256 Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. 10. seja 8. dne julija. Poslanec dr. J. Bleiweis je utemeljeval svoj predlog glede postave za omejitev ženitovanjskih o g 1 a s n i c. Nasvetovana ta postava se glasf takole: 1. Pri dokazanem pomanjkanji potrebnih dohodkov ali pri dokazanem 8laboglasnem življenji sme županstvo odreči že-nitovanjsko oglasnico. Pritožba proti odloku županstva gre na občinski odbor in dalje na deželni odbor. 2. Ta postava stopi v veljavo tistega dne, ko se razglasi. 3. Mojemu ministru notranjih zadev se nalaga izvršitev te postave. Dr. Bleiweis pravi: Jedro tega zakona je to, naj bi županje dobili vendar nekoliko pravic, omejiti ženitovanjske oglasnice. Ako sedaj županje nočejo oglas-nice kakemu beraču dati, obrne se berač takoj na deželni odbor in ta mu jo navadno dovoli. Naprošen tedaj od mnogo županov okolice ljubljanske, katero imam čast zastopati v deželnem zboru, naj bi se zato potegnil, da se županom da vendar nekoliko pravic, zabraniti beračem in potepuhom ženitovanje, odločil sem se predlagati omenjeni dodatek k občinski postavi. Vsa zbornica ve in je prepričana , kako neizmerno se širi berastvo po deželi, in kako se je kmetski proletarijat zadnja leta pomnožil. Deželni zbor je tedaj dolžan, to storiti, kar je v njegovi moči, da se razširjevanje beraštva še dalje ne podpira. Trije vzroki pa so, ki širijo najbolj uboštvo in berastvo po kmetih. V prvi vrsti je gotovo krivo to, da se sme berač ženiti. S tem na- 257 raščajo občinam, katere morajo za družine tak.h nič imejočih potepuhov skrbeti, neizmerna bremena. Drugo, kar kmetsko blagostanje strašno oškoduje, je prosto razkosavanje posestev, katero pritira mnoge kmetske rodovine do tega, da ne morejo živeti. Tretje pa , kar deželi ni na manjšo škodo, je obrtni] ska postava s pretirano svobodo, vsled katere noče nobeden več biti delavec, ampak vsak le mojster. — Zgodovina ženito-vaujskih oglasnic je jako obširna, in nočem je dane* razlagati. Prosim le si. zbor, naj izroči moj predlog gospodarskemu odseku, da o njem poroča. Predlog se sprejme. Dr. De u v imeau gospodarskega odseka poroča o načrti postave glede odveze bire za duhovnike, fare in cerkve Poslanec Detelja se oglasi najprvi zoper tako postavo, ter v dolge m , jako temeljitem govoru spodbija odsekove razloge; on pravi, da se ogromna večina prebivalcev protivi tej postavi, ki bi škodovala kmetovalcem in duhovnikom, ter bi vrh tega deželnemu zakladu napravila cisto nepotrebne velike stroške. Nič manj kot 125 obeia se je izreklo proti, a le 22 sa to postavo, a tudi zadnje bi bile drugače govorile, ako bi bile vedele, da ne gre za to, da bi namesti domačih pridelkov odslej vsako leto se odrajtovala bira v denarjih, temveč da je treba vplačati vos kapital, kateri bi po svoj h obrestih nadomestoval biro. Ljudstvo zahteva vse druge postave, kakor jih vi gospodje na uni strani ponujate iz svojega liberalnega stališča. Ljudstvo kliče: „dajte nam kruha'', a vi mu ponuate kamenja. (Pohvala na levi in med poslušalci.) Odkupnina znašala bode, predno se vplača, nad 2 milijona goldinarjev. Kje pa bodo naši kmetovalci toliko denarja dobili? Ali jim ga bodo morebiti posodili tisti gospodje, ki jim danes postavo silijo? Kmetom našim uže tako denarja pomanjkuje; ako bode treba kapital odrajtati, bode ga treba na posodo iskati, plačati pa bodo morali ne po 5, ampak po 10 in tudi po 20 odstotkov. Tudi iz juridičnega stališča je postava nepremišljena. Bira je nasledek prostega dogovora obeh faktorjev; kmet daje biro zato, da du-hovea opravlja duhovensko službo; kakor delo jenja, ustavi se tudi plačilo. — Kjer duhovna ni, tam tudi bire ni treba dajati; to pa vemo vsi, da večkrat pomanjkuje duhovnov. Tedaj ne gre, bire primerjati desetini, toraj bira tudi ne spada med one pravice, katere ces. patent od 4. marcija 1849. 1. veleva odvezati. Ce tedaj tu ali tam ne bo duhovnika, kdo bo kmetom vrnil kapital? Ali bi bilo to pravično? (Pohvala na levi.) Pa tudi stroški za dotične obravnave bodo veliki, znesek, ki se je za to proračunal, ne boie zadostoval. Saj vemo, da se je reklo, stroški za uravnavo zeualji-ških davkov znašali bodo 6 milijonov, a do danes potrosilo se je nad 22 milijonov in delo še ni dovršeno! Sklicujete se pa, gospodje na uni strani, tudi na to, da Be je bira tudi v druži h deželah, na Koroškem, na Sajarskem odpravila. Vprašam pa: ali si je s tem doseglo kaj dobrega? ali mora za nas vse odločilno biti, kar se stori v druzih deželah? Staj ar ska je bila bogata in srečna, al vsled liberalnih bedarij prišla je danes do tega, da materijalno skoraj slabeje stoji, ko Kranjska. (Čujte! na levi.) Ako odsekovo poročilo naglasa, da se je jako mnogo občin oglasilo za odvezo bire, je to humbug, ka;;ti ako jih samo 22 reče „dau, 125 pa ;,ne", moralo bi se poročjlo glasiti, da je jako malo občin glasovalo^ a odvezo. Ce poročilo dalje pravi, da so občine, katero so za odvezo, največje naše dežele, ne velja to, kajti ravno najveće občine ne dajejo nič ali pa prav malo bire. Odvezo bire nameravajo veliki posestniki in poslanci mest trgovske zbornice, kateri vsi nimajo odrajtovati nobene bire; proti postavi pa smo vsi poslanci narodne stranke, pravi zastopniki kmetovalcev, ki odrajtujejo največ bire. V imenu kmetovalcev protestujemo zoper postavo ; od si. vlade pa upamo, da jo ne bode priporočila za potrdilo. Zato nasvetujem, naj se o tej postavi preide na dnevni red. (Živahna pohvala na levi in med poslušalci.) Poslanec vitez (i ari bol d i pravi, da predgovornik njegovega prepričanja ni premeni 1, da bode za postavo glasoval, a vendar ne more dobrotnih nasledkov te postave nadrobno naštevati. Poslanec K lun korenito ugovarja nasvetovani postavi. Posnetek njegovega obširnega govora, ki je vsak stavek odsekovega poročila na rešeto temeljite kritike dejal, je ta-le: Govornik najprej omeni, daje baron Apfaltrern uže leta 1875. nasvetoval to postavo, a takrat je deželni zbor po obširni razpravi sklenil, da naj deželni odbor o tej stvari zasliši deležnike, to je, plačevalce in prejemnike. Leta 1876. je poslanec in župnik Tavčar interpeliral, kako stvar stoji; deželni glavar je odgovoril, da so se za svoja mnenja vprašala okrajna glavarstva, občine, knezoškofijstvo in dekanije. VeČina občin je odbijala postavo, knezoškofijstvo jej je nasprotovalo in deželna vlada sama je imela pomislikov zoper postavo. — Leta 1877. navaja poročilo deželnega odbora, da se postava ni predložila, ker se je od 163 občin jih 126 izreklo zoper, a le 22 za postavo, da so ordinarijat in duhovniki odločno zoper odvezo, dokler se kongrua ne uravna.; tudi pornisliki deželne vlade so našteti v odborovem poročilu. — Misliti je po takem bilo, da je nasvet Apfaltrernov za zmirom pokopan. Al kar zadobijo narodni nasprotniki večino v deželnem zboru, in hajd s postavo zopet na dan! Začetkom bi bil še kdo lahko veroval na dobri namen liberalni stranki tako priljubljene postave, a danes, ko je iz poročila deželnega odbora in odseka razvideti, da jej kmetovalci in duhovniki odločno oporekajo, danes moramo re6i, da se je predlog stavil zgolj iz strankarskega namena, danes smemo reči, da je to le nekaka ka?,en našemu ljudstvu in duhovnom, zato, ker z Vami, gospoda, v liberalni rog ne trobijo. Mislim, da se postave dajati morajo po potrebi časa in ljudstva. Kaj pomaga vse svobodomišljenje, Če pa ljudstvo vsled tega pride na kant, ako od dne do dne bolj ubožuje ! Deželni odbor in upravni odsek trdita, in tudi baron Apfaltrern je 1. 1875. rekel, da ces. patent od 1. 1849. veleva odvezo ali odkup bire. Toda baron Apfaltrern in poročevalec dr. De u kot jurista bi morala vedeti, da poz-nejši ukazi prejšnje lahko deloma omeje ali popolno ovržejo, ali pa vsaj njihovo veljavo za nekoliko časa ustavijo. A vi, gospodje na uni strani, nočete tegi pri-poznati , vam je vse eno, ali ljudstvo strada in ubožuje, ako lakote konec jemlje, samo da propada le liberalno. Zemljiško-odvezna komisija je bila odločila , da je naravna odveza bire naznaniti vsaj do 1. januarija leta 1851., pa tudi pristavila, da je odvezo izvršiti le tedaj, ako to prejemniki in plačevalci želijo, da se pa bira dotlej odrajtovati mora, kakor se je odrajtovala doslej. Ker to toraj določuje od postave za odvezo bire postavljena komisija, se pač nikakor ne more in ne sme trditi, da je bira postavno odpravljena. Fa tudi drugi deželno-odborovi in odsekovi razlogi so enako puhli in ničevi. Prvi razlog je svobodomiselnost; bira je ostanek prejšnjih, temnih časov, zato so jo odpravile vse svobodomiselne dežele, toraj tudi Kranjska ne sme zaostati! Tudi o šolstvu se je, ko je liberalizem začel cvesti, reklo, da se mora od cerkve odtrgati in osnovati po liberalnih načelih. To se je zgodilo, a nasledki so strašanska denarna bremena, katerih ni mogoče zmagovati, da se celo liberalci štajarski za ušesi praskajo, češ, da bi bili postave drugače izvršili, ako bi bili poprej po- znali denarna bremena. — Enako skoraj je z duhoven-sko biro, katere odvezo so na Stajarskern sklenili uže leta 1869., do novembra 1872. leta je bil čas za napo-vedbo odveze odločen, al le prav redki so bili, ki so do onega časa napoved predložili. Kmetje, tržani in graj-ščaki so se odločno izrekli proti vsaki odvezi. Glavarstva in vlada imajo vsled tega silno veliko opraviti, in čedalje bolje se kažejo težave tega odkupljevanja. 9 let imajo Stajarci postavo, pa skoraj nikjer še ni izvršena , v nekaterih krajih Še pričeta ni. Odveznina bode premajhna, marsikatera dobra služba je slaba postala, duhovni ne bodo mogli shajati, in če bodo ljudje hotli dušnega pastirja imeti, treba bode plačo zboljšati in morali bodo znova biro dajati. — Govornik nadalje obširno spodbija trditev deželnega odbora in upravnega odseka, da se odveza bire priporoča iz gospodarstvenih ozirov, da bira ovira prosto delitev in razkoso-vanje zemljišč, da bi odveza bila v korist plaČevalcem in prejemnikom. Znano je, da gre ljudem silno trda za denar, odkupnina znašala bode okoli 3 milijone, kje jih bodo ljudje vzeli? Ta odkupnina bode tem veče breme, ker ne bode zadela cele dežele, ampak le nekatere in večidel ubožnejše kraje, kajti v boljših krajih so vsled ustanov plače duhovnikov navadno take, da jih ni treba z biro boljšati. To breme bo tem veče, ker zemljiška odveza ni še dovršena, ker še zdaj dotični dolg naše dežele znaša okoli 7 milijonov. Vi, veliki posestniki , pravi govornik, lahko silite, naj se bira odveze, ker vas to večidel ne zadeva, ali pa premorete še toliko, da jo odkupite, a kmet tega ne more storiti. Zemljiška odveza spravila je marsikaterega kmeta na kant, ravno tako bode z odvezo bire. Pomisliti je dalje, da ljudem bira zdaj ostaja, če duhovnika nimajo, ako pa bodo začeli odvezo odrajtovati, plačati bodo morali ves kapital in obresti. In kaj, če se odvezni kapital ali ves ali deloma zgubi, kdo bode potem zopet plačeval? Kje odveznino varno naložiti ? Ali ni bolje, da kapital ostane pri ljudeh, ki obresti po pridelkih lahko plačujejo? In če bi se kapital varno naložil, ali je prav, da sedanji rod plačuje za vse potomce? — Poročilo pravi, da ljudje, ki oporekajo odvezi, ne spoznajo svoje lastne koristi! Al ta trditev je taka, kakor postopanje Turčinov, ki so nekdaj prihrumeli v naše dežele, vjetnike za glavo prijemali, jim prav rahlo z nožem vrat rezali, pri tem jih pa tolažili z besedami: „ne boj se, brate, ne boj se, nič hudega se ti ne godi". Možje, ki so se s kmetijstvom tako malo pečali, da mislijo: „žemlje rastejo na drevesih", hočejo več vedeti, kaj je za kmeta koristno, kakor kmet sam! (Živahna pohvala na levi in med poslušalci.) Gospodje na oni strani zastopajo 40.000 prebivalcev, ali mi na naši strani, akoravno smo v manjšini, zastopamo 400.000 ljudi. Ce naj toraj pri biri obveljd želja 22 občin, ker — kakor napačno trdite — one zastopajo večino prebivalstva, potem bodite dosledni in se umaknite nam, ki zastopamo ogromno večino Kranjske. Govornik dalje pojasnuje , da bi odveza bire bila tudi na škodo prejemnikom ter ugovarja poročilu tudi v tem obziru, da je pobiranje bire sitno, težavno. Konečno govornik pravi, ako se sklene postava, ljudstvu ne bode ostajalo druzega, ko vlado prositi, da je ne potrdi. Poslanec dr. Schrey zagovarja postavo s samo so-fističnimi po vse puhlimi frazami. Poslanec S ve tec ga zavrne ter pravi, da se je predgovornik izkazal prav tak advokat, kakor si naš kmet jezičnega dohtarja misli, namreč , da po potrebi reč zavija in zvija na desno ali na levo, kakor mu to ugaja. Ce se je reklo, da se je bira na gornjem Avstrijskem brez nasprotovanja odvezala, a mi se ustavljamo , je to prav lahko razumljivo. Na gornjem A v- 258 atrijskem so kmetje jako bogati, njim je bila odveza povoljna. Druge razmere so pri nas na Kranjskem, kjer ni dežela bogata. Ko je kranjski deželni zbor sklenil le šestletno šolsko dolžnost, vse druge dežele pa osemletno, tačas so se nam rugali; a zdaj so druge dežele previdele, da je osem let šolske dolžnosti preveč in zdaj pravijo: ,,Kranjci so prav imeli". Pustimo kmetovalcu, kakor sam zahteva, da odrajtuje biro v pridelkih , in nikar mu ne nakupičimo stroškov v denarjih, katerih ne more znašati. Baron Apfaltrern sam pritrjuje, da veliki posestniki ne odrajtujejo čisto nobene bire, in katerih nobeden vinarja ne bode plačal za odveznino, zagovarjal je, se ve da, strankarski predlog. Kot kolovodja liberalcev udrihal je po duhovnikih, ter jim nespodobno postopanje glede bire očital. Poročevalec dr. De u s prav ničevnimi in dolgočasnimi razlogi zagovarja predloženo postavo; konečno strastno napade poslanca Pakiž a, očitaje mu, daje kot svetovalec občine Sodražice podpisal zapisnik, naj se bira odveze. A opekel si je pri tem gospod Deu svoj jezik do dobrega, kajti poslanec Pakiž se takoj vzdigae in ga popolno potolče dokazaje, da je občinski odbor, ko se je o tej reči posvetoval, bil mnenja tega, da gre le zato, da namestu pridelkov se vsako leto daje denar. A zdaj, ko smo prepričani, da bode treba vplačati ves kapital, imam upor vsega občinskega odbora proti postavi v rokah. Govornik prebere ta upor ter konstatira, da so ga podpisali vsi svetovalci in odborniki. (Čujte, gospod Deu!) Po nasvetu poslanca KI una se o predlogu Detelj-nem, da naj se zaradi predložene postave preide na dnevni red, glasuje po imenih. Za Detelje v predlog so glasovali samo narodnjaki, namreč: dr. Bleiwei3, Detelja, Grasselli, Klun, Koblar, Lavrenčič, Navratil, Pakiž, Pfeifer, dr. Poklukar, Potočnik, Robič, Savnik, Svetec, dr. Vošnjak in dr. Zarnik, — liberalci: baron Apfaltrern, grof Blagay, Dežman, dr. Deu, Dreo, vitez Gariboldi, vitez Gutmannsthal, Hočevar, vitez Kalten-egger, Kecel, Lukmao, Ledenig, Laschan, dr. Schaffer vitez Savinschek, dr. Schrey, bar. Taufferer, grof Thurn in vitez Vesteneck pa so glasovali nasprotno. Toraj je bil Deteljev predlog o v rž en. — Poslanec Klun zdajci objavi, da se narodna stranka ne bode udeležila specijalne debate. Nemškutarska stranka pa potem sprejme postavo. V tajni seji se sklene, da se ima splošna debata o uravnavi plač deželnih uradnikov vršiti v javni seji. Potem dr. Poklukar v javni seji nasvetuje, naj se organizacija deželnih uradov odloži ter deželni odbor z vlado pogaja, da bi proti primerni odškodnini prevzela opravila deželnega knjigovodstva in blagajnice in prihodnjemu zboru nasvetuje organizacijo ostalih deželnih uradov, do onega časa pa uradnikom, katerih dohodki ne dosegajo 1000 gld., dovoli nagrade do 200 gld. Vitez Vesteneck spodbija Poklukarjev predlog, ki pri glasovanji, se ve, da tudi ne obvelja.