno mezdo. S tem se smatra, da so stavkajoči delavci — iz-prti. t * ' I ‘ ' - Zelo zanimivi prizori so se odigrali pri zadnjem izplačilu v Dervvuschkovi tovarni, katerih priča je bil tudi sreski poglavar g. Ipavec. Ugotovilo se je namreč, da se delavcem pomotoma ne izplačuje niti tiste mezde, ki bi jo morali prejeti. V pisarni ne vodijo točnih zapiskov o storjenem delu in tako se zgodi, da dobi delavec na plačilni dan kar za več delovnih ur mezde premalo izplačane, ki jo mora potem urgirati — če zna dobro računiti,.. skušali prepoved obiti na ta način, da so nosili na suknjah hakenkreuz-lerski znak. Oblasti so sedaj tudi nošnjo teh znakov prepovedale. Te dni je bil pri nekem procesu proti Hakenkreuzlerjem nek odvetnik-za-govornik, ki je nosil tak znak, v sodni dvorani aretiran. Brez suknje se ne sme v parlament. Radi velike vročine so v nemškem Reichstagu nekateri poslanci suknje slekli in tudi na govorniški tribuni nastopili brez suknje. Predsedstvo je ugotovilo, da to ne odgovarja vzvišenosti hiše in se poslanci Beseda o proletarski kulturi in umetnosti. Angelo Cerkvenik. (Konec.) Kadar govorijo po vsem svetu brezpravni, lačni, nagi, bosi in brezdomci — je vsekdar v umetnosti tendenca, tendenca brezpravnosti, gladu, mraza, umazane ceste, pogostokrat mokrih rovov velikomestnih kanalizacij in velike, fanatične, entu-ziastične vere v novo, svetlejšo, pravičnejšo — bodočnost! Vsi vi imate prav: To ni umetnost! Je nekaj neprimerno večjega: To je proletarska umetnost! Kadar pa govorijo tisti, ki verujejo, da na svetu ne more biti lepše in bolje nego je, ker je njim dobro ali ker bi radi, da bi tudi njim bilo takole dobro, kakor je tistim, katerim je najbolje, tedaj je to — brez-tendenčna umetnost, res brez tendence, zakaj to je umetnost polnih žepov in polnih želodcev! , . Pogostokrat nas psujejo: Sužnji ideje ste, hlapci političnih strank ste... Politika? Pravilna in idealna politika bi morala biti enakovreden činitelj umetnosti... Samo vzporedno hodita ob mnogoterih' drugih silah! Velike ideje nimajo sužnjev — samo nosilce imajo, del sebe, del idej samih, tvorce, žive elemente v svetlih slutnjah porajajoče se bodočnosti... Samo ideje so pravi element umetnosti... Samo borba za nove oblike življenja je prava vsebina naše umetnosti. In naj' si zapomnijo vsi. da nikogar ne vprašamo, če :ptrizna ali ne prizna naše umetnosti, še najmanj pa bomo prosili za priznanje — rimskih hlapcev!! Nikomur svojega mnenja ne vsiljujem; saj danes nekoliko težko verujemo celo v absolutnost časa in brezmejnosti prostornine ... Vemo pa zelo pozitivno, dia milijoni verujejo v proletarsko umetnost! In kdo je, ki bo dokazal, da so baš ti milijoni manj vredni od tistih, ki v proletarsko umetnost ne veruj ejb. Kaj sem do zdaj^ napisal, naj bi povedal? Same slabe stvari, prosim... Kaj zdaj delam? Se hitim poboljševati na vse pretege in bom v kratkem mogel pokazati nekatere rezultate poboljševalne kure. V kakšnem razmerju sem nasproti pro-letarijatu...? V nikakršnem, zakaj prištevam se k — njemu! Toliko v vednost vsem radovednežem! Angelo Cerkvenik. Popravi. V 51. štev. »Delavske Politike« je v članku »Besede o proletarski kulturi in umetnosti« na 3. strani, 4. stolpec, 8. vrsta od zgoraj, tiskarski škrat zagrešil precej debelo. Stavek: »Razredno zaveden, socijalistično umerjen proletarijat vseh dežel verujte v svojo umetnost, je zanjo navdušen, meščan (v poetičnem pomenu te besede)... Pravilno se mora glasiti: »...(v političnem pomenu te besede ...«. — V predzadnjem odstavku, 30. vrsta od spodaj, se mora stavek: »Vsi ti ugovori niso novi, niti navidezno ne, zakaj do. danes Vam še ni uspelo sleči se iz krinolin ...« pravilno glasiti: »Vsi ti ugovori niso novi, niti navidezno ne, zakaj do danes jim še ni uspelo sleči se iz krinolin ...« A. C. pozivajo, da so v parlamentu dostojno oblečeni. To velja tudi za obiskovalce avditorija. Proti izvršitvi smrtne obsodbe. Predsednik wiirtemberške vlade je podpisal smrtno obsodbo očetomo-rilca kmeta Zella. Pravni odsek nemškega državnega zbora je pa s 15 proti 10 glasovom sklenil poslati wiirtemberški vladi apel, naj kazni ne izvrši. Enoletna kadrska vojaška služba se uvede v Franciji s 15. oktobrom. £ITflJTEJ)ELAVSKO POLITIKO "nfiROCfl SE ^ m A R I B O R POSTIH PREDALA Ljubljana. Iz revizijskega poročila. Slučajno smo dobili v roke neko važno, pa še neobjavljeno revizijsko poročilo. V tem poročilu stoji: 5. okt. 1926 se je posrečilo banki, da je odprodala svojo palačo »Filipov dvorec« v Stritarjevi ulici za Din 5 milijonov 100.000, tako da ji je iz te prodaje preostal dobiček Din 3 milijone 297.461.50, katerega 'je vpo-rabila na sledeči način: za ustvaritev konta »Rezerve za odpis« Din 2,000.000, za prenos na račun1 zgube in dobička v svrho kritja tekočih zgub Din 1,297.461.50. — lz navedenega računa »Rezerve za odpise« se je dne 13. dec. 1926 izrabil za sledeče odpise znesek: Konto: Ing. Turnšek & Co. Din 256.064.—, Evgen Jarc Din 76.950.20, Teharska lesna ind. Din 234.985.80, itd. — Vemo, da je bil pri Teharski lesni industriji udeležen sedanji podžupan Evgen Jarc. — Zadeva, Filipovega dvorca postane s temi znova zanimiva. — Še bolj zanimivo pa bo, ko bomo prihodnjič priobčili izjavo podžupana Jarca, ki jo je po-' dal kmalu potem, ko se je sestal izvoljeni občinski svet. Takrat ie on za klub razpuščene Slovenske ljudske stranke zahteval, da se afera Filipovega1 dvorca do kraja razčisti. Upamo, da smo z gornjo objavo vsaj skromno prispevali obolus k razčiščenju, ki ga je takrat zahteval gospod podžupan Evgen Jarc. Volitev podpredsednika v ljubljanski Mestni hranilnici. Umrli odvetnik dr. Josip Jerič je bil podpredsednik Mestne hranilnice. Sedaj bodo volili v eni prihodnjih sej novega podpredsednika. Med kandidati za to mesto se omenja tudi podžupan gospod Evgen Jarc. Maribor. Nezgode na Mariborskem otoku. 21. t. m. zvečer je bila 17 letna Ljubica Hartman, ki se je kopala v kopališču na Mariborskem otoku, v nevarnosti, da se vtopi. Pravočasno jo je prijel in iz vode potegnil tam uslužbeni kopališčni mojster Zierer ter jo oddal rešilnemu oddelku, kjer je kmalu okrevala. Več drugih kopalcev je utrpelo doslej neznatne nezgode. Nezgoda na dirkališču. V nedeljo, dne 22. t. m., popoldne je na dirkališču na Te-znu nek konj udaril 26 letno na Ptujski četi stanujočo soprogo železničarja, Josipino Pezdičekovo, za levo uho tako hudo, da jo moral rešilni oddelek prepeljati v bolnico. Pes je ugrizel 22. t. m. zvečer v Gregorčičevi ulici 18 pri Ussarju 53letnega v Samostanski ulici 84 stanujočega pismonošo Antona Felinca. Pretep. 22. t. m. zvečer so se nekateri vinjeni fantje pod državnim mostom skregali in stepli, pri čemur je zadobil 21-letni v Vojašniški ulici 2 stanujoči čevljar Ivan Peconia tako znaten vbodljaj na desni strani, radi česar so ga morali prepeljati v splošno bolnico. Trbovlje. Izprememba v trboveljski občinski upravi. V trboveljski občinski u-pravi so že dolgo vodili nepolitiki politiko za izpremembo občinske u-prave. Posledica tega je sedaj ta, da je dosedanji župan Ig. Sitter postal podžupan, prejšnji podžupan g. Vodušek pa župan. Iz kakšnih utemeljenih razlogov se je izvršila ta izprememba nam ni znano. Prejšnja uprava je štela 37 članov, sedanja jih šteje 28. Štirje člani so bili na novo imenovani, razrešenih je pa bilo 12 občinskih odbornikov. Jesenice. Pridige o grozeči »revoluciji« u- vaja naš g. župnik. Znano je, da se prav po nepotrebnem popravlja in povečava jeseniška farna cerkev, kar bo požrlo mnogo lepih denarcev. Za povečavanje se je rabil prostor in je bilo treba podreti tudi bližnjo Amruževo hišo. Iz hiše so se pognali stanovalci, med drugim tudi vdova, ki je nihče ne sprejme pod streho. Po sodobni praksi je to dovoljeno in se dan za dnem dogaja v našem krščanskem svetu. Pastir jeseniških ovčic si je pa dovolil o tej stvari pridigo in je povedal, da je on sam moral vzeti vdovino opravo na farovški skedenj, a Jeseničane bo hudič jemal, ker vdove nihče ne sprejme. Govoril je tudi o revoluciji, ki se s takimi dejanji pripravlja. Kdor je kriv, da je vdova stanovanje izgubila, je pa zamolčal. Verniki so se muzali in bili hvaležni za pošteno zabavo. Oh, ta logikal MALA NAZNANILA. Ela PRATTES & TRABI, Maribor, Vodnikov trg it. 3. Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna In ku-lantna postrežba, zmerne cene. nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev. Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri Albertu Eccarlus urar, Maribor, Slomikov trg 5 D. ROSINA Maribor, Vetrinjska ulica 2« nud najugodneje nogavice, rokavice, čevlje, razne drobnine, vrvi, špago, papir, šolske potrebščine parfumerijo, košare, igrače i. t. d, ClTAJTE! novo izišlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha LIPUS IGNAZ mehanična delavnica za šivalne stroje in kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah- MARIBOR, KOROŠKA CESTA 90. Vsi letni naročniki dobe KRIZA. Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, RuSka cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo. Strela je udarila v glavno elektrarno KID v Radovnici ter ustavila obrat za več ur. To se je zgodilo začetkom prošlega tedna. Pregledovanje tovarne se je vršilo zadnjič po gl. delničarju Westnu ter inž. Šusterju. Celo stranišča so ogledovali in je upati, da se kaj zboljšajo. Nogometna tekma 19. t. m. je privabila na igrišče »Bratstva« rekordno število občinstva. Igrala je jeseniška »Svoboda« z moštvom »Primorja« iz Ljubljane. Rezultat: 17 : 2 za Primorje, ki se je lahko pričakoval. Klubi iz provinc bi morali vabiti primernejše nasprotnike. Igra sama je bila pa zelo lepa, brez surovosti. Pred in po tekmi je koncertirala godba SMRJ. Nov godalni instrument — izum tovarniškega delavca. M. Zupan, delavec v tovarni na Savi in Jeseničan po rodu, je že parkrat igral na instrumentu, ki odgovarja za tri moči, ki ga je sam sestavil in je dokaj praktičen. Upati je da bo izum mogoče spraviti v fabrikacijo, ker ima za uspešno pot med svet najlepše pogoje. Ali si že član »Cankarjeve družbe«? Poskrbi, da bodo tudi Tvoji prijatelji postali naročniki. Za 20 Din dobite štiri lepe knjige. Kulturni pregled. Ameriški družinski koledar za I. 1930, ki ga izdaja Jugoslovanska Delavska1 Tiskovna Založba v Cliikagu. je najlepiša slovenska publikacija te vrste. Predi ustanovitvijo Cankarjeve družbe je bil to edim reprezentativni slovenski delavski kolediar. Cankarjeva družba izdaja sedtoj vsebinsko sicer enakovreden koledar, vendar se po opremi ne more meriti z ameriškim, in se še tudi dolgo ne bo, kajti za to je treba denarja, ki ga Cankarjeva družba še nima. Predležeči koledar vsebuje 224 strani na finem; papirju, z velikim številom lepih slik in je trpežno in okusno v platno vezan. V književni del so prispevali ameriški rojaki zastonj 14 karatno originalno amerikansko zlito nalivno pero Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Adminlstration der „Radio-welt" Wien 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša . obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke. V tekstilnem bazar|u Vetrinjska ulica St. 15 Harlbor se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. -- Oglejte si izložbe. Vulkaniziranj e Gumiji za avtomobile, kolesa,snež ne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah. PETEun.Moritor.fiMtrsi. Če si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. — Ivan Molek, Kozma Telban, Ivan Jon tez, Frank Zajc, Katka Zupančičeva, Ana Krasna, Etbin Kristan m drugi, lz stare domovine pa Seliškar, Cerkvenik, Tone Čufar, Mile Klopčič, France Kozar in Anton Kristan. Zanimiv je tudi informativni del s poučnimi članki raznih ameriških sotrud-nikov. Slik je v koledarju nad 70, med njimi reprodukcije Božidarja Jakca. Tineta in Gojmira Kosa, Maleša, Tratnika, Vidmarja, Pirnata, Peruška in drugih. Vinjete za koledarski del je napravil Stiplovšek. Krasna knjiga, ki za 1 dolar ni predraga. T. M. »Prijatelj prirode11. Izletnike v Mrtuljek — za Ak in čez Široko peč na Kranjsko goro opozarjamo, da je odhod iz Ljiubljane v soboto 28. t. m. ob S. uri popoldne izpred Delavske zbornice na Miklošičevi cesti z avtomobilom.. Vsakdo mora biti torej na zbirališču pred S. uro. Na zamudnike se ne bomo ozirali. Oni, ki bodo šli drugi dan v Mrtuljek in za Ak, bodo brezplačno spali v Mojstrani, ona skupina, ki pa gre čez Široko peč, bo spala v senikih v Mrtuljku. Zato naj vzame vsakdo s seboj kako pogrinjalo. - V Mrtuljek in za Ak bomo odšli ob 6. uri zjutraj z avtomobilom iz Mojstrane do Gozda in potem peš naprej. Oni, ki se bodo peljali v nedeljo zjutraj s turistovskim vlakom, zavijejo takoj) z železniške postaje Gozd čez železniški tir v Mrtuljek. Vsi naj vzamejo si seboj hrano in pijačo (čaj ali kavo) za ves dan, ker zgoraj ni nobene koče. Za vsak slučaj naj vzame vsakdo tudi kopalne hlače. Izredno nizke cene! Največja zaloga plošči Popravila vseh instrumentov! Tvomtca glasbil MEINEL & HEROLD Prodajalna: Trg Svobode Maribor. Knjigoveznico Ljudske tiskarne v Mariboru toplo priporočimo vsakomur! Veže trgovske knjige, revije, knjige za zasebnike, knjiimce itd. po zmerni ceni in v lepi ter solidni izpeljavit Maribor, Sodna ulica 20 I Pristopajte k Štajerski HRANILNICI IN POSOJILNICI Delež po D. 100 -Člane sprejema začasno Ljudska tiskarna, Sodna ulica štev. 20 "P" Restavracija Osat vv Mariborski dvor i« toči na novem vrtu specijalno črno Tscheligi-jevo pivo po znižani ceni. BMSHaHHSfflgSSHeaHSHHBI Pozor birmanci! Konfakcljska trgovina Žiga Weiss Celje-Gaberje 3 (v hlil g. PlevCak) priporoča raznovrstne zgotovljene obleke v vsaki velikosti in po najnižji ceni že od 100 Din naprej. Lastno izdelovanje oblek po meri in najnovejšem kroju. — Oglejte si pred nakupom našo zalogo! UHnijte mi ii mA M ii min ii DMe ntm t Ustita ■lili Talca: Ljudaka tiskarna d. d. ▼ Maribora, pr«xlrtav>it«lj Josip Oilak ▼ Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eriko ▼ Mariboru.