objekti tehnologije oprema O PLAČAH IN LASTNINJENJU — Oba sindikata poslovnega sistema Gorenje — neodvisni in svobodni — sta prejšnji teden pripravila pogovor o aktualnih temah kot sta zakon o lastninjenju ter plače. STRAN 3 ŠE JE ČAS ZA PRIPRAVO OZIMNICE - Jesen je tu, z njo pa tudi skrb za napolnitev shramb. Kje in po kakšni ceni pa v prilogi. STRAN 7-10 MURA POPLAVILA V VELENJU - Zmaga gostov, največje presenečenje petega kola. STRAN 11 številka 35, cena 22 dinarjev velenje, 12. septembra Zasedali zbori velenjske občinske skupščine Zaradi vojne skoraj 700 milijonov škode Zasedanja zborov velenjske skupščine so tradicionalno maratonska in tudi torkovo, prvo podopustniško, je bilo takšno. Najprej so se zbrali delegati na skupnem zasedanju, popoldne pa še na ločenih. Da postaja skupščina mesto dogovarjanja, dokazujejo številna delegatska vprašanja in pobude. Menda jih je bilo postavljenih v tem mandatnem obdobju že kar okoli 200, po)slanci pa niso povsem zadovoljni z dobivanjem odgovorov oziroma z uvrščanjem njihovih predlogov na dnevni red. Med pomembnejše točke vsekakor sodi poročilo o voj- nih dogajanjih v občini Velenje. Večkrat smo poudarili, da nas vojna neposredno ni prizadela, vendar smo vseeno imeli dobrih 7 milijonov neposredne škode, povezane z obrambnimi aktivriöstmi in te bo potrebno pokriti iz rebalansa občinskega proračuna. Velenjska podjetja pa so imela poleg tega posredne škode zaradi izpada proizvodnje in manjše prodaje, škode za okoli 690 milijonov dinarjev. Poslanci so potrdili odlok o priznanjih občine Velenje, ki določa, da proglasi občina za posebne dosežke posamezne občane za častne občane, podeli pa jim lahko tudi grb ali plaketo občine. Grbe in plakete lahko prejmejo tudi društva, podjetja, krajevne skupnosti ali organizacije. Zbori mozirske občinske skupščine so po dogodkih v šoštanjskem Elkroju (delavke so stavkale in se hočejo odcepiti od matične firme v Nazarjah), kjer se je pravobranilec, ki je opravljal te naloge za obe občini, postavil na stran delavk preklicali sklep o imenovanju skupnega pravobranilca občin Velenje in Mozirje, zato so velenjski poslanci imenovali Edvarda Centriha, za pravobranilca občine Velenje, naloge pa bo opravljal zaradi odhoda v pokoj neprofesionalno. Gorenje Elektronika Pričakujejo oživitev izvoza Po mednarodnem sejmu I FA v Berlinu, svetovni razstavi izdelkov video in avdio opreme, so v Gorenju Elektronika prepričani, da bodo uspeli v prihodnjih mesecitL povečati izvoz. Zanimanje za razstavljene novosti (barvne TV sprejemnike z digitalno šasijo in novega izgleda) je bilo precejšnje, tako da upravičeno pričakujejo, da bodo še v tem mesecu prejeli iz tujine prva naročila zanje. Cilj pa je, kot je povedal direktor Iztok Hudomal, da bi ob koncu leta odpremili na tuje že polovico proizvodnje barvnih TV sprejemnikov. In to navzlic dejstvu, da je svetovna ponudba izdelkov video in avdio opreme vse večja, proizvajalci pa sklepajo nove povezave. V tem Gorenjevem podjetju so se odločili, da bodo proizvodnjo sproti prilagajali tržnim možnostim. Kljub temu, da je Gorenjeva tovarna ostala pravzaprav še edini proizvajalec barvnih TV sprejemnikov v Jugoslaviji, je prodaja omejena oziroma otežkočena, tako zaradi raz-noraznih blokad kot upadanja kupne moči. Do konca meseca septembra bodo v Gorenju Elektronika izdelali podroben program, kako preseči težave pri prodaji izdelkov v Jugoslaviji, sprejel pa ga bo upravni odbor. Nekaj, za zdaj resda samo kratkoročnih, odločitev pa so že sprejeli. Proizvodnjo so na primer, že prilagodili možnostim prodaje. Zato za- 100-letnica železniške proge Celje—Velenje To soboto, 14. septembra, bomo tako kot v občinah Celje in Žalec tudi v naši obeležili 100-letnico železniške proge Celje—Velenje. Večje pozornosti si dogodek ne zasluži le zaradi častitljivega jubileja, ampak tudi zaradi njenega pomena v tistih časih. Zgradili so jo namreč za prevoz premoga, s to povezavo pa je dolina doživela nam vsem znan razcvet in razvoj. Osrednja slovesnost bo na velenjski železniški postaji ob 15. uri, kamor bo pripeljal muzejski vlak najvidnejše predstavnike družbenopolitičnega življenja republike Slovenije. Med gosti naj bi bila predsednik skupščine republike Slovenije France Bučar, pa predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan. Muzejski vlak se bo za kratek čas ustavil na vsaki postaji v naši občini, veselo dobrodošlico pa mu bodo pripravili domači kulturniki. Njegov prihod v Velenje ob 15. uri pa bo naznanilo pritrkavanje zvonov, zvoki rudarske godbe, tudi konjske vprege pod kostanji bodo na svojstven način obeležile praznovanje 100-letnice, da posebej ne omenjamo prenovljenih, vsaj zunanjosti, objektov na postajah. V splet prireditev ob tej priložnosti bo sodila razstava, nastop rudarskega okteta, folkloristov Kolede (ti ne bodo le plesali, ampak gostom v znak dobrodošlice ponudili še sol in kruh), pa odkritje spominske plošče najzaslužnejšim graditeljem omenjene proge in konec koncev še srečanje pri kolodvorski resta- vraciji v Velenju. Naj omenimo še, da bodo najvidnejše goste iz republike organizatorji med drugim popeljali tudi na velenjski grad. Zaradi pomena železniške proge Celje—Velenje pred 100. leti, zaradi častitljive obletnice in dolga do naše preteklosti vabijo organizatorji na osrednjo proslavo v občini ter nato še na srečanje na velenjsko železniško postajo čimveč občanov. O razvoju železnice v zadnjih letih pri nas pa morda tale zanimivost: včasih so po progi Celje —Velenje prevažali potnike štirje vlaki, danes pet. Po prevoženih kilometrih smo mnogo bližje starim časom kot razviti Evropi. posleni prve tri dni v tednu delajo, druga dva dni pa so na čakanju doma (z 80% plačo). Vodstvo podjetja pa bo storilo vse, da ohrani poslovanje Gorenja Elektronika v takšnem obsegu, kot ga dopuščajo trg in pogoji gospodarjenja. Povečanje izvoza v naslednjih mesecih je realno pričakovano, vprašanje je le, kako bo z oživitvijo prodaje v Sloveniji in Jugoslaviji. V delo moramo vložiti vse naše sposobnosti, je v pismu, naslovljenem na delavce Gorenja Elektronika zapisal direktor Iztok Hudomalj. »Učinkovito delo pa morajo spremljati medsebojno zaupanje in pogum,« je posebej poudaril. (vš) V Grušovljah nov most Gotovo največja pridobitev na komunalnih objektih, po lanskoletnih poplavah v mozirski občini, je nov most v kraju Grušovlje v KS Rečica ob Savinji. Ko so narasle vode odnesle prejšnji, leseni most, so ostali ljudje tamkajšnjih krajev odrezani med seboj, pomembna cestna povezava med dolino Drete in Savinje je bila pretrgana. Mnogo daljši obvoz skozi Nazarje ali Radmirje in Gornji Grad, je bila veliko breme za delavce, kmete in ostale občane. V soboto, 14. septembra pa se bo domačinom nasmehnilo, saj bodo tudi uradno predali namenu nov, sodobno skonstruiran in dovolj močan most, ki bo kljuboval vsakršnim poplavam. Na svečanost ob otvoritvi so povabili ministra za industrijo, dr. Miho Jazbinška, oglasili pa se bodo tudi investitorji in graditelji. Ob krajšem kulturnem programu in nato še vaškem slavju pri gostišču »Sempri-možnik« na Homcih, bo ljudem v okolici te pridobitve, zares odleglo. Zaslužili so si nov most in ta naj povezuje sosede, delovne ljudi ter omogoča odvijanje normalnega življenja. S sredstvi solidarnosti, potrebnih je bilo kar okrog osem milijonov dinarjev, dobiva Zgornja Savinjska dolina pravi, prejšnji delovni in življenjski utrip. Ob tako pomembnem dogod- ku naj se prileže tudi naša čestitka k delovni zmagi in novi pridobitvi naše skupnosti. Jože MIKLAVC KITAJSKA RESTAVRACIJA "ŠANGHAJ™ HREN & YANG Cesta pod parkom 2, Velenje ® 063/855-734 vas vabi vsak dan od 12. do 16. in od 18. do 24. ure! Upokojenci uživa bioplastike v Jugoslaviji Težnja in zahteve razvite Evrope po ekološko neoporečnem blagu je med drugim spodbudila v velenjskem Veplasu š^ večja prizadevanja za izboljšanje delovnih pogojev delavcev. V splet teh aktivnosti sodi med drugim posodobitev tehnologije ter organiziranje proizvodnje bioplastike v mešanem podjetju Vepro v Slovenskih Konjicah, v katerem ima Veplas 51 odstoten delež. Proizvodnja je stekla prejšnji mesec, Vepro pa je trenutno edini proizvajalec bioplastike za prehrambeno industrijo v Jugoslaviji. Veliko več za šolske potrebščine Na Centru za socialno delo v Velenju poskušajo v danih možnostih pomagati tistim, ki se znajdejo v denarnih stiskah z dodelitvijo enkratne pomoči. Med slednje sodi tudi pomoč za nakup šolskih potrebščin. Kar 70 iskalcem tovrstne pomoči so že pomagali, vloge desetih pa naj bi rešili v teh dneh. To je približno enkrat več kot lani. Koliko jih bo dejansko dobilo to pomoč bo znano malo kasneje, saj skoraj ne mine dan, da na njihova vrata ne bi potrkal kdo od staršev. In višina pomoči? Za otroke od I. do 4. razreda so prosilci dobili po 1500 din, za učence od 4. do 8. razreda pa tisoč dinarjev več. Sicer pa so bili ti zneski odvisni od materialnega položaja družine in števila šolarjev v njih. Pomoč, informacije Na občinski zvezi društev prijateljev mladine Velenje so pred nedavnim odprli ob sredah med 18. in 20. uro telefonsko številko 853 369, ki je namenjena vsem tistim, ki so v stiski in bi se radi pogovorili s strokovnjakom. Še zlasti so imeli veliko klicev otrok ob koncu šolskega leta, ki so preživljali osebne krize. Pa tudi sicer je klicev precej. (mz) Revitalizacija Topolškega parka V Zdravilišču Topolšica je bil sredi prejšnjega tedna sestanek na katerem je bil predstavljen projekt nadaljnji del revitalizacije zelenih površin zdraviliškega parka. Sodelovali so predstavniki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, uprave za varstvo okolja in urejanje prostora Velenje, krajevne skupnosti Topolšica in izdelovalka projekta mag. Je-glenka Markulj-Leban. Naslednji mesec bodo projekt ureditve javno predstavili, b tej priložnosti bodo razgrniìi tudi projekt Saše Piano. In kaj je pravzaprav bistvo revitalizacije zelenih površin? ; k krasijo mnoga dragocena drevesa in grmovnice. Žal pa j nekatera okužena, pa tudi sicer park ni takšen kot bi želeli. se kar je dragoceno v njem bodo skušali ohraniti in dopolniti z novim zelenjem, tako da naj bi ta park postal spet lep okras zdravilišča Topolšica. (mz) Kmecl med »nekdanjimi« Doktor Matjaž Kmecl, član predsedstva Slovenije se je med sobotno turnejo po našem območju udeležil kar dveh srečanj, na katerih so se zbrali »nekdanji«: v Kozjem so se srečali nekdanji borci in aktivisti kozjanskega območja, na Teharju pri Celju pa nekdanji delavci — zdaj člani demokratske stranke upokojencev. Na tem srečanju se je zbralo nad tri tisoč članov iz raznih krajev Slovenije. Ta stranka ima namreč že nad 30 tisoč članov, z občinskimi odbori pa deluje že v 32 občinah. Opozorili so, da so mnoge stranke pred volitvami veliko obljubljale, kaj da bodo naredile tudi za upokojence, pa ni iz tega nič. Zato pa sami pravijo, da bo po novih volitvah njihov glas gotovo bolj slišan in tudi upoštevan. Pred zbranimi borci, aktivisti in izgnanci šestih občin kozjanskega območja v Kozjem je dr. Matjaž Kmecl med drugim dejal, da bo imel narodno osvobodilni boj v naši zgodovini vedno častno mesto. Glede na Šešljeve trditve o oživljanju četrtega reicha pa je dejal, da je to čisti nesmisel in da smo mi svoj odgovor na kaj takega dali že pred 50 leti. (k) Srečanje »stečajnikov« Štiri leta je že minilo, odkar je »za primer« šel v stečaj celjski LIK Savinja, pa se mnogi še vedno sprašujejo, če je bilo to potrebno ali ne. Tudi v soboto, ko so se zbrali v svojih nekdanjih delovnih prostorih upokojenci tega kombinata, je bilo še slišati veliko kritičnih pripomb na nekdanje celjsko občinsko vodstvo, pa na vodstvo kolektiva, kritike so segle tudi v republiški vrh, saj naj bi bila v vsej tej navezi dozorela odločitev za stečaj. Ta pa je, kot vemo, pahnil v negotovost veliko delavcev. Nekateri so šli v predčasni pokoj, nekaj jih je ostalo na cesti, bilo pa je še veliko jeze in pretresov. Ob tem pa tudi vse bolj rastoče spoznanje, daje očitno šlo bolj za primer, kaj se naj b.' dogajalo takim kolektivom, dejansko pa bi lahko ta kombinat rešili. Na »ruševinah« nekdanjega LIK Savinje je zfeslo podjetje lesna industrija, ki pa seveda zaposluje veliko manj ljudi kot jih je nekdanji kombinat. (k) Iskanje gospoda P. Piše: VINKO VASLE Gospod P., ena najvidnejših desnih rok našega predsednika vlade, je pred dnevi želel poslati Bavčarjevo policijo in Janševe junake nad urednike nekega znanega dnevnika, ker je na sliki (brez glave) spoznal svoje truplo. In si je razlagal, da je to poziv k njegovemu pogromu in obglavljanju, še zlasti ker je fotografija služila kot ilustracija k članku o novi lastninski zakonodaji. Gospod P. pa ima zanjo nedvomno pomembne zasluge in je samokritično spregledal, kaj mu ilustracija govori. Policije in teritorialcev v uredništvo ni bilo, ostali pa so umni zakoni gospoda P. Kar seveda ne pomeni, da bi se morale z lastninsko zakonodajo ukvarjati policij-sko-obrambene sile republike Slovenije, z iskanjem izgubljenih glav pa tudi ne. To pride v poštev le ob soglasju lastnika glave in v bližnji prihodnosti, če bo kot trdijo pesimisti lastninska zakonodaja povzročila kakšne lokalne vojne, spopade omejenih razsežnosti in državljansko vojno med denacionalizi-ranci in prihodnjimi naciona-. liziranci. In bo to pravi primer samovščeni Evropi, kako se deli pravica in resnica brez nepotrebnih in dolgočasnih mirovnih konferenc. Zato je prav, da danes nekateri Slovenci, ali pa tisti, ki mislijo, da to so — iščejo svoje domovinske korenine v lastništvu, ker bi bili neumni ali pa naivni, če bi mislili, da patriotizem izhaja iz nekakšne abstraktne notranje sle, ko pa vemo, da gre vsakršna ljubezen skozi želodec in so danes v tem smislu najbolj strastni pač tisti, ki bi lahko največ dobili. Od širšega ljudstva se pa v vsakem primeru pričakuje domoljubje, pa če imajo kaj ali pa če nimajo nič, kar je v zadnjih časih pogosta praksa. In so se zdaj zlasali naši strankarski liderji samo zato, ker bodo nekateri imeli drugi pa ne. Kar naj bi bilo v demokraciji nekaj novega, v bistvu se pa že od sužnjelastni-štva dalje ve, da so takšne božje in oblastne postave in da torej ne gre za nič izjemnega. Pomembno je, da bomo po novem vsi imeli občutek, da bi lahko bili bogati, ker nam tega nihče ne brani. In tega nam zakonodajalci doslej še niso povsem jasno in nedvoumno povedali. Za- molčali so nam, da si lastniške revolucije niso sami izmislili, ampak da so jim bili pri tem v oporo teoretiki v stilu gospoda P., ki je po pomoti ostal brez glave, ali pa tudi ne. Navsezadnje gre za grobo nevoščljivost, kar dokazuje na primer dejstvo, da so nekateri proti lastninskim zakonom, kar je še najbliže nesramni protioblastni propagandi. In je Mencinger za Mencingerjev zakon, Ribni-kar celo s praktičnimi primeri dokazuje, kaj da se bo zgodilo (kar je sploh nesramno), Emil Milan Pintar v senci sproducira kontra zakone in s tem vnaša med ljudstvo nov nemir in nezadovoljstvo, gospod Bajt pa seseklja lastninske doneske naše demokratične vlade v nadaljevanjih. Proti so vsi naši delavski sindikati in celo sam gospod Tomšič, gospodarska zbornica tudi nekaj kriči in vpije, za opozicijo se pa tako ve, na čigavi strani je in bo do svojega krutega konca. In potem naj se preprosto ljudstvo, ki nič nima, znajde in naj misli z glavo, se pravi, naj bo lepo tiho, kot se za urejene družbe spodobi. Na- vsezadnje, Juij so pa ekonom-sko-strokovni pomisleki proti argumentom, ki jih daje »lastninska« naveza Ocvirk-Šešok-Umek-Pleskovič, ki je prepričana, da je iz sebe spravila pravo revolucionarno novost? Oni so zakone pisali in na njih je, da jih razlagajo. Za tiste, ki jih bodo morali živeti in preživeti (če bog da) bo pa oblast poskrbela. Proč torej s pomisleki. Navsezadnje lahko gospod P. iz naše zgodbe nekega dne tudi najde po krivici odrezano glavo in bo čisto zadovoljen. Podobna čustva pa bodo prevevala tudi vse tiste, ki so priliko o »izgubljeni glavi« razumeli po svoje — torej čisto pravilno in bodo rekli, saj smo opozarjali. Pa tudi poslanci bodo rekli, da so se — preden so dvignili roke — globoko zamislili, v bistvu pa so v parlamentu dremali, do česar imajo v demokraciji vso pravico. Če vas bo po vsem tem bolela glava, se ji lahko tudi odrečete. Navsezadnje imamo pametno oblast, ki ve, kaj počenja, čeprav nekateri trdijo, da je prav v tem problem ... Ko bo gospod P. našel izgubljeno glavo, bo tako in tako že prepozno. Ce.0sfžg oBmočje. Zdravstvo — težko ozdravljiv bolnik Ko poslušamo poročila o položaju zdravstva v različnih slovenskih krajih, pa seveda tudi v republiki kot celoti, ne vemo, če lahko pritrdimo mnenju, da je ta čas celjsko zdravstvo v najtežjem položaju v vsej mladi slovenski državi. Toda podatki, ki jih izkazujejo, kažejo, da če že res niso v najhujšem položaju v Sloveniji, da pa so v hudem. V takem, da skorajda ne vidijo rešitve. Ob polletni bilanci so zabeležili za 160 milijonov dinarjev izgube, tej se je pridružilo še za 143 milijonov nepokritih obveznosti. To se seveda močno pozna pri poslovanju, tudi pri osebnih dohodkih. Da so nizki, pravijo, ni nič več novega. Vse manj je tudi dodatkov, s katerimi so višali osnovne plače in ki so nekatere zunaj kolektiva tudi bodli v oči. Padli so na zajamčene osebne dohodke, pomagajo pa si tudi z boni. Ker naj bi se celjsko zdravstvo v tako težkem položaju znašlo šele zadnji čas, nekateri spet ugibajo, če le ni bilo res, na kar so svojčas nekateri opozarjali, da se je v dobi velikega vlaganja za modernizacijo in dograditev osrednje regijske bolnišnice, del denarja pretakal tudi za druge namene. Za take domneve ni bilo dokazov ne tedaj, še manj jih je seveda zdaj, ko na to opozarjajo s časovne di-stance, kot domneva pa v zraku ta misel vendarle visi. Seveda pa je tudi to le slaba tolažba za sedanje težko stanje. Gmotne težave že nekaj časa spremljajo tudi kadrov- ske. V Celju se nikakor ne morejo dogovoriti, kdo bo novi direktor Zdravstvenega centra, tudi ne, kdo bo vodil celjsko bolnišnico. Za zdaj je končno le videti konec nejasnosti glede vodstva bolnišnice: po vedejevstvu (tudi republiškega poslanca) dr. Jožeta Arzenška naj bi to mesto prevzel dr.. Aleš Demšar, kije že do-bil blagoslov izvršnega sveta. Ob tem nekateri spet opozarjajo na dvoje — ali je prevladala strankarska pripadnost in ali ni škoda, da odhaja na direktorsko mesto zdravnik, ki je po mnenju mnogih najboljši v tej stroki. Pa bodo v Celju še enkrat, kot že tolikokrat doslej na najrazličnejših mestih, izgubili dobrega strokovnjaka, da bi zapolnili vodstveno mesto. Še hujše so težave pri imenovanju novega prvega moža Zdravstvenega centra. Tu je nova občinska politika izredno previdna. Pa se je tako zdaj zgodilo, da koncem meseca odhaja dosedanji direktor Alojz Žunter v pokoj, nima pa svojega naslednika. Vsaj uradno imenovanega ne, saj bo to delo zdaj le začasno opravljal dr. Marjan Hruševar. Morda velja pritrditi tistim, ki menijo, da tudi neurejena kadrovska zasedba vpliva na položaj v celjskem zdravstvu. Kajti težave niso le denarnega značaja, ampak so pokvarjeni tudi medsebojni odnosi. Slednje pa je pogosto teže popraviti, kot odpraviti denarni primanjkljaj. Če pa je vse to združeno in eno z drugim pogojeno — potem je še posebno težko. (k) ^tr* Sa^vinjs/^g - šcUes/a tudi povsem samostojna nadaljnja pot sedme osnovne šole Salek v velenjskem prostoru, so polemiko o razpadu VIZa spet razvneli. Koliko je zadeva aktualna je v tem času še težko reči oziroma po besedah v.d. direktorja Dušana Dolinarja kakor za koga: »Za tiste, ki v razdelanem stroškovniku dokazujejo kako drage so storitve strokovne službe, in ki na osnovi teh gradijo uspešnejšo nadaljnjo pot, najbrž je. Za druge, ki so v dosedanji obliki organiziranosti videli določene prednosti, pa najbrž ne toliko.« Po besedah sogovornika je teh kar nekaj, zapisane pa so med drugim v elaboratu o ekonomski upravičenosti ustanovitve omenjene organizacije pred več 15 leti. Praksa naj bi jih v tem času tudi potrjevala, pa naj si gre za urejen način izmenjave izkušenj učiteljev in strokovnih delavcev preko organov, aktivov, kolegija ravnateljev do organiziranja raznih drugih izobraževalnih oblik. Tudi pomoči strokovnih služb ravnateljem pri uvajanju sprememb, raznih novih organizacijskih oblik, metod dela pri tem ni moč prezreti. Kot tudi ne deleža VIZa pri enakopravnem reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev osnovnih šol, politiki osebnih dohodkov in še in še. Mimogrede tudi Zavod za šolstvo republike Slovenije je velik del svojih temeljnih strokovnih nalog izvajal in razvijal prav (le) v sodelovanju s strokovnimi službami VIZa. »Tako kot si upamo trditi, da so v dosedanji obliki organiziranosti osvnovnega šolstva v občini slabosti, tako tudi trdimo, da smp se v 15-le- tih delovanja zavzemali za uveljavljanje najracionalnejših in kolikot se je dalo tudi kakovostnih metod ter oblik dela.« Z uveljavljavitvijo zakona o zavodih letošnjo pomlad so šole postale organizacijske enote, organizacija združenega dela VIZ pa zavod, kar pa ni vplivalo na spremembo osnovnih relacij in kompetenc med enim in drugim. Tako tudi po novem ohranjajo šole v naši občini popolno suverenost, relativno avtonomnost in razvoj svoje specifike kot so jo ohranjale in razvijale doslej. S tem je soglašal tudi ustanovitelj — občinska skupščina, ki je potrdila sklep o tej novi obliki organiziranosti (bolj lepotne kot vsebinske narave). Vse lepo in prav, če . . . Če ne bi vsemu navkljub osnovna šola Šalek krenila na povsem samostojno pot (tako pa menda razmišljajo še na nekaterih drugih šolah v občini). Vzrok? »Ne poznam dovolj dobro ozadja takšne odločitve kolektiva. Šola Šalek že od ustanovitve dalje ni bila vključena v VIZ, z njim so jo vezale le naloge skupnega pomena. Konec koncev šola je »zrasla« iz ugotovljenih potreb po nadaljnjem razvoju kakovostnega dela v osnovnošolstvu na področju mesta Velenje na VIZu. Osnova za to je bila seveda izdelana strokovna analiza. Tudi delovno je »zrasla« iz tega prostora, zato sem prepričan, da neke oblike sodelovanja z matično organizacijo bodo kljub vsemu obstajale. Prav tako pa ne verjamem povsem, da bodo delavci šole Šalek uspeli dobiti izvajalca, ki jim bo za enako vsoto denarja opravljal vse naloge na že doseženi kakovostni ravni.« Kako v prihodnje? Prejšnji teden sprejet predlog zakona o organizaciji in financiranju osnovnega šolstva prinaša sicer nekatere rešitve. Vendar po podanih 956 amandmajev nanj daje malo upanja o sprejetju v kratkem času. »Ko bo ta zakon stopil v veljavo, bomo v sodelovanju z občinskim sekretariatom za družbene dejavnosti izdelali predlog reorganizacije osnovnih šol v občini. Takrat bomo videli, koliko je vprašanje o razpadu VIZ-a aktualno. Po rokovniku naj bi ta statusna določila uveljavil v roku šestih mesecev,« je sklenil pogovor Dušan Dolinar. ZSSS — sindikat poslovnega sistema Gorenje Vemo, kaj smo in kaj hočemo! Že na zadnjem zasedanju poslancev republiškega parlamenta so zakonu o denacionalizaciji, privatizaciji ter o zadrugah Mieli burno razpravo. Vse kaže, da se bo ta še nadaljevala, kajti kaj malo upanja je, da bo tokrat zadeva šla »skozi«. Med zloglasnimi nasprotovala ponujenih rešitev je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Že pred štirinajstimi dnevi so člani omenjenega sindikata v Cankarjevem domu pripravili izredno konferenco, na njej pa se zavzeli za takšen delež lastnine delavcu, kot ga je ta ustvaril in pravico do dela, ki mu bo zagotavljalo njemu vredno normalno življenje. Pravega odmeva njihov nastop v republiškem parlamentu ni doživel, zato bodo svobodni sindikati čas do ponovne obravnave omenjenih zakonov o lastninjenju oziroma do sprejetja poskušali čimbolje izkoristiti sebi \ prid. v prid de- lavcev in delavk. Kajti, kot poudarjajo, bi sprejetje zakonov v nespremenjeni obliki pomenilo zanje umiranje na obroke. V splet teh aktivnosti je sodil tudi pogovor sindikalnih zaupnikov poslovnega sistema Gorenje ter sindikata kovinske in elektroindustrije prejšnjo sredo. Organizator omenjenega pogovora je bil svobodni sindikat poslovnega sistema Gorenje, med udeleženci pa sta se mudila še predsednik zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič ter predsednik sindikata kovinske elektroindustrije Berto Vodov nik. in Glavni cilj sredinega sestanka ni bilo sprejemanje nekih stališč, sklepov, ampak odkrit pogovor o delu svobodnega sindikata, predvsem pa o dokumentih, ki bodo (v takem besedilu kot so sedaj) usodno vplivali na delavce. In takšen je pogovor bil, v njem pa polno očitkov predlagatelju ter parlamentarni vladajoči struji. Najbrž je odveč poudarjati, da so zakon o privatizaciji v celoti zavrnili. Razlog je preprost. Ni teorije, so poudarili razpravljal-ci, ki bi nam naše 40-letno delo vzela na takšen način, še najmanj ima to pravico nekdo, ki ni oziroma je tako bore malo prispeval k temu, kar imamo danes. Sramotno je ponujanje 30-odstotne-ga deleža lastnine v odkup delavcem, pri tem pa jim kratiti še pravico opozarjati na nepravilnost in delanje novih krivic. Svobodni sindikati so za odpravo storjenih krivic, zavedajo se nujnosti izpeljave nekaterih zadev, vendar pa ne na takšen način kot to poskuša vlada. Pri snovanju dokumentov jih nihče nič vprašal, pri sprejemanju pa druga stran noče prisluhniti vsem enako. Tako ra- di se na mnogih ravneh oziroma v Evropo, pri tovrstnem zgledovanju pa vlada oziroma oblast, ki naj bi krojila usodo množic, noče videti, kako so to uredili v razvitih državah. Treba bo upoštevati moč argumenta in ne moč besede, ki je glavno orožje vladajočih sil. Zato pravijo, v njihovih aktivnostih ne bo več simbolike, ampak odločne zahteve, dejanja in še kaj. Strpnosti ni več, morda še tam. kjer in kadar se to da. Svobodni sindikat ve, kdo je in kaj hoče in to bo poskušal dokazati prav pri sprejemanju tako pomembnih zakonov kot je zakon o denacionalizaciji, lastninjenju in zakon o zadrugah. S temi beseda mi so udeleženci sklenili sredin pogovor. Najbrž bi se z njihovimi stališči strinjalo tudi vseh 450 tisoč delavcev, kolikor jih je pač združenih v zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. OBČINA VELENJE SEKRETARIAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI VELENJE, Efenkova 61 objavlja razpis za sofinanciranje usposabljanja raziskovalcev iz občine Velenje za leto 1991. Občina Velenje je v okviru proračunskih sredstev za razvojno raziskovalno dejavnost izločila določen del sredstev, s katerimi bo v letu 1991 sofinancirala naslednje oblike strokovnega usposabljanja raziskovalcev iz občine Velenje, in sicer: A — usposabljanja za pridobitev doktorata znanosti »» B — usposabljanja za pridobitev akademske stopnje magister ali specialist C — funkcionalno izobraževanje razvojno raziskovalnih kadrov Višina sofinanciranja navedenih usposabljanj bo odvisna od števila prijavljenih kandidatov ter dejanskih cen posameznih usposabljanj, vendar v skladu s tem razpisom ne more presegati. pod A: 80% dejanskih stroškov prijave doktorata znanosti pod B: 60 % dejanskih stroškov vpisa magistrskega ali specialističnega študija ,, pod C: 30% dejanskih stroškov kotizacije Dokončno višino sofinanciranja razpisanih usposa- bljanj bo z upoštevanjem predhodno navedenih elementov in razpoložljivih sredstev, določil Izvršni svet SO Velenje na predlog ekspertne skupine. Za sredstva po tem razpisu lahko kandidirajo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje splošne in posebne pogoje: splošni: — da so državljani Republike Slovenije in imajo zaposlitev ter stalno prebivališče na območju občine Velenje — da imajo status raziskovalca in sodelujejo pri izvajanju posameznih razvojno raziskovalnih projektov — da njihovega usposabljanja ne financira podjetje ali katera druga institucija - da niso starejši od 35 let (ne velja za doktorski študij) posebni : pod A: da bodo v študijskem letu 1991/1992 prijavili doktorat znanosti pod B: — da so v študijskem letu 1991/1992 vpisali in tudi sprejeti na magistrski ali specialistični študij pod C: — da je izbrano funkcionalno izobraževanje neposredno povezano z izvajanim razvojno raziskovalnim delom Prioriteto pri delitvi sredstev bodo imele prijave podiplomskega študija in sicer najprej prijave doktorskega, nato magistrskega in na koncu specialističnega študija.' Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, v sklop katerih sodijo tudi teze za doktorsko disertacijo oz. programi ostalih usposabljanj ter uradni ceniki njihovih izvajalcev, sprejema Sekretariat za družbene dejavnosti občine Velenje, Efenkova 61, in sicer do 30. 9. 1991. Nepopolnih in prepozno vloženih prijav Sekretariat ne bo upošteval pri delitvi sredstev. O izidu tega razpisa bodo predlagatelji prijav obveščeni najkasneje v 15 dneh po izteku roka za oddajo prijav. Plače so še vedno socialna, ne ekonomska kategorija Čas, v katerem sedaj živimo, je zelo negotov in samo z medsebojnim zaupanjem, obojestranskim razumevanjem in dobrim informiranjem bomo rešili marsikatero vprašanje oziroma težave, ki se pojavljajo. Tako so na vabilo za sestanek, v petek prejšnji teden, zapisali njegovi organizatorji — člani neodvisnega sindikata Gorenje Velenje. Toda, najbrž so hoteli in želeli tokrat precej več kot so kasneje udeleženci »dobili«, s predsednikom predsedstva Neodvisnosti Slovenije konfederacije novih sindikatov Tonetom Tomšičem na čelu. Zaradi močno okrnjene udeležbe vodilnih delavcev Gorenja so namreč sindikalisti ostali brez odgovorov na večino njihovih vprašanj o stanju v podjetjih ter o njihovih nadaljnjih razvojnih možnostih. Če ne v celoti, pa so od točk dnevnega reda slišali vsaj delni odgovor v zvezi s plačami delavcev in o razlogih za njihovo zaostajanje. Čeprav imajo posamezna podjetja Gorenja velike težave pri poslovanju, o odpuščanju presežka delavcev ne razmišljajo. Ob jasno zadanih razvojnih ciljih, njihovem zavzetem uresničevanju bi — po besedah nekaterih vodilnih v Gorenju — sodil tak ukrep med skrajne korake pri reševanju iz stiske. Je pač tako, da so osebni dohodki delavcev še vedno socialna in ne ekonomska kategorija. In sindikati bi pri negodovanju o prenizkih plačah to morali naposled tudi upoštevati. Ob nadaljnjem slabšanju razmer v gospodarstvu, nadaljevanju negativnih tokov, pa se žal tudi temu ne bo mogoče izogniti. Glede razlogov za zaostajanje plač (mimogrede v največjem podjetju Gorenja v Gospodinjskih aparatih za 10 odstotkov za izhodiščno plačo, sprejeto po kolektivni pogodbi) pa so nekateri vodilni opozorili, da ti ne tičijo le v slabšem poslovnaju, ampak predvsem v neustrezni davčni politiki. Nenazadnje pa v sklop tovrstnih vprašanj sodi najbrž tudi odločno negiranje govoric o izplačanih visokih poračunskih zneskih za vodilne in vodstvene delavce Gorenja. Aktualna in težko rešljiva vsakdanja življenjska vprašanja delavcev so bila gotova eden od razlogov, da so udeleženci petkovega sestanka neodvisnega sindikata Gorenje Velenje precej manj pozornosti od pričakovane namenili zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij. Razprave okrog tega namreč ni bilo. Ker pač na drugi strani okrogle mize niso imeli vseh pravih sogovornikov, je tudi vprašanje o zapisani vlogi in možnostih delovanja neodvisnega sindikata ostalo nedorečeno. Kajti, kakorkoli že, pomembnejše od zapisanega je pač izvajanje tega v praksi. Zasedanje zborov Sob Velenje O statutu prihodnjič Nadaljevanje s 1. strani. Predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Velenje, torej temeljnegadokumenta naše družbeno politične skupnosti, je vsekakor točka, ki je vredna vse pozornosti. Najbolj celovito so se je očitno lotili Zeleni, ki so že pred zasedanjem posredovali na predloge cel kup amandmajev, ki jih vprašanje Zelenih Velenja glede pogodbe med IS in Našim časom, po kateri naj bi dobili 1.610,250 dinarjev iz občinskega proračuna. Izvršni svet je že v gradivu pojasnil. da ne gre za nova sredstva, ampak sredstva, ki so bila sprejeta z občinskim proračunom. Ta sredstva so torej namenjena za dejavnost obveščanja in z njimi občinska uprava ne plačuje naroče- Nekako je postalo že pravilo, da se na zasedanjih skupščine maje stolček našemu županu Pankracu Semečniku. Tudi tokrat je bilo tako, čeprav Zeleni niso postaviìi zahteve po njegovi razrešitvi, ampak so mu dali domačo nalogo. Ce se do prihodnjega zasedanja ne nauči poslovnika skupščine, lahko »dobi nezaupni- je že tudi obdelala statutarna komisija.. Stranka demokratične prenove pa je predložila kar 21 amandmajev na samem skupščinskem zasedanju. Razprava o statutu bi bila dolgotrajna in otežkočena in glede na to, da gre za tako pomemben dokument, so se poslanci odločili, da to točko uvrstijo na naslednje zasedanje občinske skupščine. Med ostalimi točkami omenimo, da ima velenjska vlada novega člana. Področje ljudske obrambe bo odslej pokrival profesor Tone de Costa, saj opravlja dosedanji sekretar za ljudsko obrambo Viktor Brglez naloge v republiškem ministrstvu za ljudsko obrambo. Poslancem je bil predstavljen celovit koncept obnove občinske stavbe, ki ga je izdelal arhitekt Nande Korpnik. Idejni projekt-ohranja arhitektonske vrednosti te stavbe, ene prvih narejenih v modernem slogu, vanjo pa vnaša zahteve sodobnega upravnega poslovanja. Poslanci so sicer menili, da je strokovni pristop potreben, vendar pa so ocenili, da je obnova občinske stavbe zastavljena »prebogato« in bo morala počakati na kasnejše čase. Ob tem pa so pridali, da je treba dati prednost obnovi najnujnejšega v skupščinski dvorani, ki je obenem tudi poročna dvorana. Naj omenimo še delegatsko nih objav. Res pa je, da ji te zaračunavamo po prej omenjeni pogodbi po polovični ceni. In na kaj so opozorili delegati na skupnem zasedanju? Poslanec Šentilja Liranjek je zahteval, da je treba urediti prehod pri avtobusnem postajališču pri Obircu, Natek (SDP) je ponovno zahteval, da se uvrsti na dnevni red zborov velenjske skupščine problematika šolstva in telesne kulture. Opozoril je na problematiko Kovinotehninih poslovnih prostorov v Šoštanju, ki zaradi previsoke odkupne cene propadajo. Poslanec Šeliga (ZZD) je zahteval, da se preveri plačevanje prometnega davka od prodaje piva. Rakun iz Šmartna ob Paki pa je zaprosil skupščino za preprečitev po njihovem mnenju nezakonite prodaje stare osnovne šole v tem kraju. Zacir-kovnik iz Šoštanja je menil, da nudijo v krajevni pisarni, ki jo imajo v Šoštanju premalo uslug občanom, Gmajner in še nekaj delegatov iz ZZD pa so opozorili na pomanjkljivosti pri nameravani ustanov itvi javnega podjetja oziroma ERICO. Nekaj delegatov je opozoril na nujnost pristo-pitve k pridobitvi novega odlagališča komunalnih odpadkov. Mira Zakošek Letina manjša, kakovost grozdja boljša Vremenske neprilike (pozeba in toča) so kar »dobro« oklestile pridelek vinarjev v šmarško-virštanjskem vinorodnem okolišu. Po ocenah bo pridelek količinsko manjši, kakovostno pa morda celo boljši. Sploh, če bodo uspeli kmete prepričati, da bi počakali s trgatvijo vsaj 10 dni. Na leto napolnijo 125 tisoč litrov vina V sodobni polnilnici v Šmartpem letno napolnijo 125 tisoč litrov vina. Od tega 5900 litrov sauvignona, belega virštanjčana 40 litrov in rdečega 24 tisoč litrov. 30 odstotkov celotnega polnilnega programa zhavzema-jo namizna vina, preostalo pa vina z geografskim poreklom, kjer prestavljal laški rizling za Vino Šmartno paradnega konja ter vina z zaščitno znamko slovenskih vin (Virštanjčan). Era Vino Od grosista do proizvajalca Stiri desetletja pomenijo v človekovem življenju veliko, v razvoju delovne organizacije manj, pa vendarle dovolj, da se pokaže njena sposobnost, sedanja in razvojna. Kajti, vsako obdobje ima svoje zahteve in prisluhniti ter konec koncev tudi uresničevati jih je treba za »družbo« dobrih gospodarjev. Ob pogledu na 40-letno prehojeno pot delavci Era Vino iz šmartnega ob Paki ugotavljajo, da so na rezultate svojih prizadevanj lahko ponosni. Prehodili so namreč pot od grosista do proizvajalca, brez posebnega hvaliče-nja pa se po številu kupcev (več kot 900) in izboru blaga uvrščajo menda med najpoembnejše pija-čne grosiste v Sloveniji. V tem trenutku na debelo trgujejo s kar 869 različnimi pijačnimi proizvodi — praktično vse, kar se na tem področju proizvaja doma, v Jugoslaviji in tudi kar se da uvoziti iz tujine. Trg, ki so ga osvojili v teh 40. letih s steklenicami iz lastnega polnitvenega programa, sega od Prekmurja do Portoroža. Ključ do uspeha? V igri, poudarjajo, ni le cena, ampak tudi večja ponudba kakovostnih vin ter solidna dostava blaga do kupca. ^ NATAŠA ROSER fl. Frärski salon in trgovina delovni čas: vsak dan od 7. do 20. ure v soboto od 7. do 13. ure Psdjstfo m Consulting, »ikotlng in agencijsko sturit s delovni čas: vsak dan, razen nedelje ^^^^^ od 7. do 13. ure 1 i jm Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska Wm____zadruga Mozirje P.„. ZADNJA LETOŠNJA RAZPRODAJA ŽIVIH KOKOŠI 13. in 14. septembra 1991 pri kooperantih: Ivan KOTNIK, Ljubija 6, Mozirje Alojz BLEKAC, Rečica 39, Rečica Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljnjo rejo. Cena za kokoš je 45,00 din. Razprodaja je ves dan v navedenem roku! V HOTELU PAKA VABI K VPISU: OTROKE od 5. leta dalje v celoletno šolo ODRASLE v tečaje družabnega plesa - tečaje aerobike — tečaj j azza VPIS VSAK DAN od 17. do 19. ure. TEL. 853-351 Vključitev v poslovno skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije je pripomogla, da so delavci Vina Šmartno cilj iz leta 86 presegli. Že dve leti prej kot so načrtovali so se na trgu pojavili z dvema različnima steklenicama z zlato zaščitno značko slovenskih vin, namesto s petimi pa se danes ponašajo s šestimi sortnimi vini. Če bo vse po sreči, bodo program sortnih vin dopolnili še z dvema iz letošnje trgatve (renski rizling in char-donnay). S tem se postavljajo enakovredno ob bok slovenskim vinarjem z daljšo tradicijo. Največji korak na področju lastnega surovinskega zaledja so naredili v zadnjih petih, šestih letih, in sicer z obnovo več kot 600 hektarjev vinogradov v šmarško-virštanjskem vinorodnem okolišu. Prav tako se jim je obrestoval trud na področju izobraževanja, kar med drugim dokazuje vse večji krog soustvarjalcev ugleda firme. Poseben ponos pa jih navdaja ob pogledu na uresničen obsežen naložbeni program. Kakšna bo njihova nadaljnja razvojna pot, poudarjajo, ne bo odvisno le od njihovih prizadevanj, ampak od spleta drugih dejavnikov. Če jim bo v naslednjih petih letih uspelo v šmarško-virštanjskem vinorodnem okolišu pridelati surovin za polovico celotnega lastnega polnilnega pro- grama (približno milijon in pol litrov), bo odvisno od bodoče kmetijske politike, od zakonov o lastninjenju in denacionalizaciji. Na področju grosistične dejavnosti pa od ureditve davčnih in tržnih zakonitosti. Ob razpadu enotnega jugoslovanskega trga je namreč zavladala anarhija, ki z uveljavitvijo različnih davčnih stopenj ustvarja pogoje za špekulacije. Čeprav pravi pregovor: lastna hvala, cena mala, je zaposlenim Era Vino Šmartno vendarle treba priznati, da s pospešenim vračanjem k nekdanjemu slovesu in širjenju le tega potrjujejo, da se z dobrimi potezami da uspešno gospodariti tudi v sedanjih zapletenih časih. Gorenje Servis — preoblikovanje v mešano podjetje Na odgovore pa še čakajo V Gorenju Servis, ki s 1.400 zaposlenimi opravlja servisno in montažno dejavnost za vse izdelke Gorenja v garancijskem in pogarancijskem roku, so že lani sprejeli program poslovne preobrazbe podjetja. Z njim je predvideno, da bi se, med drugim, poslovne enote Gorenja Servis po Jugoslaviji preoblikovale v mešana podjetja. S to svojo namero je vodstvo Gorenja Servis seznanilo izvršne svete skupščin občin, v katerih delujejo Gorenjevi servisni centri. Po znanih dogodkih v Banja Luki, kjer po krajšem prisilnem počitku od začetka avgusta enota Gorenja Servis spet normalno posluje, je direktor Todor Dmitro-vič znova pisal občinam, kjer so Gorenjevi servisni centri. Ponovno je občinska vodstva seznanil z lani sprejetim konceptom pravno-organizacijske in kapitalske preobrazbe Gorenja Servis v krovno podjetje, holding, z istočasnim preoblikovanjem dosedanjih servisnih enot v mešana podjetja. Nova, tako imenovana hčer-ska podjetja (doslej so že ustanovili dve, in to Gorenje Toplotne črpalke in Velcom), bi s kapita- lom ustanovili Gorenje Servis in vsi zaposleni v servisnih enotah, izvzeti pa niso kot ustanovitelji tudi drugi partnerji, ki bi podpisali pogodbo u ustanovitvi omenjenih mešanih podjetij. Po opravljenem Kapitalskem prestrukturiranju bi vsa novoustanovljena hčerska podjetja sodelovala pri upravljanju krovnega podjetja Gorenja Servis, pri čemer bi medsebojne odnose določili z ustanovitveno pogodbo. Hčerska podjetja Gorenja Servis bodo opravljala vse poslovne funkcije skladno z zakonom in enotno dogovorjenimi standardi Gorenja Servis. Krovno podjetje Gorenje Servis pa nekatere komercialne funkcije, trženje rezervnih delov in izdelkov, strokovno izobraževanje in usposabljanje, tehnološki suport in nekatere druge, sporazumno dogovorjene naloge. V Gorenju Servis pričakujejo, da bodo na pisma, ki so jih poslali občinskim vodstvom sredi julija po poletnih dopustih vendarle dobili odgovore. Doslej v Velenje namreč še ni prišlo nobeno takšno pismo. (vš) Solidna zasedenost Letošnje mednarodno leto turizma je za Slovence vse prej kot uspešno. V marsikaterem znanem letovišču so turiste dobesedno šteli na prste. V Zdravilišču Topolšica pa so s poletnim izkupičkom kar zadovoljni, saj so bili dobro zasedeni. Zdaj v septembru je gostov manj, vendar imajo zmogljivosti še vedno zasedene 60 odstotno. Za jesen pa se jim spet obeta pestra turistična sezona. (mz) Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska _zadruga Mozirje P.0. Kako v teh časih prihraniti kakšen dinar se sprašujejo mnogi? Mercator ZKZ Mozirje vam ponuja kar trikratni prihranek! Kako? S kartico Mercator. V vseh trgovskih poslovalnicah Mercatorja ZKZ Mozirje in v restavraciji Gaj Mozirje lahko kupci in gostje plačujejo s kartico Mercator. S KARTICO VAM NUDIJO ODLOG PLAČILA DO 30 DNI, V MESECU SEPTEMBRU PA ŠE DODATNI 10% POPUST! Obiščite prodajalne ZKZ Mozirje, kjer boste dobili tudi vsa navodila, kako dobiti kartico Mercator tudi tisti, ki je še nimate! HE Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska _zadruga Mozirje P.0. Če iščete zasteklena vezana in strešna okna, PREBERITE OGLAS! Mercator ZKZ Mozirje je pravi naslov, natančneje veleproda-ja Spodnja Rečica (telefon 831-810) in Kmetijsko preskrboval-ni center v Ljubiji (telefon 831-040), kjer lahko v teh dneh kupite zasteklena vezana in strešna okna proizvajalca GLIN NAZARJE kar za četrtino ceneje! Vabi vas Mercator ZKZ Mozirje! 1 I I I I I I 1 I I I I I B I I S^Sfc1 ' I OVEN od 21. marca do 21. aprila Čeprav amorjeve puščice pogosteje letijo spomladi, tokrat za vas letni čas sploh ne bo važen. Spoznali boste prijetno in zanimivo osebo, ki bo v vas popolnoma spremenila čustveno ravnovesje. Malo vas bo dajalo, saj boste imeli slabo vest, vendar nikar ne popustite. Tudi vi potrebujete še kaj več, kot samo delo, televizijo in spanje. Na delovnem mestu ne bo tako lepo, spet bodo na vrstnem redu težave. BIK od 21. aprila do 20. maja Namesto, da vas kar naprej težijo spomini na preteklost, ki se je nikakor ne morete otresti, raje pokažite svoja čustva nekomu, ki vas že lep čas lepo gleda in je tudi vam pri srcu. Neke neprijetne zadeve ne boste mogli prelagati v nedogled, zato se čim prej spoprimite z njo. Ce bodo posledice le prehude, se zanesite le na najbližje. Prijatelji vam tokrat ne bodo mogli pomagati. DVOJČKA od 21.maja do 21. junija Zadnje čase na prvo mesto postavljate delo in poklicno uspešnost. Denarja je sicer več, tudi poslovna uspešnost ni slaba, vendar ste vedno bolj osamljeni. Zato si še v tem tednu vzemite čas za zabavo in nasprotni spol, boste videli, da vam bo ugajalo. Nekomu, ki ga boste šele spoznali, bo všeč predvsem vaša skromnost. V zadnjem času zanemarjate tudi svoje telo, predvsem pa — obiščite zdravnika. RAK od 22. junija do 22. julija Veliko časa boste preživeli v večjih družbah, se sprostili in vsaj malo pozabili na težave na delovnem mestu. Te vas vedno bolj silijo k razmišljanju, da bi se preselili, ali poiskali drugo zaposlitev. Še nekaj časa bo ostalo le pri razmišljanju, saj se vse premalo zavedate, kako sposobni in nepogrešljivi ste v tem trenutku za svoje podjetje. Doma bo ta teden prijetno in ljubeče, tu boste našli svoj mir. LEV od 23. julija do 23. avgusta Še v tem tednu se vam zna zgoditi, da vas bo spotaknilo nekaj, kar ste vneto pripravljali nekomu, ki vam gre na živce. V zadnjem času vam je odkritosrčnost precej slaba stran. V poslovnem življenju boste posel malo zanemarili na račun ljubezenske priložnosti. Bo pa lepo in zanimivo, zato ne imejte slabe vesti pred poslovnim partnerjem. Ta teden so možne nezgode na cesti, zato bodite pri vožnji bolj pazljivi. DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra Malo preveč se zanašate na nekaj, kar ne obstaja. Zato boste že ta teden močno razočarani nad ljudmi okoli sebe. Poleg tega vam bo malo ponagajalo zdravje, obisk zdravnika ne bo odveč. Prisiljeni se boste pričeli ukvarjati s športom, to pa vam bo vrnilo potrebne moči in tudi voljo do dela. Bodite malo bolj pozorni do partnerja in njegovega obnašanja, saj že nekaj časa ni vse tako, kot bi moralo biti. TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Spet ste ponovili staro napako in pričakovali preveč. Prijatelji so vas že velikokrat pustili na cedilu, pa vas še ni izučilo, da se morate bolj zanašati nase in na svoje sposobnosti. Zato ne prenašajte razočaranja tako očitno, da bodo to spoznali vsi oko vas. Nekdo vas bo ves ta čas opazoval in čakal priložnost, da se vam približa. Boste pa zelo nedostopni in že kmalu vam bo žal. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Iskali boste tolažbo in pomilovanje, saj vas je neka nepričakovana novica o vašem partnerju popolnoma vrgla iz tira. Zato boste veliko govorili in se smilili sami sebi, lastnih napak pa ne boste hoteli priznati. Zamislite se, saj ste tudi sami krivi, da se je zgodilo, kar ste vedno mislili, da se lahko zgodi le drugim. Posvetite se poslom, saj bo sicer še tu katastrofa. Možni so prehladi in glavoboli. STRELEC od 23. novembra do 21. decembra Ne bo odveč, če se nekomu, ki ste ga močno prizadeli opravičite. Lahko se namreč zgodi, da vas bo še bolj prizadel on. Izogibajte se neodgovornemu ravnanju, pa čeprav močno pogrešate, da bi se vam v življenju dogajalo kaj zanimivega. Veliko boste počivali, čeprav vas bo imelo, da bi poizkusili kakšno novost. Volja do dela in tudi življenja se vam bo vrnila šele proti koncu tedna. KOZOROG od 22. decembra do 22. januarja Ponujeno pomoč boste zavrnili in še dolgo se boste spraševali, ali ste ravnali prav, saj nikakor ne boste mogli zlesti na zeleno vejo. Tudi zanimiv predlog za rezrešitev vaše situacije boste zavrgli. Vaše zaupanje v okolico je morda že preveč omajano, zato se zberite in premislite. Vsi pa tudi niso le ljubosumni in škodoželjni. Imate nekaj dobrih prijateljev. Opazujte partnerja, nekaj gre narobe! VODNAR od 21. januarja do 18. februarja Imeli boste toliko dela, da še bolani več ne boste imeli časa. To je dobro za vas, saj vas enoličnost in nezaposlenost ubija. Teden je ugoden za vas prav na vseh področjih, zato to polno izkoristite. Tisti, ki nimate stalnega partnerja, imate v tem tednu izredno priložnost, da se končno približate osebi, ki vam že dolgo ne da spati. Vsi ostali pa lahko dokaj skrito izvedet ljubezensko avanturo. Slabe vesti ne bo! RIBI od 19. februarja do 20. marca Čeprav ste po naravi zelo spremenljivi in začrtano le stežka izpolnite, boste tokrat vztrajali in dosegli tudi lepe rezultate. Tega bo vesel tako vaš partner, kot tudi vi, saj si boste s tem dokazali, da le niste tak omahljivec. Boste pa precej raztreseni, pa nič hudega. Nekomu se bo to zdelo celo simpatično. Dolgo ne boste mogli le stati in gledati, kako vas nekdo lepo gleda. Morali se boste odločiti, pa ne bo lahko, saj tudi vi ne boste ravnodušni. ZA LJUBITELJE CVETLIC Čebulnice — gomoljnice (2) Čebulnice in gomoljnice delimo v dve večji skupini. To so spomladi, poleti in jeseni cvetoče. Tako imamo skozi vse leto bujno cvetenje. Nekaj več o čebulnicah in gomoljnicah bo tudi danes spregovoril naš sodelavec, strokovnjak Stane Vanovšek. »Spomladi cvetoče čebulnice sadimo v jeseni od septembra do novembra. Vse te lahko ostanejo na istem mestu več let. Vsako leto pa je priporočljivo izkopavati le hijacinte in tulipan. Najpogostejši ali najznačilnejši znanilci pomladi so: Hija-cinta (Hyacinthus) kdo ne pozna te raznobarvne močno dišeče rastline, katera v zemlji skriva ploščato okroglasto čebulico. Spada v skupino nizkih čebulnic saj doseže višino od 15 do 25 cm. Cveti od aprila do maja. Primerna je tudi za siljenje. Sadimo jo 10—15 cm globoko in 10 do 15 cm narazen v obdelano zemljišče. Rada ima srednje težka, globoko obdelana tla, bogata z rudninskimi snovmi. Tulipan — (Tulipa) je prav gotovo razširjena pomladna rastlina na naših vrtovih, gredicah, grobovih in parkih. Prav tako so posamezne sorte primerne za rezanje in zgodnjo pridelovanje (siljenje) v pokritih površinah ali stanovanju. Čebulica je okrogla in na vrhu priostrena. Steblo je pokončno in tega oklepajo sivozeleni, podolgovati listi, kateri so lahko tudi progasti. Cvetovi so v raznih barvah, enostavni in polnjeni, brez vonja. Cvetijo od aprila do junija. Višina je od 20 do 60 cm. Tulipane delimo v sedem skupin tako po višini kot obliki. Pa si jih poglejmo: — enojni rani tulipani — so nizki v raznih barvah in uporabni predvsem za skupine v parkih polnjeni rani tulipani — so nizki in uporabni za skupine — darwinovi tulipani — so precej visoki, z večjimi cvetovi in priporočljivi za rezanje — darwinovi hibridi — izboljšani darwinovi in danes pravgotovo najpogostejša sorta iskana predvsem za rezanje — lilijsko cvetoči tulipani — so visoki in imajo cvetove z priostrenimi venčnimi listi. Uporabni so za rezanje in skupine — papagaj ali monstrožni tulipani — so visoki enostavni ali polnjeni z nakodranimi venčnimi listi. Uporabni za rezanje ali skupine — botanični tulipani — so nizki z velikimi cvetovi. Ponavadi so dvobarvni ali pa imajo na enem steblu več cvetov. Listi imajo rjave proge. So odlični za skupine v parkih, grobove in cvetlične posode. Seveda so to le osnovne razdelitve skupin. Vrli žlahnitelji pa vsako leto vzgojijo nove in nove kombinacije. Tako lahko zbiratelji teh pomladnih lepotic zbirajo kolekcijo več sto sort. Čebulice tulipanov sadimo od septembra do novembra 10—12 cm globoko v razdalji 10—15 cm, v obdelano ali pa tudi v travnato zemljišče. Pomladni žafran (crocus) — ima okrogel gomolj. Je pokončne rasti višine 15 cm. Listi so ozki, zeleni z belo progo v sredini. Cvetovi ranih barv so lijakasti s precej poudarjenimi prašniki. Cveti od marca do aprila. Rastlina ostane na istem mestu več let. Sadimo jih v skupine ali razmetano na travnato zemljišče. Uporabni so za parke, kot podrast drevju, za skal-njake, grobove, ter za okrasitev notranjih prostorov v različno oblikovanih posodah. Tako, danes smo spoznali nekaj lastnosti teh treh vrst pomladnih cvetlic, nadaljevali bomo prihodnjič z opisom še drugih, seveda pa vas tudi tokrat vabim v cvetličarno »Beli cvet« v veleblagovnici Nama Velenje, kjer smo še dopolnili ponudbo čebulnic in gomoljnic. Čebulnice in gomoljnice vabijo (B. M.) ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 2. 9. do 8. 9. 1991 so bile izmerjene naslednje povprečne 24-urne koncentracije SO: in maksimalne polurne koncentracije SO* v zraku: 2. 9. 3. 9. 4. 9. 5. 9. 6. 9. 7. 9. 8. 9. ŠOŠTANJ 1 0.02 0.00 0.00 0.07 0.01 0.01 0.01 2 0.17 0.02 0.02 0.82 0.08 0.10 0.22 TOPOLŠICA I 0.03 0.03 0.03 0.07 0.05 0.03 0.04 2 0.38 0.33 0.33 0.52 0.56 0.20 0.32 VEL. VRH 1 0.01 0.03 0.03 0.07 0.07 0.01 0.01 2 0.10 0.14 0.14 0.32 0.68 0.03 0.09 ZAVODNJE 1 0.12 0.03 0.03 0.07 0.08 0.08 0.07 2 1.12 0.20 0.20 0.43 0.80 0.28 0.61 VELENJE 1 0.01 0.00 0.00 0.06 0.02 0.01 0.00 2 0.10 0.01 0.001 1.12 0.11 0.03 0.01 GRAŠKA C. 1 0.00 0.001 0.00 0.05 0.01 0.01 0.00 2 0.03 0.001 0.001 0.05 0.05 0.07 0.01 t povprečna 24-urna koncentracija SOj v zraku (me/m') 2 maksimalna polurna konc. SO: v zraku v dnevu (mg/m') PREKORAČITVE POLURNIH KONCENTRACIJ Zavodnje : 2. 9. Velenje Šoštanj 6. 9. 5.9. 5.9. 7:30 8:00 13:30 12:00 11:30 1.12 mg SOi/m' 0.89 mg SOi/m1 0.08 mg SOi/m' 1.12 mg SO:/m' 0.82 mg SO:/m' a ODSEK ZA VARSTVO OKOLJA Kako dolgo še bum? Kakšne so naše ceste čivkajo že vrabci na strehi. Jeza voznikov je povsem upravičena in razumljiva. Luknje sicer krpajo, pa kaj. ko čez noč nastanejo nove. Tako že leta in leta, tako kot pesem: ni denarja, ni denarja. Nas voznike pa ob tem jezi še nekaj, in sicer industrijski železniški tiri (nekoliko dvignjeni nad cestiščem) pri Tešu. Čeprav vozniki cesto Velenje—Šoštanj dobro poznamo, nas vožnja preko omenjenih tirov znova in znova preseneti. Ne le. da te pošteno strese, občutek dobiš, da se bo avto, četudi ne star, kar razletel. Kako dolgo še tako, se sprašujemo. Kdo je za to cestno past odgovoren in kdo jo je dolžan odpraviti. Se bo kdo zmigal? Stranišča niso pomembna Ob praznovanju 100-letnice železniške proge Celje— Velenje so se ponekod potrudili in za to priložnost polepšali vsaj zunanji videz postaj. Ampak res le »upravno« zgradbo, kamor pa za železničarje stranišča ne sodijo. O tem, kako potrebna so temeljite obnove, raje ne izgubljamo besed. In kaj, ko bodo sedaj prišli gostje? Rešitev je preprosta. V izogib neprijetnostim, če bi kateri med njimi morda le »zašel« tja, svetujemo da jih za listi čas enostavno zaklenejo. Predvsem — bodimo srečni ! Vedno pogosteje se dogaja, da smo v naši družbi srečni za stvari, ki so nam še pred kratkim bile povsem običajne in predvsem enostavne. Danes moraš biti srečen, če imaš službo, potem moraš biti srečen, če ti v njej še lahko izplačajo osebni dohodek, ko pokriješ limit moraš biti srečen, če ti ostane še kaj denarja. Ko se spraviš k štedilniku, moraš biti srečen, če še imaš kaj dati v »pisker«. Prav tako smo lahko srečni, če zbolimo in še imajo zdravila, kijih potrebujemo, ko celo večnost čakamo na specialističen pregled ali zobozdravnika smo lahko srečni, da jih sploh še imamo . . . Ko sem bila majhna sem si srečo predstavljala drugače, predvsem lepše! Kako do zimskega plašča? Tako težko, kot bomo letos čakati na sezonske popuste zimske konfekcije, smo malo katero leto. Ker so stvari, kijih izdelujejo v sosednjih republikah in so praviloma cenejše kot slovenske, skoraj nedostopne ali že skoraj »iz uvoza«, v naših trgovinah ponujajo večinoma le drage, morda tudi ceni primerne izdelke. Koliko žena si bo lahko privoščilo Murin zimski plašč ob ceni 12.000 din ali nekaj manj ob naših osebnih dohodkih, ni več vprašanje. Pa tudi otroška vetrovka s ceno okoli 4.000 din bo »zamikala« le redke. Škoda, da so tudi nakupi sosednji Avstriji že preveč »daleč«. Naj vas nizke cene ne zavedejo Zdaj je že čas, ko si pripravljamo ozimnico. Pripravili so veliko ponudbo, a žal ni vse zlato, kar se sveti. Nekateri mislijo, kakšno uslugo so jim naredili, ko so jim kar s kamionom pripeljali krompir do vrat in še po zelo nizki ceni. Pa ni tako! Tudi pri nakupu ozimnice moramo biti zelo, zelo previdni, posebej pri krompirju, ki mora biti pravi, res tisti pravi za ozimnico, da vam ne kali že po štirinajstih dneh. To se namreč dogaja in to mnogim, ki so kupili, recimo temu, mačka v žaklju. Že res, da so kupili poceni krompir, niso pa vedeli kakšnega- Zato naj tole (brezplačno) opozorilo ne bo odveč: Bodite previdni pri nakupu krompirja, ki ima nizko ceno, pa čeprav vam ga pripeljejo in dostavijo tudi v klet. Točen čas Mrak se spušča na zemljo; Velenje: mesto se odpravlja spat. Lučka le brleča razbija to temo, reklama »mClub« in svetleč plakat. Reklama vse bolj pride do izraza: zapoznelim in pijancem kaže pot ; za spokojno mesto je nakaza; čeprav je to prav velemestni »spot«. A, glej hudiča, pogled na uri se ustavi, ki kaže jo pomični semafor: sem pil preveč, sem mar pri »pravi«? Ali jaz pijan, ali semafor je nor! Ena ura čiste je razlike med semaforsko in mojo »ročno«. Gledam in čudim, pljunem brez olike na reklamo »spomladansko«, uro »točno«. Res je zdaj poletje, v jesen se že nagiba, za »mCLUB« reklamo dela — čas: če mu semaforska ura ne »zariba«. kmalu zopet kazala bo PRA VI čas. Ivan Jakopanec ........... ' §mm wm m t Zgodilo se je ... 12. SEPTEMBRA LETA 1953 V Savinjskem vestniku je bilo v rubriki ».. .iz zaledja« objavljeno več kratkih novic iz Šmartnega ob Paki. Prva ima naslov »Iz Šmartnega ob Paki hmelj so obrali«: »Prekrasno vreme preteklih dni je omogočilo, da je bil hmelj ob pravem času obran in posušen. Donos je po količini večji od lanskega, po kakovosti pa ponekod nekoliko slabši. Hmeljarski odbor je organiziral kontrolo nad obiranjem s ciljem, da se doseže in zagotovi pravilno obiranje in s tem tudi dobra kvaliteta. Uspeh te kontrole je bil prav dober in ga priporočamo tudi v bodoče.« Glede na potrošnjo »Laškega piva« je kvaliteta hmelja iz leta v leto boljša! »Most preko Pake bo treba popraviti« je naslov druge novice: »Most, preko katerega pelje cesta iz Šmartnega v Slatine, je v takem stanju, da terja hitrega popravila, če se hočemo izogniti kaki večji nesreči. Med posameznimi mostnicami, ki pa so tudi pretežni večini trhle, zijajo odprtine, ki lahko postanejo usodne za človeka in živali. In kdo bo takrat prevzel odgovornost nase?« Kolikor vem, jim je most vendarle uspelo popraviti. Zadnja novica iz Šmartnega ob Paki pa ima naslov »Ot-vorjen bo tačaj za gostince.« »Gostinska zbornica bo organizirala za gostince iz vsega okraja tečaj v Šmartnem ob Paki. S strokovnimi predavanji in praktičnim delom iz področja gostinstva in turizma upajo odpraviti pomanjkljivosti v tej panogi narodnega gospodarstva. Upamo, da bodo doseženi isti uspehi, kakor so bili na tečaju za nameščence trgovske stroke.« Glede na stanje gostinstva in turizma v naši občini, bi človek pomislil, da je bilo tečajev premalo, ali pa ...? »Terenska organizacija AFŽ je pod vodstvom sekretarke tov. Svagula Ivanke, priredila izlet na Velenjsko jezero. Bil je krasen sončen dan s prvim jesenskim nadihom, ko smo z živahno čredico prispeli v kotlino, kjer so pridne rudarske roke pomagale ustvariti novo lepoto. Za otroke je bilo dovolj otroških mikavnosti, od sladoleda do kopanja. Ves dan so se pionirji kopali, čolnarili in se igrali, na lepo urejenem igrišču, zvečer pa smo se vrnili utrujeni in zadovoljni. Pionirji so se poslavljali: »Tovarišica Ivanka pojdimo kmalu spet na izlet!« Obljubili smo jim, predvsem pa, da si pojdemo ogledat mestni muzej.« LETA 1968 Za konec objavljamo še krajšo novico iz Šoštanja, ki je bila objavljena v mariborskem Večeru. Novica ima naslov »Pev-činova razstva v Šoštanju« : »V Napotnikovi galeriji v Šoštanju (galerija je v prostorih tamkajšnje osnovne šole) bodo jutri ob 19. uri s skromno svečanostjo odprli razstavo pastelov slikarja samouka Vinka Pev-čina, ki si je nadel vzdevek Pevi. Pevčin je po rodu iz Šoštanja, zdaj pa je učitelj tehničnega pouka na hudinjski šoli v Celju, biva pa v Kompolah nad Štorami, kjer si je uredil tudi majhno podstrešno razstavišče.« Še ena od številnih razstav, ki jih je v Šoštanju organiziral in uredil Viktor Kojc! J DAMIJAN KLJAJIČ MODA ^ Uredimo pričeske našim najmlajšim Frizerji podjetja Brivnic in česalnic Velenje predlagajo nekaj drobnih nasvetov, ki bodo pripomogli k urejenosti in boljšemu videzu vašega otroka. S pričetkom novega šolskega leta se tudi otroci pogosteje odločajo za obisk pri frizerju, saj dolgi in neurejeni lasje niso primerni za v šolske klopi. Tudi naše najmlajše takšni lasje ovirajo pri igri, nas pa pri njihovi negi. Tanki in nekoliko redkejši lasje potrebujejo intenzivnejšo nego prav v dobi otroštva. Redno striženje, lahko samo konic, ugodno vpliva na rast las. Z uporabo blagih šamponov, prilagojenih nežnemu otroškemu lasišču in po potrebi tudi balzama, skrbimo za zdravo rast las v obdobju, ki je zelo pomembno za vsa kasnejša življenjska obdobja. Tudi otroške glavice lahko pesti prhljaj. V teh primerih vam priporočamo, da otroke pripeljete čim prej k nam, da vam bomo lahko dali strokovne nasvete. Otroci so potrebni veliko nege, zato jim jo dajmo! S I • . MI MED SEBOJ Ni ga čez dober nasvet ali pa tudi ne. Vsi imamo znance, sosede ali prijatelje, ki nam s svojimi »dobrimi« nasveti delajo samo zgago — zato se mi zdi kar prav da zaradi takšnih znancev, sosedov ali prijateljev vedno znova o tem kaj rečemo. Kolega Janez sije postavil hišo tik ob sprehajalni poti. Največ težav sem imel z bolj ali manj poznanimi ljudmi, ki so v času gradnje hodili mimo hiše, mi je pripovedoval. Vsak je imel pripravljen kakšen nasvet. Enemu ni bila povšeči velikost oken, drugemu se je zdela hiša premajhna, tretji mi je svetoval italijanske ploščice, ker da so naše čisto zanič, četrti bi napravil vse bolje, če bi bilo po njegovem . . . Nobeden pa ni poprijel sam od sebe za lopato, le polna usta nasvetov so jih bila. Vsak dan poslušam bolnike, pripoveduje zdravnica, še bolj pa njihove svojce, ki se pritožujejo, kako jih sosedje in prijatelji obsipavajo s kopico »dobrih« nasvetov. Vsak je prepričan, da najbolje ve, kako se tem stvarem streže: Kaj je treba priskrbeti, kaj še dodatno delati... eden svetuje bioenergijo, drugi domača zdravila, tretji zopet zdravljenje v tujini... Najslabše je pa to, da je vsak zase prepričan, da je njegov nasvet edino pravilen in ga je treba nujno upoštevati. Se huje pa je takrat, ko ti »dobri« sosedje in prijatelji komentirajo tudi zdravljenje: pri obsevanju na onkologiji vse »zažgejo«, po kemoterapiji se,bolezen poslabša zaradi strupov v zdravilih — zato se oni že ne bi obsevali, ne bi pristali na kemoterapijo. Takšne izjave dajejo praviloma ljudje, ki se prav nič ne razumejo na medicino — z njimi le zbegajo bolnike in njihove svojce. (Mimogrede: če bi bilo vse. kar nevešči ljudje govorijo o raznih oblikah zdravljenja res, bi bila medicina čisti kriminal!) Ti ljudje so seveda prepričani, da delijo te nasvete iz same dobrote, iz prijateljstva, ker bolniku želijo dobro. Podobne nasvetarje najdemo na vseh področjih našega življenja. Priznati moramo, da je vse to do neke meje res. Toda če hočeš nekomu dobro, potem prepusti odločitve o stvareh, ki zadevajo strokoven pristop za hišo arhitektu, zdravnik pa je menda tudi dovolj izobražen, da se bo odločil za primerno terapijo. Ko je vendar toliko drugih stvari, s katerimi si lahko med sabo pomagamo. Če že svetujemo, storimo to obzirno in le v stvareh, kjer smo »doma«, ne pa vsevprek. Znanost je danes že toliko napredovala, da se specializira že domala na vseh področjih. Tudi vsevede zastonj iščemo, zato prava mera posluha ne bo odveč. vaš JAKA ČUK VAS GOBAVCEV Blizu Ibenge je vas gobavcev, Chibote. Koje leta 1964 Zambija postala neodvisna, je nova vlada razpustila vas in gobavce poslala domov. Svetu ni hotela kazati revščine in bolezni. Vendar gobavcev zaradi iznakaženosti v domačih vaseh niso hoteli sprejeti kot enakovredne člane vaške skupnosti. Mnogi so se zato vrnili v misijon in sestre prosili, če lahko ostanejo. Počasi je skupnost gobavcev rasla in postavili so novo vas. Skrb zanjo je prevzela italijanska sestra Egidia, ki vsak dan z dvema pomočnicama prihaja v Chibote, nadzoruje in spodbuja k delu. Bacil gobavosti poškoduje živce na okončinah in koža na njih postane neobčutljiva. Zaradi tega gobavci izgubijo prste na rokah in nogah, v obrazu pa se pojavijo veliki vozliči, kar jim daje srhljivo podobo levjega obraza (facies leonina). Kljub hudi pohabljenosti so si v tej vasi ustvarili urejeno in spoštovanja vredno življenje. V vasi živi okoli 40 gobavcev in vsak ima svojo zaposlitev. Le za dva starejša vaščana skrbijo drugi. Kljub temu, da sta slepa, je njun duh še vedno radoživ. K enemu od njiju je prihajala 16-letna pri-ležnica, vse dokler je sestra Egidia ni spodila. Vaščani obdelujejo 6 hektarov polj, skrbijo za prašiče, goske, kokoši in piščančke, gojijo tapio-ko, kavo in banane. Ženske pletejo in šivajo uniforme za šolarje, moški izdelujejo obutev in srajce, ki jih nato prodajajo. Skromni zaslužek si solidarno razdelijo. Spoznali smo Johna, ki je gobav in ima tuberkulozo, je gluh in nem. Vsako noč štirikrat vstane in v kurniku naloži na ogenj, da je piščančkom prijetno toplo. Odkar skrbi zanje, še noben ni poginil. Pred dvajsetimi leti je bil izvrsten lovec. Otroci gobavcev hodijo v šolo, ki sojo ustanovili v svoji vasi. Po vsakem končanem delu si gobavci pridejo umit prizadete okončine v vaško ambulanto in z vestno higieno skrbijo, da odprte rane ostanejo čiste in se ne okužijo. Dvakrat na leto gobavce pregleda zdravnik in jim prinese nova zdravila. Idilično življenje motijo le okolišnji zdravi domačini, ki ponoči vlamljajo in jim kradejo pridelke in živino. Vas gobavcev živi v urejeni skupnosti, ki bi jim jo marsikdo zavidal. POROD V AFRIŠKIH RAZMERAH Po obhodu misijonov na severu države smo se s patrom Miho polni novih doživetij vrnili v misijon Sv. Jožefa, kjer nas je čakalo obilo dela: ambulantni pregledi, vizite v bolnici in obiski na terenu. Dekleta so prevzela dežurstvo v bolnici, fanta pa sva se odpravljala po vaseh, kjer so potrebovali pomoč. Redno smo tudi obiskovali sosednje misijonske bolnice. Bolnike smo naročali na kontrolo čez teden dni, ko smo ponovno obiskali isto bolnico. Ker so bili neke sobote vsi moji kolegi zaposleni, sem se moral sam odplaviti v misijon Sv. Marije, kjer me je čakalo prijetno presenečenje. Pregledoval serrr-ambulantne bolnike, ko je naenkrat postalo zelo živahno na ženskem oddelku. Nekdo je začel klicati zdravnika in stekel sem proti glasovom. Na postelji sem zagledal žensko, pri kateri se je ravno začel porod. Nikoli še nisem samostojno vodil poroda, sploh pa ne v afriških razmerah. Takrat sem si zaželel, da nikdar ne bi šel študirat medicine. Kaj naj naredim, če se bo kaj zapletlo? Koga naj vprašam za nasvet? Ko sem si umival roke, so pripeljali še drugo porodnico s popadki. Hitro smo jo položili na sosednjo posteljo. Naprej je vse potekalo kot po tekočem traku. Skoraj sočasno sta mlada Zam-bijčka zagledala svet, zadihala in zajokala. Sestra je prinesla brisače, s katerimi smo obrisali in pokrili novorojenčka. Nato smo prerezali preščipnjeno popkovnico in porodila seje še posteljica. Ko se eni od mamic krvavitev iz maternice ni hotel ustaviti, sem previdno vprašal, kaj ob takih primerih storijo. Sestra mi je odgovorila, da krvavečo žensko hitro odpeljejo v rudniško bolnico v mestu Kalulushi. Če ni drugega prevoznega sredstva, uporabijo kar samokolnico. Tako je dodala, da je lahko presrečna, ker imajo danes zdravnika v bolnici. Zameglilo se mi je pred očmi. Previdno sem pregledal krvavečo žensko in ugotovil raztrgano zadnjo steno nožnice. Pohitel sem v avto po svojo torbo s šivalnim kompletom in rano zašil. Po končanem posegu sem odložil šival-nik in prepustil sestri, da dokonča oskrbo porodnice. Šele tedaj so se mi začele tresti roke. AMBULANTA V CERKVICI Težko dostopna področja misijonarji obiskujejo z jeepi. V preprostih cerkvicah iz blata in slame imajo mašo, na katero pridejo ljudje od blizu in daleč. Maša traja najmanj tri ure in za domačine predstavlja dogodek meseca. V cerkvi pojejo, plešejo in igrajo na bobne. Kos železa, obešen na drevo, predstavlja zvon, hlod pa spovednico. Pater Miha vsak mesec obišče 19 takšnih cerkvic. Vsako nedeljo smo se odpravili z zdravili z njim v področje, kamor še nikdar ni stopil zdravnik ali medicinska sestra. Ljudje v svojih kočah umirajo tudi zaradi lažjih obolenj, proti katerim se ne znajo boriti. V deževni dobi vsako leto umre tudi veliko ljudi zaradi kačjih ugrizov. Kače namreč iščejo hrano okoli odprtih hiš in se rade zavlečejo na toplo pod odeje. Med mašo nas je Miha predstavil in vaščani so nas burno pozdravili. Vsak nam je prišel stisnit roko in če smo koga spregledali, nas je potegnil za rokav in pomolil svojo roko. Navadno pozdravljajo tako, da se rokujejo, dvakrat zaploskajo in ponovno rokujejo. Pri tem naredijo lahen spoštljiv poklon. Oko se mi je ustavilo na domačinki, ki si je namesto travne bilke v uho zataknila varnostno sponko kot znak prestiža. Po končani maši se je preprosta cerkvica spremenila v zasilno ambulanto. Na oltar smo razvrstili zdravila in začeli pregledovati. Bolniki so se postavili v vrsto pred vhodom v cerkev, drugi so peli in plesali. Pater Miha nam je pomagal kot prevajalec. Bolnikom smo. najlažje razložili način jemanja tablet s pomočjo sonca. Z roko smo pokazali v smer, kjer se v trenutku, ko morajo vzeti tableto, nahaja sonce. O prihodu belih čarovnikov se je prek tam-tama hitro razvedelo in domačini so začeli prihajati tudi iz oddaljenih vasi. Matere so prinašale dojenčke v naročju, očetje pa so poskrbeli za ostale družinske člane. Spominjam se matere z vročino, ki je rodila pred dvema mesecema. Kljub neznanskim bolečinam v dojkah je dojila svojega otroka, ker druge hrane zanj ni imela. Ko smo po pregledu s skalpelom zarezali v dojki, se je iz njiju pocedilo več kot liter rumenega gnoja. Kirurško rano smo sterilno prekrili in ji dali antibiotike. Za otroka smo ji pustili vrečko mleka v prahu, da bo dojenček preživel do zaceljenja rane na dojkama. POZNA VEČERJA PRI POGLAVARJU PLEMENA Po pregledu več kot 200 bolnikov smo si zaslužili pozno večerjo pri poglavarju plemena. Njegova žena nam je pripravila največjo kokoš, ki jo je premogla vas. Po večerji smo pohiteli nazaj, ker nas je bilo strah, da bo zaradi naraslih voda po obilnih padavinah odneslo edini most, ki nas je povezoval s civilizacijo. Z nelagodjem smo se mu približevali, saj ga je deroča voda ra- vno začela poplavljati. Most smo prečkali v zadnjem hipu in za seboj pustili ljudi, odrezane od sveta in tehnike, same s svojo bolečino in usodo. In vendar je njihovo življenje mnogo bolj veselo in odnosi med njimi mnogo bolj iskreni. Tudi naši predniki so verjetno nekoč tako živeli. BOLNIKI PLEŠEJO RUMBO Zamišljeno smo sedeli v jeepu in opazovali debele kaplje, kako so počasi polzele po vetrobran-skem steklu. Spraševal sem se, kako bo mati z vnetimi dojkami hranila svojega lačnega dojenčka, kako bo preživel možakar z nevarno infekcijo na vratu, za katerega nam je zmanjkalo zdravil, kaj se bo zgodilo z otrokom, ki mu je povečana vranica zapolnila ves trebuh, da ga je začelo dušiti. Zmanjkalo mi je moči za razmišljanje o stvareh, ki jih nismo mogli spremeniti. Prvič sem spoznal, koliko bremena in odgovornosti nam je naložila medicinska etika, ki nas bo zavezovala do smrti. Čez štiri dni je v misijonsko bolnico Sv. Jožefa prišel mož, ki smo mu v preprosti cerkvici v divjini ugotovili nevarno infekcijo na vratu, vendar nam je zanj zmanjkalo antibiotikov. Svoje potovanje je začel v petek zjutraj, v misijon je prišel v nedeljo popoldan. Naraslo reko je preplaval, noči je prespal v jarkih, brez prave obutve in obleke, lačen, premočen, prezebel. Ostalo mu je samo še življenje, ki ga je skromno hotel obdržati. Ko smo ga vsega prepotenega in vročičnega zagledali v misijonski bolnici, smo ga hitro slekli, položili v posteljo in začeli zdravljenje 2 injekcijami penicilina. Mož je po petih dneh prvič vstal in po enem tednu že plesal rumbo 2 drugimi bolniki po bolnici. Pišeta: Andrej Trampuž Alexander Pečnik (dalje prihodnjič) 12. september 1991 SPOROČILA ì) tornate sjjra r Z jutranjo meglo po dolini, začetkom šok in krajšimi, nekoliko hladnejšimi dnevi smo že zakoračili v jesen. Listje na drevju se è o pričelo spreminjati v najrazličnejše jesenske barvi, imetje in vrtičkarji Sodo pospravili svoj letošnji pridelek sadovnjaki in vinogradi bodo polni pridnih obiralcev. Se pred prvimi res hladnimi dnevi in zimo bo dela v naslednjem mesecu res veliko. In potem bo čas za počitek, in uživanje pridelanih plodov, pa tudi zemlji in drezju bo počitekpreko zime dobrodošel. Čeprav ima vse več družin vrtičke, na katerih pridelujejo različno svežo zelenjavo, nekaj pa jo uspejo pripraviti in shraniti za zimski čas> vemo, da prav vsega, kar potrebujemo za ozimnico ne pridela nihče. Zato smo se v tej prilogi potrudili in obiskali vse, ki vam bodo v pomoč pri nakupih. Velikokrat slišimo, kako si gospodinje izmenjujejo različne recepte za konzerviranje, zamrzovarye, vkuhavanje... tykßj smo vam jih pripravili tudi mi, z zeljo, da jih preizkusite. Morda bo koga prav naša priloga prepričala v nakup ozimnice ali pa se bo kakšria gospodinja odločila za vlaganje doma, čeprav tega sprva ni nameravala. Vzroki za to, da še vedno vlagamo doma, čeprav prehranbena industrija ponuja kar lepo izbiro okusnih shrankpv, so vsaj trije. V teh časih je najpomumbnejši finančni. je sadje in zelenjave na trgu največ, je cena sorazmerna nizka, lakrat se splača nakup večjih kpličin, kajti une sadnih in še posebej zelenjavnih, industrijsko pripravljenih shrankpv so zadnjih nekaj let tako nemarno rasle: da se človeku le zamalo zdi in je dßtnai sfiranefizagotovo cenejši. "Drugi vzrok, je prav gotovo oseben okus vloženega sadja in zelenjave, prav tako zamrznjenega in prekjihanega. "Kdor zeli shranekpo svojem okusu, se mora tudi sam lotiti dela. 'Tretji vzrok, je morda malo nostalgičen. 9.1 ar-sikflteragospodinjase rada pohvali, dauporaèlja stare, družinske recepte, pa tudi, ko postreže z doma pripravljenim, daje tv pripravila sama. Če imate primerne prostore za shranjevanje ozimnice, nikar ne zamudite letošnje pestre ponudbe in ugodnih nakupnih pogojev. 9{fle, da vam bo pozimi iz domače shrambe bolj teknilo, tudi finančni proračun družine bo ostal večji... Veliko uspeha pri spravljanju in pripravljanju ozimnice vam želi tudi naše uredništvo. Prilogo pripravili: Nina Jug, Bojana Špcgel Bogdan Mugerle, Matjaž Crnovšek vrsig^- ČAS MESARIJA SUŠEČ MTS9ÜCA SUŠEČ, Stan trg 23 vas vabi v novo, sodobno urejeno mesnico, kjer vam po zelo konkurenčnih cenah ponujajo dnevno sveže junčje, telečje in svinjsko meso iz domače klavnice. Poleg tega lahko pri njih dobite domače piščance in ostalo perutnino, domače klobase, salame, raznovrstno prekajeno meso, različne suhomesnate izdelke, sire vseh vrst in še mnoge druge delikatese. Hladilnik je polno založen z raznimi prilogami, ki lepo teknejo ob mesnih jedeh. Vse od raznih prilog do vložene zelenjave in sokov boste našli v njem. Poleg tega vam ponujajo tudi različna vina. V teh dneh imajo akcijsko prodajo nekaterih vrst salam, ki so cenejše 40%. Pri njih lahko napolnite skrinjo za ozimnico, izbira je vsak dan zelo bogata. Poleg tega vam ponujajo ugodnost; 10% popust pri nakupu nad 10.000 din, možnost nakupa na kredit, ki vam ga odobrijo kar v mesnici, lahko pa se odločite tudi za nakup na dva čeka brez obresti pri vsakem večjem nakupu! (Delovni čas: od7ft - 19ft, sobota: od 7ft - I5h, nedelja: od7h - lih Mesnica Sušeč vas v soboto, 14.9. vabi da si v času pouličnega sejma v Starem Velenju, ogledate , kako se pripravljajo domače pečenice in druge klobase. Hkrati bodo tako pripravljene ponudili kupcem v akcijski prodaji. POŽERUHI, POZOR! V času sejma organizirajo tudi tekjnovanje za požeruhe. 'Kavcija znaša 500 din, tisti, ( ' ' ''W >* * v- bBET- ti* mBF^^ Pred kratkim so v Celju dobili IiCTi^MLr ^KBfliP^Wy prijeten lokal, v katerem so 'L y- | ffi^P^RrffEjU.|j združili pestro gostinsko ponudbo fK pjjp z prodajalno čajev. V njej vam ^finl V^jMUjMr ponujajo 100 različnih vrst JwWM ■ 1 Wm BKpt uvoženih čajev iz vsega sveta. Kar R jj^HB P fJKSSE^L 40 različnih sadnih okusov, S ^IBmMBHBL*.........I MHkVRHK- zelenih, 40 različnih črnih, 3 iz vrst rdečih čajev in 12 iz vrst zeliščnih in pomirjevalnih. Sami se lahko odločite, koliko čaja boste odnesli domov, saj vam ga stehtajo in spravijo v posebne vrečke ali pa v manjše čajne doze. V teh vedno hladnejših dneh se vam bo kakšen čaj dobro prilegel, zakaj ne bi poizkusili kakšnega novega okusa, ki prihaja iz daljnega vzhoda, Kube...Če želite čaj postreči v pravem kitajskem porcelanu, vam v lični trgovinici ponujajo tudi tega. Vgostinskem lokalu vam pripravijo prav vse vrste čajev iz trgovinice, postrežejo pa ga v pravem kitajskem porcelanu. Poleg tega ponujajo široko paleto brezalkoholnih in alkoholnih pijač, frappe različnih okusov, coctaile, long drinke, ledeni čaj...Tudi topli in hladni prigrizki ne manjkajo. Ponujajo vam domače specialitete iz mesarstva Prekoršek, pečen mesni sir, mesni sir s sirom, tatarski biftek... je manjka tudi Cepo dekoriranih in otoisnifi stadie.Med njimi so prav gotovo najzanimivejše barvne paCačinfa z razCienimisadnimi nadevi. iPonujajo zelene, oranžne, rdeče in še kß(^ne. VeCovni čas: od6ft do 23ft, nedelja in prazniki zaprto. TeC: 25-157 12. september 1991 SPOROČILA stran 9 'Tudi v trginahpodjetja J Dolina so se letošnjo jesen potrudili in pripravili potrošnikom pestro in konkurenčno ponudbo ozimnice. Tako vam Market v Šmartnem ob Paki, blagovnica Market v Šoštanju, Diskont, Živila , Špecerija in Delikatesa v Šoštanju ter Market v Starem Velenju ponujajo prav vse artikle, kijih potrebujete, da napolnite shrambo in hladilnik. Še posebej vas vabijo v pred kratkim obnovljeno trgovino na Gorici v Velenju, kjer so s posodobitvijo in prestavitvijo trgovine v prvo nadstropje pridobili lepo, zelo prostorno samopostrežno trgovino, v kateri vam bodo v teh dneh med drugim ponudili dve vrsti krompirja za ozimnico, belega po 7 din kg, rdečega po 6,5 din kg, zelje, čebulo, papriko in še in še! V trgovinah š 'Dolina lahko izberete tudi svinjske polovice in vse ostele mesne, izdelke proizvajalcev Mesnine Otiški vrh in %pšakpv. Tudi kozarci za vlaganje in alu pokrovčki ne manjkajo na njihovih policah, pa razne začimbe, potrebne za pripravo shrankpv. 'Ponujajo vam ugodne pogoje nakupa; nakup na 4 ček?- pri nakupu nad 3.000 din, na zadnje tri čeke zaračunajo 10% obresti. Vso ozimnico lahkp naročite po telefonu : 853-712 in 855-639, pripeljejo pa vam jo 9{Ä DOCM. Trav tako vam dostavijo pri njih kupljeno blago v večjih in manjših količinah. V'Blagovnici na gorici lahko izbirate tudi v diskontu, kjer morate sicer kupiti posamezne izdelke v večjih količinah, so pa cene od5-10% nižje kpt v redni prodaji. Delovni čas : od 7.30h do 19.30h, sobota od 7.30h do 15.00h. m Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska _ zadruga Mozirje p o. Mercator -ZKZ Mozirje DE trgovina in gostinstvo Tudi v naših poslovalnicah vam nudimo ugodne pogoje za nakup oùnice. Trgovine so dobro založene, cene ugodne. Če se odločite za nakup drv, premoga in kurilnega olja, se oglasite pri nas, še preden vas presenetita ùma in mraz. Prav tako si lahko pri nas izberete vse za vašo shrambo in zamrzovalno skrinjo; krompir, jabolka, zelje, svinjske polovice, proizvode ETA... ■ft Wm * %>2 •' Ž« •mi a ŠkJft Izbrano blago lahko kupite na kredit LB. Višina kredita je do 10.000 din na 4 obroke, prvi obrok poravnate ob nakupu. KREDIT JE BREZOBRESTEN, kupec plača le 5% zavarovalno premijo. Lahko pa se odločite tudi za nakup s tremi bančnimi čeki. Vabijo vas trgovine ZKZ Mozirje! KK Ptuj kmetijski kombinat ptuj P o TRŽNICA VELENJE Če želite napolniti svojo skrinjo s svežim svinjskim mesom po res ugodnih cenah in ugodnimi nakupovalnimi pogoji, pridite v našo trgovino! Že od danes vam nudimo svinjske polovice iz farme Ptuj po 85,00 din kg. Pri nas lahko napolnite tudi shrambo, pripravili §mo vam veliko izbiro kvalitetnega blaga: krompir, zelje, česen, jabolka iz Haloz... Ce niste vešči pripravi ozimnice, vam ponujamo vso Etino ozimnico. Iz področja Haloz bomo pripeljali tudi kvalitetno grozdje vrste Modra frankinja in Modri bergundec, le stisniti in pripraviti dobro vino boste morali sami! Nakupni pogoji: na 3 čeke brez obresti (najmanj 3.000 din) na 4 čeke ( 10 % obrestna mera) in tudi na kredit Ljubljanske banke Prepričajte se v našo kvaliteto in nas obiščite! ff/lLL TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM VIDEOTEKA MOJCA ŽAFRAN KARDELJEV TRG 5. VELENJE Trgovina z mešanim blagom Kardeljev trg 5 Med garažami na Kardeljevi ploščadi že skoraj leto dni ponuja ta mala, lepo urejena trgovina kupcem različne artikle. Pri njih dobite vse, kar potrebujete v vsakodnevni košarici, od žitnih izdelkov , mlečnih izdelkov, delikates, svežega in konzerviranega sadja in zelenjave do pijač, vse to po konkurenčnih in ugodnih cenah. Pripravili so tudi ugoden nakup različnih artiklov, ki ne smejo manjkati v vsakoletni ozimnici. Ponudbo dopolnjujejo iz dneva v dan, pri njih pa lahko kupite papriko za vlaganje, krompir, zelje, čebulo in še in še, cene pa so zelo ugodne. Ozimnico lahko kupite na dva čeka, vrednost nakupljenega blaga pri tem ni omejena. V trgovino vas vabijo vsak dan od 7.30 do 20 JO, ob sobotah od 730 do 12.00, ob nedeljah in praznikih od 7.30 do 12.00. Ste že kdaj obiskali Cepo majhno samopostrežno trgovino Tri Lipi? Če je še niste, vas bodo morda njihove cene ozimnice in mnogih drugih izdelkov po zelo ugodnih cenah privabile. Trenutno imajo na zalogi mehčalec za perilo 10 1 430,00 din, riž 27,50 din, AVA pralni prašek 3kg 169,30 din, olje SAMOPOSTREŽBA URBANC 6,40. Poleg tega si lahko pri njih priskrbite ozimnico: krompir (bel in rdeč) po 6.00 din kg, čebulo jjo 15,00 din kg in vse ostalo, kar potrebujete za mrzlo zimo. Večje nakupe pripeljejo brezplačno na dom ! Pokličete jih lahko na St. 882-387, obiščete pa jih lahko ob ponedeljkih od 8h -15.30 h, od torka do petka od 8h-18h, obsobo-tah od 8h-12.00h in ob nedeljah od 9.00h -10.00h. PASTERIZIRANA ZELENJAVA Pri pasteriziranju gre za segrevanje živila v vodni kopeli. Ko je živilo v zaprtem kozarcu določen čas v primerno vroči vodi, se zmehča, kozarec se neprodušno zapre, mikroorganizmi, ki bi shranek pokvarili, pa odmro. Obenem živilo ohrani videz in okus in tudi prehrambena vrednost se preveč ne zmanjša. TROJNA MEŠANICA Potrebujemo: lkg paprike, lkg čebule, lkg paradižnika, sol. Paprike operemo, razpolovimo, odstranimo semenje in polovice paprik narežemo na tanke kolobarčke. Paradižnik operemo, odstranimo nastavke za peclje in meso narežemo na tanke ploščice. Vso zelenjavo stresemo v kožico in dušimo v lastnem soku, da močno upade. Ponavadi sploh ni treba dolivati vode, le če so paradižniki presuhi jo dolijemo. Zdušeno zelenjavo zdevamo v pripravljene kozarce in ji prilijemo tekočino od dušenja. Če je je premalo, prilijemo še malo osoljeno, prevreto vodo. Kozarce zapremo in pasteriziramo v loncu pri 100 stopinjah. Pasteriziranje traja 80 minut. Potem kozarce poberemo iz posode in počasi ohladimo. Čez nekaj dni postopek ponovimo. Trojna mešanica je izvrstna za pripravo mesnih omak, džuveča in različnih prikuh. ss i I POMIDORA d o o Kiseljak SUPER POCENI MARKET Šalek 90, Velenje Obiščite nas! m ó. 4 Branko Podgoršek Herudin Kahrimanovič Super poceni market POMIDORA, Šalek 90, Velenje SSKffi^ f l Pomidori trudijo, da so vedno najcenejši. O tem se lahko prepričate že pri prvem obisku. Zato ni čudno, da se vse več ljudi odloča za nakup v tem majhnem Mini Marketu. Lastnik Pero Vrljičak pravi, da ima velike težave, ker bi rad večje prostore, pa jih ne dobi. " Vem da s tem ko imam veliko blaga na panoiih oredfreovino t-Ž3' ""S Cene !r b0gatflzb,ra Privabijo vse več kupcev, zato moram skrbeti za veliko založenost. Ker je Irgovinaprem^sem^to prisUjSei Pred tilZZ bi rad postavil kiosk za prodajo sadja in zelenjave, ali pa dobil prostore nekjebližje centru mesta, da bi tako zadostil željam številnih kupcev, ki jim je nizka cena in k^Stop^embnii. V teh dneh dobite pri njih najcenejšo ozimnico: papriko po15 din kg, krompir po 5,50 din paradiznilpo 15 din, čebulo po 12 din, česen po 100 din, zelje po 6 dm, hrusta po27 dmgrozdjepo 30-35 dm, jabolka po 30 din. Kis za vlaganje v 5 C posodah ponujajo po 125 din, ugodne pa so tudi cene vrečka zamrzovanje (50 kom. 15 dm). V teh dneh ze sprejemajo naročita za grozdje za stiskanje, ki So iz Kpsova in %ruševca, cena So zeCo.ugodna. Če želite za zimo shraniti suhomesnategoveje izdelke, tako domače kpt proizvajalcev (javrilovič üfPI^rSovec, imajo viPomidori tudi te. Tudi podjetja se lahko odločijo za nakup ozimnice v -Pomidori; pogoji piacila bodo odvisni od kplicme Sloga. Za vse, ki kupijo Slago v vrednosti 700,00 din nudijo možnost plačila na dva čeka Srez oSresti. Zaradi velike gneče se je v preteklih dneh dogajalo, da je bila trgovina občasno slabše založena. V Pomidori obljubljajo, da se bo to izboljšalo. Kupci prihajajo tudi iz drugih krajev, tako iz Koroške, Celja, Vitanja, Trbovelj in še kje. Cene v Pomidori so tako ugodne zato, ker blago kupujejo direktno od proizvajalcev, brez posrednikov. Lastnik ima poleg te trgovine še 2 v Kiseljaku in eno v Kruševu, zato se zaradi obilice dela opravičuje svojim kupcem, če kdaj nima dovolj časa za njih. Kaj pa o trgovini mislijo kupci ? Branko Podgoršek iz Velenja: "Tukaj rad kupujem, ker so cene zelo ugodne. Sem reden kupec, zato se bom tudi za nakup ozimnice odločil kar v tej trgovini, saj so tudi nakupni pogoji zelo ugodni. Želim le, da bi se trgovina razširila." Herudin Kahrimanovič iz Velenja: "Zadovoljen sem, ker tukaj dobim vse, kar potrebujem. Poleg tega so danes važne tudi cene, v Pomidori so te zelo nizke. Blago je kljub nizkim cenam sveže in kvalitetno, moti me le majhnost trgovine." Bistro in trgovina Cigler Ravne pri Šoštanju 103 tel. 893-109 Če se odločite za obisk Raven pri Šoštanju boste prav gotovo opazili lep Bistro s trgovino Cigler. Ko se boste odžejali, ne pozabite pobrskati po policah trgovine, kjer boste našli razna vina po zelo ugodnih cenah, razne delikatese, domače piščance, ki jih lahko naročite tudi v večjih količinah, domače bučno olje po 150,00 din 1 in krušno moko po zelo ugodni ceni. Niso pozabili na ozimnico, zato vam v teh dneh ponujajo tudi krompir po 5,50 din kg, papriko za vlaganje, čebulo, česen in zelje. Ce morda potrebujete vrečke za zamrzovanje in alu pokrovčke po 127,00 din, imajo veliko zalogo. V kasnejšem času boste lahko dobili tudi belo in rdeče grozdje po ugodnih cenah. Tudi na krmila niso pozabili; koruzo in pšenico ponujajo po 6,50 din kg. Ugodnosti: Pri nakupu nad 1000,00 din možnost plačila na dva čeka brez obresti, hkrati dobite nagradni kupon, žrebanje treh lepih nagrad pa bo 30. septembra na Radiu Velenje. Delovni čas: 7h-19h sobota 8h-12h nedelja 8h-llh. Med obratovanjem bistroja vam postrežejo v trgovini tudi izven delovnega časa! krompir beli dezire, česen zimski, čebula, paprika za vlaganje, DANES VAM PONUJAMO PRVI "MIX" PAKET OZIMNICE Sestavljen je iz: po ceni 6,00, pakirano 30 po ceni 110,00, pakirano 10 kg ™ po ceni 15,00, pakirano 20 - 30 kg Jl'^Wn, . . po ceni 18,00, pakirano 20 kg^AD0A/ - ETA paketi, velika ozimnica, 12 x 650 gr, po ceni 530,00 4 kumare, 2 paprike, 3 pese,2 mešane solate, 1 zeljeMIX MARKET ETA paketi, mala ozimnica, 6 x 650 gr, po ceni 270,00 Koroška 8c Velenje tel.: 855 - 998 NAČIN PLAČILA: pri plačilu v celoti priznavamo 10% popust-pogoj nakup nad 100,00 din plačilo na 3 čeke - pogoj nakup nad 3000,00 din KAM S PARADIŽNIKOM? V teh dneh je tudi na naših vrtovih preveč paradižnika za sprotno uporabo, zato ga nekaj pripravite za zimo. Paradižnik ima več prednosti; ima majhno energijsko vrednost (24 kcal), veliko kalija, magnezija, karotina, veliko vitamina C, organske kisline... PARADIŽNIKOV SOK Potrebujemo 5kg zrelega paradižnika, sol. Priprava: Paradižnik operemo, odstranimo zelene peclje, zrežemo na manjše kose, zmeljemo, zelo malo posolimo (lahko pa tudi sploh ne solimo), damo v sokovnik in sočimo tako, da sok teče neposredno v sterilne, ogrete steklenice. Ko so steklenice polne, jih hermetično zapremo in pustimo pokrite, da se ohladijo v prostoru, kjer ni prepiha. KUHAN PARADIŽNIK Potrebujemo: 10 kg zrelega paradižnika Priprava: Paradižnik operemo, odstranimo zelene peclje, zrežemo na manjše kose in zmeljemo v posebnem stroju, ki hkrati odstranjuje seme in kožico. Tako že dobimo kašast paradižnikov sok, ki ga posolimo in kuhamo, kot ponavadi. Kuhan paradižnik nalijemo v ogrete steklenice. Ko jih napolnimo, jih hermetično zapremo in jih pustimo pokrite, da se ohladijo v prostoru, kjer ni prepiha. T? OZIMNICA VERI E A 'Bliža s tjesenski čas. Toleg vseh lepot insadov, kijih prinaša s saßo jesen, pa je to tudi čas veliki/i družinskih izdatkpv. 06 vsej draginji, kije zal zopet naš spremljevalec, smo kar globoko segli v žep z pričetkom šole. T>a pa è orno mirneje pričakovali zimo, si je potrebno priskrbeti tudi ozimnico. V TKJ-nih. trgovinah vam ponujamo prav vse, kar boste potrebovali za ozimnico, vse po zelo ugodnih cenah. In kaj vam ponujamo? 'Krompir po 6,50 din kg, čebulo po 13,00 din kg, česen 80,00 din kg, zelje 9,00 din kg, svinjske polovice 86,00 din kg, povprečno 10% cenejše junčje meso, piščana po 79,90 din kg. 'Tudi olje, sladkor, moka in drugo, kar potrebujete, ponujamo po zelo ugodnih cenah.ln da So vse to vsakomur dosegljivo, smo v 'L'BJ pripravdi tudi ugodne pogoje za nakup ozimnice. 9{g.kup v znesku nad3,000 tisoč din na tri čeki brez obresti edina 4 Čekf z 10% obresti, 8% popust za nakup z gotovino nad1,500 din, ki ga lahkp koristite do 21. septembra. Vidimo tudi ugodne kreditne pogoje s fiksno obrestno mero na 4 obrok?. Minimalna višina kredita je 3,000 din, maksimalna višina 10.000 din, obrestna mera 28,92 % naglamico. Torej! Pohitite z nakupom ozimnice v ERI, vaša shramba bo tako polna, pričetek zime pa prijetnejši in brezskrbnejši! ■ I 12. september 1991 ŠPORT Mura poplavila v Velenju Športno plezanje Rudar:Mura 2:0 (1:0) Rudar: Magrič, Muslimo-vič, Skrbinek, Grajfoner, Go-lač (Kostanjšek), Doler, Ka-rič, Pranjič, Polovšak, C viki, Goršek (Lah). Igralci Mure so v nedeljo presenetili v Velenju, saj so se nepričakovano vrnili domov z obema točkama. To je bil že drugi poraz Ve-lenjčanov v novi prvenstveni sezoni in šele druga zmaga gostov. Po petem kolu so igralci Rudarja osvojili samo petdeset odstotkov vseh možnih točk in so trenutno na desetem mestu. V vodstvu pa sta z devetimi Izola na prvem in Živala Naklo (doslej največje presenečenje) s po devetimi točkami. Velenjčani so igrali zelo slabo, kar pa ne zmanjšuje zmage gostov, ki so vseh devetdeset minut igrali napadalno in z organizirano igro navdušili maloštevilne gle- dalce. Domači so nastopili brez poškodovanega Javorni-ka in porumenelega Simona Oblaka, s čimer so nekateri opravičevali poraz. Vendar ne verjamemo, da bi bilo drugače, če bi bila ekipa v popolni postavi. Nasprotnik je bil pač zelo razigran, veliko bolj Rudarje bil v nedeljo le slaba senca ekipe, ki brani republiški naslov. Gledalci se bodo morali najbrž sprijazniti, da z odhodom Brdzanovi-ča in Macure, Rudar v tem prvenstvu ne bo ekipa, ki bi lahko znova igrala za najvišje mesto. Sicer pa se te stvarnosti verjetno zavedajo, zato je njihov najpoglavitnejši cilj uvrstitev vsaj na tisto mesto, ki bo še zagotavljalo v prihodnji sezoni nastop v zmanjšani ligi. Včeraj v 6. kolu (včeraj) so Velenjčani gostovali v Dekanih. (vos) Mali nogomet Veterani Škal tretji... Na tretjem turnirju za slovenski revialni pokal za veterane (nad 33 let) minulo soboto v Skalah so 1. mesto osvojili igralci malega nogometa Lispo iz Raven na Koroškem, ki so v finalni tekmi premagali po dveh turnir- jih vodilno ekipo Oaza iz Zagreba. v tekmi za tretje mesto pa so veterani iz Škal premagali ekipo iz Voličine. Obe tekmi sta bili odločeni šele po izvajanju kazenskih strelov. ženske četrte Veliko zanimivejši kot moški je bil nedeljski ženski turnir v Skalah. Na njem je nastopilo kar deset ekip, v glavnem iz severovzhodnega dela naše republike, kjer je ženski nogomet očitno najbolj razvit. Turnirja v Skalah, ki je bi/, kot je poudari/ organizator — Športno društvo Skale —, tudi prvo državno prvenstvo Slovenije, se je kot gost udeležila tudi ekipa iz Šmihela na avstrijskem koroškem. Prvo mesto so osvojile igralke Carioke (Mar-kovci) pred igralkami Doliča, ki so med drugim z odlično igro preprečile odlični ekipi iz Sveči-ne nastop v finalu. Tretje so bile igralke Apač, četrte pa domače nogometašice. Za najboljšo vra-tarko so razglasili Suščevo (Do-lič), med drugim pa so izbirali tudi miss turnirja in njeni spremljevalki. Ta laskavi naslov je dobila Klavdija Vilic — igralka ekipe Podkraj. Atletske novice Po uspešnih startih na spomladanskih atletskih tekmovanjih smo pričakovali veliko dobrih rezultatov velenjskih atletov v nadaljevanju sezone, ki pa je bila nasilno prekinjena z vojaško agresijo na Slovenijo. Porušil se je sistem tekmovanj na medrepubliškem in zveznem nivoju, zato je nastal v poletnih mesecih neplanirano dolg tekmovalni odmor. Vsa prvenstva Slovenije so bila po novem koledarju prestavljena v jesensko obdobje. Koncem tega tedna bodo pionirji tekmovali za naslove republike Slovenije v Novi Gorici, 21. in 22. 9. bo v Mariboru absolutno prvenstvo Slovenije, 28. in 29. 9. v Ljubljani prvenstvo za mlajše mladinke in mladince, 6. 10. pa absolutno mladinsko slovensko prvenstvo. V okviru priprav za ta tekmovanja je bilo organiziranih več mitingov na različnih koncih Slovenije, kjer so posamezniki brusili svojo formo. Mladi velenjski atleti so dosegali vzpodbudne rezultate in izboljševali osebne rekorde. Marko Štor je pretekel |00 m v času 11.3 s., Grega Štrancar 400 m v času 52.87, Aleš Janžovnik 200 m 24.27 s., Sergej Šalamon je skočil v daljino 622 cm, pionirke Ste-blovnik, Steinbacher, Petek in Koren so tekle štafeto 4 x 100 m — 52.86, Lidija Koča je vrgla disk 30 m, Ste-blovnikova in Hrapič sta zmagovala v tekih na 800 m in 1.500 m, najboljši dosežek v kategoriji ml. mladincev pa je rezultat štafete 4 x 400 m 45.44. V finalu APS za mladinske kategorije je Jolanda Ste-blovnik zmagala v teku na 800 m in 1.500 m, Robi Kožarje zasedel 2. mesto v teku na 3.000 m z ovirami, fantovska štafeta 4 x 400 m je bila četrta, prav tako štafeta mladink 4 x 100 m. Finalisti pokala so bili še: Štor v teku na 100 in 200 m, Šalamon v skoku v daljino in teku na 200 m ter Tina Stein-bacher v teku na 100 m z ovirami. B. Šalamon Tenis — uspešno v Avstriji V prelepem turističnem kraju ob Osojskem jezeru Bodensdorf, se je končal letošnji ciklus šestih turnirjev Alpe Adria v tenisu. Tudi tokrat so se turnirja udeležili predstavniki Slovenije. Tako kot v Lienzu in Vidmu je tudi tu potrdil svojo kvaliteto v kategoriji do 12 let mladi Velenjčan Matej Črešnik. V finalu je premagal prvega nosilca Forschtner-ja s 6/2 6/3. V kategoriji do 14 let pa je Tomaž Camlah po smoli (počile so mu strune na vseh loparjih) odigral finale s sposojenim in izgubil z Hantschk (München) 2/6 7/5 3/6. S tem uspehom sta si oba tekmovalca pridobila mesto med osmimi najboljšimi Alpe Adria turnirja, ki se bodo konec septembra srečali na Masters-u v Celovcu. »Velenje je od tega tedna bogatejše še za en športni objekt — za umetno plezalno steno namreč. Zgradil jo je Šaleški alpinistični odsek s pomočjo številnih sponzorjev, med katerimi velja še posebej omeniti Rudnik lignita Velenje oziroma Mizarske dejavnosti. Otvoritev stene, ki stoji v Rdeči dvorani v Velenju, se nam obeta v začetku oktobra. nov. Njihovi vrstniki že celo leto tekmujejo za pionirski pokal Slovenije. Šola športnega plezanja seveda ne bo namenjena le tekmovalcem, ampak tudi vsem drugim ljubitlejem te dejavnosti. Tudi na steni bodo lahko preizkusili svoje sposobnosti in zmogljivosti tisti, ki jim je ta šport pri srcu. Šola plezanja Šaleški alpinistični odsek vabi osnovnošolsko mladino (od 5. razreda naprej), dijake, študente in tudi starejše v šolo športnega plezanja. Postanite del športne zvrsti, ki z velikimi koraki osvaja svet. Začetek šole 16. septembra. Program šole bo večidel izveden na novi umetni steni v Rdeči dvorani, pod strokovnim vodstvom. INFORMACIJE IN PRIJAVE: ŠPORTNA ZVEZA VELENJE, tel.: 854-824 Svojemu namenu pa bo služila že prej z trening tekmovalcem šaleškega alpinističnega odseka, predvsem pa za izvedbo šole športnega plezanja. S to šolo se omenjeni odsek nadeja pridobitve novih, predvsem mlajših čla- Konec avgusta se je velenjski plezalec Matej Mejovšek udeležil tekme v nemškem Hohnstei-nu. V močni konkurenci tekmovalcev iz šestih držav, se je skozi kvalifikacije prebil do finala, kjer je z odličnim plezanjem, za- sedel 4. mesto. Naslednji dan, pa je štartal na tekmi za Trevira cup, kjer pa je plezal še bolje, bil je namreč odličen drugi. Slednji rezultat predstavlja enega najboljših rezultatov slovenskih plezalcev. Po tekmi je Mejovšek odšel na trening v plezališča pri Niirnber-gu, kjer je opravil številne kvalitetne vzpone na pogled in treniral z najboljšimi nemškimi plezalci. Zadnji vikend avgusta, je kot član reprezentance štartal na tekmi za svetovni pokal v italijanskem mestu Clusone. Med 120 tekmovalci je zasedel 36. mesto. Na treningu v Mišji peči je opravil uspešen vzpon v smeri »Truplojedka« z oceno X (8b). In še zadnja novica. Na odprtem prvenstvu Slovenije se je Matej, kot edini velenjski tekmovalec uvrstil v finale in zasedel odlično tretje mesto. S tem rezultatom, je po treh tekmah za slovenski pokal na 2. mestu. Konec septembra čaka Mateja še tekma za svetovni pokal v Innsbrucku, v začetku oktobra pa I. svetovno prvenstvo v športnem plezanju v Frankfurtu. Stanko Barber prvi v Logarski dolini Pred dnevom Či ani tekaške sekcije Gorenja so se tudi letos udeležili tradicionalnega pohoda od Celja do Logarske doline. Letos je največje presenečenje pripravil Stanko Barber, ki je z odličnim časom 5 ur in 44 minut premagal 83 km dolgo pot in tako prinesel Tekaški sekciji Gorenje še pomembno točko. Okrog 8 ur sta za to pot porabila Rudi Ravljen in Marjan Grudnik, za okroglo uro več pa Martin Lah in Branko Žnidar, ki pa sta še skupaj s Petrom Podvratnikom, ki je izstopil na izstopni postaji v Lučah, pred Ljubnim zašla s poti in opravila torej še okrog 9 km daljši pohod. Organizacija tega maratona je bila po besedah nekaterih sodelujočih pomanjkljiva. h. J. Zmaga domačih šahistov Na letošnjem turističnem tednu v Šoštanju so se izkazali tudi domači šahisti, ki so priredili šahovski turnir za ekipe krajevnih skupnosti občine Velenje. Sodelovalo je kar osem ekip, najboljša pa je bila domača krajevna skupnost. Za zmagovalno vrsto so igrali Robert Podlipnik, Gregor Rupnik, Jože Javornik in Franc Naraločnik. Vrstni red: KS Šoštanj II. 22 točk, KS Šentilj 21, KS Gorica 20, KS Šalek I. 14,5 KS Šmartno Velenje 13,5, KS Šoštanj I. 10, Upokojenci Šoštanj 6, Šalek Kl. 11,5. Po besedah prizadevnega šahovskega delavca Gregorja Rupnika šoštanjski šahisti že pripravljajo novo šahovsko prireditev. Šahovski hitropotezni turnir za posameznike z bogatim nagradnim skladom bo 6. oktobra, ob prazniku krajevne skupnosti Šoštanj. Turnir se bo pričel ob 9. uri v prostorih hotela Kajuh. |_| j »Modelarji« uspešni v Ljubljani V Ljubljani je bilo v soboto odprto tekmovanje modelarjev z daljinsko vodenimi čolni na eksplozijski in elektro pogon. Udeležili so se ga tudi člani velenjskega društva »Modelar«. Poglejmo nekaj rezultatov. V kategoriji FSR — V — 3,5 je tretje mesto zasedel Ivan Vodončnik, četrto Matjaž Šentjurc, peto Uroš Škoflek. V kategoriji FSR — V — 6,5 je prvo mesto osvojil Avgust Škoflek, tretje Janez Melanšek, četrto pa Jernej Krepel. V kategoriji FSR — V — 15 je bil tretji Ivan Vodončnik, četrti Robi Breznik, peti Anton Klaus. V kategoriji FSR -- E — Nacional je drugo mesto zasedla Hilda Dobovičnik. Arpad Šalamon je bil tretji v kategoriji FSR — E — ECO, v FSR — V — 6,5 pa je bil prvi Janez Melanšek. To soboto, 14. septembra, pa bo tekmovanje z daljinsko vodenimi čolni na Velenjskem jezeru s pričetkom ob 9. uri. ^ S kajaki po Savinji planincev Znan slovenski športni strokovnjak prof. Drago Ulaga je pred kratkim zapisal tudi naslednje misli: »V znanosti o športu se utrjuje prepričanje, da mora biti človek vsak dan gibalno aktiven. Rešitev je predvsem v vsakodnevni hoji in delu, pri katerem se človek vsaj malo potrudi. Nova spooznanja postavljajo prav hojo in tekanje na prvo mesto, zlasti še, ker gre za zdrav način življenja vseh starostnih kategorij. Zal pa je sodobni način življenja tak, da se ljudje že v mladosti odvadijo teči. Človek pa je trenirljiv in lahko izboljša svojo kondicijo, dokler je živ.« Hoja in tek po gorski pokrajini, človeka ne krepita samo telesno, ampak tudi duhovno bogatita! Slovenija je gorata dežela s skoraj 100-jetno tradicijo organiziranega planinstva. Lani je bilo vključeno v evidenco Planinske zveze Slovenije nad 103 tisoč članov. Imamo 170 javnih objektov in razvejeno mrežo markiranih in nadelanih poti, kar nam je prišlo prav tudi med zadnjo vojno, od vseh možnih planinskih ciljev še vedno najbolj privlači mogočni Triglav. V prihodnje bi ga kazalo malo razbremeniti, saj je samo v Julijskih Alpah okoli 230 zanimivih vrhov, višjih od 2.000 m. Možnosti obiskovanja slovenskih gora v vseh letnih časih so izredno številne. Slovenski planinci smo v preteklosti več kot dvajsetkrat proslavili svoj dan, z množično udeležbo na raznih vrhovih ali mikavnih točkah naše lepe domovi- ne, od divjega Bavškega Grintav-ca do Vogarja. Zaradi večjih stroškov vsakokratnega organizatorja in vremenskega rizika, od lani ni več ene centralne prireditve, ampak le še regijske in lokalne. Letošnja regijska akcija bo tudi srečanje planincev na Grohatu pod Raduho, ki se bo začelo v soboto, 14. septembra, ob 11. uri. Povezano bo s 65-letnico Planinskega društva Mežica in otvoritvijo nove koče. Kot je znano, je prejšnji objekt pozimi 1986 do tal porušil snežni plaz. Nov objekt, ki je ob veliki prizadevnosti mežiških planincev v zadnjih petih letih zrastel na bolj varni lokaciji, ima zmogljivost 45 ležišč in 70 sedežev. Leži na nadmorski višini 1.462 m, v bližini najvišjega slovenskega kmeta Bukovni-ka. Možni dostopi na Grohat: iz Črne na Koroškem mimo Šumela, iz Črne preko Bistre, iz Solčave preko Podolševe, od Rogovil-ca mimo Tolstovršnika, iz Luč preko Loke, s Smrekovca preko Komna, Loke in Dure. Tudi PD Velenje organizira odhod posebnega avtobusa ob 6. uri zjutraj izpred Rdeče dvorane. Prijavite se lahko še v pisarni PD, kjer dobite še druge informacije. Prijeten dan planincev 1991, bodisi na Raduhi, ali drugje v gorah ! Miroslav Žolnir Najbrž se polemike med nekaterimi ribiči v Zgornji Savinjski dolini in ljubitelji kajakaškega športa še niso polegle, saj gre za vsebinsko vprašanje. Kateri turizem bo imel prednost. Ribištvo ali kajakaštvo. V svetu in tudi marsikje pri nas, ne delajo problemov. Če gre za razvoj turizma je pomembno, da se razvija čim bolj razvejano in da daje turistom in domačinom, željnim rekreacije, kar se da popolno ponudbo. Razmišljal sem, kaj bi utegnilo motiti ribiče (tudi sam sem športni ribič) in ribe (katerih je menda v Savinji še zlasti po lanskih poplavah vse manj). Res gre v omejenem obsegu za motnje pri vzgoji rib, za motenje ribolova, najbrž pa je največji problem v odstranjevanju ovir na vodi, ki so v napoto kaja-kašem in kanuistom, hkrati pa so nuja za skrivališča ribam. Če bi Savinja postala en sam čolnarski poligon, bi najbrž bilo to vprašanje upravičeno razstaviti na odgovore, kjer bi iskali pogoje za preživetje rib in ribičev. Dokler pa gre za občasno dejavnost, ki jo izvaja za zdaj Edi Jurjevec ali kakšen kajakaški klub, ki pride v goste, smo lahko mirni, da zaradi tega ribji živelj ni ogrožen, ribiči pa lahko mirno »namakajo«. Savinja je primerna za čolnarjenje le pol sezone, kajti poletni nizki vodostaji ne omogočajo vsakodnevne vožnje, pozimi pa je v glavnem v strugi Savinje mir. Pol leta imajo ribiči prepoved lova (razen sulca) zato bi se le naj nehali po strani gledati. Menim celo, da bi lahko ribiški gospodarji in nosilci tega zanimivega vodnega športa lepo sodelovali. Pritegniti bo potrebno le še gostince, trgovce in kulturnike. Tako bo Zgornja Savinjska dolina zaživela in preživela. Kotalkarji uspešni v Novi Gorici Velenjski kotalkarji so se spet izkazali na republiškem prvenstvu v Novi Gorici. Kljub težkim finančnim razmeram, ki vladajo v klubu, so se zelo dobro odrezala predvsem višje kategorije. Pri članih je zmagal Matej ŠUMNIK KK Rudar Velenje, pri članicah je zmagala z majhno prednostjo Violeta Mordej iz KK Domžale, 2. mesto Alenka OVEN KK Rudar Velenje in 3. mesto Mojca NOVAK, prav tako KK Rudar Velenje. V kategoriji mladink je osvojila naslov Nataša GLIHA KDK OL1MPIJA Ljubljana, 2. mesto Tjaša PRAZNIK K K Rudar Velenje, 3. mesto Bernarda ŠLEHTA KK Rudar Velenje, 4. mesto Katja ČATER, 5. mesto Tina VIZOVIŠEK (KK Rudar Velenje). Pri pionirkah »B« je Vesna FÉCE osvojila 9. mesto, 16. pa Jerneja PROSTOR (obe KK Rudar Velenje). V kategoriji mlajših mladink je zmagala Saša GR-MEK KK Domžale pred Janjo H UM ER KUK Nova Gorica, 3. mesto je osvojila Mateja PO DRŽAVNI K K K Rudar Velenje, 4. mesto Ines VIDOVIČ KK Rudar Velenje. Pri pionirkah C skupine je Urška SEVER dosegla 14. mesto in Teja TEPEZ 5. mesto (obe KK Rudar Velenje). PREDSEDSTVO KK RUDAR VELENJE V Evropo ne moremo z balkansko kulturo Ob utemeljevanju osamosvojitvenih teženj in želja zakaj Slovenija bolj sodi v okrilje »Evrope« kot pa v okrilje Balkana, se pogo-stoma kot argument navaja naša kulturna tradicija, temelječa na evropskih normah in evropskem načinu življenja. Mnogi so tako prepričani v našo evropsko vzgoje-nost, da sploh ne vidijo smeti pred svojim pragom. Kako je v resnici s to našo evropsko kulturo? Če kot magično črto med Evropo in nami vzamemo državno mejo med Avstrijo in Slovenijo in, če nismo čisto slepi, potem že ob prestopu meje lahko opazimo očitne razlike med nami in sosedi. Pustimo ob strani velike gospodarske in tehnološke razlike, te bomo tudi s trdim in discipliniranim delom težko premagali. Ozrimo se k navideznim malenkostim, ki sodijo k pojmu »evropski red in vzgojenost«. Ko prestopimo Avstrijsko mejo npr. pri Viču ali Holmecu (lahko tudi drugje) ni cesta nič bolj široka kot na naši strani, pa vendar ima človek občutek, da se vozi po širši cesti. Tisto malo, kar daje tem cestam občutek širili ne in urejenosti, so urejene (vsaj " j petkrat letno pokošene) brežine iob cestišču. Pokošena in urejena je tudi okolica, ki meji na cestne brežine. Za to niso potrebna velika sredstva. Ta efekt temelji bolj na »evropskem redu« kot pa na velikih finančnih sredstvih. H Ko se vozimo skozi naselja, ni-? kjer ne opazimo zanemarjenih dvorišč, napol porušenih in za-| puščenih poslopij, ki jih je že t zdavnaj načel zob časa. Obcestni Jk stebriči so očiščeni, vsakega, ki je • 1 ob zimskem pluženju poškodo-$4 van ali prevrnjen ob prvi odjugi zamenjajo ali ponovno »spravijo v red«. 4- jj Nikjer ne vidiš polomljenih ali prevrnjenih prometnih znakov, mesece trajajočih vdrtin na cestah ali obcestnih zruškov (Šent-janški klanec) pa prometne signalizacije, ki jo »pozabijo« cestarji, ki so pred mesecem dni »končali« z deli na cestišču. Če je na cesti nevarna poškodba, potekajo pri sosedih sanacijska dela noč in dan (pet ur dnevno tudi Avstrijcem ne zadošča). Na vsakem parkirišču (tudi ob lokalnih cestah) so nameščeni koši za smeti, ki jih enkrat tedensko spraznijo. O »ravnanju« ovinkov in cestnih naklonov ne bom govoril, ker so za to potrebna precejšnja finančna sredstva. Na našo nesrečo je takšen nepomemben evropski red opazen tudi ob cestah na Madžarskem in v Češkoslovaški, mi pa se še kar čudimo, zakaj sta nas ti dve deželi prehiteli pri pridobivanju evropskih simpatij. Že leta se čudimo, kako lahko majhna Avstrija iztrži iz turizma trikrat več kot celotna Jugoslavija s čudovitim morjem, nič pa se ne čudimo, zakaj so v Avstriji stranišča čista in nihče ne uničuje notranje opreme. Morda se bo kdo obregnil ob moje razmišljanje in mi skušal dokazati, da vse skupaj vendarle ni tako kritično ali da so še pomembnejši problemi od teh, ki jih navajam. Že morda, če svojo okolico opazujemo zgolj skozi domača — zamegljena očala. Vendar, mi želimo v »Evropo« in če želimo mi tja in Evropa k nam, potem bomo morali začeti pri odpravljanju malomarnosti, ki nima veliko skupnega z evropskim redom. Za preseganje te malomarnosti niso potrebna velika sredstva, potrebno je le malo več doslednosti in več iniciative s strani občinskih in republiških upravnih organov, zlasti s strani (republiških) vodilnih politikov. Seveda, če resno mislimo, da je turizem naša perspektiva. Morda bo pa kdo iz naše občine dal ustrezno pobudo sosednjim županom, pa kakšnemu direktorju cestnega podjetja, predsednikom krajevnih skupnosti in še komu, ki ne vidi svoje zanikr-nosti. Morda r" 'e želimo v Evropo? Tone Šeliga Požrešnost pa taka Hudo je, če si lačen. To si marsikdo ni skusil. Naši očetje in matere lahko iz lastnih izkušenj povedo kako dobra je lahko skorjica kruha. Današnja skorjica delavskega kruha pa postaja vse bolj črna in vse bolj tanka. Ob tem je požrešnost vse večja. Požrešnost nove samostojne države. Naša vlada je super. Prvo povzame zvezni zakon, ki govori o enkratnem medletnem obračunu solidarnostnega dne. Lepo! Vsakemu se lahko zgodi nepredvidljiva nesreča, tako tudi naši domovini. Povsem logično je, da moramo biti vsi, ki prejemamo plače ali pokojnine, do takih dogodkov solidarni. Naša vlada je razumna. Po vojni, ki je vladala v Sloveniji, takoj sprejme zakon, da je potrebno delati dva dneva, enega v juliju in enega v oktobru, da se omilijo najhujše posledice grozodejstev. Vse je logično, če se nameni en dan za nepredvidljive ujme in neurja ter druge naravne nesreče, lahko in moramo nameniti dva dni za škodo, ki nam jo je prizadejala jugoslovanska armada. Naša vlada ima potrpežljivo ljudstvo in v večini nore poslance. Naj obrazložim!? Prvo poglejte na svojo plačilno kuverto. Ste kaj opazili? Vem zagotovo, da vas v firmi niso obvestili, da je za 2,5 % tanjša; ob tem da ne upoštevate ravno prepolovljene-ga življenjskega standarda glede na lansko leto. Kaj se je zgodilo? Ja, gospoda poslanska je namreč sprejela zakon za povrnitev neposrednih vojnih škod v Sloveniji in udarila po nas davkoplačevalcih še za vse preostale mesece, ki bi bili »normalni«. Enake dajatve bomo namenjali tudi pri plačah v avgustu, septembru, novembru in decembru. Seveda, če ne bomo z naslednjima dvema procentoma reševali šolstva, z naslednjima dvema zdravstvo, z naslednjima . . . Skoraj ne bi bilo čudno, da bomo več delali za državo kot za svoj obstoj. Sprašujem vlado: »Zakaj tako?« Zato, ker je to seveda naj-elegantnejša, najhitrejša in najbolj hinavska pot za ropanje prebivalstva (poslanci naj čitajo: vo-lilcev); preizkušena, vendar v zadnjih časih prejšnjega sistema malo uporabljena metoda. Tisti, ki se malo potrudi s po-števanko, lahko ugotovi, da to niso mali denarci, ki se zberejo od delavskih plač. Vedeti pa moramo, da je to še vrednost od petdinarske podražitve benzina in dodatne obdavčitve cigaret in alkoholnih pijač. Največji izvozniki se lahko skrijejo in lepo priklonijo tem številkam. Loterija Slovenije lahko s super »Superi-co« prešteva »fičjenke«. Ne morem verjeti! Vlada mirno dela dalje. Ob tem sem skoraj prepričan, da se bo kljub strogi namembnosti sredstev našel korenjak (čitaš lahko tudi vojak), ki bo prelival sredstva znotraj Slovenije, kot so jih tovariši v bivši Jugoslaviji. Sprašujem se, kdaj bo temu konec. Jože Čas Ali je za nepravičnost ga. Videčnikova in njeni ali pa zakon o lastninjenju? Dne 28. 8. 1991 je bila okrog 17. ure na Radiu Velenje oddaja, v kateri se je z zelo čustvenimi besedami in prizadetostjo obračala na poslušalce ga. Videčnikova, šefica velenjskih svobodnih sindikatov. V bistvu je nekoliko na dolgo pojasnjevala in utemeljevala demagoško vsebino plakata, ki ga lepijo okrog Svobodni sindikati. Sežeto bistvo teh obtožb, ponarejanj, podtikanj in zavestnih neresnic jé^a, da delavci nočemo biti več hlapci nikomer, da bomo z zakonom o lastninskem preoblikovanju, zakonom o denacionalizaciji in zakonom o zadrugah postali razlaščeni, da se uvaja grdi državni kapitali- zem, da zahtevamo premoženje podjetij, ki smo ga ustvarili z žulji svojih rok, da seveda vse te zakone odločno zavračamo, da se jim bomo uprli z vsemi sredstvi in tako naprej. Gospa Videčnikova in avtorji tega pamfletnega lepaka, ki so pričeli neusmiljeno gonjo proti tem zakonom, kažejo veliko nepoznavanje naštetih zakonov in tudi določeno moralno vprašlji-vost. Če bi ga. Videčnikova prebrala zakon o lastninjenju, bi v njem videla, da se podjetja v družbeni lasti delijo po velikosti na velika, srednja in mala podjetja. Velika podjetja se po zakonu preoblikujejo v delniške družbe, za svoj obstoječi družbeni kapital (ki je enak celotnemu premoženju, od katerega so odštete vse obveznosti, to je krediti, dolgovi itd.), po knjižni vrednosti pa izdajo delnice Skladu pri slovenski vladi. Srednja podjetja se preoblikujejo na enak način, s tem, da na sklad neodplačno prenesejo od 30—50% delnic. Preostali kapital se preoblikuje tako, kot pri malih podjetjih. Te lahko odkupijo delavci, če v obliki delnic odkupijo najmanj 50 % knjižne vrednosti kapitala, to pa mora storiti najmanj tretjina zaposlenih delavcev. Mala podjetja se lahko tudi neposredno prodajo, s tem, da pripada kupnina Skladu. Seveda pa je Sklad kot državna institucija le prehodni lastnik. Ko bodo ustanovljeni odškodninski, investicijski in pokojninski skladi, bo Sklad pri vladi razdelil in neodplačno prenesel nanje prav vse delnice. Odškodninskemu skladu bo pripadalo 15%, pokojninskemu 20%, preostanek 65 % pa investicijskim družbam. Vendar tudi Ie-te NISO DOKONČNI LASTNIKI, pač pa se vse njihove delnice razdelijo vsem državljanom Slovenije, ki so bili na dan osamosvojitve 25. 6. 1991 polnoletni. Če odštejemo odškodninski sklad (15%), torej vrednost delnic pokojninskega sklada in investicijskih družb t. j. 85 % sedanje družbene lastnine na ta ali drug način BREZPLAČNO PRIPADA VSEM DRŽAVLJANOM SLOVENIJE! Kdo je torej okraden in razlaščen? To bi delavci v resnici bili, če bi obveljal t. im. Mencingerjev zakon, ki je predvideval in omogočal, da bi si podjetja v veliki meri razdelili kar direktorji, kar bi pomenilo centralizacijo moči v njihovih rokah in v finančnih elitah. Na t. im. Mencingerjev zakon ni bilo s strani levo orientiranih strank in sindikatov nič pripomb, ker bi koncentracija kapitala bila v rokah elite iste stranke, čeprav bi bili ravno v tem primeru delavci oškodovani. Toliko o nevednosti ga. Vide-čnikove in njenih. Sedaj pa še o moralni plati zadeve. Kako si drznejo g. E. M. Pinter (v prilogi Dela), ga. Videčnikova et comp, zahtevati, da bi si znaten del ali vse premoženje podjetij razdelili kar tisti, ki so v njem trenutno zaposleni? Torej bi si neko podjetje delil tisti, ki se je v njem zaposlil dobesedno včeraj, na stotine upokojencev, ki so ga sou-stvarili ter v njem pustili mladost in zdravje, pa bi ostali praznih rok? Premoženja naših družbenih podjetij ni dosti, če od njega odštejemo vse kredite in dolgove. Če bi od tega preostanka pri nekaterih odšteli še ogromno sredstev, ki jih je slovenska družba vložila v njihovo sanacijo, potem se naj delavci marsikje raje vprašajo, koliko bi morali povrniti slovenskim državljanom, ne pa koliko si bodo prisvojili. Dosedanja »družbena« lastnina, ki je to bila le na papirju, saj je bila v resnici lastnina vsemogočne Partije, je v precejšnjem delu nastala tudi s pomočjo astronomskih davkov in roparskih odkupnih cen, ki jih je določil Kidrič in njegovi nasledniki po vojni še prevladujočemu kmetijskemu prebivalstvu. Kaj ni najboljši način, da lastnina zares postane družbena, za kar so se rdeči na vso moč zavzemali 40 let in so bili za ta cilj pripravljeni tudi zapirati drugače misleče, to, da se na koncu razdeli med vse državljane Slovenije? Ti bodo delnice preprodajali med seboj in tako bo sčasoma nastala normalna lastninska struktura, kot povsod po razvitem svetu. To, kar zahtevajo ga. Videčnikova in njeni, pa je ravno »grup-nolastniško obnašanje«, ki so ga na vsa usta obsojali in anatemizi-rali dolgo vrsto let. Ker se lastnine šol, zdravstvenih ustanov, vrtcev, občin, zbornic, časopisnih hiš, zavodov, bank, PIT, komunalnih podjetij, zavarovalnic itd. NE DELI med zaposlene, ne glede na njihovo velikost, bi bilo zelo nepravično, če bi si delavci lahko razdelili le gospodarska podjetja, drugih pa ne. Kdo se torej zavzema za krivico, razlaščanje, za nepoštenost — ali ga. Videčnikova in njeni, ali pa Zakon o lastninskem preoblikovanju, na katerega je zlila golido gnojnice, pa naj presodijo poslušalci in bralci sami! Bralci bodo prej ko "slej izvedeli, da je edina »napaka« tega zakona ta, da ga ni pripravila opozicija, ki ga nesramno izrablja za napade na vlado in se pri tem ne ustavi pred grobim manipuliranjem z obubožanostjo ljudi, ki jo je sama povzročila. Njen edini cilj je ponovna osvojitev oblasti, ne pa delitev družbene lastnine, saj je za to imela, če bi to zares hotela, petinštirideset let časa . .. Anica Černivšek Dolga pot in hitri padec dejavnosti avto šole Pred 33 leti je bilo iz moto krožka Ljudske' tehnike v Velenju ustanovljeno Avto-moto društvo Šaleška dolina Velenje. Že prvo leto po vojni je bila dejavnost Avto-moto društva Šoštanj na višku. Med društvenimi dejavnostmi je bila tudi avto-šo-la, v kateri so imeli za šolanje voznikov motornih vozil v glavnem na voljo le trofejna vojaška vozila. Močno razvita je bila dejavnost športne gorske dirke na Sleme in moto-krosi treh dolin. Društvo je bilo uspešno dokler so v njem delali amaterji. Z nastavitvijo plačanega sekretarja društva pa je pričelo počasi hirati in tako je počasi razpadlo. Z razvojem in rastjo mesta Velenja se je večala potreba po av-to-šoli, v glavnem za voznike A-kategorije — to je voznike motoriste, avtomobilov pa takrat še ni bilo na voljo. Prvo motorno vozilo — avtomobil Mercedes 170 smo dobili od krožka Ljudska tehnika, podarila ga je Termoelektrarna Velenje. Takrat si še nismo predstavljali, da bo našo. dolino preplavila pločevina in da bo nasploh dosežen tako hiter razvoj. To, kar je porodilo potrebe po šolanju kandidatov voznikov motornih vozil. Več let društvo ni imelo ne motornih vozil ne lastnih prostorov. Leta 1973 je bila s pomočjo družbeno-politične skupnosti zgrajena najsodobnejša avto-šo-la. Solo so gradili najbolj vneti društveni funkcionarji, tehnična sredstva pa so bila večinoma narejena doma. S porastom prebivalstva oz. večanjem števila kandidatov, se je večala tudi gospodarska moč društva oz. šolstva. Inštruktorji voznikov motornih vozil so bili honorarno zaposleni delavci, ki so prispevali največji delež k finančnemu položaju šole. Tako smo pred leti dosegli višek gospodarskih dosežkov v av-to-šoli. Sola je imela na voljo 27 motornih vozil, od tega osebna vozila, avtobus, tovorno vozilo s prikolico in motorno kolo. Vzporedno s številom vozil je naraščalo število inštruktorjev v rednem delovnem razmerju, in manjše število inštruktorjev — honorar-cev. H gospodarski moči avto-šole so pripomogli naslednji dejavniki: — monopolni položaj, — konjunktura, — ugodna menjava avtomobilov staro za novo, — vnaprejšnja vplačila moto-ur in obrestna mera posojanja finančnih sredstev najboljšim ponudnikom, — inflacija, — kvaliteten inštruktorski kader. Po šoli AMD je bil zgrajen še Rekreacijski center Trebeliško, organizirane so bile večje turi^ti-čno-športne prireditve, pralnica za avtomobile, vlečna služba. Z ozirom na tako močan potencial, s katerim je društvo razpolagalo, so bili potrebni novi prijemi v smislu trženja, obračanja kapitala s profesionalnimi kadri. V tem je bila srž spora na eni strani — med društvenimi funkcionarji-volonterji-entuzia-sti — na drugi strani pa delavcev, ki so v rednem delovnem razmerju, kjer se je porajala težnja po večjem deležu zase; kar je imelo za posledico trenje v društvu med vodilnimi društva in funkcionarji društva. Tako je že naslednje leto usihala gospodarska moč avto-šole, na pohodu je bila stagnacija. Slaba izkoriščenost kapacitet, porast stroškov — kot so registracija, zavarovanje vozil, nezadostna kontrola nad inštruktorji so vplivali na to. Oblikovanje amortizacije je bilo minimalno. V letu 1989 je avto-šola dosegla 20 % celotnega dohodka na račun obresti za posojeni denar, če tega ne bi bilo, bi bila zabredla takrat v rdeče številke. Neugodne razmere prodaje vozil »staro za novo« so povzročile zmanjševanje števila motornih vozil. Ob osnutku Zakona o privatnem avtošolstvu se je situacija še zaostrila, kajti — pričelo se je ri-valstvo z ustanovitvijo zasebne šole, ki so jo ustanovili prav društveni inštruktorji. Povzročili so celo razdor v društvu, kar je povzročilo s strani Sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani zaprtje šole za dobo enega meseca, tudi zaradi neurejene dokumentacije; ravno v tem času pa je bila ustanovljena zasebna — privatna avto-šola. Nadaljnja neizkoriščenost kapacitet je povzročila še večjo stagnacijo avtošole. V tem času imamo v naši dolini kar pet avtošol, od katerih bodo eksistirale le najkvalitetnejše in najkonkurenčnejše. Nepisani zakon o tržnem gospodarstvu je krut, vendar pravičen, in je v korist uporabnika. -fi- Nismo za zakone, ki nas vračajo nekaj desetletij nazaj? Predlog zakona o denacionalizaciji je koncepcijsko nesprejemljiv. Predlagatelj, ki ga je pripravil in skupščina, ki bi ga sprejela, bosta pred javnostjo in volilci danes in v bodoče morala prevzeti vso odgovornost za vse pravne in ekonomske, pa tudi politične posledice, ki jih bo zakon povzročil. Stranka in poslanci Stranke demokratične prenove ne bomo prevzeli nobene soodgovornosti za sprejem takega, pravno nesprejemljivega, gospodarsko in razvojno škodljivega in politično za večino državljanov nesprejemljivega in krivičnega zakona. Storili bomo vse, da ne bo sprejet ali da se bodo njegove škodljive posledice, kolikor bo to sploh še mogoče, kasneje ublažile ali odpravile. Temeljni argumenti, ki govorijo proti predlaganemu zakonu so: • Formalno pravno zakon nima ustavne podlage oziroma je v nasprotju z obstoječo ustavo. • Vsa pravna razmerja v državi je treba urejati ob spoštovanju prava, ki se mu morajo podrediti vsakršni morebitni politični in drugi interesi. Sklicujoč se posebej na stališča sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin opozarjamo, da pripravljeni predlog predstavlja nelegitimni poseg v veljavno ustavo in zakonsko ureditev, poseg v lastninska in upravljalska upravičenja in njihovo nasilno spreminjanje na podlagi abstraktno pojmovane pravičnosti oziroma krivičnosti. Sklicujoč se na stališ- ča navedenega sveta zato opozarjamo, da predlagane rešitve pomenijo zlorabo prava za politične cilje in predvolilne obljube ter grob poseg v pravno varnost in zakonitost. • Zakonski predlog, kakor je predlagan, bo imel mnogokatere pravne, ekonomske in politične negativne posledice. V kritičnih in zgodovinskih razmerah osamosvajanja Slovenije bo povzročil mnogokatere spore, politično nasprotovanje velike večine državljanov, otežil bo procese lastninskega preoblikovanja, demo-tiviral bo najodgovornejše kadre za iskanje novih trgov, preživetje in prestrukturiranje, povzročil bo upadanje proizvodnje in še povečal neperspektivnost mnogih podjetij vse pod predpostavko popravljanja »krivic« in pod predpostavko povsem nedokazane večje motivacije denacionali-ziranih lastnikov in njihovih dedičev za bolj produktivno upravljanje s kapitalom in sredstvi v bodoče. Prav tako kot že prej omenjen zakon je nesprejemljiv tudi predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Nesprejemljiv je predvsem iz treh razlogov: • ker praviloma ne omogoča avtonomnega lastninskega pre-obolikovanja podjetij, • ker pomeni (vsaj prehodno) podržavljanje velike večine družbenega kapitala, • ker na podlagi razdelitve delnic delavcem in vsem državljanom ne omogoča upravljanja konkretnih podjetij, temveč le investicijskih družb, kar je posredno in odtujeno upravljanje v bistvu paradržavnih institucij. Zaradi tega naša stranka predlaga amandmaje, ki v skladu z navedenimi nesprejemljivimi izhodišči dopolnjujejo koncept zakona tako: — da iz lastninjenja niso izvzeta kmetijska zemljišča, — da se daje podjetjem možnost, da izvedejo avtonomno privatizacijo z razdelitvijo delnic ali dokapitalizacijo v roku treh mesecev po uveljavitvi zakona, — da se v primeru izvedbe avtonomne kapitalizacije sredstva podjetij ne podržavljajo, novi lastniki pa trpe polni ekonomski riziko poslovanja podjetja, — da se dirigirana kapitalizacija, kakor je predvidena po predlogu zakona izvede le, če podjetja v 3 mesecih ne opravijo avtonomne kapitalizacije, — da za podjetja, ki so opravila avtonomno kapitalizacijo veljajo določbe o dirigirani kapitalizaciji, če dve zaporedni leti po avtonomni kapitalizaciji poslujejo z izgubo, — da se 35% delnic sklada razdeli vsem polnoletnim državljanom, ki kot zaposleni ali upokojenci niso izkoristili pravice do avtonomne kapitalizacije podjetja. Tako pridobljene delnice lahko državljani Republike Slovenije uporabijo v procesu dirigirane kapitalizacije kot navadne delnice v podjetju, v katerem delajo ali so bili upokojeni — lahko pa jih vložijo v investicijskih družbah. S temi predlogi se zagotavlja: — možnost avtonomne kapitalizacije, — odločanje delavcev, da se glede na svoje interese odločajo za avtonomno ali dirigirano kapitalizacijo, — upravljanje in motivacija delavcev na podlagi njihovega dela in prispevkov k ustvarjanju družbenega kapitala, — ustvarjanje bistveno širših možnosti izbora lastninskega preoblikovanja, — da ne bo postala država pretežni lastnik in (vsaj v prehodnem obdobju) izključni upra-vljalec družbenega kapitala. Vsi amandmaji, ki zagotavljajo zgoraj našteto predstavljajo celoto. Le njihov sprejem v celoti je pogoj za možno soglasje poslancev SDP k predlogu zakona. STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE SLOVENIJE VELENJE četrtek 12. september HTV 1 HTV 2 16.40 Test. 16.55 Video strani. 17.00 Dober dan. 17.05 Risanka. 17.15 Vadite z nami 17.20 Projekt Nostalgija. 18.30 Skrivnostno življenje strojev, dokumentarna serija (1/6). 19.00 Glasbena vsakodnevnica. 20.00 Dober večer. 20.05 Risanka. 20.15 Ta lepa hišna bitja (10/17), 20.45 In tudi to je življenje. 21.45 Od maja do decembra, humoristična serija (13/13). 22.15 Twin Peaks. serijski film (4/9). 23.10 Poročila. 23.30 Koncert — Gershwin. 0.35 Lahko noč. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje. 9.05 Dekleta in fantje. 9.30 Teleshop. 9.50 Jimmy gre za mavrico, nemški, ponovitev. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Thunder Cats. Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Duki. 16.45 Make up in pištole. 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Lepotica in zver, serija. 21.00 Krokodil Dundee, avstralski pustolovski film, 1986 (Paul Hogan, Linda Kozlowski). 22.45 Poročila. 23.00 Dvojno življenje sester George, akcijski, 1969 (Beryl Reid, Susannah York). 1.20 Make up in pištole. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.05 Dirka s smrtjo. 9.55 Bogati in bogati. 10.15 NN. 11.00 Šov. 11.25 Divja roža. 12.10 Al Mundy. 13.05 Hammer. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dirka s smrtjo. 18.45 Poročila. 19.15 21, Jump Street. 20.15 Cannoballska vročica, komedija, 1989 (John Cady). 21.55 Poročila. 22.00 McQuade, volk, akcijski, 1982 (Chuck Norris, David Carradine). 23.50 Poročila. 0.00 Zmajevo leto, kriminalka, 1985 (Mickey Rourke. John Lone). 1.35 Volkodlak. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat. 13.25 Bim, barn, bino: Brave Star, Galaxy, Rangers, Bobonsi, Odisej, Smrkci 18.05 Hulk (Lou Ferrigno). 18.30 Poročila. 18.35 Hulk. 19.00 Bliskovito. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Kovček (Karl Dall). 21.05 2enska. da se zaljubiš, romantični, 1985 (Gerard De-pardieu, Sigourney Weaver). 22.40 Poročila. 22.50 Scena D. PRO 7 6.25 Moji sinovi. Hiša na Eaton Place, Mister Ed, Waltonovi. 11.10 Bret Maverick, 18. nadaljevanj vesternske serije. 11.55 Deseterica. 12.20 Alice. 12.45 Agentka s srcem 13.30 Potovanje v Arizono, pilotska zgodba k seriji Colt za vse primere (Lee Majors] 15.10 Trick 7 16.10 Mister Ed. 16.35 Medvedi. 117.05 Deseterica 17.45 Par!- 9.00 Mozaik, ponovitev: Spored za otroke in mlade: Indijske legende, kanadska nanizanka, 3/12. 9.30 Mozaik — Šolska TV, ponovitev. 9.30 Velikani svetovne književnosti: Go-golj. 10.05 Nekoč je bilo ... življenje: Rojstvo, 2/26. 10.30 Mozaik, ponovitev. 10.30 Slovenci v zamejstvu. 11.00 M. J. Bird: Vrtinec, angleška nadaljevanka (1/6). 15.30 Mozaik, ponovitev: Slovenci v zamejstvu. 16.00 Sova, ponovitev: V senci kobre, 4., zadnji del angl. avstral. nadaljevanke. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1.17.05 Mozaik, ponovitev: Po sledeh napredka. 17.35 V četrtek ob 17.30 18.40 Spored za otroke in mlade: Nevarni zaliv, kanadska nanizanka, 13/20. 19.10 Risanka. 19.15 TV okno. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 A. E. Hotchner: Mož, ki je stanoval v Ritzu, ameriška nadaljevanka, 3/4. 21.00 Tednik. 22.00 Dnevnik 3. 22.25 Sova: Gremo na zabavo, angleška humoristična nadaljevanka, 1/6; Beda bogatih, francoska nadaljevanka, 1/8; jazz blues... EZEHmjg 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik RAI. 20.00 Žarišče. 20.30 Zemlja (del nas ), angleška poljudnoznanstvena serija, 2/6. 21.00 Mali koncert nagrajencev XX. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije, Tanja Pe-trej — oboa. 21.05 Svet na zaslonu. 21.35 Retrospektiva Jožeta Babica: E. Korytko-M. Slodnjak-D. Dominkuš: Korespondenca z družino, predstava male drame SNG Ljubljana. 22.55 Yutel. 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar: Izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Spekter-zunanjepolitični magazin. 21.05 Kviskoteka. 22.20 Dnevnik 2. 22.40 Glasbena scena. 23.40 Poročila* petek 13. september Mirnem 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 1000 idej za naravoslovce: Višina in starost dreves. 9.20 A. E. Hotchner: Mož, ki je stanoval v Ritzu, ameriika nadaljevanka (2/4). 14.20 Poročila. 14.30 Mozaik, ponovitev: Svet na zaslonu. 15.00 Sova, ponovitev: Qremo na zabavo, angleška humoristična nadaljevanka, 1/6; Beda bogatih, francoska kanadska nadaljevanka, 1/8, jazz, blues ... 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik, ponovitev; Tednik. 18.05 Video strani. 18.10 Spored za otroke Umetnostni vodnik: Grad Domava. 18.20 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka, 13/20. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19iG0 Dnevnik 2. 19.59 Forum. 20.20 Festival sveta, avstralska dokumentarna serija, 9/12. 20.45 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija, 10/13. 21.15 M. J. Bird: Vrtinec, angleška nadaljevanka, 5/6. 22.05 Dnevnik 3. 22.25 Video strani. 22.30 Sova: Pri Huxtablovih, 7. epizoda ameriške nanizanke; Vedo-željna Rita, angleški film: Dražljivo, 6. epizoda frane, erotičnega programa. CEEnmnjEM 17.30 Regionalni programi TV Slovenija: Studio Maribor: Tele M. 19.00 Vi-deomeh, 53. oddaja, ponovitev. 19.29 Bruselj: GP v atletiki, prenos; reporter: Andrej Stare. 22.00—22.10 Mozart na turneji — Mantova, 2/13. 23.00 Yutel. HTV 1 9.10 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Dom brez doma, dokumentarna oddaja. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.15 Video strani. 12.25 Rezerviran čas. 14.50 TV koledar. 15.00 Poročila. 15.10 Rezerviran čas. 16.50 Video strani. 17.00 Iz vaše knjige: Tin Ujevič. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 V zdravem telesu zdrav duh. 18.45 Ah, te majhne razlike, ameriška nanizanka., 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 2CVÒ5 Igrani film. 21.40 Zabavna oddaja. 22.40 Dnevnik 2. 23.10 Ekran brez okvira. 0.40 TV izbor. 1.40 Poročila. HTV 2 16.40 Test. 16.55 Video strani. 17.00 Dober dan. 17.05 Risanka. 17.15 Vadite z nami. 17.20 Ljudje in psi, dokumentarna serija (1/22). 17.50 Športna nostalgija. 18.55 Zanimivosti. 19.00 Glasbena vsakodnevnica. 20.00 Dober večer. 20.05 Risanka. 20.15 Ves svet je oder. dokumetnarna serija (10/11). 21.10 Nostalgija. 21.45 Nepričakovani uspehi, humoristična serija (7/19). 22.15 Coplan, serijski film (2/15), 23.15 Poročila 23.35 Dynamo 0.05 Lahko noč. 0.10 Video strani. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje. Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Duki. 11.05 Lepotica in zver. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Pozor, kamera, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 High Chaparral. 16.45 Cannon. 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Zvezda juga. pustolovski, 1968 (George Segal, Ursula Andress, Orson Welles). 21.50 Poročila. 22.00 Alien, znanstve-no-fantastični, 1979 (Tom Skeritt, Sigourney Weaver). 23.55 Poročila. 0.00 Ljubezen med vrati, erotični, 1973 (Holger Bernhard). RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.05 Dirka s smrtjo. 9.55 Bogati in lepi. 10.15 NN. 11.00 Sov. 11.25 Divja roža. 12.10 Al Mundy. 13.05 Hammer, satira. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfiel-, dova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dirka s smrtjo. 18.45 Poročila. 19.'10 Loterija. 19.15 Trop črnih ovc, serija. 20.15 Trop črnih ovc, drugi del. 21.20 Twin Peaks. 22.05 Nogomet. 23.00 Tutti Frutti. 23.50 Poročila. 0.05 Manhattan ob dveh zjutraj, akcijski, 1984 (Tom Berenger). 1.45 Marauder-si, vestern, 1955. 3.05 Randi ob koncu dela. komedija, 1939, 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat. 13.25 Bim, barn, bino: Galaxy Rangers, Bobonsi, Kraljica, Odisej, Smrkci. 18.05 Hulk. 18.30 Poročila. 18.35 Hulk. 19.00 Bliskovito, kviz z^ 100,000 DEM. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Prostitutkina hčerka, drama. 1984 (Toni Anderson, Paul Sorvino). 21.55 Ring je prost. 22.45 Gorila, akcijski, 1985 (Fabio Testi). 0.30 WNT poročila. 1.50 Hulk. 6.05 Moji sinovi, Waltonovi, Trick 7, Mister Ed. Agencija Maxwell. 11.00 Bret Maverik. 11.50 Deseterica. 12.15 Barney Miller. 12.40 Partnerki v zločinu. 13 30 Perry Mason. 14.30 Trick 7. 15.30 Colt za vse primere. 17.05 Har-tovi 18.10 Trick 7. risanke. 19.50 Bill Cosby 20.15 Dvignite Titanic!, pusto- sobota 14. september mmfh 8.20 Video strani. 8.30 Mozaik, ponovitev. 8.30 Angleščina — Follow me, 18. lekcija. 9.00 Radovedni Taček: Kladivo. 9.15 Lonček kuhaj: Testenine s čičerko. 9.25 Alf, 45. epizoda ameriške nanizanke. 9.50 Resnična legenda in legendarna resničnost. 10.30 Forum. 10.45 Mozart na turneji — Mantova. 11.45 Video strani. 15.05 Video strani. 15.10 Poročila. 15.20 Druga godba '91: Mala duda-čka muzika (Češka). 15.50 Evropski turistični kažipot. 16.20 Sova, ponovitev: Pri Huxtablovih, 7. epizoda ameriške nanizanke. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1.17.05 Tristo milj do nebes, poljsko danski film. 18.35 Video strani. 18.40 V kaj drvimo skupaj z zemljo?, angleška poljudnoznanstvena serija, 1/6 ponovitev. 19.10 Risanka. 19.20 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Križkraž. 21.35 Sova: Na zdravje, 29. epizoda ameriške nanizanke. 22.00 Video strani. 22.25 Sova: Vojna in spomini, ameriška nadaljevanka, 10/12; Parking, francoski film. 1.35 Video strani. TV SLOVENIJA 2 16.50 Svetovno prvenstvo v gimnastiki, posnetek iz Indianapolisa; reporter: Marko Rožman. 19.00 Garfield in prijatelji. 19.30 Dnevnik BG. 20.15 Filmske uspešnice: Gooniji, ameriški film. 22.15 Evropsko prvenstvo v odbojki, posnetek iz Berlina. 0.25 Yutel. HTV 1 8.10 Poročila. 8.20 TV koledar. 8.30 Vesela sobota. 10.00 Izbor iz šolskega programa. 12.00 Poročila. 12.15 Rezervirani čas. 14.35 Ciklus filmov Niko-le Babiča. 15.00 Poročila. 15.10 Narodna glasba in običaji. 15.40 Otroci v Vasseljeni, sovjetski film. 17.25 Poročila. 17.35 TV teden. 17.55 Razstava. 18.05 Serijski film. 18.55 Evoksi, risana serija. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Pogovor tedna. 20.15 Igrani film. 21.50 Dnevnik 2. 22.10 Izseljena Hrvaška. 23.25 Športna poročila. Ò.45 Pofočiia HTV 2 Test. Video strani. Pregled sporeda. Športni prenosi. 18.55 Dober dan. 19.00 Glasbena vsakodnevnica. 20.00 Dober večer. 20.05 Risanka. 20.15 Arsenio Hall Show (1/22). 21.05 Yes, Prime Minister, humoristična serija (2/9). 21.40 Emili, serijski film (1/20). 22.30 Ameriške kronike (1/13). 23.00 Šport v soboto. 0.00 Glasbeni maraton. Lahko noč. nedelja 15. september iZEmsni 8.40 Otroška matineja: Živ žav. 9.35 Otroška matineja: Nevarni zaliv, kanadska nanizanka (13/20). 10.05 V znamenju zvezd: Oven, nemška dokumentarna nanizanka (10/12). 10.35 Garfield in prijatelji, ponovitev. 11.05 Domači ansambli: Bratje iz Oplotni-ce. 11.35 Obzorje duha. 11.55 Video strani. 12.00 Murphy Brown, 8. epizoda ameriške nanizanke. 12.30 Video strani. 13.30 Poročila. 13.40 Tvariete, ponovitev. 14.40 Sova, ponovitev: Na zdravje, 29. epizoda ameriške nanizanke; Vojna in spomini, ameriška nadaljevanka, 10/12. 16.50 Video strani. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Korzi-ška brata, ameriški film. 18.45 Risanka. 19.00 Mernik. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 A. Marodič: Mali oglasi: Knjigovodja, TV nanizanka. 21.10 Zdravo. 22.30 Dnevnik 3. 22.50 Video strani. 22.55 Sova: Polna hiša, ameriška nanizanka, 13/22; Beda bogatih, francoska kanadska nadaljevanka, 2/8. EEEmuma 14.00 Satelitski programi. 14.55 Svetovno prvenstvo v gimnastiki, posnetek iz Indianapolisa; reporter: Marko Rožman. 16.55 Berlin: EP v odbojki, finale, prenos; reporter Marjan For-tin. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 Skandinavija: Dežele polnočnega sonca, angleška poljudnoznanstvena serija, 1/2. 20.50 Oskar Kogoj, dokumentarna oddaja. 21.30 Ciklus filmov J. Menzla: Moja mala vas, češkoslovaški film. 23.10 Yutel. HTV 1 9.45 Poročila. 9.50 TV koledar. 10.00 Dobro jutro; Nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja. 13.00 Serijski film. 13.55 Družinski magazin. 14.25 Poročila. 14.30 Televizijski družinski magazin. 17.05 Igrani film. 18.45 Busove zgodbe, risana serija. 19.10 TV Sréèa. 19.30 Dnevnik. 20.00 Veliki skok, dramska serija. 21.10 Halo, nas slišite?, angleška dokumentarna serija. 22.10 Dnevnik. 22.40 Glasbena oddaja. 23.40 Športna poročila. 23.50 TV izbor. " ponedeljek 16. september torek 17. september HTV 2 Test. Video strani. Pregled programa. Športni prenosi. 20.00 Dober večer. 20.05 Risanka. 20.15 Sedma noč. 21.45 Dragi John, humoristična serija (5/21), 22.15 Vrhunski policaji, dokumentarna igrana serija (6/6). 23.05 Magija (6/6). 23.30 Lahko noč. 23.35 Video strani. SATELITSKA TV SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Dobro jutro. 8.30 High Chaparral. 10.00 Zvezda juga, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Bingo. 13.20 Hotel. 14.10 Romanca v Bentkah, avstrijski, 1962 (Willy Birgel). 15.45 Sat 1 predstavlja. 16.15 Zapp. 16.40 Mancu-so, FBI. 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 18.50 Kvadriga. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Domovina, tvoja pesem, nemški, 1959 (Rudolf Lenz). 21.45 Poročila. 21.55 Dekolte, modni magazin. 22.20 Profesionalci. 23.10 Šolarkin raport VI, erotični. SAT 1 RTL PLUS 7.30 Glava, glavica, Dekleta in fantje. 8.20 Ollies, Thunder Cats. 9.10 Drops! 9.35 Zapp. 10.00 Avto magazin. 10.30 Potovalni magazin. 11.05 Domovina, tvoje pesmi, ponovitev filma. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.05 Novo v kinu. 14.30 Nickelodeon, zabavni, 1976 (Ryan O'Neal, Brian Keith). 16.20 Obalni pirati. 16.45 Drops! 17.15 Imenovali so ga Gringo, vestern, 1956 (Götz George). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.30 Pozor, kamera. 20.00 Ten, desetka, romantični, 1978 (Bo Derek, Dudley Moore). 22.05 Pogovor v stolpu. 23.20 Poročila. 23.30 Na pomoč, sem še devica, erotični. 6.00 Čips, Saurirji. 8.00 Za otroke 9.20 Klack. 10.05 Jetsonsi, Mr. T. 11.00 Spiderwoman, Zmajeva dežela. Rude Dog. 12.15 Kapitan N. 12.35 He man 13.05 Želve. 13.30 Super Mario Brothers. 13.50 Ragazzi. 14.20 Moda in intrige. 15.10 Daktari. 16.05 Angel se vrača. 17.00 Cena je vroča. 17.45 Bunte. 18.15 Novo v kinu. 18.45 Benny Hill. 19.20 Houston Knight. 20.15 Afilla, hunski kralj, zgodovinski, 1954 (Jack Palance). 21.55 Vse ali nič, kviz. 23.00 Katarina, gola cesarica, softseksi 1982. 0.40 Hudičevka s Tittfielda, film Russa Meyerja, 1966. 2.05 Katarina, pon. 3.35 Vsi pridemo v nebesa, komedija, 1977. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Za smeh. 11.50 Kovček, pon. 12.40 Magazin. 13.00 Bim, barn, bino: Popaj, Blufferei, She Ra, Sindbad. 16.40 P O P. 17.40 Ring je prost. 18.10 Moto šport. 18.30 Poročila. 18.35 Gledališče Raya Bradburyja. serija. 19.00 Bliskovito kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Divje življenje, dokumentarec. 21.15 Orožje zakona. 22.05 Mesto Wetherby. drama, 1984 (Vanessa Redgrave, lan Holm). 23.45 Ženska za zaljubit, romantični, 1985. 1.20 Gorila, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Mr. T., Flintstone Kids, jetsonsi, David. 9.30 He man. 11.00 Tednik. 12.05 Velikani. 12.35 Hiša duhov, Wa-terlo Creeka. 13.00 Spored za mlade. 14.20 Adam 12. 14.45 Policijsko poročilo. 15.10 Samostanski lovec, domovinski, 1953 (Marianne Koch). 16.35 Kilometer 330. 17.50 Dr. Westphall, nato Benny Hill. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Škotska. 20.15 Pavliha, komedija, 1979 (J. P. Belmondo). 21.55 Spiegel TV. 22.30 Prime Time. 22.50 Grad Pompon Rouge, serijska komedija. 23.20 Playboy Late Night. 0.20 Kanal 4. 0.45 Adamovo rebro, komedija, 1949 (Spencer Tracy). TELES 6.40 Dobro jutro, Bino. 11.00 In sedaj bo vojakinja, komedija, pon. 12.40 Kritični magazin. 13.00 Tednik. 13 15 Normal. 13.40 Bim, barn, bino: Popaj, Saber Rider, Mijuki. 16.00 Bila je prva ljubezen, nemški, 1958 (Marion Michael). 17.30 Divje življenje. 18.30 Kritiči magazin. 19.05 Poročila. 19.20 Z dežnikom in melono. 20.15 Za smeh. 21.05 Perfekcionistka, zabavni, 1987 (John Waters, Jacki Weaver). 22.40 Nočna patrulja. 23.30 Prostitutkina hči, drama, pon. 1.00 P.O.P. PRO 7 5.40 Dusty, V divjini Kanade, Vražji paradiž, Papirnati mesec. 10.20 Barney Miller, Bill Cosby. 11.15 M.A S.H. 11.40 Hardcastle in McCormick. 12.30 Dvignite Titanic!, ponovitev. 14.30 Vračji paradiž, dokumentarec. 15.20 Bakle v viharju. 3. del. 17.00 Angel na Zemlji. 18.05 Mrlič v spovednici, kriminalka, 1989 (Tom Bosley). 1950 Bill Cosby. 20.15 Bakle v viharju. 4 del serije. 22.05 Skoki na stran se izplačajo, komedija. 1982 (Nadia Cassini). PRO 7 5.25 Dusty, Berney Miller. 6.35 Divje kraljestvo. 7.20 Moji sinovi, Taffdi. 9.00 Pleši z menoj, plesni, 1934 (Fred Astair), 10.45 Bill Cosby. 11.15 M.A.S H. 11.40 Angel na Zemlji. 12.35 Divje živali, dokumentarec. 13,30 Mrlič v spovednici, ponovitev. 15.10 Bakle v viharju, 4. del. pon. 16.50 Hardcastle in McCormick. 18.00 Barikade San Antone, vestern, 1955 (Sterling Hayden) 19.50 Bill Cosby. 20.15 Tai Pan, pustolovski, 1986 (Bryan Brown, Joan Chen). 22.35 Ceste San Francisca. 23.30 Neprijetno srečanje, grozljivka, 1983 (Peter Weller, Jennifer Dale) TV SLOVENIJA 1 RTV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani. 9.00 Mozaik, ponovitev: I. Belina: Igrajmo se gledališče, 13/13. 9.30 Mozaik, ponovitev. 9.30 Glasbena oddaja. 10.00 Utrip; Zrcalo tedna; TV mernik. 10.45 Video strani. 14.55 Video strani. 15.00 Poročila. 15.10 Obzorja duha, ponovitev. 15.30 Sova, ponovitev; Polna hiša, ameriška nanizanka, 13/22; Beda bogatih, francoska kanadska nadaljevanka, 2/8. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik, ponovitev; Zdravo. 18.25 Video strani. 18.30 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 T. Mcgurk: Draga Sara, irska drama. 21.30 Osmi dan. 22.15 Dnevnik 3. 22.35 Video strani. 22.40 Orgle: Kraljica instrumentov, 3. del. 23.10 Sova: Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka, 3/8; Nedotakljivi, 3. epizoda ameriške nanizanke. 0.50 Video strani. ■mmfi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Ljubljana. 19.30 TV dnevnik Koper. 20.00 Rezervirano za kan-cono: San Remo. 4., zadnja oddaja. 20.30 Alternativni viri energije, znanstvena oddaja, 3/6. 21.00 Sedma steza. 21.30 Omizje. Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.10 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar: Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Domača serija. 20.50 Zunanja politika. 21.20 Dnevnik 2. 21.45 Kinoteka. 23.15 Poročila. 16.40 Test. 16.55 Video strani. 17.00 Dober dan. 17.05 Risanka. 17.15 Vadite z nami. 17.20 Čudoviti svet živali (2/4). 17.50 Zanimivosti. 18.00 Rumena minuta. 19.00 Glasbena vsakodnevnica. 20.00 Dober večer. 20.05 Risani film. 20.15 Svet športa. 21.45 Mozeg razreda, humoristična serija (16/22). 22.15 Pregled sporeda. 22.20 Twin Peaks, serijski film (5/9). 23.05 Poročila. 23.25 Temna stran pravice, serijski film (13/22). 00.15 Lahko noč. 00.20 Video strani. SATELITSKA TV SAT I 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Imenovali so ga Gringo, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Kino. 14.00 Thudner cats, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey. 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Traper John 21.00 Freddy in milijon, zabavni. 1961 (Freddy Quinn, Heinz Erhardt). 22.35 Poročila. 22.50 Magazin. 23.35 V starem gradu. 0.05 Cagney in Lacey, pon. 1.00 Trapper John. pon. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.05 Dirka s smrtjo. 9.50 Bogati in lepi, 305 nadaljevanje. 10.15 Angel se vrača. 11.00 Šov. 11.30 Divja roža. 12.10 Al Mundy. 13.05 Hammer. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Lips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja roža, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.15 A-team. 20.15 Šef. 21.15 North Shore, film o deskanju, 1987 (Matt Adler). 23.00 Kulturni magazin. 23.25 Magazin za moške. 23.50 Poročila. 0.00 Ugriz ženske kače, grozljivka, 1988 (Amanda Donohue). 1.30 Volkodlak TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Wildcat. 11 .30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat, brazilska telenovela. 13.25 Bim, barn, bino: Saber Rider, Mijuki, Teddy, Bobonsi, Brave Star, Smrkci. 18.05 Hulk. 18.30 Poročila. 18.35 Hulk. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.45 Hop ali top. 20.15 Prekleti iz Radhapura, pustolovski, 1967 (George Nader). 21.35 Poročila. 21.45 Nočna patrulja. 22.35 Wetherby, drama, 1984, pon. 0.15 Perfekcionistka, ponovitev filma. PRO 7 6.10 Moji sinovi, Taffdi, Bret Maverick, Trick 7, Čarovnik. 11.00 Bret Maverick. 11.45 Grk osvoji Čikago. 12.35 Hartovi. 13.25 Kalifornijska simfonija, ponovitev filma. 15.15 Trick 7. 16.10 Fant z druge zvezde, serija. 17.05 Deseterica. 17.45 Colt za vse primere. 18.35 Trick 7. 20.15 Vojak Benjamin, komedija. 1980 (Goldie Haen, Armand Assante). 21.15 Polnočni klici. 23.10 V srcu noči. kriminalka, 1988 (Jennifer Jason Leigh, Peter Coyote). 8.50 Video strani. 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz Školjke. 10.00 V četrtek ob 17.30 11.00 Angleščina Follow me, 19. lekcija. 11.25 Sedma steza. 11.55 Osmi dan. 12.40 Omizje. 14.35 Video strani. 14.40 Poročila. 14.50 Mozaik, ponovitev; Angleščina Follow me, 19. lekcija. 15.15 Sova, ponovitev: Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka, 3/8; Nedotakljivi, 3. epizoda ameriške nanizanke (čb). 16.50 Video strani. 17.00 Dnevnik 1.17.05 Mozaik; Šolska TV, ponovitev: Velikani svetovne književnosti: Dostojevski. 17.40 Mozaik, ponovitev; Šolska TV: Nekoč je bilo življenje: Telesna straža, 3/26.18.05 Video strani. 18.10 Spored za otroke in mlade. 18.10 Lonček kuhaj: Piškoti iz ovsenih kosmičev. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 D. Taylor: Materinska ljubezen, angleška nadaljevanka (1/4). 21.15 Novosti založb. 21.15 Show Rudija Carrella. 22.45 Dnevnik 3. 23.05 Video strani. 23.10 Sova: Skupni računi, angleška humoristična nanizanka, 2/6; Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka, 4/8; Umetnost za vsak dan, francoska dokumentarna serija, 3/5. 1.25 Video strni. TV SLOVENIJA 2 17.30 Regionalni program TV Slovenija, Studio Koper. 19.00 Slovenski ljudski plesi: Plesi na Ovseti v Mežiški dolini. 19.30 Dnevnik Sarajevo. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer: Svečenik ljubezni, angleški film 22.40 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroška oddaja. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar: Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroška oddaja. 18.45 Znanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Serijski film. 20.55 Loto. 21.00 V velikem planu. 22.30 Dnevnik 2. 22.55 Kino-klub Evropa. 0.25 Poročila. HTV 2 16.40 Test. 16.55 Video strani. 17.00 Dober dan. 17.05 Risanka. 17.15 Vadite z nami. 17.20 Projekt Nostalgija. 18.00 Beer Huntfer, dokumentarna serija (2/6). 18.30 Urbsfobilia. 19.00 Glasbena vsakodnevnica. 20.05 Dober večer. 20.05 Risanka. 20.15 Shingen, serijski film (3/12). 21.10 Petdeset pius. 22.10 Tajni agent Praščič, humoristična serija (11/14). 22.35 Twin Peaks, serijski film (6/9). 23.20 Poročila. 23.40 Otroci suženjstva, dokumentarna serija (3/3). SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Freddy in milijon, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Bo-nanza. 16.45 Loterija, serija. 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 MacGyver (Richard Dean Anderson). 210 Divje krdelo iz Navarone, vojni, sneman v Jugoslaviji 1978 (Robert Shaw, Harrison Ford, Franco Nero). 23.00 Spiegel TV. 23.30 Poročila. 23.45 Na begu. 0.35 MacGyver. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.05 Dirka s smrtjo. 9.50 Bogati in lepi. 10.15 Angel se vrača. 11.00 Sov. 11.30 Santa Barbara, 630. nadaljevanje 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja roža 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Rop v Grand hotelu, kriminalka iz cikla B.L. Štryker, 1990 (Burt Reynolds). 22.00 Exsplosiv, politični magazin. 22.55 Glavne novice. 23.50 Poročila. 0.00 Poželenje, vampirski, 1983 (David Bowie, Susan Sarandon). TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat. 13.25 Bim, barn, bino: Brave Star, Teddy, Rešitelj Zemlje, Odisej, Smrkci, Galaxy Rangers. 18.05 Hulk. 18.30 Poročila. 18.35 Hulk. 19.00 Bliskovito. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 An-tonieta, drama, 1982 (Isabelle Adjani, Hanna Scnygulla, Elena Rojo). 22.00 Poročila. 22.10 Drakula, grozljivka. 1973 (Jack Palače, Simon Ward). . 23.50 Z dežnikom in melono. 0 40 Hulk. PRO 7 6.10 Moji sinovi. Taffdi, bret Maverick, Trick 7, Shane. 11.00 Bret Maverick. 11.50 Deseterica. 12.15 Harryjeve sodbe. 12.40 Colt za vse primere. 13.30 Barikade San Antona, ponovitev. 15.20 Trick 7. 16.10 Planet opic. 17.05 Deseterica. 17.45 Z loparjem in pištolo. 18.35 Tricck 7. 20.15 Kopanje ng. Teneriffi, komedija, 1964 (Heinz fcr-hardt. Peter Kraus). 22.05 Giulia, erotični 1986 (Serena Grandi). rs > \ ( i SREDA 18. septembra 'iHrvi^irr 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 Spored za otroke. 9.30 T. Mcgurka: Draga Sara, irska drama. 10.50 D. Taylor: Materinska ljubezen, angleška nadaljevanka (1/4). 11.45 Video strani. 15.20 Poročila. 15.30 Sova, ponovitev; Skupni računi, angleška humoristična nanizanka, 2/6; Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka, 4/8. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik. 17.05 Boj za obstanek: Nočni lovci, angleška poljudnoznanstvena serija. 17.30 Bolgarija, bolgarska dokumentarna oddaja. 17.50 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Potovanje v Indijo Koromandijo, ameriški film. 21.55 Marlboro Music Show. 22.25 Dnevnik 3. 22.50 Sova: Alf, 54. epizoda ameriške nanizanke; Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka. 5/8. TV SLOVENIJA 2 18.30 Mostovi. 19.00 TV Slovenija. Studio Maribor. 19.00 Poslovna borza. 19.15 TV ruleta. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Športna sreda. 22.00 Svet poroča. 22.45 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar: Šolski program. 17.30 Hrvaška danes 18.15 Otroški program 18.45 Poljudnoznanstveni program 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Filmski večer. 22.00 Dnevnik 2. 22.25 Dokumentarni program. 23.25 Poročila. HTV 2 16.40 Test. 16.55 Video strani. 17.00 Dober dan. 17 05 Risanka. 17.15 Vadite z nami. 17.20 Projekt Nostalgija. 19.00 Glasbena vsakodnevnica. 20.00 Dober večer. 20.15 Megamix. 21.05 Krila, humoristična serija (15/15). 21.30 Pregled sporeda. 21.35 Twin Peaks. serijski film (7/9). 22.25 Poročila. 22.45 Serijski film (Poirot). 23.40 Lahko noč. 23.45 Video strani. SATELITSKA TV SAT I 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Divje krdelo iz Navarone, ponovitev film. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Ollies, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Kung Fu. 16.45 Stingray. 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Hunter (Fred Dryer). 21.00 Ljubezen je le beseda, romantični, 1971 (Judy Winter). 22.55 Poročila. 23.05 Dediščina prekletstva, serija. 23.55 Kanal 4. 0.20 Kana! 4 z mesta. 0.45 Davis Cup, četrtfinale. 1.45 Golf. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.05 Dirka s smrtjo. 9.50 Bogati in lepi 10.15 Angel se vrača. 11.00 Sov. 11.25 Divia roža. 12.10 Al Mundy 13.05 Hammer. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17 10 Cena je vroča. 18.00 Divja roža. 18. 5 Poročila. 19.15 Nazaj v preteklost, serija. 20.15 Narodna glasba, Maria in Margot Hellwig. 21.15 Narodna glasba, nadaljevanje. 22.10 Stern TV 22.45 Consul Weyers, drugi del. 23.20 Benny Hill. 23.50 Poročila. 0.00 Vrata, grozljivka, 1986 (Stephen Dorff). iL LE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat. 13.25 Bim. bam, bino: Brave Star. Rešitelj, Kraljica. 16.30 Smrkci, Galaxy Rangers, Popaj. 18.05 Hulk (Bill Bixby). 18.30 Poročila. 18.35 Hulk. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Senator je bil indiskreten, akcijski, 1947 (William Powell). 21.35 Poročila. 21.45 Jutri v kinu. 21.55 Prekleti iz Randhapura, ponovitev filma. 23.15 Drakula, ponovitev filma. 0.50 Hulk. PRO 7 6.20 Moji sinovi, Shane, Planet opic, Hiša na Eaton Place, 11.15 Bret Mave-rick. 12.00 Deseterica. 12.35 Grk osvoji Čikago. 12.50 Z loparjem in pištolo. 13.45 Kopanje na Teneriffi, ponovitev filma, 15.20 Trick 7. 16.15 Mister Ed. 16.40 Ben. 17.10 Deseterica. 17.50 Agentka s srcem (Kate Jackson). 18.35 Trick 7. 20.15 Bakle v viharju, 5, de». 22.00 Spenser (Robert Urich). 22.55 Osem in pol, zabavni, 1962 (Marcello Mastroianni, Claudia Cardinale). PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK SEJEM BIL JE ŽIV V soboto, 14. septembra, od 9.00 dalje bo na Starem trgu v Velenju že tradicionalna prireditev pod naslovom Sejem bil je živ. Sodelovali bodo izvirni kramarji, mojstri stare obrti, peki, lončarji, kovači in podobno. V popoldanskih urah program, zvečer zabava ob bogati gostinski ponudbi. FANTOM OPERE Se vedno se lahko prijavite na zadnji ogled musicala Fantom iz opere, ki bo na Dunaju, v petek, 20. oktobra. Odhod ob 7.00 izpred Rdeče dvorane. Po prihodu na Dunaj ogled mestnih zanimivosti in obisk svetovne razstave Mozart - Čarobni zvoki. Cena 800 din in doplačilo za vstopnico. ABONMAJI 1991/92 V prihodnji številki Našega časa bo objavljen program abonmajev za sezono 1991/92. Razpisani bodo: — glasbeni — gledališki — mladinski in — lutkovni abonma Vpisovanje bo od 20. septembra do 4. oktobra 1991 v pisarni kulturnih prireditev, dom kulture, Titov trg 4, Velenje. V petek, prejšnji teden, bi morali na ploščadi pred velenjsko Namo v programu poletnih kulturnih prireditev nastopiti kulturni ustvarjalci iz Kostela. Predstavili naj bi se s kostelsko ljudsko ohce-tjo. Razmere na Hrvatskem so hotele tako, da so namesto njih nastopili člani kulturnega društva iz Šmartnega ob Paki. Gledalci, kakih tristo ljubiteljev kulture se je zbralo tokrat, za užitke niso bili nič prikrajšani. Veseli večer članov Gledališča pod kozolcem, folklorne skupine Oljka in šmarških pevcev, je navdušil vse. Ansamblu Jožeta Šumaha zlati orfej V Ptuju je bil konec tedna že 22. festival slovenske domače zabavne glasbe. Že nekaj let nastopajo na njem tudi ansambli iz Šaleške doline in vedno je kakšen med nagrajenci. Na letošnjem tridnevnem festivalu so se zelo izkazali ali še bolje je odlično zaigral ansambel Jožeta Šumaha (na sliki), ki je bil dobitnik zlatega orfeja. Kot smo izvedeli, je prejel ansambel Dan in noč bronastega orfeja. Med ansambli, ki je navdušil strokovno žirijo in občinstvo, je bil tudi ansambel Simona Legnerja iz Vinske Gore. Njemu je strokovna žirija podelila srebrnega orfeja, občinstvo pa tretjo nagrado, (vos) Akvareli Ane Ojsteršek V galeriji ESO-ta na Novih Prelogah v Velenju razstavlja svoja dela Ana Ojsteršek, članica društva šaleških likovnikov. To je njena šesta samostojna razstava, ki je tokrat tudi prodajna. Ana najraje slika krajine, tihožitja, vodne gladine, obrobja gozdov in žitna polja, tudi arhitektura jo privlači, portreti pa so ji pisani na kožo. GLASBENI KOTIČEK Pripravlja D.J. Robbv Bratuša ZDRA VO!!! No, pa smo spet skupaj. Počitnic je konec, začelo se je novo šolsko leto, sicer pa tako ali tako poznate tisto: vsega lepega je enkrat konec!! Sami ste lahko opazili, da v času počitnic ni bilo našega glasbenega kotička, kajti v tem času se tudi na glasbenem področju ni zgodilo nič kaj posebej omembe vrednega. Čisto drugačna pa bo slika v jesenskem času, kjer se tako kot vsa prejšnja leta pričakuje ogromno novosti, novic in koncertov (tudi na naših tleh, v naši republiki). Seveda iskreno upam, da bo ta naš glasbeni kotiček še naprej služil svojemu namenu, da boste v njem lahko prebrali kaj zanimivega oz. našli kaj zase. Toliko zaenkrat o samem kotičku, ki je vsekakor povezan tudi z našo ponedeljkovo glasbeno oddajo »NAJBOLJ- ŠE-NAJNOVEJŠE«, ta pa je na programu vsak ponedeljek od 18.—19. ure. In v tej oddaji smo že začeli zbirati predloge oz. pesmi, ki naj bi se uvrstile na top ten lestvice pop in house glasbe leta 91. Če želite tudi vi dodati svoj predlog, se nam pridružite naslednji ponedeljek ob že znanem času. Toliko dragi moji za uvod, sicer pa se tako ali tako vidimo jutri (petek) na obrtnem sejmu v Celju. Do naslednjič prav lepo pozdravljeni! (0 s tn ra C »Naš čas« izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Fojta 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1.marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p. p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Cena posameznega izvoda je 22,00 din, mesečna naročnina 88,00 din, trimesečna naročnina 260 din, polletna naročnina 520,00 din, trimesečna naročnina za tujino 440 din. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 19874, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Velenje Oddajamo na uttrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKV 97,2 IN 88,9 Mhz PETEK, 13. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Poročila Radia Velenje. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Duhovna iskanja. 17.00 Vaše čestitke in pozdravi. 18.00 V imenu Sove. NEDELJA, 15. SEPTEMBRA: 11.00 Začetek sporeda. 11.15 Poročila Radia Velenje. 11.25 Kdaj, kje kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Od vrat do vrat "(odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih postavili pred 14 dnevi nato pa sprejemali po telefonu 855 963 nova). 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 15.00 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 16. SEPTEMBRA: 15 00 Začetek sporeda. 15.15 Poročila Radia Velenje. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.10 Kdaj, kje, kaj. 16.15 Minute z domačimi ansambli. 17.00 Ponedeljkov šport. 18.00 Najboljše, najnovejše. 19.00 Na svidenje. SREDA, 18. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Poročila Radia Velenje. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.10 Ekologi imajo besedo. 16.20 Kdaj, kje, kaj. K M M 1 1 I REDNI KINO VELENJE: Četrtek, 12. 9. ob 18. uri Petek, 13. 9. ob 18. uri BRATA KRAY - angleški gangsterski. V gl. vi.: Gary in Martin Kemp Sobota in nedelja, 14., 15. 9. ob 18. in 20. uri MLADI REVOLVERASI II — ameriški western. V gl. vi.: Emilio Este-vez, Kiefer Sutherland, Lou Diamond Phillips, Christian Sla-ter , Pustolovščine mladega Billyja Kida. Film je narejen za mlado publiko in režiran dinamično in vizualno zelo atraktivno. Glasba r filmu je delo BON JOVIja še posebno je odmeven veliki hit BLAŽE O F GLORY. NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek in petek, 12., 13. 9. ob 20. uri Sobota, 14. 9. ob 22. uri ZELO RAZUZDANO DEKLE - trda erotika. V gl. vi.: Lilli Carati. Kako postati fotomodel, pred kamero ali v postelji? KINO DOM KULTURE Ponedeljek, 16. 9. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE BRATA KRAY — angleška gangsterska drama. Režija: Peter Medak. Vlogi: Gary in Martin Kemp. Surova drama o dečkih, ki iz bolestne navezanosti na mamo preraste-ta v divja in brezobzirna gangsterja, ki želita podjarmiti vse in vsakogar. FESTIVALI: LOS ANGELES, MONTREALL, FEST '91! NASLEDNJI TEDEN V VELENJSKIH KINEMATOGRAFIH film MISERY. ŽREBANJE VSTOPNIC PO PREDSTAVI V DOMU KULTURE! NAGRADE — PRESENEČENJE!! KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 15. 9. ob 20. uri v NOČNEM KINU trda erotika ZELO RAZUZDANO DEKLE Ponedeljek, 16. 9. ob 19. uri MLADI REVOLVERASI II -ameriški western. Glasba BON JOVI!!! KUHARSKI NASVETI Dagnje z majo-neznim prelivom 60 dagenj, 300 g krompirja, 2 dl majoneze, 0,5 dl precejenega soka, od školjk, olje, kis, sol, poper. Dagnje kuhamo z začimbami v mali količini vode in skuhane izločimo ter ohladimo. Sok od dušenja ukuhamo na pol. Krompir skuhamo v oblicah, razrežemo na rezine ter začinimo z oljem, soljo, kisom in poprom. Tako pripravljen krompir zložimo na steklene krožničke in nanj zložimo školjke, pomešane z majonezo, ki smo jo razredčili s sokom od kuhanja. Jed okrasimo s peteršiljem. Primerna je za popoldansko malico ali kot hladna začetna jed. kmetijski kombinat ptuj TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573 po. o o 'O teL 883 481, 888 480 UijieXm ocjüas, ocjbu. u na! aas Naš čas FOTOKOPIRAMO POSEBNO OBVESTILO! Turistična agencija »PETER PAN« pri avto šoli AVTIST 5 R organizira enkratno priložnost, da se zapeljete z muzejskim vlakom iz Velenja v Celje, nazaj pa takoj z avtobusom. V SOBOTO, 14. septembra, z odhodom ob 17.20. uri iz Velenja, ob 17.30 uri iz Šoštanja. Cena povratne vozovnice za odrasle 130 din, za otroke 100 din. Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavo pri AVTIST 5 R vsak dan od 8. do 11. ure, v ponedeljek in četrtek pa od 15. do 17. ure. SVECARSTVO DARKO ŠKORJANC KM ALL BO I. NOVEMBER, DA!\ MRTVIH, hO SE SPOMNIMO l\ OKRASIMO GROBOVE. . . Svečarstvo ŠKORJANC vas vabi. da pravočasno n predprodaji kupite sveče v prodajalni na Selu 21 (ob kamnolomu \ emonta j. Sveče po 20 do 56 din lahko kupite vsak dan od 8. do 14. in od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. POSEBNA UGODNOST: 10% KOLIČINSKI POPLST! Za nakup se priporoča SVEČARSTVO ŠKORJANC, tel. 854-446. Dežurstva OTROŠKI KOMBINIRAN VOZIČEK, posteljico z jogijem in sušilni stroj Candy -- zelo malo rabljeno, prodam. © 854-304. NOVO HIŠO, 10 % do zaključne faze z vsem potrebnim materialom. pri Velenju prodam za 130.000 DEM. © 853-312 int. 13-74 dopoldan. STRUŽNICO 1,5 m stružne dolžine prodam za 4.500 DEM. © 893-095. PRALNI STROJ GORENJE, ra blien štiri leta, brezhiben prodam. © 882-771, popoldan in zvečer. LOKAL VZAMEM V NAJEM. Šifra: »Trgovina-bistro«. DVOSOBNO STANOVANJE v mirnem delu Velenja zamenjam za tri ali štirisobno. © 854-777, Šlandrova 11/2, Gomboc. AVTOMATSKI STROJ za izdelovanje vseh vrst PE vrečk, prodam. © 832-512 dopoldan, 721-495 popoldan. ZASTAVO 101, letnik 80 in BMW 520, letnik 77 prodam ali zamenjam za dražje vozilo. © 854-236. MARIJA ŠPEGEL iz Mute prodaja šest mesecev stare nesnice. ©0602/61-202. PARCELO v Veliki Pirešici, 1.600 m', ob asfaltni cesti 7. lokacijskim dovoljenjem in gradbeno barako prodam. © 779-168. JUGO 45. letnik 1986 ugodno prodam. © 882-881. R-4 TL, letnik 1978, poceni prodam. © 858-477. SPALNICO SVETLE BARVE ugodno prodani. © 854-034 zvečer. STRUŽNI AVTOMAT, motor APN 4 in dva otroška kolesa ugodno prodam. © 701-375 dopoldan. GOLF diesel, letnik 1984 prodam. ©831-731 popoldan. FLORIDO, letnik 1989 ugodno prodam. © 852-860 popoldan. ZASTAVO 126, staro tri leta prodam. © 888-229. TRI LOVSKE TERIERKE zelo ugodno prodam. Napotnik Aleksander, Šmartno ob Paki 40. © 853-321 int. 762 (od 6. do 14. ure). JUGO 45 AX, letnik 1989, ugodno prodam. ©851-616. HIŠO v Starem Velenju prodam. LIR Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, odprta od 6. do 18. ure, sobota od 6. do 15. ure IZDELOVANJE SPOMENIKOV Tel.: 083/857-558 Cena po ogledu in dogovoru. © 850-703 od 19. do 20. ure. GARSONJERO zamenjam za dvosobno stanovanje. ©858-469 od 18. do 19. ure vsak dan. TELETA za zakol prodam. © 778-112. HIŠO v III. fazi gradnje, gospodarsko poslopje in 30 a zemlje prodam. © 882-379 zvečer. GARSONJERO v Šoštanju prodam. © 831-146 zvečer. UREJENO IN UTEČENO TRGOVINO v Velenju oddam v najem najboljšemu ponudniku. Ponudba pod šifro: »70 m2«. CIPRESE za živo mejo prodam po najugodnejši ceni. © 71 1-936 ali 711-929. VZGOJITELJICA nudi varstvo otrok v nočnem času. © 855-427. JUGO 45 koral letnik oktober 1989 ugodno prodam. V račun vzamem F 126 ali starejši JUGO. © 857-558. V VARSTVO vzamem otroka. © 853-967. Trgovina z mešanim blagom Koroška 8 c, Velenje Tel.: 855-998 rui ru V Zdravstvenem domu Velenje: Zdravniki: Četrtek, 12. septembra dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Zupančič, nočni dr. Vrabič in dr. Pirtovšek Petek, 13. septembra — dopoldan dr. Zuber, popoldan dr. Matjaž Es, roj. 1966, Velenje, Ljubljanska c. št. 24/a in Metka Atelšek, roj. 1970, Florjan št. 175, Petar Poljak, roj. 1944, Topolšica št. 68 in Sala Nurkovič, roj. 1959, Dobošnica bb, Luka-vac, Frančišek Rotnik, roj. 1968, Ravne št. 168 in Jožica Hrastnik, roj. 1967, Ravne št. 108, Aleš Oc-virk, roj. 1968, Velenje, Prešernova c. št. 4 in Alenka Dvoršek, roj. 1970, Velenje, Aškerčeva c. št. 25, Blagoja Milovanovski, roj. 1946, Skopje Bul. Ilinden št. 140 in Snežana Cankovič, roj. 1965, Velenje, Jenkova c. št. 19. Hrastnik, nočni dr. Friškovec in dr. Rus. Soboto, 14. septembra in nedeljo, 15. septembra — dr. Kočevar in dr. Friškovec. Ponedeljek, 16. septembra -dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. S. Popov, nočni dr. Renko in dr. Jonko. Zobozdravstvo: V nedeljo, 15. septembra -dr. Miroslav Pavlovič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Q SMRTI Magdalena Krevzel, roj. 1939, Velenje, Župančičeva c. št. 8, Ahmet Okanovič, roj. 1950, Velenje, Prešernova c. št. 2, Jožefa To-minšek, roj. 1910, Dobletina št. 14, Marija Podpečan, roj. 1924, Šalek št. 19, Velenje, Jernej Gmeiner, roj. 1924, Matke št. 66, Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 13. septembra do 20. septembra — Milan Matko, dipl. veterinar. Topolšica 15, tel.: 891-166. Na Veterinarski postaji v Mozirju: Do 15. septembra — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769. Od 16. septembra do 22. septembra — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno tel.: 841-410. Marija Kerznar, roj. 1902, Šmartno ob Dreti št. 61, Marija Ver-dev, roj. 1909, Andraž nad Polzelo št. I 10, Janez Oblak, roj. 1928, Velenje, Graškogorska c. št. 38, Edvard Počivalnik, roj. 1909, Rečica ob Paki št. 68, Ludvik Završ-nik, roj. 1922, Radegunda št. 4, Andrej Jeromel, roj. 1926, Preva-lje. Trg št. 7, Alojz Troger, roj. 1930, Kokarje št. 18. DIMNIKAR- STVO Peter Pečnik Kavče 15, Velenje Telefon: 063/888-257 t POGREBNA SLUŽBA IVAN STEBLOVNIK DOBAVA KOMPLETNE POGREBNE OPREME POSTAVITEV MRTVAŠKEGA ODRA NA DOMU VSE VRSTE PREVOZOV, TUDI ZA UPEPELITEV DOBAVA IN MONTAŽA ŽARNIH NIŠ ZA ŽARNI POKOP UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE IZKOPI IN ZASIPI GROBNIH JAM • PRI PLAČILU RAČUNA ZA POGREBNE STORITVE ODŠTEJEMO TUDI ZNESEK POGREBNINE — PLAČATE SAMO RAZLIKO, ČE NASTANE. PARIŽLJE 11c 63314 BRASLOVČE tel. (063) 721-667, 721-395 Kako je hiša pusta, prazna, od kar v njej več tebe ni, bila je prej tako prijazna, sedaj otožna, pusta se nam zdi. ZAHVALA Nenadoma in brez slovesa nas je zapustil naš dragi mož in ata Rado Savičič 26. 3. 1950-29. 8. 1991 Za celotno organiziran pogreb in vso izkazano pomoč se zahvaljujeva kolektivu Termoelektrarne Šoštanj. Prav posebno se zahvaljujeva delavcem strojnega vzdrževanja, sindikatu, govorniku ter Blaju, Matiču, in Luciču, ki so nama v najtežjih trenutkih stali ob strani in nama priskočili na pomoč. Iskrena hvala sorodnikom, gospodu duhovniku, godbi, pevcem za zapete žalostin-ke, sosedom, delavcem in sindikatu pralno pomivalne tehnike, znancem in vsem, ki ste darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Rada in hčerka Nada. Na cesti nisi sam ! To, precej staro geslo prometnih preventivcev, ki je šlo nekoliko v pozabo, mi je tokrat kar prav prišlo. Včeraj je bila pri SO Velenje seja prometne komisije pri Izvršnem svetu, na njej pa so obravnavali ureditveni načrt centralnih predelov mesta Velenja, s poudarkom na prometni ureditvi, rekonstrukcijo križišča Jenkove in Tomšičeve ceste (stara zamisel, mesto številnih prometnih nezgod) obravnavani so bili tehnični elementi lokacij ter ureditev talnih ovir (uvedba novih opozoril v fizični obliki) ter obravnava problematike, ki jo je povzročila adaptacija dela Partizanske ceste in obeležba dveh nepretrganih črt. Le te so si nekateri že »pretrgali«, kar je morala komisija natančno proučiti. Podrobnosti o vsebini seje bodo zapisane v NČ v prihodnji številki, tokrat zapišimo le še to, da cestni promet v Velenju ni tako slabo urejen, kot je slabo obnašanje voznikov in drugih cestno prometnih udeležencev. Kako bi drugače razumeli veliko primerov »karambolov« v križiščih, kjer je velika preglednost, kjer delujejo svetlobni prometni znaki in kjer je določena najvišja hitrost 50 km/h. V prometni nezgodi na križišču Efenkove in Kidričeve ceste, jo je pred dnevi voznik »pikija« še dobro odnesel, ko se je srečal z Izletnikovim zglobnikom. S stranske ceste mu je očitno izsilil prednost. Lahko pa bi bilo usodno. Razmislimo, preden zapeljemo v križišče. Poglejmo še enkrat, na cesti vendar nismo sami. J. IVI. Velenjski avtomobilski sejem »ZADOVOLJNA STRANKA, NAS t SPEH« je moto zaposlenih \ družbenem podjetju Brunice in čcsalnice Velenje. Pri iskanju poti du cilja so se lotili posodobile svojih salonov. Tako so prejšnji petek predali svojemu namenu polepšan lokal Maja na Kidričevi cesti \ Velenju, in sicer tako, da so tega dne vse njihove stranke brezplačno «strigli. \ današnjih časih je bila to zanje res velikodušna poteza. Kako dobrodošla pa je liila /a marsikaterega občana pa je pokazala velika gneča. Žal, so nekateri prav zaradi tega ostali brc/ nove pričeske. (t. p.. I), m.) Na velenjski tržnici V tem času sem med sadjem in zelenjavo na velenjski tržnici prvič opazila več čebel, ki so sicer koristne, so pa nadležne, če želiš v miru izbirati. Vendar se tudi te pripravljajo na zimo . . . Branjevcev je v tem tednu manj, kot jih je bilo skozi poietne mesece, saj so odprte le še 3 stojnice in ena, nekateri ponujajo v okolici pridelano sadje in zelenjavo, pa tudi skuto. Branjevci pravijo, da se močno pozna, da se plačilni dnevi šele bližajo, pa tudi ponudba zasebnih in družbenih trgovin je velika in konkurenčna. Tako počasi velenjska tržnica izgublja na pomenu, čepra, je sobotni sprehod z nakupi na njej še vedno dogodek. Sadje in zelenjavo ponujajo po nekoliko višjih ali kar istih cenah, kot prejšnji teden. Breskve za vlaganje po 35 din, na drobno po 40, nektarine so še po 60, tako visoko ceno pa imajo menda zato. ker zelo hitro gnijejo in jih je težko dolgo obdržati lepe. Slive. ki so letos obilno obrodile tudi v večini domačih nasadov, so cenejše, sedaj jih ponujajo po 20 din kg. Grozdje je po 50 din belo in 60 din rdeče, jabolka od 30—40 din kg, banane 50 din, hruške od 40- 50 din kg. Še zadnje letošnje lubenice ponujajo po 15 din kg. Zelenjavo imajo spet konstantno; papriko za vlaganje po 22 din kg in pravijo, da bo še dražja, rdeča paprika je po 40 din kg. čebula po 30, česen po 100-120, paradižnik po 25 din kg, krompir po 6 din kg. Imajo tudi hude in sladke feferone, ene po 40 din, druge po 70 din kg. Branjevka je ponujala tudi domač stročji fižol po 4() din kg in rdečo peso po 20 din kg. (bš) Prijeten dan upokojencev na Rogli Dan, ki ga ne bodo /lepa pozabili upokojencev, že deveto po vrsti, pa v soboto na Rogli. Zveza društev upokojencev Velenje je tudi letos popeljala šest avtobusov veselih ljudi na rekreativno-turistični center Ro-gle. Bilo je malo manj kot tristo upokojencev, ki so jih izbrala društva upokojencev po kriteriju, da še niso bili na tovrstnem srečanju na Rogli. Vsi hkrati so občudovali lepote tega dela Pohorja in niso mogli prehvaliti počutja in vzdušja, ki se je vse bolj stopnjevalo. K takšnemu razpoloženju je svoje prispevalo tudi lepo vreme, čeprav je kdaj pa kdaj meglica za trenutek zakrila sonce. Dopoldan so se udeleženci po obilni malici najprej pomerili v raznih šaljivih in zabavnih igrah, kot so metanje pikada žogice v tarčo, balinanju, metanju krogov na steklenice in streljanju z zračno puško. Smeha in dobre volje seveda ni manjkalo, včasih pa je komu zaradi zgrešenega meta ušla tudi kakšna kletvica, verjet- no zato, ker so bile igre nagradne. Nekaterim pa ni bilo do iger, zato so ob kozarčku in s harmonikarjem, teh je bilo več, raje prešerno zapeli, da se je slišalo daleč naokoli. Celo zaplesali so, čeprav na naravnem travnatem plesišču. To se je dogajalo vse tja do treh popoldne, ko so se upokojenci, vse bolj veseli, preselili v jedilnico v »Kočo«, kjer jih je že čakalo zasluženo kosilo. Le komu po zagrizenih borbah v igrah, »napornem« petju ali sprehodu po bližnjem gozdu in nabiranju gob ne bi teknilo. Po kosilu se je nadaljeval program, sproščen in vesel. Najboljši z dopoldanskih iger so prejeli lepa praktična darila, prav tako najstarejša udeleženca, upokojenka, rojena leta 1907 in upokojenec, rojen leta 1910. Ob igranju valčka sta kljub častitljivim letom še urno zaplesala in prejela burni aplavz vseh, ki so ju glasno vzpodbujali. V nadaljevanju programa so ga popestrili pevci iz Šmartnega ob Paki, najbolj pa sta upokojence nasmejala Vida in Adolf Lipnik iz Škal, ki sta na šegav način z besedo in pesmijo ošvrknila naša vsakdanja prerekanja, obtožbe in napake, od politikov do jugoslovanske vojske. Za razvedrilo in ples sta na-to igrala Franc Bo-rovnik iz Pesja in ansambel Vovk iz Šmartna ob Paki. Na plesišču je bila prava gneča. Pa naj še kdo reče, da se starejši ne morejo urno zasukati ! In tako je minil še en prijeten dan srečanja upokojencev na Rogli, za nekatere spoznanje, da jih še niso pozabili, za vse pa nepozabno doživetje. »Še bomo prišli, če nas bodo povabili,« so ob slovesu dejali. »Hvala tudi društvom in Zvezi,« so še dodali. Tudi predsednik skupščine Zveze Vinko Zabred je v uvodnem nagovoru dejal, da se bodo trudili, da bi srečanje bilo tudi v prihodnje, čeprav je gospodarska situacija vse slabša in bo takšnih prireditev vse manj, ker jih bo težko organizirati. B. Mugerle »Obisk« se vrača Počitnice in dopusti so se iztekli, poletje pa se tudi počasi poslavlja. V tem času so znova oživeli oziroma so bolj obiskani avtomobilski sejmi. Tudi velenjski, pred Rdečo dvorano je vsako nedeljo bolj obiskan z avtomobili in tistimi, ki se v nedeljo dopoldan nimajo kam dati. Prodaja sicer ne poteka tako kot bi si želeli lastniki železnih konjičkov (kajpak kupiti danes avto ni tako enostavno). Pa kljub temu poskusiti velja, so verjetno menili tisti, ki so avto pripeljali na velenjski sejem. Zapišimo, da so to nedeljo prevladovali avtomobili zastavinih modelov. Nekaj cen: Zastava 128, letnik 1989, 8500 DEM, Jugo 55, 1988, 5.000 DEM, Jugo 45, 1989, 5.200 DEM, Zastava 101, 1987, 4.300 DEM, Zastava 101, 1988, 5.700 DEM, Lada Samara, 1988, 8.100 DEM, Zastava 126, 1980, 1.500 DEM, Opel rekord 2.05, 1982, 7.500 DEM, Golf-bencin, 1981, 5.600 DEM, Renault 5, 1985. 9.500 DEM, Renault 5 Campus" 1990, 13.000 DEM. B. M. »KO PRIME, JE KOT ELEKTRIKA« - Približno tako je povedal Franc RAVNJAK s Kajuhove 9 v Šoštanju, ko sem ga »zaslišal« glede največje in najnovejše »luknje« v Šoštanjskem jezeru. Pred dnevi je iz njega potegnil (po njegovi izjavi, da smo dovolj oprezni) doslej največjega smuča. Tehtal je več kot 7 kg, dolg pa je bil 92 cm, izmerjeno pred komisijo v poznih večernih urah. Takšna riba na zadnji poti, si seveda zasluži dobrega fotografa. Zato sta se ribič in riba »pražnje« odela in pred »foto Emo«. In nastala je slika, kakršnih v Šoštanju ne delajo več. Franci pa je po stari praksi napolnil skrinjo in še trofejo bo dodal ostalim. Ravnjak je znan »specialist« za jezerski lov in doma ima dokaze o 7 kilski ščuki, 9 kilskemu amurju in še nekatere. A ne zataji nikomur, daje na Loši-nju potegnil z morja urado, lepe 3 in pol kilce težko in to kar na kruh. Smejalo se mu je takrat in tudi ob ulovu (na sliki) ni bil kaj prida žalosten. Jože Miklavc Zveza društev upokojencev občine Velenje je tudi letos skupaj s svojimi štirimi društvi lepo organizirala »teden upokojencev«, čeprav so ga morali zaradi vojne na slovenskem prekiniti. Pričeli so ga 24. junija in sicer s športnimi tekmovanji: streljanje z zračno puško, kegljanje, balinanje, šah in ulovom rib, medtem ko so petje na vasi in zaključek prestavili na kasnejši čas. Petje na vasi v Pesju je bilo zadnjo soboto avgusta, zaključek »tedna upokojencev« in tradicionalno srečanje velenjskih MILIČNIKI SO ZAPISALI TUDI RAZBIJANJE PO VRATIH NI POMAGALO Sredi prejšnjega tedna ob 19.40 uri je C. P. iz Velenja prišel k M. K. na Jenkovo 11 v Velenju. Za vsako ceno je hotelo priti v stanovanje. Zaklenjena vrata so mu bila seveda v napoto, žal, pa mu tudi razbijanje po njih ni pomagalo. Ker je enak prekršek kršenja javnega reda in miru storil že dan pred tem, so tokrat posredovali miličniki. Na velenjski postaji milice so C. P. pridržali do iztreznitve, hkrati pa napisali predlog še sodniku za prekrške. OSI AL BREZ KOLESA Prejšnjo sredo, v poznih večernih urah, se je v bifeju Pri Jožici na Žarovi cesti v Velenju mudil S. I. Medtem, ko je gasil svojo žejo, mu je nepridiprav odpeljal njegovo prevozno sredstvo rogovo gorsko kolo rumeno-zelene barve. Pustil ga je pred bifejem. ! OB TRAKTORSKI GUMI V dneh iz 3. na 4. september je neznanec obiskal garažo, last N. J. iz Gaberk. Od vsega sta mu bili najbolj všeč novi traktorski gumi. Odnesel jih je, lastnika pa oškodoval za kar lepe denarce. TUDI PRI BELEM DNEVU OB KOLO Pred tednom dni, med 13. in 17. uro, je I. K. iz Podkra-ja pustil svoje kolo z motorjem pri župnišču na Ljubljanski cesti v Velenju. Ko se je vrni], je ugotovil, da mu je v tem času nekdo s kolesa od-montiral sprednje in zadnje smerokaze ter števec prevoženih kilometrov. PORISALO MU JE NOV AVTOMOBIL Iz 4. na 5. september je B. M. iz Kardeljevega trga 3 v Velenju parkiral svojega železnega konjička v skupni garaži. Vse kaže, da nekomu to ni ustrezalo ali pa mu je »šel na živce« nov avtomobil. Kajti, ko je lastnik zjutraj prišel do vozila, je opazil, da je avto porisan z ostrim predmetom po obeh straneh. POVZROČIL ZA OKROG 10 TISOČAKOV ŠKODE V petek, 6. septembra je v poznih večernih urah R. R. iz Topolšice popival v restavraciji hotela Paka v Velenju. Med znanci, s katerimi je bil v družbi, se je vnel prepir. Zakaj je R. R. svojo jezo stresel nad steklenice, kozarce in ostali inventar, bo pojasnil sodniku za prekrške. Plačal pa gotovo ne bo le škode, za okrog 10 tisoč dinarjev naj bi je bilo, ampak bo moral seči za svoje storjeno dejanje še globlje v žep. NENADOMA ZAVIL V LEVO Prejšnji petek, okrog 15. ure, je A. P. iz Velenja vozil po industrijski cesti, in sicer v smeri Koroška proti rudarski cesti v Velenju. Za njim je vozila voznica osebnega avtomobila Janja Ošlovnik, 28 let, iz Metleč. V neporedni bližini odcepa za Plevelovo jezero ga je dohitela, mu z zvočnim signalom dala znak, naj se umakne s sredine cestišča. A. P. je to tudi storil. Ko pa je ga je voznica že pre- hitevala, je voznik kolesa z motorjem nenadoma zavil v levo. Trčil je v sprednji desni blatnik avtomobila Ošlovni-kove in padel po cestišču. Pri padcu se je lažje telesno poškodoval, pomoč so mu nudili v celjski bolnišnici. Kot so ugotovili miličniki, je vozil brez obvezne zaščitne čelade in izpita za kolo z motorjem. V velenjski zdravstveni dom pa so pripeljali N. N. iz Velenja, ki je bil sopotnik na kolesu z motorjem. PRIŠEL PO ŽENO, OSTAL PRAZNIH ROK Prejšnjo soboto ob 8. uri zjutraj je S. K. iz Liboj iskal svojo ženo, ki trenutno biva pri 1. N. na Starem trgu 11 v Velenju. Vse njegove prošnje so bile zaman. Čeprav je tudi nasilno vstopil v stanovanje, je ostal brez žene. Ta je namreč med tem pobegnila. Mar bi ostal doma. Prihranil bi si pot, stroške in obisk pri sodniku za prekrške. Z AVTOBUSOM NA KRAJŠI IZLET V soboto, 7. septembra, okoli 10. ure, so na avtobusni postaji v Velenju ugotovili, da si je nekdo prisvojil Izletnikov avtobus. Akcija je po prijavi takoj stekla in dobri dve uri kasneje so miličniki našli pogrešano vozilo v Laškem. Ko so ga ustavili, je za njegovim krmilom sedel J. Z. iz Laz pri Velenju. Ta se je že vračal s krajšega izleta. KER MU NI HOTEL PLAČATI PIJAČE, JO JE SKUPIL Ob 22.30 uri sta se prejšnjo soboto mudila v gostišču Ko-zlevčar v Šoštanju D. Z. in V. F. Prvi je od svojega družabnika zahteval, da mu plača pijačo. Ker tega V. F. ni hotel storiti, ga je njegov prijatelj vrgel iz lokala in to tako, da je »pristal« na parkiranem motornem kolesu. Skupil je ni le V. F. ampak tudi motorno kolo. ODNESEL PALMO V času od 19. ure 8. septembra pa do naslednjega dne do 15. ure je neznani storilec prišel pred stanovanjsko hišo v šaleku 23, last A. M. Ob odhodu je z njim odšla tudi kar visoka palma, posajena v plastičnem koritu. RAZBIJAL IN KRIČAL V bistroju Vlasta v Starem Velenju se je 8. septembra ob pol šestih popoldan mudil F. K. iz Velenja. Kaj ga je pičilo, da seje lotil inventarja in kričal, bo pojasnil sodniku za prekrške. HUDO TELESNO POŠKODOVAN Po lokalni cesti iz smeri Zgornje Ravne proti šoštanju se je ob 17.30 uri v ponedeljek ta teden peljal s kolesom z motorjem Vinko Meh, 58 let, iz Raven pri šoštanju. V bližini stanovanjske hiše Ravne 95 je pripeljal do mostu čez potok Ravnščica, ko se je zaletel vanj otrok F. M., prav tako iz Raven. Padla sta po vozišču. Pri padcu se je Meh hudo telesno poškodoval, otrok jo je odnesel brez poškodb. HUDA NESREČA NA ŽELEZNICI Ta ponedeljek, okoli 18. ure, je strojevodja Franjo Av-gustinovič iz Brčkega po industrijskih tirih, od klasirni-ce v Pesju proti železniški postaji v Velenju, premikal lokomotivo s 14 vagoni. Pri premikanju je sodeloval tudi .delavec Ferid Salifovič, 32 let, iz Celja. Ko je vlak že vozil, je ta poskušal stopiti na premikajočo se kompozicijo za lokomotivo. Pri tem pa mu je zdrsnilo, padel je med vagone, vlak pa ga je vlekel s sabo še dlje kot 30 metrov. Ferid je v nesreči dobil zelo hude telesne poškodbe, za njegovo življenje pa se sedaj borijo v celjski bolnišnici. Kaj materialna škoda, človek je ostal živ!